Diners Club Magazine by GOODLIFE magazine / revija

Premium klub s premium ponudbo

KAZALO

Letnik 10 | Številka 41 | Poletje 2018

»Profesionalni športniki živimo kot v pravljici, ko končaš in si star 35 let, pa ugotoviš, da ne znaš živeti kot drugi.«

10 . KOŠARICA . Vrvežavost poletja . 12 . OBISK . Mic Melanšek in Rado Daradan . »Vsak

14 .

dan se zgodi, da nam starši pišejo, kako ganjeni so bili, ko so prebrali zgodbo, da jokajo,« pove Mic o personaliziranih knjigah Malih junakov .

PORTRET . Anja Rupel . Kot pevka skupine Videosex v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja je navduševala po vsej Jugoslaviji, za mnoge je bila seks simbol. In kaj zdaj počne Anja? Vse zaupa Patriciji Maličev v Portretu. .

18 . PLATNO . Roman Uranjek . Umetnik. Provokator. Kolektivist, ki kontrira individualizmu zaradi življenja v času vulgarnega kapitalizma, ki ceni individualizem. .

JURIJ BATAGELJ v Duelu o tem, kako težko je sprejeti konec profesionalne plesne kariere.

27 27 .

L .

42 .

DUEL . Jagoda in Jurij Batagelj v plesnem

POBEG . Avstrija . »Zdaj mi je Avstrija tako zadišala. Pa ne po zimi, gern knedlih in kuhanem vinu. Zadišala mi je po poletju,« piše Leonora Romano in se poda na Vzhodno Tirolsko, v Salzburg in Linz. .

46 . DOBRO MESTO . Zürich Roberta Korberja .

Duelu . BLISKAVICA . Serija prodajnih razstav mladih umetnikov zunaj galerij . NA NOŽ . Mala Terasa sredi Ljubljane z zeliščnim vrtom in bistro Kucha . UM-NA-KOLO . Žiga Drofenik o analognih časih glasbe, piratih in muzičarjih, ki so še lahko spreminjali svet. .

14 20 . ŠKARJE . Dajana Ljubičić . »Je ena redkih

slovenskih modnih snovalk, pri kateri ob pogledu na oblačila začutim mravljince. Kaj mi je pri njej tako zelo všeč?« Vse vam Gregor Filip razkrije v Škarjah. .

»Ampak za nekatere stvari mi je žal. Za mladostni idealizem in občutek, da je ves svet tvoj. Pa za napeto kožo seveda (smeh).« ANJA RUPEL pove Patriciji Maličev v tokratnem Portretu

Goodlifestyle.si

POZDRAV

Provokacija. To je umetnost. Tudi ko držim v roki (glej levo) diplomatski potni list. Še enega izmed zanimivih projektov umetniške skupine NSK (Neue Slowenische Kunst), katere član je naš gost v Platnu Roman Uranjek. Takole so zapisali na svoji strani o tem dokumentu: »Država NSK je zasnovana kot utopična tvorba, ki nima fizičnega ozemlja in se ne istoveti z nobeno obstoječo nacionalno državo ... Potni list izda vsakomur, ki je pripravljen sprejeti njena ustanovitvena načela, državljanstvo pa je dostopno vsem, ne glede na narodnostni, spolni, verski ali kak drug status.« Všeč mi je, kako arhivira današnji čas. Zanimivi so mu tako reklame, letaki kot strani knjig, revij (uporabil je tudi že naslovnico naše revije), ker pravi, da bo to čez dvajset let nostalgično, čez sto pa estetika, ki je izginila. Res je, vsaka doba živi svojo estetiko in je neke vrste reciklaža, kar pravi Uranjek. Glasbeno prav tako. A niso prav analogne kasete zapis nekega drugega časa? Zdaj nanje gledamo nostalgično. O tem piše v svoji kolumni Žiga Drofenik, ki se sprašuje, kje naj najde kasetar za predvajanje tiste glasbe svojima otrokoma. Pred časom sem prebrala knjigo 80ta: desetletje mladih (najdete jo v Košarici) in v njej videla veliko svoje nostalgije. Veliko bendov in imen, o katerih že dolgo nisem razmišljala ali o njih slišala, pa so bili del mojega odraščanja. S čudovito Anjo Rupel na naslovnici knjige takrat še v zasedbi Videosexa. Tudi nekaj njene nostalgije najdete v tokratnem Portretu. Malo po mladostnem idealizmu in občutku, da je ves svet tvoj, malo pa tudi po napeti koži, se pošali Anja. Ni kaj, vsi brskamo po svoji kartoteki spomina, bi rekel Roman Uranjek.

— MATEJA JANEŽIČ mateja.janezic@goodlife.si

Ena dobra zgodba na dan ... – Goodlifestyle.si Revija Goodlife 41, poletje 2018 DOBRO ŽIVLJENJE Goodlifestyle.si, info@goodlife.si Lastnik in izdajatelj: GL, d. o. o., Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: Mateja Janežič Pomočnica urednice: Maja Tomšič Avtorji: Alenka Birk, Mitja Bokun, Žiga Drofenik, Gregor Filip, Peter Giodani, Mateja Janežič, Matevž Kostanjšek, Patricija Maličev, Teja Roglič, Leonora Romano, Jure Makovec, Maja Tomšič, Gruša Zorn Lektura: Nataša Požun Trženje: Saša Vitič, sasa.vitic@goodlife.si Prelom in oblikovanje: Jure Šajn AR (obogatena resničnost) vsebine: Digidrom.si in Artrebel9.com Naslovnica: Nadja Kos Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središče, Dunajska 5, 1000 Ljubljana

Revija Goodlife vam dobre zgodbe prinese štirikrat na leto. A na našem portalu www.goodlifestyle.si najdete vsaj eno dobro zgodbo vsak dan. Naši kolumnisti pišejo iskrene in srčne zgodbe. Iščemo zgodbe z različnih koncev sveta. Ponudimo idejo za izlet, za kulinarične užitke. Pogledamo v tehnološke napredke, včasih tudi v vesolje. Vemo, da je na našem planetu veliko več dobrih kot slabih zgodb, in te naša ekipa novinarjev, kolumnistov, blogarjev, piscev ... išče in vedno znova najde. Za vas. Za vse nas. Za pogled v dobro!

ISSN 1855-6957 Revija Goodlife izide štirikrat letno.

Goodlifestyle.si

Z vami že 2 leti

V štirih mestih in na Letališču Ljubljana Vedno več nas je, ki se navdušujemo nad preprosto uporabo, dostopnostjo, brezplačnim parkiranjem, velikimi prihranki in varovanjem okolja.

Pozitivne zgodbe gradijo našo skupno prihodnost. Hvala, ker podpirate čisto, dostopno in inovativno mobilnost.

Souporaba 100 % električnih vozil Avant2Go

www.avant2go.com

KOŠARICA

ŽE N DR SK A M A AG U U R L A L JA A LV LA CE R N. N A A EU MA TU LA BO L A GA N S

USNJENA TORBICA VALENTI NO GARAVA NI SPIKE CAMERA BAG 870,00 EVROV FARFETC H.COM

OBES EK H ELEN PA P I A IZ K L LO N OLEK , FRE 495,0 CIJE YWIL 0 EVR LE O SHOP V .F R E Y WILL E.C O M

ZA MA PEST DO LAL NIC DO AN A D ML OD .IT A D O, I

POLARO IDNI FOTOAPARAT INSTAX SQUARE SQ6 BY FUJIFILM 249,00 EVROV INSTAX.C OM SLAMNIK Z VEZENIM LOGOTIP OM KARL LAGERFE LD 125,00 EVROV KARL.CO M

TH E KI N G O F SO H O LO NDON D RY G IN, RR SE LE C TI O N 31,72 EV RA RR SE LE C TI O N.C O M

AV T

KN Ž I J I GA G 25 A V 80 T ,00 AL A: EM E DE E KA VRO TIČ SE TL .SI V E

NZ I .S BE SCE DE ER M CE M ER M CO R TO ŽA AU Z A R A A. V T N S E , 8 1 E OV I G TR E-

M L, M A N, 50 PA R F U M I K Š O M E S-B E N Z MERCED C E.S I RA OMMER 56,91 E V .AU TO C A IN V O E-T R G

ENZ PIKN IK KOŠ ARA MER CED ES-B 105,49 EVR A ERC E.SI E-TR GOV INA.AUTOCO MM

ZUNANJ I OGENJ NA PELETE, 1590,00 EVROV TERAFLA M.SI

VIN TAG E VOZ IČEK ZA LED FRES H METAL VIN TAG E ICEB OX ON CAS TOR S, MAI SON S DU MON DE 264,00 EVR OV MAI SON SDU MON DE.C OM

Goodlifestyle.si

www.sencila-bled.si

OBISK

Tudi nemške mame jočejo

»Oba sva takrat postala strica, »To je radoveden škrat, nemiren to je bilo malo odločilno. Ideja kot miška, ki neučakano opreza nama je bila zanimiva.« tako dolgo, dokler na vodni gladini ne zatrepeta prva zvezda.« Zveni znano? Če n sta se podala na podjetniško pot. Pred petimi leti je bilo to. seveda poznate risanko Palček Pravita, da sta kot prava malčka Smuk, potem vam je. Meni pa kar nekajkrat dobro štrbunknila na se zdi, da prav ta stavek zelo rit, preden sta naredila bolj zanesljive pravljično, otroško opiše tudi podjetniške korake. Učila sta se. Mica Melanška. To si morda Kot dva malčka. In se še. Prav to pa lahko dovolim, ker se poznava že dela njuno podjetje tako drugačno, dolgo. In prav ta nemirna narava, Tekst: Mateja Janežič • Foto: Peter Giodani vrvežavo, iskreno in prav zaradi iskanje zvezd, če se izrazim še teh lastnosti tudi precej uspešno. malo poetično, sta ga pripeljala Izpostavila sta, da sta našla tudi prave do lastnega podjetja, ki tako ljudi okoli sebe, izjemne sodelavce, ki jima zelo pomembno pomagajo pri uspešno raste, da jih včasih kar malo zaskrbi. Rado Daradan korakanju in odkrivanju novih poti Malih junakov. je njegova protiutež, pravi poslovni partner. Ujemajoča se ali še bolje dopolnjujoča se druga polovica. »Spoznala sva se v prejšnji službi. Ugotovila sva, da bi rada kaj skupaj naredila. ČE SE GRAD ZRUŠI, ZGRADIŠ NOVEGA. V NEMČIJI Imela sva veliko idej. Mic je vse druge zavrnil, to pa je potrdil (smeh).« In nastali so Mali junaki. Če za te knjige še niste slišali, Čeprav so to otroške knjige – malo kasneje razložimo tudi, zakaj so tako so razlogi lahko, da nimate otrok, da ste premalo na družbenih posebne –, pa je treba biti v tem poslu še kako odrasel. Mic in Rado omrežjih ali da vas knjige sploh ne zanimajo. Dopuščam še začneta vsak delovni dan s statistiko. Ni romantično, ni pravljično in kakšno možnost. Dejstvo pa je, da jih boste spoznali zdaj, čisto nič otroško. »Zdaj ko izdajamo nove knjige, je čas, ko se vedno če to berete. Mic takoj pove, da tudi onadva še ne spadata v malo sesujemo. Ni vse idealno. Del biti otroški je nujna komponenta, to kategorijo staršev, je pa ideja vseeno povezana z novorojenčki. imamo v sebi. Vse drugo pa so resno delo in številke,« pove Mic. Rado

MIC MELANŠEK IN RADO DARADAN • Ustanovitelja Malih junakov

Goodlifestyle.si

mu pritrdi. »Kakšnih osem odstotkov našega časa je ultrazabavnih. Sedimo, se smejimo foram, razmišljamo, kaj bomo dali v knjige. Vse drugo pa je spekter tehničnega razvoja, prodaje, skrb za stranke, fotografiranje ...«

nam starši pišejo, kako ganjeni so bili, ko so prebrali zgodbo, da jokajo. V Sloveniji se nam je to zgodilo z zgodbo Ko bom velik. S to knjigo smo potem šli na italijanski in nemški trg, a nam je menedžer za nemški trg rekel, da nemške mamice

V Nemčiji so zadnje pol leta vodilno podjetje na področju personaliziranih knjig. Trenutno jih na dan prodajo od 500 do 1000, v sezoni pa tudi več kot 5000 dnevno. Na ameriški trg so vstopili pred dobrim mesecem in se počutijo še kot male ribe. Mic slikovito opiše, kaj se tam dogaja: »Kot da imava ves ocean pred sabo in en majhen trnek. Je še vedno zabavno, ampak zelo novo (smeh).« GLOBALNA RAST, TO NI NAJINA VREDNOTA Kot mlado podjetje so lahko vzor drugim predvsem v marketingu, in kako pomembno vlogo pri tem imajo družbena omrežja. Vidi se, da jih dobro poznajo in da jih ni strah tega novega načina množičnega komuniciranja. »Ves čas imamo oči na pecljih, da vidimo, kaj se dogaja novega na družbenih omrežjih. Ravno včeraj smo se poglobili v pinterest, ker smo zaznali, da se v ZDA nekaj dogaja, in tam povečali investicijo. Takoj se je obrestovalo. Zelo sem vesel, da imamo osebo pri nas, ki se ukvarja samo z instagram stories, ker v naši konkurenci edini delamo tako. Veliko brandov tega ne uporablja, nam pa sistem

In ker na prvo mesto postavljata gradnjo in pot, tudi vesta, da ni nič hudega, če padeta. Pravzaprav je to še dobrodošlo, ker se iz tega veliko naučita. »Nama denar res malo pomeni. Fino je, da je, ni pa najpomembnejši. Zdi se mi dobro, da rastemo, tako kot je to fino otroku. Više ko zgradi grad, bolje je. Najbolje se nama zdi, ko izdamo novo knjigo in dobimo odziv ljudi, njihove fotografije z našimi knjigami. Ko smo jih začeli prodajati v Avstriji, smo pogrnili. Pa nisva najprej pomislila, joj, šit, izgubili smo 20.000 evrov, ampak, hmm, ni šlo, tisti grad se je podrl. Potem se malo jočeš, se skregaš, pa mamica reče, pobotajta se, dajta si roke. Zdaj pa greva zgradit grad v Nemčiji. Z boljšimi lopatkami. Drugače, z novim materialom, pa pridejo ti še drugi ljudje pomagat (smeh). To nama je fino. Plača, ki pride zraven, je kolateralna škoda,« razloži njuno življenjsko filozofijo. In kakšna je torej sploh ideja Malih junakov? KNJIGA S TVOJIM IMENOM To so personalizirane knjige za otroke, kar pomeni, da v vsaki kot glavni junak nastopa vaš malček ali kateri koli otrok, ki mu želite knjigo podariti. Na naslovnici se pojavi njegovo ime, izberete lahko tudi videz, ki čim bolj ustreza otrokovemu. Vse to naredite na njihovi spletni strani malijunaki.si in do vas pride po pošti. Zadnje leto, ko so popolnoma spremenili strategijo nastajanja knjig, se je spremenil tudi način dela. »Res ne izhajamo več iz otroške literature. Nismo založniki. Čisto druga logika je, ker se ne ukvarjamo z odkupom pravic, ilustracij, nimamo zaloge, ni nobenega vložka, marketing je povsem drugačen, za avtorje zelo dobro skrbimo. Seveda delamo otroške knjige, ampak kupite in berete pa jih odrasli. Smo zelo komercialni projekt. Imamo 30 zaposlenih in moramo pač prodati knjige, da preživimo.« Tako starši kot otroci jih doživljajo čustveno. Predvsem pa z njimi te občutke delijo, pove Mic. »Vsak dan se zgodi, da

ne jočejo. So drugačne. Pa sem rekel, da ne morejo biti tako drugačne. Dejansko se je izkazalo, da je to univerzalno, in tudi zdaj, ko smo šli v ZDA, se je pokazalo. Nemške mamice so jokale.« Rado se zasmeji in doda: »Saj ne jokajo samo mamice. Zato pišemo knjige malo drugače, dajemo nekaj cukrčkov tudi za odrasle, da se nasmejijo, jokajo. Gremo malo bolj po robu, zagotovo nismo dolgočasni. Potrjujeva stvari, ki so tudi nam zabavne ali pa se nas dotaknejo.« Je to, da so knjige personalizirane, dodatna privlačnost? »Zdaj jih delamo z mislimi, kot da personalizacije sploh ni. Če knjiga stoji tako, bo personalizacija samo pika na i. Kot v glasbi; če komada ne moreš zaigrati na akustično kitaro in zapeti, komad ne stoji. Lahko kompliciraš z ne vem kakšnim aranžmajem, samo če ga ne znaš ob tabornem ognju zašpilat', potem ni dober komad,« z glasbenimi izkušnjami opremljen razloži Mic. NEMŠKI, ITALIJANSKI, AMERIŠKI JUNAKI Kljub temu, da v Avstriji še nimajo prav visokega gradu, pa so se pogumno podali v Nemčijo, Italijo, zadnji mesec tudi v ZDA in od avgusta še v Francijo. »Bistva zgodb ne spreminjamo. Trgom se prilagajamo tako, da delamo čisto majhne spremembe. Če so pri smučarjih zastave, zamenjamo zastave, damo poklice, ki so jim bolj zanimivi. Motorist je v Italiji pač bolj priljubljen. V ZDA smo začutili, da smo zelo nezavedno in neškodoželjno ignorantski do drugih ras. Res smo se potrudili, da smo dali dovolj izbire za personalizacijo, dovolj frizur. Recimo kaj je bila napaka: ko imamo belčka, mu naredimo nekaj različnih frizur. Ko smo imeli temnopoltega otroka, pa smo naredili več takih frizur, za katere smo mislili, da jih oni radi nosijo, torej kitke, afro. Pa nam pravijo, da z raso definiramo, kakšno frizuro ima otrok. In seveda takoj popravimo.«

pokaže, da prodamo več.« Rado doda: »Najdejo nas izključno na družbenih omrežjih, prodajamo pa samo na svojih spletnih straneh, to je zelo pomembno. Do tja pa jih pripeljemo prek družbenih omrežji, tako je najlaže.« Mic je že od leta 2009 blogar, s partnerico Katko ves veliko potujeta, tako da se je z novim načinom komuniciranja seznanjal že prej. »Seveda mi to znanje koristi zdaj pri Malih junakih. Nadvse rad pišem, na žalost zelo malo zadnje čase, razen kolumno za Goodlife (smeh).« Rado pa vidi še eno zelo veliko prednost. »Nekaj najmočnejšega, kar je prišlo iz tega bloga, je iskrenost, in se je preneslo tudi na objave Malih junakov.« »Socialni mediji so samo vmesnik za prenos zgodbe, gre za splošno komuniciranje z ljudmi. To se ni spremenilo, le medij je drug. Če imaš zdrave človeške temelje, če bo šlo kaj narobe in bova morala stopiti korak nazaj, bova še vedno ostala midva. S kakšno butično idejo. Globalna rast, denar, to ni najina vrednota.«

Goodlifestyle.si

PORTRET

Poleg tega pogrešam oder ANJA RUPEL • Pevka in voditeljica Piše: Patricija Maličev • Ilustracije: Mitja Bokun

Kot pevka skupine Videosex v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja je navduševala po vsej Jugoslaviji, za mnoge je bila seks simbol. Glasbeno pot je začela pri 16 letih prav s skupino Videosex, s katero se je zapisala v zgodovino jugoslovanskega novega vala. Ko je bend po slabih desetih letih razpadel, se je glasbi skoraj odpovedala in začela delati kot radijska in televizijska voditeljica. Po vztrajnem prepričevanju partnerja Aleša Klinarja je leta 1994 izdala prvi samostojni album Odpri oči. Osmega s svojimi največjimi uspešnicami je izdala ob osebnem jubileju, vmes pa napisala še več kot 150 besedil za druge izvajalke in izvajalce.

nja Rupel čisto zares poje od svojega tretjega leta. V osnovni in srednji šoli je igrala na flavto, pela v pevskem zboru in sploh je bila pridna deklica in hčerka. A pela je tako dobro, da ji je ob priložnosti prijatelj glasbenik rekel, hej, poznam skupino, ki išče pevko, zakaj ne greš na avdicijo. In je šla. »To je bilo nekaj povsem novega zame – peti pred tujimi ljudmi! A sem šla. Rekli so mi, da me bosta tega in tega dne na drugi strani Prulskega mosta, takrat smo živeli na Prulah, čakala dva fanta. In sta me. Poznala sem ju samo na videz, eden je bil višje postave, drugi nižje, oba s kapama sredi mrzle zime. Šli smo k enemu od njiju in vsaj petdesetkrat so mi zavrteli skladbo z naslovom Videosex, nato pa rekli, naj jo odpojem. Rekla sem, v redu, če greste vsi iz sobe. Potem sem v temi odpela komad. Čez nekaj dni so mi sporočili, da sem bila sprejeta.« PRVA ASOCIACIJA VIDEO IN SEKS Šele kasneje je izvedela, da so jo vzeli v bend (tudi) zato, ker je bila tako všeč basistu Janezu Križaju, tistemu višjemu z one strani mostu. Ampak potem je deset let hodila s tistim nižjim, Iztokom Turkom, bobnarjem. »Zgodilo se je spontano, Janez je moral v vojsko in sploh smo ves čas viseli skupaj in iz prijateljstva se je počasi razvila ljubezen.« Njen oče flavtist in profesor na Akademiji za glasbo, Fedja Rupel, nad vsem skupaj ni bil niti malo navdušen. »A takrat sem že živela samo z mamo in lahko sem mu kaj zamolčala.« Tudi to, da odhaja na svoj prvi koncert v Beograd. Nastopili so v študentskem klubu in menda niso imeli pojma.

»Ampak za nekatere stvari mi je žal.« Za katere? »Za mladostni idealizem in občutek, da je ves svet tvoj. Pa za napeto kožo seveda (smeh).« »Mi smo bili popolna neznanka, tudi Ekaterina Velika so imeli enega svojih prvih koncertov in mi smo bili tam nekakšna pop eksotika, techno pop iz Slovenije. Leta 1983 pa smo nastopili na Novem Rocku, kamor so redno hodili tudi novinarji iz drugih republik, o nas napisali tudi kakšen daljši članek in takrat smo začeli več nastopati, predvsem po drugih republikah Jugoslavije.« Na prvem koncertu nastopiti skupaj z Ekaterino Veliko in Otroki socializma verjetno ni bilo kar tako. Se spomni protagonistov, Milana, Braneta, drugih, kakšni so bili, kako ji je bilo pri srcu? »Vsi smo bili mladi in polni entuziazma, glasba je bila na prvem mestu.« Takrat je imela oblečen tisti nepozabni kostum, malce provokativno, mladenka – pa v svetlem kostimu. »Ja, ampak tako je bilo. Družili smo se z Laibachi in počasi nam je postajalo jasno, da za uspeh ni dovolj samo dobra glasba, temveč tudi imidž, vse v paketu, skratka.« Ampak ime Videosex, kaj so rekli starši doma? »Najprej je tudi mene begalo, imela sem šestnajst let in skrbelo me je, kaj bodo ob -sexu rekli babica in oče in učitelji v šoli … Prvi asociaciji sta pač video in seks (smeh).« V resnici pa je Videosex postal ena od bolj zanimivih skupin na pop/rock sceni tedanje Jugoslavije, imela je zanimive in provokativne tekste, pozor, za tiste čase skorajda revolucionarne, če omenim samo serijske umore (skladba Detektivska priča) ali istospolno ljubezen (Ana). Vse pa je bilo zavito v lep papir in pop sinte in Anjin glas. To je bilo to. Posebno ljubi ji ostajata skladbi Sivi dan in Moderna devojka, ne nazadnje je Anja prav zares bila moderna in je mnogim odpihovala dim sivih dni. Hvala za nazaj, Anja. Kdo pa je pohodil gospo mesec? Sprašujem o komadu Tko je zgazio

Goodlifestyle.si

Pet najljubših: 1. Mikrofon 2. Knjige, kriminalke 3. Blokci, zvezki, papir 4. Torbice 5. Nakit

gospođu mjesec? »Spomnim se, kako je nastala ta skladba. V tistih časih sem se iz Turista ponoči sama vračala domov. Velikokrat, ker smo hodili tja plesat. Najbliže je bilo skozi predor pod Ljubljanskim gradom, ki so ga bile takrat samo ruševine. V njem je čudovito odmevalo in jaz sem si ves čas kaj prepevala, ker malce pa me je bilo vseeno strah. In tam je nastalo besedilo za Tko je zgazio gospođu mjesec?« V 80. POTOVANJA, V 90. SOOČANJE S SABO Zagotovo sta bili to dve življenji, tisto pred Videosexom in tisto po njem. »Ja, čeprav sem imela uspešno samostojno kariero.« Bila je tudi priljubljena televizijska in radijska voditeljica, zadnje je še vedno. Vsak dan jo lahko ob 8.30 slišite v kratki rubriki Dober dan z Anjo in ob sredah zvečer v oddaji Za prijeten konec dneva. »Radio je moja druga ljubezen, ki se je začela že med študijem, ko sem si žepnino služila na Radiu Študent. Leta 1991 sem šla na avdicijo na nacionalni radio in od takrat sem redna honorarna sodelavka. Najprej sem delala kot moderatorka na vseh treh programih, potem dolgo na Valu 202, zdaj pa sem že nekaj let v glasbeni redakciji Prvega programa.« Od devetdesetih se ji je veliko zgodilo, pravi. »Ves svet, pravzaprav. V osemdesetih sem veliko potovala in bila ves čas v družbi, v devetdesetih pa sem se nekako soočila sama s seboj. Zdelo se mi je, da je moje glasbene kariere konec. Potem pa se je (spet) pojavil glasbenik Aleš Klinar, takrat avtor večine skladb Martina Krpana. Prepričal jo je, da glasbe ni zapustila, in tako so nastali imenitni albumi in hiti Lep je dan, Življenje je kot igra, Odšla bom še to noč, Odpri oči … Njena hči Luna je danes stara ravno toliko, kot je bila sama, ko je začela z Videosexi. Kako ji je? »Luna je plesalka hip hopa in street dancea v plesni šoli Bolero in njena skupina je uspešna, na tekmovanja potuje v različne države in jaz jo z veseljem spremljam. Še kakšno leto (smeh). Ne vem, kaj vse se

je spremenilo in koliko se sploh je v vseh teh letih. No, nove tehnologije so tu, ampak preostalo … ne vem.« VSE SVOJE NOSIM S SEBOJ To je njen citat na nadlakti, ki si ga je podarila ob jubileju. Omnia mea mecum porto. Na naslovnici knjige Žige Valetiča Osemdeseta nas gleda Anja Rupel, takšna, kot se je spomnimo iz najboljših časov skupine Videosex. »Zanimiva odločitev, da smo pristali na naslovnici, ampak sem vesela,« pove, medtem ko na glas razmišlja, da je njen bend na območju nekdanje Jugoslavije gotovo pustil svojevrsten pečat. In ga je, seveda. »Včasih se zgodi, da kakšen znanec in prijatelj potuje v Beograd in mi po vrnitvi pove, a veš, da so me vsi spraševali, kaj pa zdaj počne Anja Rupel …« IN KAJ POČNE ANJA DANES? »Delam na radiu, pišem besedila, sprehajam psa, vozim Luno na treninge, berem, telovadim, hodim na koncerte, poslušam glasbo … Osemdeseta so bila, po njenem mnenju, ugoden čas za ustvarjanje dobre glasbe ne samo na našem prostoru, ampak po vsem svetu. »Pa tudi mediji so bili takrat bolj željni in lačni videti in slišati, kaj počnemo. Takrat tudi v Sloveniji ni bilo tisoč radijskih postaj pa sto tv-postaj. Ne vem, koliko je nostalgična mladina, moja generacija je. Jaz tudi. Vseeno mislim, da je treba iti v korak s časom, da je treba gledati naprej, in ne nazaj … Ampak za nekatere stvari mi je žal.« Za katere? »Za mladostni idealizem in občutek, da je ves svet tvoj. Pa za napeto kožo seveda (smeh).« Kaj bi se moralo zgoditi, da bi Anja Rupel posnela nov komad? Bi bila to še vedno tista Anja Rupel, ki smo jo nekoč poznali? »Seveda, a edini, ki bi to lahko slišali, bi bili prijatelji pri meni doma in nič več. Pogosto me kdo ustavi in vpraša, hej, zakaj pa ne

»Včasih se zgodi, da kakšen znanec in prijatelj potuje v Beograd in mi po vrnitvi pove, a veš, da so me vsi spraševali, kaj pa zdaj počne Anja Rupel ...« snemaš več. Vrnem vprašanje, rekoč: V redu, a boste potem kupili moj izdelek? Verjetno pa bom še kaj posnela. Ko me bo zagrabilo. Poleg tega pogrešam oder. Nastopanje imam v krvi. Mislim pa, da realno ne obstaja nobena možnost za nastop z Videosexom. Pred nekaj leti, ko je bila obletnica, smo se dobili in se pogovarjali o tem. A moram reči, da nobeden od nas ni bil prav zelo navdušen nad to idejo. Zdi se mi, da je treba nekatere stvari pustiti na miru. Kot drugo pa je vsak v svojem filmu, v svojem poslu. Konec koncev Nina ne igra več klaviatur – že vrsto let je menedžerka, pa za Janeza niti ne vem, ali bi še znal prijeti za bas – on je bolj producent. Iztok sicer je v glasbi, a čisto v drugem 'štosu'. Zdi se mi, da bi potrebovali zelo veliko vaje, poleg tega je treba ljudem ostati v takšnem spominu, kot ga imajo iz 80. oziroma 90. let prejšnjega stoletja. Ne nazadnje, bila sem oboževalka Blondie, no, pevke Debbie Harry, ampak zdaj jo težko gledam, čeprav je še vedno fajn in dobro poje. Ampak jaz hočem Debbie takšno, kot je bila, hočem tisti brand. In mislim, da nisem edina, ki razmišljam tako."

Goodlifestyle.si

030 32 42 52

DOMA, PO SVETU IN NA SPLETU.

Obročno plačevanje Turistično zavarovanje Vstop v letališke salone Ekskluzivne ugodnosti

DINERSKARTICA.SI/GOODLIFE

PLATNO

Pet križev na dan

v katerem živimo, je eden najbolj Umetnik. Provokator. Kolektivist, demokratičnih časov za umetnost in ki kontrira individualizmu govori, da je lepota vsepovsod okoli zaradi življenja v času nas – smeti na cesti, tale slama na vulgarnega kapitalizma, ki ceni travniku, če polijem kavo po mizi individualizem. Član skupin Irwin, (in res jo polije) – tudi to je lepo, Novi kolektivizem in NSK (Neue ima svojo estetsko vrednost. Tega se Slowenische Kunst). Zadnja Tekst: Alenka Birk • Foto: Peter Giodani prej ni videlo tako. Je čas privatnih leta sodeluje tudi z bosanskim estetik, ki so se začele s pojavom umetnikom Radenkom Milakom. privatnih metodologij v osemdesetih Ko se je pisalo leto 2002, se je s letih dvajsetega stoletja s pojavom nove podobe, novega ekspresionizma. pojavom evra, nove monetarne enote, iz hedonista prelevil Umetnost je postala nova religija. Ko sem kot mlad fant hodil po razstavah, v »obsesivca« in se osamosvojil v križu. sem prišel do muzeja in šel noter. Danes pa se dogaja, da na vstop čakaš Ob skodelici kave sediva na vrtu pravljične lesene hiše iz več ur. Nikoli še ni bilo tako dolgih vrst ljudi, ki bi čakali na umetnost. Če tridesetih let prejšnjega stoletja v slogu Janka in Metke. so bili prej ljudje konzumenti boga, so zdaj konzumenti umetnosti.« Obdajajo naju idilične barve Bohinja. Vse je zeleno, cvetoče, pripravlja se na poletje. Roman s hitrim tempom tvori stavke, razpleta zanimive zgodbe, postreže s presenetljivimi ORIGINALNOST JE BREZZVEZNA detajli. Razgovoriva se o umetnosti, sodobni in pretekli, predvsem pa o njegovih križih, ki jih vidi vsepovsod. »Poglej Kot dvanajstletni deček se je odločil, da bo slikar, deset let kasneje pa je ga,« reče in postavi dva piškota pravokotno enega na drugega. že postal soustanovitelj umetniške skupine. Začetek Irwinov sega v leto »Tam je tudi,« pokaže na leseno ograjo. »Pa v krošnjah dreves, 1983. Mladi ambiciozni fantje iz Trbovelj so se namesto medsebojnega saj mi jih sploh ni treba iskati!« Ujeta sva v ta trenutek, vpeta v dokazovanja, tekmovanja in posledično izgubljanja kreativne energije združili po vzoru Bauhausa ali Fluxusa v skupino, ki bo ustvarjala čas, ki nama ponudi začetek debate.

ROMAN URANJEK • Kolektivist

»V

sak čas je sodoben čas,« začne. Študentom rad svetuje, naj hodijo po muzejih in si ogledajo čim več slik, vendar je razlog, zakaj umetnik hodi v muzej, ta, da vidi, česa ni več treba delati. »Čas,

enoten dizajn. »Izhajali smo iz tega, da smo eklektičen narod brez svoje zgodovine. Na nas je vedno vplivala tuja kultura, mi pa nikoli nismo nanjo. Iz tega minusa smo naredili še en minus in to je postalo plus, naša identiteta. Originalnost je brezzvezna, noben naš motiv ni originalen, identiteta je v izrazu.«

Goodlifestyle.si

Umetnika še bolje začutiš v njegovem ateljeju. Njegov je odet v belo, bel je parket in bele so stene, zato nobena druga barva razen slike in okvirja ne pride do izraza. Skoraj vse stene njegovega ateljeja, ki je obenem stanovanje, so polne slik, večina njegovih, druge so dela različnih umetnikov, ki

Ključni je bil torej plakat s križem, ki je povzročil mnogo prahu, in tedanja županja Ljubljane, Nuša Kerševan, je prav zaradi njega prepovedala ime Laibach. »Križ je od takrat del našega izraznega sredstva in se pri vseh interpretacijah navezuje na Maleviča. Sam sem ga vzel dvajset let kasneje zato, ker je eden od likov z najširšim interpretativnim poljem. Je grški simbol za plus, govori o smereh neba, v sebi ima peti element, akašo. Zanimivo se mi zdi, kaj je o njem dejal dunajski slikar Gustav Klimt. Rekel je, da je križ zanj eden izmed najbolj erotičnih likov, ker v njem vidi žensko horizontalo, v katero se zadre moška vertikala.« Od osamosvojitve v križu teče šestnajsto leto, fascikli se povečujejo, prav tako število križev na dan. Od leta 2005 peti križ naredi v knjigo, ki jo kupi tisto leto in vanjo stran za stranjo vsak dan vstavlja križe. Seveda mora imeti vsaj 365 strani. Pri ustvarjanju ves čas pada na estetiko časa, v katerem živi. »Zame je to meditacija, razmišljanje o zgodovini forme skozi umetnost. Prvi križi so bili nepopisani listi papirja, kmalu sem ugotovil, da je okoli nas ogromno zastonj papirjev. Kamor koli grem, mi jih ponujajo z reklamami, časopisi, umetniškimi revijami … Iz vsega tega, tudi iz knjig, trgam liste, ki govorijo o času, v katerem živim. Včeraj sem naredil križe na najnovejše

ZAKAJ PRAV KRIŽ? in zakaj osamosvojitev v tem likovnem simbolu? »Laibachi so naredili enega najpomembnejših plakatov v svetu. Znotraj skupine Irwin smo se dogovorili, da imajo tako vrednost, da jih je smiselno vzeti kot izhodišče.«

Pred tremi leti je začel sodelovati z umetnikom iz Banjaluke, s katerim se predstavljata pod imenom Radenko Milak & Roman Uranjek. Prav zdaj razstavljata v dunajski galeriji Christine König. Radenko dela akvarele in s kustosom iz münchenske Neue Galerie sta ustvarila posebno knjigo. Kustos je za vsak dan v letu izbral pomemben zgodovinski dogodek, od atentata na Johna F. Kennedyja do Jurija Gagarina, Radenko je nato narisal akvarel po zgodovinski fotografiji dogodka. Uranjek je idejo nadgradil s svojo obsesijo. »Iz arhiva križev poiščem križ iz določenega dneva, ki sedaj obstaja že v skoraj 16 variantah. Izberem primernega in ga postavim poleg akvarela ter ga na novo interpretiram na Radenkov format, druge križe dam v linijo.« Vsak ustvarja svojo polovico umetnine, na njegovi je vedno vsaj petnajst let konceptualnega dela. Ritual naredi svet zapomnljiv, pove in razloži svojo ideologijo o kartoteki spominov. »Kartoteka spominov pomeni, da sva midva zdaj samo to, česar se spomniva. Če si na večerji z vljudnimi ljudmi, ki se lepo obnašajo, boš to večerjo hitro pozabil. Če pa si z nekom, ki naredi škandal, stopi na stol in recitira, ali še kaj hujšega, si boš to zapomnil in gre v kartoteko tvojega spomina. Moji križi mi pomagajo, da se natančno spomnim dneva, ko so bili narejeni. Pred desetimi leti sem jih začel tudi fotografirati

DATES, RADENKO MILAK & ROMAN URANJEK 2016

jih ceni. Vse so mu ljube. Suvereno visijo na stenah v več nivojih do stropa, vsaka posebna in v svojem okvirju, kot del celote odlično umeščena v vsak prostor posebej. Zdi se, da izvrstno poosebljajo Uranjekovo identiteto. Oko prevzamejo tudi različni ikonični predmeti, kot je plišasti medved ali čebula na blazini v pleksi steklu, darilo Marine Abramović, pa tudi barve, čopiči, knjige … in na posebnem mestu plejada črnih fasciklov arhiva križev. »Sem 'obsesivec'. Potreboval sem enainštirideset let, da sem si to priznal. Pred tem sem se videl kot hedonista, umetnika pa nikoli nisem dojemal kot nekoga, ki bi moral trpeti, prej nasprotno.« Ko je dopolnil enainštirideset let, se je pojavil evro in z njim se je začela njegova obsesija s križi, natančneje osamosvojitev v križu. Na koledarju je pisalo 1. 1. 2002. »Že tisti dan sem dobil nov denar v roke. Narisal sem risbo evra in notri križ. Zadal sem si nalogo, da bom vsak dan vse leto narisal en križ.« Tako je nastala umetniška praksa enega leta in se še ni končala. »Sčasoma sem začel delati po dva, tri križe na dan, po letu dni se nisem mogel ustaviti. Konec tretjega leta sem ugotovil, da je najbolje, če naredim štiri križe na dan, ker tako lahko vsaj dva umestim v druge kontekste, v manjše serije, obenem pa mi še vedno ostaneta dva za dve liniji. Prav zdaj sta dva križa razstavljena v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu.«

RADENKO MILAK & ROMAN URANJEK

January 10, 2016, David Bowie Died

»Umetnika nikoli nisem dojemal kot nekoga, ki bi moral trpeti, prej nasprotno.« reklame za Mercator in turistične prospekte Bohinja. Zdaj je to malo obskurno, čez dvajset let bo nostalgično, čez sto pa bo postalo čista nostalgija, estetika, ki je izginila. Vsaka doba živi svojo estetiko. To je neke vrste reciklaža.«

in jih umeščati v avtorske elektronske knjige, ki jih bo, to sem določil, triintrideset. Vse to gre v zapomnljivost časa in obenem te knjige govorijo o socialnem življenju dobe, v kateri živim. Koliko je zabav, večerij, ljudi, s katerimi se družim …« Za konec mi pove še eno spoznanje, ki ga navdušuje in mu ga je predal njegov pokojni profesor ljubljanske Akademije za likovno umetnost, Marjan Tršar: »Vsakega umetnika poznamo po njegovi najboljši sliki, ne po najslabši.« Narahlo začne padati. Znak, da morava prenehati. Srečanje z Romanom Uranjekom gre nedvomno v mojo kartoteko spomina. Odprtje razstave Novega Kolektivizma - 100 let smrti Ivana Cankarja bo 18.6. v Mestnem muzeju Ljubljana.

Goodlifestyle.si

ŠKARJE

Eksplozija subtilne avantgarde

za korakom osvaja tudi finančni del Je ena redkih slovenskih modnega oblikovanja in ve, da mora modnih snovalk, pri kateri ob svojo modno filozofijo prilagoditi pogledu na oblačila začutim trgu ter izdelovati posebna, a še vedno mravljince. Kaj mi je pri njej nosljiva oblačila. Da to čedalje bolj tako zelo všeč? Da v svojo zna, je brez dvoma dokazala z zadnjo sicer subtilno vizijo vpleta kolekcijo na Mercedes-Benzovem rahlo avantgarden pristop tednu mode v Ljubljani. oblikovanja, tudi z bolj »grobimi« krojaškimi prijemi. RADA KRŠI PRAVILA Predvsem zato je njena moda Piše: Gregor Filip • Foto: Peter Giodani drugačna od prevladujoče in Jure Makovec Kaj je za oblikovalko ključno pri ponudbe na trgu. Njena oblačila ustvarjanju? »Pri modnem snovanju so dostikrat tudi androgena, je končni cilj vseh oblikovalcev a na zadnjem Mercedespodoben, torej kakovostna modna oblačila. Študij modnega oblikovanja Benz Fashion Week Ljubljana je presenetila z domiselnimi in me je naučil postopkov, ki do tega cilja pripeljejo. Mogoče sem manj pod ženstvenimi stvaritvami, vnovič z rahlimi primesmi avantgarde.

DAJANA LJUBIČIĆ • Modna in industrijska oblikovalka

e pred časom, leta 2013, tik pred njenimi modnimi dogodivščinami v Indoneziji in Veliki Britaniji, in ko je bila med drugim nagrajenka modnega natečaja mladi TRENDI oblikovalec leta za najbolj sofisticirano modno kolekcijo (v teh oblačilih se je čutil pridih starega hollywoodskega glamurja), je dejala, da korak

vplivom pravil oziroma bolj svobodna, ko jih je treba kršiti,« razloži. Likovna akademija ji je, pravi, s poglobljenim študijem likovne teorije in prakse dala predvsem močan čut za proporce. »Kot industrijska oblikovalka pa malodane vedno izhajam iz materiala.«

Dajana Ljubičić se v oblikovanju vedno ozira čez meje. Pravi, da jo tujina spremlja že od mladosti. »Moja najljubša igrača je bil atlas. V osnovni in

Goodlifestyle.si

»Na začetku procesa sem pogosto potovala na Kitajsko po blago, ob koncu pa v ZDA in Evropo, kjer sem kolekcijo predstavljala in prodajala velikim znamkam, kot so Calvin Klein, Esprit, Tom Tailor, Max Mara.«

časa je deloval pod mentorstvom pokojnega oblikovalca Zorana Garevskega), ki je za slovensko modno srenjo pomenila malo slovensko renesanso. A tujina ji je dihala za ovratnik. Za Indonezijo, kamor se je odpravila, potem ko je v Sloveniji dodobra opozorila nase, pove, da se je pač morala zgoditi. »Napočil je čas, ko so šle nekatere stvari h koncu tako osebno kot poslovno in sem hrepenela po novih izzivih.« Ampak kako to, da ravno Indonezija? »Na povabilo slovenske oblikovalke Mateje Krofl, ki je že nekaj časa tam delala, sem sprejela

srednji šoli pa najljubša predmeta zemljepis in geografija. Vselej me je vleklo v neznano. To me neskončno navdihuje.« Po končani gimnaziji je – je pač visoka in lepa – dobila priložnost delati kot model v Milanu. V eni od prestolnic evropske mode jo je zastopala ena bolj uspešnih modnih agencij Major. »Lahko rečem, da se je v Milanu vse, kar zadeva modo, tudi zares začelo. Milano mi je dal ljubezen do vsega lepega. In tam je padla tudi odločitev glede študija. Likovna akademija je bila edina fakulteta, na kateri sem v tistem trenutku želela študirati. Vzporedno sem pozneje vpisala še oblikovanje oblačil na NTF, kjer sem kot študentka pod mentorstvom Nataše Peršuh na prestižnem mednarodnem tekmovanju Mittelmoda prejela nagrado Levi's.« BELGIJA, YOUNG@SQUAT, INDONEZIJA, VELIKA BRITANIJA Potem ko je že naslednje leto delala v Levisovem oblikovalskem studiu v Belgiji, se je po letu dni vrnila v domovino in kmalu postala članica takrat prihajajoče modne avantgarde pri nas: skupine Young@Squat. Ali kot ji pravi Dajana, kolektiv mladih oblikovalcev (precej

NAČRTI? »Doktorat! O modi, o modnem okusu. Kar pomeni, da bom vsaj nekaj let spet samo v Sloveniji.« Zdaj oblikuje kostume (Dajana že dlje deluje tudi kot kostumografka, op. a.) za predstavo Za narodov blagor režiserja Mihe Goloba v SNG Nova Gorica. Kmalu pa bo začela oblikovati kostumografijo za predstavo režiserke Tatjane Peršuh v mariborskem lutkovnem gledališču. Dajana Ljubičić namreč obožuje tudi teater.

položaj vodje sodobnega oblikovalskega studia v produkcijski hiši, ki je šivala oblačila za vse večje evropske in ameriške blagovne znamke. Poleg šestih asistentov oblikovalcev sem imela na dosegu roke tudi tako imenovani sample room desetih šivilj in krojača, ki so lahko z danes na jutri iz skice ustvarili oblačilo. Moja glavna naloga vodje je bila, da sem vsake tri mesece z ekipo ustvarila kolekcijo 120 kosov oblačil, vsak kos pa je bil namenjen točno določeni blagovni znamki. Na začetku vsakega procesa sem pogosto potovala na Kitajsko po blago, ob koncu pa v ZDA in Evropo, kjer sem svojo kolekcijo predstavljala in prodajala največjim komercialnim znamkam, kot so Calvin Klein, Esprit, Tom Tailor, Max Mara.« Največji omejitvi pri množični proizvodnji pa sta čas in denar, opozori oblikovalka. »Vse je predrago in nič ni dovolj hitro. Koncept, ki sem se ga kar hitro naveličala. Je bila pa azijska izkušnja morda največja 'šola' doslej, tako z osebnega kot kariernega vidika.« Podobna izkušnja, pravi, je bila Velika Britanija. »Tam sem oblikovala za spletnega modnega velikana prodaje ASOS, edina razlika ali celo izziv je bil, da sem oblikovala oblačila za nosečnice. Pa tudi, da po blago nisem hodila na Kitajsko, temveč v Turčijo, kjer so oblačila tudi izdelali.« AZIJA ZA NAVDIH NOVE KOLEKCIJE Od »njene« Azije je minilo ravno toliko časa, pojasni, da na to izkušnjo zdaj gleda s posebno distanco. »Na meni je Indonezija pustila neizbrisljiv pečat, ki sem ga želela prenesti v novo kolekcijo. Ta je večbarvna in neizogibno temperamentna. Silhueta se izriše z občutki, ki se upirajo razumu. Od tod tudi ime Deset dni v tednu; motivika mojega dela je namreč vedno del osebnega realnega občutka ali izkušnje.« Zdaj bo v Sloveniji dlje. Kako pa dojema domačo modno sceno? »V Sloveniji bi si želela več modnega sodelovanja, recimo enkratne kapsul kolekcije dveh oblikovalcev. Simpatičen mi je bil tudi dvojec Movrin-Zorec. Dejstvo, da imamo odlične oblikovalce, je neizpodbitno. To je seveda tudi odraz dela katedre za oblikovanje oblačil na NTF.«

Goodlifestyle.si

PI L CA I N G N Z M AC D I D A U ST N C E N O IC SM CT E ET AR IC S

SALON Izbor: Alenka Birk • Foto: Matevž Kostanjšek

ČO

E EJ

PIČ MA CC CB OS RU ME S T I C H 125 S S

K VE 29 A X Z W L I O NČ AD H SE S A ES T IC LE T EY ET A P M OT PALE TA RDEČ IL ZA LICA OS SC C C A JERE MY SCOT T M CHEE K X 3 PALE TTE MAC COSM ETIC S

KRE MA ZA CO OB MP RA LET ZA HO E, D QU FER NEV A .SI NA , 50 ML

A INK ŠM O T O A W O M U BY ICS TR R T E E R SM CO C MA

, LIČ V OD DLJE MAN E.S I I TA N LO C C N I BA

O, ŠČIT O ZA N L NERA H, Z MI E RAZ R I CA B O REM A UMA Z K A O N E.K P M C E N M R E O K ONJ L A.S ,ZV COO Z F 30 O M/ .C B L A, F COO

O F TA A Z N L NO I E EL L VI TA KO I K S ŽO IR .S I ZA ,5 0 M L, VI

LZAM ZA T E LO, 100 M L,

M RE LI

EČ

Y X

SC 9 A

PA C

VO O DLJE MAN I N E.S C I TA LO C

A PR

M L,

ZA ŠČ ITN ZA IO SVE TEL O ŽIL 150 CIT NI L ML RO OS , LO NK JO AS CC N PF 2 I TA 5, N E. SI

LJE Z

0 O, 10 KO Ž ŽNO

CV ET

I CA R T N DI V VO KE .SI N S TA NA ČA LV I E M L, M

AŠ

PA RF U ŽE NS MSK KE HO A VO ,D FE AY DI R. S CA DR I EA ZA M, 10 0M

BI O UČ EF IN FEC KO T VI EG F+ T A 2 N TI A D -A A I G E I LY T N R G I N E AT TR AN ME ET TIO NT ,N M A A, K S I DA J B BI O O C LJ EF I FE JSK C I T. SI

A ET

N ST

– IO RB O ' .SI L I TA JE LV OL E O ,M AT ML ZL , 50 NO A M E AJ IZJ ZD AI N E EJ OM

CE ,

Goodlifestyle.si

Terre de Lumière L’Eau

Dar sijajne svetlobe iz Provanse

Ljubljana: Mestni trg 7 • Ljubljana: Citypark • Ljubljana: Mercator center Šiška • Ljubljana: Supernova Rudnik • Ljubljana: Nama Ljubljana: Maxi • Kranj: Qlandia • Maribor: Europark • Maribor: Gosposka ulica 11 • Novo mesto: Glavni trg 13 • Novo mesto: Qlandia Bled: Cesta svobode 10 • Celje: Citycenter • Koper: Čevljarska ulica 35 • Portorož: Obala 14 b • Nova Gorica: Qlandia Spletna trgovina: www.loccitane.si

DINERS CLUB KOŠARICA

ETU I P VC ZA T DIM ABL ENZ ICE I JA : 200 27 X TO Č 20,5 K+1 CM 8 EV R OV

S A KID FIRM R A, G I A N ČI AMIZ N AU N A A N I K Ž S U Č I N! N I R Š Ž D DRU IH VE VSA K E Š I S R OV JETN TERO 19 E V POD S KA ČK + O T 300

OTR O ŠK I TE RM O FO R 200 TO ČK + 15 EV ROV

KA UČ A L E S U. N V L G L A A KO A. NA N TIL A B O D- S V E R OV O R E P L V U M, 4E I ZA MO ČK + 1 TUD DINA O T A 0 Z N V 30 OJE ITE L AG P O L N PRI

RO Č N I O ŽE 300 TO Č K

OTR O ŠK A ST EK LE N IČ KA 400 M L, PO LI ET IL EN BR EZ BPA 300 TO Č K + 7 EV ROV

M A LN IK ZA C IT RU SE + 24 EV RO V

SET ZA MEŠ ANJ E KOK TAJLOV 300 TOČ K + 29 EVROV

Edinstveni nagradni program Diners Club S svojo izbrano kartico Diners Club dostopate do edinstvenega nagradnega programa, ki vam omogoča 365 dni prihrankov. Prihranite lahko tudi več kot 900 evrov letno. Nagradne točke nabirate s tem, ko plačujete s svojo kartico Diners Club. Boni iz nagradnega programa omogočajo seštevanje popustov. Izberite svojo kartico Diners Club in svojo nagrado. VEČ INFORMACIJ NA WWW.DINERSCLUB.SI

Goodlifestyle.si

Skenirajte kodo in si oglejte vso ponudbo križarjenj.

ZAE in Oman

V sodelovanju s

DEŽELE SANJSKIH PRESEŽKOV Z LADJO MSC SPLENDIDA 14. 12. 2018, 9 DNI • OD 1.099 €*/OSEBO

* Cena za zgodnje prijave do 30 .6. 2018

Dih jemajoča Aljaska

Obrazi Pacifika, Nova Zelandija z Avstralijo

Z LADJO VOLENDAM, HOLLAND AMERICA 28. 8. 2018, 11 DNI • OD 2.299 €/OSEBO

Z LADJO NORDAM, HOLLAND AMERICA 5. 11. 2018, 22 DNI • OD 3.899 €/OSEBO

S počitnicami v Varederu

Kuba in dotik Karibov

Dežela sanjskih presežkov - ZAE

Z LADJO MSC OPERA 11. 2. 2019, 14 DNI • OD 1.769 €*/OSEBO

Z LADJO MSC SPLENDIDA 18. 1. 2019, 9 DNI • OD 1.049 €*/OSEBO

* Cena za zgodnje prijave do 30. 7. 2018

* Cena za zgodnje prijave do 30. 8. 2018

01 2006 111 •

info@kompas.si •

www.kompas.si •

turistična agencija Kompas

L DUEL Jagoda in Jurij Batagelj o pravljici, ki sta jo živela kot plesna profesionalca • BLISKAVICA Serija prodajnih razstav mladih umetnikov zunaj galerij • NA NOŽ Mala Terasa in bistro Kucha • UM-NA-KOLO Žiga Drofenik o analognih časih glasbe 27

Goodlifestyle.si

BLISKAVICA

Do sedaj so se v okviru HOoST predstavili umetniki/-ce (od zgoraj navzdol): Maruša Meglič, Gašper Capuder, Boris Beja, Anja Jelovšek. Kmalu sledi tudi otvoritev prihajajoče razstave. V družbi umetnika in 'welcome drinku' jo bodo otvorili v večernih urah 19. junija.

Goodlifestyle.si

Sobivanje z umetnostjo HOoST – galerija brez svojega galerijskega prostora, ki povezuje umetnost z živim kontekstom. Prostor, kjer spijemo skodelico kave in si spočijemo oči na zidovih. Ti se spreminjajo skupaj s časom in odražajo sveže umetniške ideje na štirioglatih platnih, risbah ali v kiparskih objektih. Je vrsta sobivanja dveh prostorov, simbioze, ki pa umetnosti nikakor ne postavi v vlogo podrejene.

HOoST • Galerija

brez svojega prostora Piše: Maja Tomšič •

Še en presežni vidik projekta – vsa dela mladih umetnikov so naprodaj. Namenoma in zelo zavestno. To odpira tudi vprašanje umetniškega trga v Sloveniji. Kdo vlaga v umetnost? Kdo z nakupi podpira umetnost in mlade, neuveljavljene umetnike? »V ozadju projekta je širjenje zavesti, da je nakup umetniškega dela ne le nakup originala in obogatitev našega prostora (tudi mentalna obogatitev), ampak prav tako gesta podpore,« zatrjuje Hana.

Foto: HOoST, Lana Špiler, Maja Tomšič

rojekt je nastal iz iniciative Hane Ostan Ožbolt in spraševanja, kako sodobno umetnost približati ljudem, ki v galerije ali muzeje ne zahajajo; kako lastno navdušenje nad sodobno umetnostjo deliti s širšim občinstvom? Pa tudi iz dejstva, da že leta ni več enoznačnega odgovora na to, kaj je pravi prostor muzeja oziroma galerije. HOoST trenutno gostuje v prostorih majhne, dobrodušne kavarne Tam Tam na Cigaletovi ulici. Kje bo gostoval in bival kasneje, kam se bo razvil, še ni jasno, vendar Hana zatrjuje, da je ljudi, ki bi si želeli podobne obogatitve svojega prostora, vse več in več. Vseeno

mlada kuratorka pravi, da vsak lokal le ni primeren za umetnost, saj ostro zavrača idejo, da bi v izbranem prostoru umetnost delovala le kot dekoracija; kot notranja oprema, da ne bi dihala. V Tam Tamu pa je to možno – deluje kot velika dnevna soba, kjer si lahko tudi predstavljamo, kako bi bilo, če bi eno od teh del kupili in imeli doma.

Morda si bo kakšen gost lokala, ki se v svojem vsakdanu sicer z umetnostjo ne bi srečal, zapomnil dve imeni bodočih nosilcev sodobne umetnosti ali tri. In ko bo zanje spet slišal ob priložnosti kakšne razstave nekje drugje o nekem drugem času, to razstavo morda raje obiskal. A ne bi bilo to krasno?

Goodlifestyle.si

DUEL

Mafijec pleše angleški valček JAGODA IN JURIJ BATAGELJ • (plesni) par Piše: Teja Roglič • Foto: Matevž Kostanjšek

Na pogovor prideta s kužkom Vinkom, ki si na vsak način želi biti v kadru, ko fotograf lovi posnetek Jagode in Jurija. Poleg Vinka je zdaj v njunem življenju najpomembnejša hčerkica, a prehod iz življenja profesionalnega plesalca v življenje običajnega človeka ni najlažji, povesta državna, evropska in svetovna prvaka v latinskoameriških plesih. »Profesionalni športniki živimo v pravljici, ko končamo kariero, pa se soočimo z resničnim življenjem,« pravi Jurij. A tudi njuno resnično življenje je še kako prepleteno s plesom, prav zdaj se pripravljata na ponovitev plesne predstave Dance Amore, ki bo 16. julija v ljubljanskih Križankah, Jagodo pa smo lahko nedavno občudovali tudi v šovu Zvezde plešejo.

agoda: Šov Zvezde plešejo je odlična promocija za latinskoameriške in standardne plese, ki so bili malce v zatonu, mlajši so zadnje čase raje plesali hip hop. Zdaj pa so spet navdušeni tudi nad latinskoameriškimi plesi. Jurij: Zaradi te oddaje so ljudje začeli verjeti, da se lahko tudi oni naučijo plesati v enem tednu, če je uspelo drugim. Šov ti da voljo, da lahko to storiš tudi ti, ne glede na talent, ki ga imaš ali nimaš.

»Jaz nisem tekmovalna, Jurij naju je gnal naprej.« JAGODA Jagoda: Z delom se da narediti marsikaj, talent je samo 20 odstotkov uspeha, preostalih 80 prispeva trud. Jurij: Nam pa je šov vzel vse vikende (smeh obeh). Plesalci in zvezde res garajo dneve in noči. Za nastopom je ogromno dela in odrekanja, včasih se mi zdi, da niti med tekmovalno kariero nisva imela toliko dela. Jagoda: Vsi me sprašujejo, ali se res učimo samo en teden, in vsem povem, da je res tako. Jurij: Jaz ne sodelujem, ker se poznam, sem izjemno tekmovalen človek in bi si to bolj jemal k srcu kot Jagoda. Ona zna uživati, jaz pa bi šel na nož, zato bi mi vzelo res veliko časa in energije. HEH, V PETEK V TRGOVINO KOT UPOKOJENCI Jurij: Ko tekmuješ, skušaš biti čim bolj učinkovit, vsakemu sodniku hočeš ponuditi nekaj zanj, zelo

Goodlifestyle.si

pameten moraš biti. Ko končaš kariero, pa delaš stvari, v katere verjameš, spremeni se tvoj pogled na ples. Jagoda: Jaz nisem tekmovalna, Jurij naju je gnal naprej. Mislim, da njemu zdaj manjka tekmovalnost … Jurij: Res je, tekmujem tudi sam s seboj, ves čas se postavljam pred preizkušnje. Zdaj tega nimam in sem včasih še malce izgubljen. Sicer se odlično počutim, ko treniram in sodim, a je kdaj težko. Jagoda: Ob koncu profesionalne kariere se ti spremeni tudi življenje. Najprej sva mislila, da sva odlično prestala to spremembo, takoj se je rodila Iva, ona je zdaj najina prioriteta, a zadnje čase ugotavljava, da prehod morda ni tako lahek. Iz urnika, v katerem je vsaka minuta določena tako, da bo to čim bolj učinkovito za treninge in tekme, sva se znašla v življenju brez urnika. Jurij: Ko treniraš, vlagaš vase, delaš na sebi, vse je podrejeno temu. Po koncu profesionalne kariere ti najprej ustreza, da se malo spočiješ, potem pa ugotoviš, da pogrešaš treninge. Ples je za naju najlepši čas. Ko primeva drug drugega, tudi le za eno urico v dvorani, naju to najbolj napolni, to je za naju najlepši zmenek, na koncu imava oba nasmeh do ušes. Jagoda: Zdaj sva si urnik organizirala tako, da najdeva čas tudi za ples. Jurij: Hja, urnik … Včasih sva se posmehovala prijateljem, da gredo v petek v trgovino kot upokojenci … Jagoda: Potem pa sva ugotovila, da morava tudi midva v trgovino (smeh obeh). Jurij: Prej nisi sam skrbel za hrano in nisi na to niti pomislil. Profesionalni športniki živimo kot v pravljici, ko končaš in si star 35 let, pa ugotoviš, da ne znaš živeti kot drugi. ONA BI SPILA KAVICO, ON BI HITEL NAPREJ Jurij: Midva vmes eno leto nisva bila par, sva pa skupaj plesala in to je res težko. Ko se razideš, potrebuješ nekaj časa, da preboliš, kar pa je nemogoče, če se nenehno videvaš. Stalno drgneš rano. A nekateri znajo dati čustva na stran in še naprej plešejo skupaj. Jagoda: Tudi pri nas imamo take primere, Katarina Venturini in Andrej Škufca ter Miha Vodičar in Nadiya Bychkova, oni so ostali plesni pari tudi po razhodu. A nama je bilo tisto leto res grozno, raje se ne spomnim na to. Sva se pa veliko naučila in zdaj veva, da sva res za skupaj, če sva to prestala. Jurij: V življenju vedno naletiš na ovire, zato jaz uspešnost partnerske zveze merim po tem, kako dobro jih znaš preskakovati. Nobena zveza ni popolna. Jagoda: Imava tudi vsak svoje hobije, Jurij se na primer ukvarja z modelarstvom, tako skrbiva, da nisva samo Jurij in Jagoda kot celota, temveč tudi Jurij posebej in Jagoda posebej. Sva si pa zelo različna, Jurij je deloholik, ne zna se umiriti, jaz pa rada tudi počivam, spijem kavico, kot jo pijemo zdajle. Jurij jo spije v trenutku in že hoče početi kaj drugega. Jurij: Od majhnega sem bil hiperaktiven, verjetno sem tudi zato takšen. Se učim, si pa še vedno ne dovolim, da bi se umiril. Ne dovolim si, da bi si rekel, za zdaj je dobro tako, kot je. Jagoda: Tudi naš posel je takšen, prepuščeni smo sami sebi … Jurij: Za nas ni nihče skrbel, nihče nam ni nič dal. Toliko, kot smo si prigarali, toliko smo imeli. Vse deluje na slabi vesti, ves čas razmišljaš, da moraš trenirati.

»Midva vmes eno leto nisva bila par, sva pa skupaj plesala in to je res težko.« JURIJ Trenirali smo vse dni, vse praznike in tak način življenja se zakorenini v tebi. ŠE DOBRO, DA JE IMEL DEDEK ŠKARJE ZA MAVEC Jurij: Kronične poškodbe se pokažejo kasneje, obraba kolen, zamenjani kolki, to se plesalcem zgodi po petdesetem letu. Jagoda: To še čakamo (smeh). A jaz sem imela res veliko poškodb. Na azijski turneji sem si v Tokiu zjutraj na postelji oblačila nogavico in se mi je natrgala ahilova tetiva, naslednji dan pa sva imela tekmo v Tajpeju. Tam sem šla na urgenco, dobila blokado in hitro zdravljenje in naslednji dan sem plesala. Jurij: Jagodi se je res velikokrat zgodilo kaj takšnega, a sva imela vedno srečo, da sva našla strokovnjaka, ki je pomagal, da sva plesala. Jagoda: Jurij sploh ni imel poškodb, je mož iz jekla (smeh). Včasih pa samo ni povedal, da ga kaj boli, potem pa je minilo. Jaz se spomnim številnih poškodb. Enkrat sem v Ameriki ves teden trenirala z izpahnjeno koščico v stopalu. Tako me je bolelo, da nisem mogla plesati, a kar sem. Sem plesala in jokala, plesala in jokala (nasmeh). Jurij: Spomnim se tudi, ko si je enkrat Jagoda pet dni pred tekmo zvila prst. Šla sva na urgenco in dobila je mavec. Na srečo je njen dedek mavčar in je imel doma škarje za mavec. Prerezala sva ga, šla po plastično longeto in čez pet dni na tekmo. Jagoda: Oblekla sem dolgo obleko, da se ni videlo longete, pa je šlo (smeh). PLEŠI LJUBEZEN Jagoda: Dance Amore je mešanica muzikala, gledališča in plesne predstave. Jurij: To je muzikal s poudarkom na plesu. Videli boste petje in igro, a v ospredju je res kakovosten ples. Namen je bil, da gledalci na kupu vidijo vrhunske slovenske plesalce. Naši najuspešnejši gredo pogosto v tujino in ljudje jih pozabijo, v tej predstavi pa jih lahko vidijo. Jagoda: Ne boste videli samo latinskoameriških plesov, temveč tudi hip hop in sodobni ples. Vsi smo igralci v tej predstavi, vsaj igra svoj lik, vse se dogaja na ulici v New Yorku. Jurij: Lani smo imeli že štiri ponovitve, zdaj pa se vračamo. Ta predstava ljudem drugače približa latinskoameriške plese. Ples vzljubiš zaradi likov. Vsi poznamo stereotipe o moških plesalcih, ki da nosijo bleščice, kamenčke, prozorne srajčke in gel v laseh. Morda se tudi zato kak najstnik ne odloči, da bi plesal. Nas so v mladosti ves čas zmerjali, da smo geji, ker plešemo. Tu pa vidiš mafijca, okrutnega morilca, ki zapleše angleški valček. Morda bo kdo to videl in si rekel: tudi jaz bi to počel.

Goodlifestyle.si

NA NOŽ

Bistro Mala Terasa Tekst in stajling hrane: Gruša Zorn • Foto: Matevž Kostanjšek

Zeliščni vrt na terasi S

edim na Mali Terasi in gledam spodaj Ljubljano. Skoraj tako, kot poje popevka Belih vran, le da je Nebotičnik le lučaj stran. Bistro Mala Terasa zaseda svoje mesto v prvem nadstropju ploščadi Ajdovščina. Skesano moram priznati, da do tega trenutka nikoli nisem zašla v prvo nadstropje, čeprav sem Ljubljančanka in mi center mesta ni tuj, saj sem tu hodila v šole. Skoraj sramota, bi lahko rekla, ko sem se vzpenjala po težko opaznih stopnicah, da bi jih našla. Prav prijetno je pri njih. Če se usedeš na vrt, te obdajajo cvetlična korita, polna zelišč ter druge, sezonske zelenjave. Ideja bistroja je zrasla v potovalni agenciji, ki je doma na istem naslovu. Ideja zdravih kosil, dostopnih po ugodnih cenah, ki jih lahko odneseš s seboj v park in pokosiš kar na klopci. Ali pa jih vzameš s sabo v pisarno, če te preganja čas in ne moreš posedeti na njihovem vrtu. Hrana, ki jo ponujajo, je pravzaprav za vsak okus. Za vegane, vegetarijance, tiste z brezglutenskim jedilnikom pa za tiste, ki so na LCHF, keto in drugih dietah. Prav vsi najdejo kaj zase. Za vse generacije in predvsem za tiste, ki se zavedajo, da je še kako pomembno, kaj poješ za kosilo, da ti ne obleži v želodcu, da lahko normalno končaš delovnik, ne da se moraš nalivati s kavami, da ne zaspiš. Njihova hrana je pripravljena tako, da te nasiti, a ne zasiti. Vse na jedilniku je sveže in pripravljeno ob naročilu. Zdrave kombinacije, kot so losos, piščanec, sir za žar ali pa tofu v kombinaciji s popečeno zelenjavo,

divjim rižem … Poleg stalne ponudbe je tu še tedenski meni s sezonskimi sestavinami, ki so skrbno izbrane ter kakovostne. Tudi njihov hambič, za najbolj lačne, posega po zanimivih kombinacijah rdeče pese in buče. Solate so prava paša za brbončice, saj vsebujejo svežo ali pečeno mešanico najrazličnejše zelenjave in solat, začinjene pa so z oreški. Njihovi obiskovalci znova in znova posegajo po curryjih in chillyju con carne, ki jih najdete na tedenski ponudbi v hladnejših mesecih. In po dnevno svežih, zdravih juhah, ki jih delajo sproti in jih ne grejejo. Če vas bo pot zanesla k njim, prav tako ne spreglejte domačih sokov ter sladic – panna cotta z lubenico in zelenim čajem, brownieji iz čičerkine moke pa sadne pite ... Nič belega sladkorja za spremembo. Ker se trudijo biti drugačni. Embalaža, v kateri vam bodo postregli kosilo, je ekološka, ker se dobro zavedajo dejstva, da je za naš planet treba skrbeti. Prav tako si prizadevajo za čim manj odpadkov. Več kot dovolj razlogov, da se povzpnete na Malo Teraso. Njihovo kosilo pa potem lahko pojeste v Tivoliju na klopci, v zelenju, daleč stran od mestnega vrveža – bliže sonca in modrega neba, kot poje pesem. Ker je obed lahko tudi sprostitev, samo okoliščine za kaj takega si ustvarjamo sami. Njihova hrana pa je pri tem velika dodana vrednost. Posuta s svežimi zelišči, nabranimi na vrtu Male Terase. Ker si je zase treba vzeti čas. In svet je tako v ravnovesju. In prav tako tudi mi.

Goodlifestyle.si

Bistro Kucha Tekst in stajling hrane: Gruša Zorn • Foto: Matevž Kostanjšek

Sintropija narave K

ucha je na novo zrasel ljubljanski bistro na ulici Mašera Spasićeva, za Bežigradom. Velik, svetel prostor, v katerem je prej domovala trgovina, je namenjen druženju. Že takoj ko vstopiš vanj, imaš občutek, da si prišel domov. Velike klopi ter mize, za več ljudi. Lahko prisedeš in komunikacija steče. Druženje, hrana, najpomembnejše kvalitete življenja, ki jih velikokrat zanemarjamo. Kucha, dom, skupnost, družina. Prisotnost. Hrana je odlična in pripravljena z ljubeznijo in spoštovanjem. Pozen zajtrk, kosilo, samo druženje ob njihovih sokovih, kombuči ali čaju in kavi. Druženje ob dobrih vinih in uživanje v hrani. Samo nekaj razlogov za obisk. Kucha je veliko več, kot samo lokal. Je produkt skupnega dela Inštituta SURF in pa komunikacijskega studia Ljudje in humanitarnega društva Food for life. Družba odgovornih in srčnih posameznikov, To je projekt posameznikov različnih profilov. Med njimi so michelin kuharji, oblikovalci, biologoi, oglaševalci,… ljudje različnih vetrov, ki so vodilni na svojem področju in so svoje znanje preusmerili v kreiranje odgovorne prehrambne kulture, ki je odgovorna do telesa in prav tako okolja., Druži jih ista vizija. In sicer narediti nekaj dobrega za okolje in za ljudi. »V Kuchi ustvarjamo sproščeno okolje, kjer hranimo ljudi. Želimo si vnesti odgovorne in kakovostne vsebine v vsakdanje življenje in tako kakovost življenja vzdigniti na višjo raven. Želimo, da se kot družba začnemo zavedati in postanemo odgovorni. Do okolja v katerem živimo in do samega sebe.« Mi razlaga Martin Rojnik, ki je eden od fantov, ki stojijo za projektom. »Okolje, ki ga želimo ustvariti v Kuchi, je kar se da naravno. Ljudje v mestih so izgubili stik z naravo, skozi dobro in odgovorno hrano in skozi druženje, pa se ta stik lahko spet vzpostavi. Če nisi prisoten, takrat izgubiš stik z naravo in s samim seboj. Ker narava je tista, ki prizemljuje in je vir inspiracij in kreacij. Kucha je projekt, pri katerem si želimo kuharski princip pripeljati na drug nivo. Poslužujemo se fermentacije, posegamo po bolj zdravih sestavinah, kreiramo nove okuse, testiramo nove tehnike,…. Ljudi ne želimo prepričati z ideologijo, temveč z okusno hrano. Zraven pa nas vse to zabava in radosti, kajti igra je univerzalna in razumejo jo prav vsa senzibilna bitja.«

Surovine, ki jih uporabljajo so v veliki meri ekološke in biološko neoporečne. »V našo kuhinjo pa zaide tudi del surovin, ki pomenijo presežke hrane. To pomeni, da za police trgovin niso dovolj dobre, češ, so prezrele, na oko niso najbolj popolne, niso najlepše barve, pa so še vedno izredno kakovostne in nikakor namenjene temu, da bi jih zavrgli. Za nas so pomembne in neprecenljive. Druge sestavine jemljemo od lokalnih proizvajalcev ekoloških kmetij. Moko dobimo iz mlina Stražar, veliko zelenjave pridelajo na kmetiji na Koroškem, na Graški Gori. Šli smo na način kmetovanja, ki posnema procese v gozdu, na način, da izpostaviš sintropično okolje. Sintropija je sposobnost narave, da se spontano in brez škode za okolico samoorganizira k vse višji stopnji notranje urejenosti. (Andrej Detela) Najboljše za naravo je namreč tudi najboljše za človeka. Dejstvo, ki je v našem hitrem načinu življenja precej prezrto. Tudi Inštitut Surf si prizadeva za večjo ozaveščenost. Prevzel je del inovacij in se ukvarja s projektom rastlinske pridelave sirov. »Tehnologijo želimo ponuditi vsem zainteresiranim tradicionalnim sirarjem, ki bi bili pripravljeni del proizvodnje nameniti rastlinski pridelavi sira. Uporabniku bi radi ponudili večjo izbiro in ga hkrati nočemo prikrajšati za užitek. Siri so odlični tudi iz oreškov, stročnic ... Seveda je uporaba surovin rastlinskega izvora manj škodljiva za okolje, siri pa imajo vse lastnosti navadnih sirov, narejenih iz kravjega, kozjega ali ovčjega mleka. V Kuchi zato delamo z mesnimi nadomestki. Zavedamo pa se tudi dejstva, da 90 odstotkov kroničnih bolezni izhaja iz nepravilne prehrane. Želimo si ustvariti novo zgodbo o hrani, pri kateri skrbimo zase in za svoje okolje. In ponosni smo na vse, kar nam narava da v naši regiji.« Projekt Kucha ima tudi humanitarno noto. Pod imenom Kucha chasti, pri katerem sodelujejo z društvom Food for Life si prizadevamo, da bomo do konca leta 2018 razdelili 200 brezplačnih obrokov na dan. Vendar pa ob njihovi hrani ne servirajo nobene ideologije. Le živijo to, kar verjamejo. Spreminjajo svet, zavedajo pa se, da je najprej potrebno začeti pri sebi. Dobra hrana je tista, ki spreminja ljudi.

Goodlifestyle.si

UM-NA-KOLO

Pirati z Balkana ŽIGA DROFENIK • Nima pojma o notah in ne igra nobenega inštrumenta, a kljub temu dnevno živi z glasbo kot zastopnik Universal Music Publishing Group, kjer se med drugim ukvarja z avtorskimi pravicami za različne avtorje od Springsteena do Adele. Je vnet zbiratelj cedejk in vinilk. Razmišljal: Žiga Drofenik

animivo je danes opazovati otroke, kako enostavno dostopajo do glasbe, pa naj bo s streaming servisi a la Apple Music, ilegalno prek B i t To r r e n t a ali s pomočjo največjega pirata na svetu, z YouTubeom. Največ trije kliki pa imajo na voljo vso glasbo na svetu. Zato jim težko razložim, da so bile včasih stvari mnogo bolj komplicirane. MUZIČARJI SPREMINJAJO SVET Moj najbolj živi spomin iz otroštva je poletni večer sredi leta 1985, ko sem smel prvič bedeti čez polnoč. Na obeh straneh Atlantika hkrati se je 13. julija zgodil famozni pop-rock festival Live Aid, mogoče zadnji moment v zgodovini popularne glasbe, ko so muzičarji še verjeli, da lahko spremenijo svet. Line up je bil pravi kdo-je-kdo takratne pop-rock scene in postal moja prva lekcija v osnovni šoli pop-rocka. Name je dogodek naredil tak vtis, da sploh nisem porajtal, da na koncertu za Afriko ni niti enega afriškega glasbenika. Veledogodek si je po satelitu ogledalo okoli 400 milijonov ljudi. Poleg TV Slovenija je koncert prenašal tudi radio Val 202. Moj oče je oba večurna koncerta

»Medtem ko so sošolci poslušali Šifrerjeve lulčke, sem si jaz prepeval, da želim svoj emtivi.« (enega na londonskem Wembleyju in drugega na stadionu JFK v Philadelphii) snemal na kasete direktno z radia. Vstavljal jih je eno za drugo, tako da se jih je nabralo šest. Prav ta serija kasetnih bootlegov je izoblikovala moj glasbeni okus. Medtem ko so sošolci poslušali Šifrerjeve lulčke, sem si jaz prepeval, da želim svoj emtivi, čeprav takrat še nisem vedel, kaj MTV dejansko je in o čem Dire Straits in Sting sploh bluzijo. Bil sem tudi premlad, da bi dojel, o kakšni krvavi nedelji pridigajo U2, a ravno prav star, da sem lahko totalno zaštekal komad Radio Ga Ga. AVDIOKASETE – PIRATSKI RAJ Kasetni trak je še danes moj najljubši zvočni nosilec glasbe, čeprav imam kaset doma le še za vzorec. Avdiokaseta je bila idealni medij za bivšo Jugo, kjer je bilo tuje muzike na voljo zelo malo in jo je bilo zato treba čim več posneti direktno z radia, če si jo želel imeti v svoji lasti. Predvsem nisi smel zamuditi oddaj, v katerih so vrteli glasbene albume v celoti, saj si jih lahko ob pozornem snemanju lepo spravil na dve tridesetminutni strani traku.

Najbolj uporabno je bilo po potrebi eno in isto kaseto večkrat presneti z novo muziko, če si se stare naveličal. To je po več snemanjih pripeljalo do zanimivih miksov na koncu vsake strani kasete, ko so se ob izteku traku med sabo pomešali številni konci skladb in v nekaj sekundah podali tvoj celotni »download history«. Kasete so bile zelo poceni, zaradi oblike priročne za zadnji žep hlač in zaradi trpežne plastike zmožne preživeti tudi trde padce. Pravi analogni raj. In piratski zaliv. DIVJI ZAHOD AVTORSKIH PRAVIC Kot številne druge stvari so tudi Pirate Bay pogruntali že v bivši Jugi. Zaradi popularnosti in priročnosti kaset namreč ni dolgo trajalo, da so se nekateri znašli po svoje in na divjem zahodu avtorskih pravic konec osemdesetih zagnali pravo proizvodnjo piratskih kaset ter jih na veliko prodajali na sejmih, pošiljali po pošti, po lokalih … Prednjačila je piratska združba pod imenom Studio Spaka (spomnim se še Studia Asterix – ha, ta ima že v samem imenu krajo intelektualne lastnine), kjer je bilo na prodaj vse od italo diska do art rocka. Vse skrbno presneto z vinilk ali že s cedejev. Baje so en glasbeni album hkrati snemali na več kot deset kasetnikov, tako da si lahko le predstavljam profitno maržo na kos prodane kasete. Koliko denarja od avtorskih pravic je po tej poti odteklo mimo sistema, ne ve nihče. Nekateri so potem profite iz tega posla v prehodu v devetdeseta investirali v glasbene založbe, drugi v radijske postaje. Zdaj imam samo en problem: kje otrokoma pokazati, kako deluje kaseta, ko pa nimam doma nobenega kasetofona. Našel sem celo svoj stari walkman. A na moje veliko razočaranje ne dela več. Kje so zdaj pirati, ko jih rabiš?

Goodlifestyle.si

#FEELAUSTRIA

Popolnost, ki jo razkriva neskonÄ?en razgled

austria.info

Na vrhu je prostor le za eno kartico in za vas.

Preizkusite Diners Club Exclusive, navdušeni boste! Za vsa vprašanja smo vam na voljo na telefonski številki 01 5617 885 in elektronskem naslovu exclusive@erstecard.si

Erste Card d. o. o., Dunajska cesta 129, 1000 Ljubljana

IGRAČE »Le kako bi bilo živeti v svetu, kjer je vedno junij,« so besede sanjave pisateljice L. M. Montgomery. Težko se je ne strinjati, ko smo končno v sozvočju s poletnim vzdušjem. To namreč v človeku vzbudi čuten in strasten temperament, iz katerega dobimo prepričanje, da se življenje vedno znova začne s poletno nočjo. Indie rock na starem dobrodušnem gramofonu, tango ob polnoči sredi glavne ulice v svileni rdeči obleki in pa bleščeče, skoraj že kičasto briljantno modro morje so konec koncev klasične stvari neklasičnih poletnih romanc. Zato je Maja Tomšič poiskala idealne poletne Igrače v znamenju glasbe, plesa in avantur.

BT zvočnik JBL Charge 3

AM/FM radio Denver TR-61

Pričarajte si nostalgijo na sodoben način. Klasično leseno ohišje, ki oddaja retro šarm, daje otipljiv občutek newyorških nočnih kabaretov iz 20. let prejšnjega stoletja. AUX-priključek za mp3-predvajalnike in AC ali baterija pa staromodnemu obrazu AM/FM radia dodajo sodobno uporabnost in neizpodbitno dolgoročno kakovost. Zleknite se na svoj priljubljeni naslonjač, prižgite radio in naj vas živahni zvoki Elvisa Presleyja popeljejo v desetletje, v katerem se je vse zdelo preprosteje in je čas potekal počasneje.

Poletne zabave so nujnost. Latinski ritmi s koktajlom v eni roki in BT zvočnikom JBL v drugi. V bazenu. Pa skrbno pazite, da vam koktajl ne pade v vodo, ker ga ne boste več dobili nazaj v enem kosu in pitnega. Za zvočnik pa ta strah ni potreben zaradi vodoodporne izdelave. Vgrajena baterija zagotavlja 20 ur užitkov ob poslušanju priljubljene glasbe iz telefona ali tablice, omogoča pa tudi polnjenje telefona ali tablice prek USB-izhoda. Brezžično se lahko povežejo do trije telefoni ali tablice za izmenjevanje oseb, ki predvajajo glasbo. Tako dobimo v družbi pravi DJ-mix efekt. MOJPAKET.SI

MOJPAKET.SI

Kajak s prozornim dnom za dva

Mirno veslanje po vodi je popoln način za resnično občutenje idilične lepote jezer, rek in oceanov. Kaj pa če bi lahko odkrivali tudi vodni svet pod seboj? Končno lahko opazujete morsko življenje skozi trpežno, kristalno čisto dno kanuja. Driftsun kajak-kanu hibrid ima namreč popolnoma prozoren trup, tako da lahko uživate v potapljanju, ne da bi se dejansko zmočili. Vključuje pa tudi par prilagodljivih, odstranljivih sedežev, tako da lahko po meri nastavite notranjost za eno osebo ali dve. Naj vas na naslednji avanturi na prostem spremlja ta očitno drugačni oceanski kajak.

Akcijska kamera Denver ACK-8058W 4K WiFi

Ste razmišljali, da bi to poletje skočili z letala? Se morda potapljali z delfini? Kamera, ki se ponaša s 4K (30 FPS) kvaliteto snemanja, bo odličen pripomoček za vse športne navdušence, saj bo ujela vse vaše adrenalinske podvige. Slikanje s kar 16 mega piksli, WI-FI-povezava za hiter prenos in ogled posnetkov na telefonu in 130-stopinjski kot snemanja pomagajo zabeležiti vsako resnično nepozabno izkušnjo. Njeno ohišje pa ji omogoča vodoodpornost oziroma potopitev do kar 40 metrov globoko. MOJPAKET.SI

DRIFTSUN.COM

Mash Machine

DJ bitke, glasbena loterija ali preprosto uživanje v ustvarjanju glasbe. Mash Machine je nov, čisto svež interaktivni kreator glasbe. S 40 skrbno izbranimi vzorci glasbe lahko igralec izbira in menjava bas linije, dodaja in odvzema bobne, melodije in vokale. To dosega samo s premikanjem kontrolerjev prek igralne površine. Tako lahko ustvarite edinstveno melodijo svoje najljubše glasbene zvrsti v le nekaj sekundah, pa naj bo house, r&b ali hip hop. Vaša zabava bo zato edinstvena, saj boste lahko DJ vi sami. PROMOTIVA.SI

Goodlifestyle.si

ZDRAVO

Malo kalorij, veliko okusa Bučke vsebujejo več kalija kot banane in so odličen vir vitamina C ter magnezija. So nizkokalorične, zato v njihovem okusu lahko uživate brez slabe vesti. Imajo blagodejen učinek na prebavo, krepijo mišice in skrbijo za zdravo srce. Poleg tega, da so koristne za naše zdravje, so zelo priljubljene tako toplotno obdelane kot tudi sveže. Najbolj okusne so majhne do srednje velike bučke, ki jih lahko narežete na tanke trakove in uporabite kot zelenjavni nadomestek testenin. HOFERTRZNICA.SI

Sladke in zdrave

Svežina je eno najpomembnejših meril pri izbiri sadja, saj se tako ohranita izrazit svež okus in karseda visoka vsebnost hranilnih snovi. Borovnice s HOFER Tržnice so odličen vir rudnin, železa, kalcija, kalija in magnezija, vitaminov A, B, C in E ter pektina. Največ antioksidantov je prav v njihovi povrhnjici, zato jih je najbolje zaužiti sveže, kot prigrizek, ali v kombinaciji z grškim jogurtom ali skuto in ovsenimi kosmiči. Če ste po naravi sladkosnedi, jim dodajte banano in nekaj kock ledu, zmeljite in si privoščite okusen napitek po treningu ali z njim nadomestite svoj zajtrk.

Zeleno je zdravo

Bogastvo vitaminov in mineralov se skriva v najbolj preprosti in dostopni zelenjavi – solati. Vsebuje izredno malo kalorij in je v vročih mesecih primerna kot priloga ali samostojna jed. Solata s HOFER Tržnice je, tako kot preostalo sadje in zelenjava, lokalnega porekla. S polja ali njive jo lokalni pridelovalci dostavijo v 24 urah, kar pripomore k ohranjanju izrazito svežega okusa in visoke vsebnosti hranilnih snovi. Sveža solata pomaga uravnavati presnovo in izboljša delovanje srčno-žilnega sistema, zato je odlična za pripravo lahke večerje.

HOFERTRZNICA.SI

Razstrupite svoje telo

Kumare so polne vitaminov B in C. So odličen vir kalcija, magnezija, fosforja in cinka, vsebujejo veliko vode in malo kalorij. Pospešujejo prebavo in uravnavajo krvni sladkor ter spodbujajo izločanje strupenih snovi iz telesa. Sveže kumare s HOFER Tržnice prepoznate po napeti in gladki lupini enakomerne barve. Najpogosteje jih uporabljamo pri pripravi solat, saj se njihov okus lepo ujame z ostalo zelenjavo. HOFERTRZNICA.SI

HOFERTRZNICA.SI

Prigrizek, ki ne razočara

Korenje je ena najbolj priljubljenih vrtnin. Popestri vse vrste jedi in jim vdihne značilno sladkasto noto, sočnost in barvo. Vsebuje veliko antioksidantov in vitamina A, pomaga preprečevati krče in blagodejno vpliva na črevesje ter želodec. Da bi iz njega ustvarili okusen in lahek prigrizek, svežega narežite na palčke in pomakajte v namaz iz čičerke ali omako iz jogurta, ki ste ji dodali narezana zelišča, sol, poper in nekaj kapljic limone. Povsem preprosto in okusno, naravnost iz narave. HOFERTRZNICA.SI

Uživajmo uravnoteženo hrano. Telo nam bo hvaležno. Uživanje kakovostne in uravnotežene prehrane nam pomaga pri pridobivanju hranil, ki jih potrebujemo za vsakodnevne dejavnosti, vključno z redno vadbo. Pri večji telesni aktivnosti je bistven vnos vitaminov, mineralov ter drugih mikro- in makrohranil, kot so beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe. Količina potrebnih hranil je odvisna od ciljev vadbe in posameznikovih potreb, prav tako je pomembno, da se doseganja ciljev lotimo kot maratona – počasi in vztrajno. Naredimo nekaj dobrega zase: redno telovadimo, poskrbimo za uravnoteženo prehrano in že bomo na dobri poti do boljšega počutja. 123GREMO.SI / JAN KOVAČIČ, KONDICIJSKI TRENER

Goodlifestyle.si

ZDRAVO

Gelée royale sport

Gelée royale sport je novost v Medexovi ponudbi izdelkov za aktivne. Vsebuje matični mleček, obogaten z L-karnitinom in vitaminom B12. L-karnitin je spojina, ki se naravno pojavlja v mišicah in ima ključno vlogo pri presnovi energije iz maščob, hkrati pa pospeši absorpcijo kisika med aktivnostjo in poveča energijo. Dodani vitamin B12 pa prispeva k sproščanju energije pri presnovi ter zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti. Gelée royale sport da energijo, ki jo potrebujemo za fizično aktivnost, zmanjšuje utrujenost ter povečuje športno aktivnost. Izdelka se boste razveselili vsi, ki ste vsaj malo športno oziroma fizično aktivni. MEDEX.SI

Think happy. Bee happy.

Čaj z medom je odličen napitek, ki nas zjutraj napolni z energijo, zvečer pa nas popelje v miren konec dneva. Če ga pripravimo v čajniku in skodelici z unikatnim potiskom, bo še bolj okusen in dišeč! Medex je ob praznovanju svetovnega dneva čebel poskrbel za izvirne potiske na čajnikih, skodelicah in skledah za kosmiče. Privoščite sebi ali svojim najdražjim izdelke z najljubšim motivom in širite zavedanje o čebelam prijaznem svetu! MEDEX.SI

Beljakovinske kroglice

Beljakovinskih kroglic iz Medexa z mlečno ali belo čokolado z vaniljo se bodo kot zdravega prigrizka razveselili prav vsi. So vir prehranske vlaknine ter okusen in beljakovinsko bogat prigrizek brez glutena. Namenjene so vsem, ki v okviru dnevne prehrane ne zaužijejo dovolj beljakovin in vlaknin, športnikom, ki imajo povečane potrebe po beljakovinah, ter vsem, ki sledijo trendom na področju prehrane. MEDEX.SI

Za naravno zaščito kože poleti

Poškodbam kože, kot so rane, udarci in odrgnine, se na počitnicah zagotovo ne moremo izogniti. Lahko pa jih učinkovito blažimo in lajšamo posledice. Z mazilom Propolis iz Medexa, ki vsebuje propolis in čebelji vosek, boste poskrbeli za obnovo kože s pomirjevalnim delovanjem, zato bo dobrodošlo tudi pri pikih in ugrizih žuželk. Mazilo Propolis spodbuja regeneracijo kože tudi po sončenju, depilaciji in britju. Nanjo ga lahko nanesete večkrat dnevno, saj vsebuje kar sto odstotkov sestavin naravnega izvora. MEDEX.SI

Goodlifestyle.si

www.posta.si

Ko prevzem in dostava postaneta zabava!

DOSTOPNO, HITRO IN ENOSTAVNO. Z našo mrežo samopostrežnih avtomatov lahko brez čakanja v vrsti prevzemate in oddajate svoje pošiljke: enostavno, kadarkoli, 24/7!

www.PSpaketomat.si

POBEG

Presenečenje pri sosedi Od Vzhodne Tirolske, mimo Salzburga do Linza Piše: Leonora Romano • Foto: R. Josipovic, T. Mesic, J. Steininger

Kitzbühel, Saalbach, Kaprun, Flachau. To so imena, ki mi naslikajo sledečo zgodbo. Sobotno ali nedeljsko jutro, zima je. Če si želim romantično sliko, dodam še s snegom pobeljene ulice. Kavč, topla odeja in čokolino v rokah. Prižgan tvsprejemnik in vznemirljiv glas komentatorjev. Poteka namreč smučarska tekma. No, in tako sem se verjetno že v svoji mladosti seznanila z imeni teh krajev, smučarskih središč. Priznam, tam nisem bila še nikoli. Pravzaprav našo sosedo Avstrijo poznam le po nekaj obiskih Dunaja, Celovca, Gradca in nekoč davno Salzburga. In ker nisem prav zaresna smučarka, sem se le nekaj kratkih dni v preteklosti zadržala z druščino na nekaj avstrijskih smučiščih. Ampak zdaj mi je Avstrija tako zelo zadišala. Pa ne po zimi, gern knedlih in kuhanem vinu, to sploh ne. Zadišala mi je po pozni pomladi, skorajšnjem poletju. Pa smo naredili načrt. Malo gremo v naravo, v gore, tokrat zelene, se nadihat svežine in potem v poletni vrvež mest. Želela sem videti Linz in na pot nam je prišel še vedno glasbeni Salzburg. Pa smo šli.

zhodna Tirolska je bila naša prva destinacija. Kljub temu, da smo doma v zeleni deželi, me vedno znova fascinirajo prostranost hribov, gora, čudoviti razgledi in intenzivna zelena barva. Tu je je bilo v izobilju. No, če je sončen dan, je res intenzivna. Malce smole pa smo imeli prav na začetku naše avanture. Res je med najvišjo avstrijsko goro Grossglocknerjem ali po slovensko Velikim Klekom in Dolomiti čudovita pokrajina. In poleg zelene smo ponekod videli še zaplate beline in ostankov zime. Želeli smo si po alpski cesti Grossglockner-Hochalpenstraße, ki pelje 2572 metrov visoko. No, ta načrt se nam je sfižil v dežju. Pa smo zavili v Gradonno. V občini Kals na Grossglocknerju so se že pred 200 leti zbirali navdušeni alpinisti, pravijo domačini. Mit o 3798 metrov visoki gori še danes drži in prevzema gorske navdušence. Če sem čisto iskrena, meni je fino to videti tako v daljavi, se povzpeti na kaj nižjega, da je razgled še vedno odprt in lahko zadihaš s svobodnimi pljuči in se zazreš v čisto popolnost narave.

DIŠI PO ŠVICARSKEM BORU Zelo dobro je, da v tej tirolski gorski vasici leži tudi Gradonna Mountain Resort. Rekli so, da začutiš naravo, že ko vstopiš v vhodno dvorano. Ah, seveda, sem si mislila, krasni reklamni letaki. Ne morem verjeti, pa je čisto res: ko vstopiš, diši po, sicer ne vem, ali je švicarski ali ne, se mi pa zdi, da zelo zadiši po boru. Dva dni smo si vzeli za oddih. Skok v bazen, savna, masaža in ob sončnih obdobjih kratki in malo daljši sprehodi. Blaženo. In ko smo že tako blaženi imeli slivaste prste od predolgega namakanja v bazenih, smo novo blaženost nameravali začutiti še v številnih cerkvah Salzburga. Severni Rim mu pravijo. Nič čudnega, če pa je bil več kot 1000 let cerkvena država, v kateri je bila združena posvetna in cerkvena moč v vlogi knežjega škofa. Takoj za Vatikanom je bil Salzburg najpomembnejša cerkvena metropola. Ta pomembnost je bila med drugim razlog, da mu je Unesco dodelil naziv svetovne kulturne dediščine. Raziskovati baročne trge, se potikati po majhnih pasažah, pokukati v to in ono cerkev ali samostan, to je bil naš dnevni načrt.

»Vsekakor Salzburga nismo želeli zapustiti, ne da bi videli slavno lutkovno gledališče, ki je bilo ustanovljeno leta 1913, lani pa so ga sprejeli na Unescov seznam materialne kulturne dediščine.«

Goodlifestyle.si

1. (zgoraj) Vzhodna Tirolska, panorama iz Gradonne Mountain Resorta 2. (desno) Salzburg, mesto glasbe in koncertov 3. (skrajno desno) Salzburg, lutkovno gledaliĹĄÄ?e 4. (na drugi strani) Linz, Center Ars Electronica, muzej prihodnosti

Goodlifestyle.si

KJE JE MOZART? Na poti do Salzburga smo poslušali Mozartovo glasbo in najmlajšim udeležencem naše avanture pripovedovali, kako je že kot deček čudežno igral na klavir. Ni čudno, da smo med potepanjem po salzburških ulicah ves čas poslušali: »Kje je ta fantek Mozart, a igra klavir? A ga lahko gremo pogledat?« Pa smo zavili kar k njemu domov na ulico Getreidegasse 9 in si ogledali, kako je živel, njega pa vendarle nismo našli. No, razen na nekaj slikah. Krasno je bilo videti njegov mali klavir pa njihovo kuhinjo z ognjiščem. Posebno doživetje, da lahko morda vsaj malo začutiš, kako je bilo v njegovih časih. Glasba prileze izza vsakega vogala, iz špranje, izza vsakih vrat skrivnostno vibrira. Dogodkov je toliko, da zagotovo vsak najde kaj zase. Ko smo tako pohajkovali po zajtrku in se dopoldansko lenobno premikali, smo iz cerkve slišali čudovito glasbo. Pokukali smo noter. Vstop je bil prost. Zaobjela nas je čudovita orgelska glasba. Izvedeli smo, da Evangeličanska cerkev vsak četrtek ob 11.11 pripravi to bogastvo orgelske glasbe za vse, ki si jo želijo slišati. Ko smo se odločali o spominkih za domov, smo prek ulice zagledali modro pročelje čarobne trgovinice, na kateri je pisalo Conditorei Fürst. Seveda Mozartove kroglice. Tu jih še danes delajo na roko, pravijo. Po istem zahtevnem receptu. Nekaj smo jih snedli kar na tam, druge pa vzeli domov. LUTKOVNA DOGODIVŠČINA Vsekakor Salzburga nismo želeli zapustiti, ne da bi videli slavno lutkovno gledališče, ki je bilo ustanovljeno leta 1913, lani pa so ga sprejeli tudi na Unescov seznam materialne kulturne dediščine. Obiskali smo predstavo Čarobna piščal, drug dan pa si vodeno ogledali še zakulisje teatra. To je bila šele fascinantna dogodivščina.

»Še posebno magično je, če si galerijo na prostem ogledate ob večeru, ko pade mrak. Takrat se scenografija umetniških fotografij in mesta pod njim zlije v povsem svojstven umetniški, čaroben trenutek.« Od ene znamenitosti z Unescovega seznama do druge, smo se smejali v avtu, ko smo šli proti Linzu. Na spletu sem namreč prebrala, da v mestu ob Donavi navdušuje Unesco City of Media Arts. In res je Linz navdušil s posebno atmosfero ob Donavi, z ulično umetnostjo in živahno kulturno sceno. Posedeli smo v kavarni na njihovem glavnem trgu. Baročno jedro je res lepo. Trg obdajajo baročne stavbe v pastelnih barvah. Zanimivo je, da ima podobno kot Ljubljana na hribu grad, s katerega je čudovit razgled na mesto. Ko smo se sprehajali ob Donavi, smo na drugem bregu zagledali res impresivno moderno stavbo. Gre za center Ars Electronica ali nekakšen muzej prihodnosti. Zanimive razstave na temo umetnosti, tehnologije, družbe in številni

eksperimenti, namenjeni tudi obiskovalcem, navdušujejo. Ko smo že pri umetnosti, so nam rekli, da ne smemo zgrešiti njihovega »berlinskega zidu«. Gre za umetnost grafitov na industrijskih zgradbah, imenujejo pa jih Mural Harbour. Tam vidite res barvite ulične umetnine. Lahko se peljete s čolnom po Donavi in jih opazujete. Fascinantno. MOJ KOTIČEK – OAZA KULTURE Ampak če bi se morala odločiti za en kotiček, ki me je še posebno navdušil v Linzu, je to kulturna četrt OÖ Kulturquartier s številnimi zunanjimi in notranjimi galerijami ter čudovitim razgledom na mesto. To je prostor eksperimentalne kulture, množice umetniških in kulturnih dogodkov. Kulturna vibrirajoča oaza sredi mesta. Prekrasen razgled pa smo našli še nekje. Z eno izmed najstrmejših železnic smo se z vlakom naravnost iz središča mesta peljali do hriba Pöstlingberg na obrobju Linza. Potem pa nas je čakala še magična vožnja skozi jamo z Dragon Expressom v Grottenbahn. Pa smo šli v deželo škratov, gozdnih živali, pravljic. Ta slavni vlakec vas popelje nazaj v otroštvo, otroke pa navduši z vsakim metrom, ovinkom. Pravzaprav ne vem, ali lahko zajamem vse dogodivščine, detajle, dogodke, ki potekajo, se odkrivajo za vsakim ovinkom, v vsaki ulici tega presenetljivega mesta. Ne vem, ali me je že katero tako presenetilo, mi ponudilo toliko več od pričakovanj. Mogoče lahko sklenem to zgodbo čisto na vrhu. Na najvišjem delu Linza, kjer fotogalerija Hartlauer tako veličastno bdi nad mestom. Še posebno magično je, če si galerijo na prostem ogledate ob večeru, ko pade mrak. Takrat se scenografija umetniških fotografij in mesta pod njim zlije v povsem svojstven umetniški, čaroben trenutek.

Goodlifestyle.si

PRENOVILI SMO SPLETNI PORTAL

delo.si

Delo d.o.o., Dunajska 5, SI 1509 Ljubljana

Dobre zgodbe, dobri novinarji, za dobre bralce. • • • • • • • •

sodobna oblika vizualni poudarki več interaktivnosti hitrejše nalaganje vsebin boljša uporabniška izkušnja pregledna navigacija po strani prilagodljivost na vseh napravah še boljša vsebina z novimi rubrikami

DELO.SI

DOBRO MESTO

Zürich Utrinki ROBERTA KORBERJA Foto: arhiv gosta in shutterstock

o se je pred razpadom Jugoslavije s starši preselil v New Jersey, ga je to zaznamovalo za vse življenje. Robert Korber je tam končal osnovno šolo in del srednje. Zaradi te izkušnje si še danes želi nenehno biti v stiku z različnimi kulturami. Zato ne čudi, da je leta 2010 znotraj skupine Sandoz sprejel vodenje IT organizacije za nordijske države in se preselil v Københaven. V tem podjetju je delo nadaljeval v Švici. Leta 2017 pa je sprejel delo v Roche Diagnostics, kjer je odgovoren za IT-strategije evropskih, afriških, latinskoameriških držav in držav Bližnjega vzhoda. Pravi, da je med Švico in Slovenijo na prvi pogled precej podobnosti. Obe sta alpski državi z lepimi gorami, jezeri. »Status države, poslovna, politična in kulturna etika ter sposobnost konsenza omogočajo Švici odlično podlago za urejenost ter udobno in varno življenje.« Pravi, da je v tem Švico težko primerjati s katero koli državo na svetu. Iz Zuga, kjer živi in dela, potrebuje do Züricha le 20 minut z vlakom. In njegov družabni del življenja se večinoma dogaja prav tam.

5 1

6 Zürich je najlepši ...

Glavna železniška postaja je ...

Nogometni navdušenci ...

Lokalne specialitete so …

... spomladi, poleti in v zgodnji jeseni. Poleti je mnogo dogodkov. Najodmevnejši je Street Parade (letos bo 11. avgusta), ki velja za največji techno party na svetu in se ga udeleži okoli milijon ljudi. Ob tem dogodku postane Zürich skoraj neprepoznaven.

... na elitni lokaciji, je čista in varna in sama po sebi pravo nakupovalno središče. Velikokrat gosti zanimive dogodke, koncerte, športna tekmovanja, Oktoberfest ... Sprehodite se tudi po Bahnhofstrasse, kjer domujejo najelitnejše blagovne znamke.

... morate obiskati muzej FIFA World Football Museum. Obiščite pa še eno najbolj priznanih univerz za znanost in tehnologijo na svetu ETH Zürich, katere alumni je tudi Albert Einstein. Z njene terase je sijajen razgled na Zürich.

… rösti, fondi, raclette, ki jih pripravlja tudi prava tradicionalna restavracija Weisser Wind v bližini cerkve Grossmünster. V fondiju pa lahko uživate tudi na tramvaju Fondue Tram in si medtem ogledate še mesto. Lahko pa večerjate na ladji Panta Rhei in plujete po jezeru.

Brez čokolade ne gre ...

... zato obiščite Niederdorf, si oglejte stari del Züricha z zanimivimi starimi zgradbami in zavijte v čokoladnico Teuscher. Predlagam tudi slaščičarno Sprüngli za božanske čokoladne dobrote in čemur v Švici pravijo luxemburgerli, ki jih je po Zürichu mnogo, največja pa je na Paradeplatz.

Najljubši del Züricha je ...

... zame predel okoli opere z jezerom, ki je na začetku Seefelda. Poleti priredi opera na svojem ogromnem trgu koncert na prostem, prost za vse obiskovalce. Letos bo 16. junija.

Za poletno kopanje ...

... predlagam predel ob jezeru Zürich Enge. Ali tudi tipično švicarsko kopališče ob jezeru, rečejo jim »Badi«, npr. Seebad Enge. »Badiji« se zvečer spremenijo v bare. Moj najljubši je Rimini na reki Limat v centru in poleti mnogokrat večer začnem prav tam.

Vlak je primarni transport …

… in številni prebivalci v Švici nimajo avta. V Zürichu sta glavna tramvaj in vlak. Preizkusil sem tudi nočni vlak v Ljubljano. Izkušnja je bila dobra, zvečer odhod, zjutraj prihod, vmes spanje – dobro optimiziran čas. Ljubljana – Zürich od 29 evrov. SLO-ZELEZNICE.SI

Goodlifestyle.si

Diners Club Magazine

Articles inside

Presene?enje pri sosedi

Mala Terasa - zeliscni vrt sredi Ljubljane

Eksplozija subtilne avantgarde