OZELENJENE STAVBE SO NOV TREND

Ozelenjene stavbe so nov trend

MIKA CIMOLINI •Arhitektka

Tekst: Aleš Čakš • Foto: osebni arhiv

Primer zelene arhitekture: ozelenjene stolpnice “vertikalni gozd” v četrti Porta Nuova v Milanu, arhitekta Stefana Boerija

Z arhitektko Miko Cimolini, ki je »močna« tako v teoriji kot praksi, sva se pogovarjala o izzivih sodobne arhitekture pri nas in v tujini, o trajnostni arhitekturi, slabih in dobrih praksah doma in po svetu pa tudi o tem, kako naši investitorji razumejo načrte in potrebe arhitektov. Mika Cimolini je zdaj med drugim zelo aktivna v Centru za kreativnost Muzeja za arhitekturo v Ljubljani (MAO), kjer vodi program kreativnih industrij.

Kakšno je stanje slovenske arhitekture: je gospodarska rast vplivala na več gradenj, imajo arhitekti več dela in kaj konkretno se gradi zadnja leta?

Gospodarska rast je vplivala na to, da imamo arhitekti po dolgem času spet več dela. Predvsem se gradi stanovanjska arhitektura zasebnih investitorjev, vila bloki, večstanovanjske objekti in stanovanjske hiše pa tudi poslovni objekti. Javne investicije se šele prebujajo, a pri zasebnih ni čutiti pretiranega optimizma, saj so investitorji previdni, bolje premislijo svoje načrte in investicijo tudi preračunajo.

Kako bi ocenili sodelovanje s slovenskimi investitorji? Kje se ponavadi lahko zatakne in kako je s tem v tujini?

Z investitorji imam večinoma dobre izkušnje. Name se obrnejo tisti, ki že poznajo moje delo pa tudi delo arhitekta, ki vedo, kaj lahko pričakujejo. V zadnjih letih so postali zrelejši in znajo izraziti svoje želje. Seveda še vedno obstajajo takšni, ki vidijo arhitekta le kot nepotreben strošek, kot nekoga, ki bo zgolj izpolnil njihova pričakovanja, ki so pogosto nerealna. Arhitekt je strokovnjak za prostor, ki lahko investitorju tudi prihrani denar pri investiciji, če mu to investitor pusti. Predvsem pa zna prepoznati prostorske in urbanistične omejitve ter objekt umestiti v prostor. Pomembno je, da arhitekt in investitor pred začetkom projektiranja razčistita svoja pričakovanja, najbolje s projektno nalogo. Pri investitorjih v tujini sem se naučila, da investicijo premislijo, še preden pridejo do arhitekta. Natančno znajo izraziti svoja pričakovanja. Arhitekt predstavi idejni projekt, včasih ga moraš tudi večkrat popraviti, a vse se rešuje na idejni fazi, ne na gradbišču. Spremembe na gradbišču so namreč zelo drage in tega se investitorji na tujem dobro zavedajo.

DEJAVNA DOMA IN V TUJINI

Katere nove gradnje stanovanj in poslovnih objektov pri nas bi pohvalili in katerih ne ter zakaj so slabe ali dobre?

Izpostavila bi poslovno stavbo TEM Čatež, ki so jo zasnovali v biroju Budja Jereb arhitekti. Gre za prizidek k obstoječemu objektu, ki bi bil lahko precej dolgočasen, nezanimiv, zgolj funkcionalističen. Pri Budja Jereb arhitektih pa so ga zasnovali izvirno in zanimivo. Izhodišče je funkcionalistično, arhitektura skromna in zvesta programu (pisarne, skladišča …) in je v osnovi betonska prefabricirana hala, vendar pa so objekt zasnovali v odnosu do okolice od zunaj in od znotraj. Postal je generator življenja kraja in izpolnjuje tudi socialno funkcijo.

Primer dobre arhitekture v Sloveniji: poslovna stavba TEM Čatež

Mika Cimolini je v zadnjem času projektirala Mezzaninsko hišo v Ljubljani. To je enodružinska hiša v gosto naseljenem predelu prestolnice. Kot arhitektka je sodelovala pri prenovi staromeščanskega stanovanja v Ljubljani, ki ga je bilo treba preurediti za šestčlansko družino, pa tudi pri projektu Športnega parka Ludus. Ta je del industrijske cone v mestni četrti Črnuče. Pred leti je zasnovala interjer Boštjanove hiše v Ribnici, kjer je tradicionalno ribniško hišo prenovila v mikrohotel s štirimi tematskimi sobami. V Amsterdamu pa je kot članica arhitekturnega biroja Elastik zasnovala interjer za butični hotel Bellevue.

Mika Cimolini

Kritična pa sem do slovenske stanovanjske politike in republiškega stanovanjskega sklada, ki ni sposoben zagotoviti dostopnih stanovanj za srednji sloj. Zaradi odsotnosti stanovanjske politike se nam dogaja gentrifikacija, trg so prevzeli zasebni investitorji, ki vedno znova ponujajo »luksuzna doživetja« za ne preveč luksuzna, celo zelo standardna ali podstandardna stanovanja.

Zagotavljanje parkirnih prostorov in shramb ni luksuz, temveč zakonska obveza ob nakupu stanovanja, ki je zapisana v prostorskem načrtu mesta, o čemer bi morali biti kupci obveščeni. Dostopna mesta in razvoj srednjega družbenega sloja so ključni za ekonomsko dobrobit družbe, zato bi se pri republiškem stanovanjskem skladu lahko več ukvarjali s tem, namesto da v denimo stanovanjski soseski Brdo ponujajo stanovanja za 3500 evrov za kvadratni meter.

Primer zelene arhitekture: ozelenjene stolpnice “vertikalni gozd” v četrti Porta Nuova v Milanu, arhitekta Stefana Boerija

Je trajnostna arhitektura še vedno hit ali se pojavljajo že novi arhitekturni trendi?

Trajnostna arhitektura ni več trend, temveč zahteva, ki izhaja iz zakonskih aktov, ki predvidevajo, da bodo vse stavbe do leta 2020 morale postati energetsko samozadostne. Slovenija je sprejela Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017–2020. V njem predvideva, da bo obstoječi stavbni fond sektor z največjim potencialom za doseganje prihrankov energije. Trajnostna arhitektura je pri dosegu okoljske in energijske učinkovitosti pomemben ključ, saj tudi manj obremenjuje okolje. V tem kontekstu je zanimiv trend ozelenjenih stolpnic, ki ga je začel italijanski arhitekt Stefano Boeri. Stolpnice, ki imajo na balkonih velika korita za zelenje, je poimenoval »vertikalni gozd«. Projekt je bil zasnovan kot del rehabilitacije historičnega dela mesta Porta Nuova v Milanu, ki je ena najgostejših poslovnih urbanih con v Milanu. Vsaka izmed dveh stolpnic ima 900 dreves, 5000 grmov in 11.000 cvetnic, ki izboljšujejo zrak, pomagajo preprečevati vdor smoga in ustvarjajo kisik.

»Spektakularnazunanjost jepomembna predvsempri komercialniarhitekturi, saj taprodaja, medtemko povprečen kupecnepremičnine gledana ekonomskorazmerje.«

Včasih se mi zdi, da arhitekti pri načrtovanju stavb bolj stavijo na zunanjo podobo kot notranjo funkcionalnost. Se motim?

Spektakularna zunanjost je pomembna predvsem pri komercialni arhitekturi, saj ta prodaja, medtem ko povprečen kupec nepremičnine gleda na ekonomsko razmerje med ceno in bruto/neto. Torej čim več uporabne površine za čim nižjo ceno. Povprečen investitor ne išče zanimivega ali nekonvencionalnega, saj misli, da je to verjetno težko prodati. Pri notranji funkcionalnosti stanovanj in pisarn smo še vedno globoko v modernizmu. Rekla bi celo, da so bili modernistični tlorisi Arnautoviča, Ravnikarja, Miheliča, Kristla … šolski primeri dobre prakse, kar zadeva izkoristek prostora.

Kje so v Ljubljani najboljša nova stanovanja in v čem se razlikujejo od starih gradenj?

Meni so stare gradnje všeč. Všeč mi je višja svetla višina prostora nad 2,5 metra in všeč mi je, da je tudi stara meščanska stanovanja mogoče približati sodobnemu bivanju. Pri tem ne gre zgolj za združevanje kuhinje in dnevne sobe, temveč za popolno prilagoditev stanovanjaposameznikovemu načinu bivanja. Pred kratkim sem predelala veliko meščansko stanovanje v Ljubljani tako, da lahko v njem biva šestčlanska družina. Treba je bilo reorganizirati tloris tako, da smo iz manjšega kabineta ustvarili veliko kopalnico, kuhinjo pa smo naredili z združitvijo enega izmed salonov v 200 kvadratnih metrov velikem stanovanju s prejšnjo kopalnico. Mislim, da bi ta družina težko našla dovolj veliko stanovanje med novozgrajenimi, saj so ta povečini manjša.