Figovec - slovenska tradicija

Slovenska Hiša - Figovec

Slovenska tradicija

Tekst in stajling hrane: Gruša Zorn • Foto: Matevž Kostanjšek

Slovenska Hiša, nekdanja gostilna Figovec, se lahko pohvali z dolgo in bogato tradicijo. Tu je od leta 1776 stala furmanska gostilna, o čemer priča tudi njeno ne ravno pesniško ime. V njej je bil rojen Andrej Smole in France Prešeren, njegov prijatelj, je bil tam pogost gost. Po vojni, leta 1951, so zelo dotrajano hišo podrli in v novi prav tako odprli gostilno s starim imenom, ki je zaradi idealne lege v srcu Ljubljane tudi v bivši državi ostala priljubljeno zbirališče mladih in starih.

Specialitete vseh slovenskih pokrajin

Danes je v njej moderno prenovljena Slovenska Hiša, ki že s svojim imenom razkriva, da ostaja zvesta dolgoletni tradiciji domače, slovenske kuhinje. Novi lastniki so uredili prej precej zanemarjen vrt, ki bo v vročih poletnih dneh dobrodošla pridobitev. Da si resno prizadevajo za sloves stare, tradicionalne slovenske gostilne, priča njihova ponudba jedi. Na hišnem jedilniku najdete specialitete prav vseh slovenskih pokrajin, pripravljene iz lokalno pridelanih sestavin.

Ponudimo npr. šmarnogorski ričet v vegetarijanski različici s sezonskimi šparglji in bovškim ovčjim sirom. Gledamo na to, da so v hrani opazni različni vplivi, npr. mediteranska kuhinja, ki sega tudi v zaledje, kjer se oljčno olje sreča z bučnim.

Slovensko Hišo vodita Aleš Prestor, kuhar in nekdanji barman, vodja podjetja Gast Ent, ki je bil tudi njen pobudnik. Za koncept ambienta je poskrbel Igor Grlić. Za izborom jedi in konceptom pa stoji Tina Mentol, idejna vodja projekta. Tina je diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja, ena tistih mladih, sposobnih in ambicioznih žensk, ki vedo, kaj hočejo. Privlačna in izredno pametna upravljavka me je s širino svojega znanja ter sposobnostjo videnja širše slike fascinirala že na prvem srečanju. Dela se je lotila zelo strokovno: »Pri oblikovanju strategije za Slovensko hišo smo upoštevali koncept, ki ga je zasnoval profesor dr. Janez Bogataj za Taste Slovenia. Izbor jedi pa smo oblikovali malo bolj fleksibilno, seveda ob upoštevanju vseh geografskih pokrajin z vsemi njihovimi posebnostmi. Posamezno jed vkomponiramo v meni kot samostojno ali pa dodano. Ponudimo npr. šmarnogorski ričet v vegetarijanski različici s sezonskimi šparglji in bovškim ovčjim sirom. Gledamo na to, da so v hrani opazni različni vplivi, npr. mediteranska kuhinja, ki sega tudi v zaledje, kjer se oljčno olje sreča z bučnim."

"Upoštevamo tudi tradicijo našega mesta, v katerem poteka eno najstarejših ocenjevanj vin na svetu, zato se trudimo, da je naša vinska karta kar se da pestra, da v njej ni samo primorskih vin.«

Tina se ves čas dodatno izobražuje, narejeno ima tudi wine and spirit education. Kot predstavnica Slovenske hiše se udeležuje številnih sejmov in festivalov v tujini in ažurno sledi vsem smernicam in novostim.

Izredno zanimiva sogovornica piše na temo slovenske hrane tudi magistrsko delo na katedri za etnologijo in kulturno antropologijo. V njem posveča pozornost tako njeni identiteti kot avtentičnosti, ki se s časom vedno bolj izgublja. Prizadeva si za prenos znanja in uporabe orodij, saj določene recepture in certifikati brez prepleta vsega nimajo prave vrednosti.

Šele danes se zavemo, da je to, kar je tedaj veljalo kot hrana za reveže, postalo pomembna ponudba slovenskega turizma prav zaradi tradicije, kakršno nadaljujejo v Slovenski Hiši.

Če o zgodovini slovenske hrane lahko govorimo od pomladi narodov leta 1848, od zahteve Slovencev po zedinjenju slovenskih pokrajin, se šele danes zavemo, da je to, kar je tedaj veljalo kot hrana za reveže, postalo pomembna ponudba slovenskega turizma prav zaradi tradicije, kakršno nadaljujejo v Slovenski Hiši.