SAMO TELO \u2013 INTIMNA ZGODBA

Samo telo – intimna zgodba

UROŠ BELANTIČ IN VALERIJA KELAVA • Modni oblikovalec in manekenka

Piše: Alenka Birk • Foto: Tomaž Šantl in Elen Pavlova

On je modni oblikovalec in kostumograf, ona manekenka. Uroš Belantič in Valerija Kelava sta uspešen duet tako na osebnem kot tudi poslovnem parketu. Prva asociacija na modo je zanju norost. Ustanovila sta blagovno znamko Just A Corpse – intimno zgodbo, ki izžareva duha našega časa. Gre za nišni projekt, zgrajen okrog enega izdelka: dres, bodi, kopalke.

Valerija in Uroš

P oznata se že več kot 15 let in sta močno povezana na vseh ravneh. Poslovno sodelovanje je organsko zraslo iz njunega osebnega odnosa, ki je postal bolj intenziven, ko sta začela živeti skupaj v Parizu. Spoznala sta se na »kastingu« za obraz druge Oktobrove kolekcije, to je bilo obenem prvo Valerijino delo kot model. Pravita, da je s projektom nove blagovne znamke ogromno dela, tako da temu posvetita večino skupnega časa. Valerija je primarno model, veliko potuje in s tem razširja glas o blagovni znamki, Uroš pa dela oblikovalske projekte za druge in kostumografije za balet in gledališče.

Valerija je že precej zgodaj vedela, kaj v življenju jo privlači, zanima, temu je intuitivno sledila. »Ko te nekaj veseli, vložiš veliko energije v raziskovanje in delo na teh področjih. Vedno me je privlačila vizualna umetnost, moda pa je bila eden izmed odvodov znotraj tega. Nikoli nisem načrtovala blagovne znamke z Urošem, me pa zares tudi nič ne preseneča, da so se stvari organsko razvile v to smer.« V zasebnem življenju sta zelo povezana in si pri samostojnih projektih že od nekdaj pomagata ne samo z mnenji, ampak tudi s konkretnim delom, če je treba. »Ideja o novi blagovni znamki je nastala bolj iz spoznanja, da se je moda, ki naju je povezala in družila s prijatelji, popolnoma oddaljila iz naših zasebnih življenj. Nizkocenovne blagovne znamke so zavzele primat pri nakupovalnih navadah večine, medtem ko so dizajnerske (pret-a-porter) blagovne znamke globalnih korporacij postale domena bogatih in 'fashion freakov'. Moda, ki sva jo oba imela za osebni izraz kreativnosti, je tako postala korporativna industrija, ki manipulira z našimi željami in navadami. Verjameva, da z ozaveščanjem in spreminjanjem nakupovalnih navad prihaja čas, v katerem bo prostor tudi za manjše bolj vzdržnostne in intimne zgodbe v oblačilni industriji.«

JAC – DRES, BODI, KOPALKE

Za Urošem je 20-letno ustvarjanje za različne blagovne znamke, plesne in gledališke predstave, Valerija pa je v preteklih desetih letih s sodelovanjem kot model za vrhunske blagovne znamke dobila vpogled v zakulisje. »Vse to ti omogoči boljše razumevanje vseh potrebnih kreativnih in poslovnih elementov, ki ustvarjajo uspešne blagovne znamke. Seveda morava oba pridobljeno znanje postavljati v pravi kontekst in prilagajati zmožnostim, ki so nama trenutno na voljo,« pove Valerija in nadaljuje: »Modni trg je prezasičen s ponudbo oblikovalskih oblačil oziroma total look/pret a porter kolekcij. Uroš je z oblikovanjem kostumov za balet v San Franciscu razvil nekaj baletnih dresov, ki so imeli naboj oziroma potencial modnega oblačila. Okrog nišnega izdelka je spontano nastala celostna zgodba, ki je izžarevala duha našega časa.«

»Predvsem si želiva, da bi postala bolj humana, bolj trajnostna, manj korporativna; tako kot je v prehranjevalni industriji postal fast food slabšalni izraz, upava, da tudi v modni industriji fast fashion ne bo več tako privlačen pobeg za zadovoljitev nakupovalnih potreb.«

Belantiča je vedno zanimal čustveni element, ki je zahteval, da se je oblikovanja lotil senzibilno in intuitivno. »Logični rezultat so oblačila, ki so zelo ženstvena. Sodobna ženstvenost je kakovost, ki jo želim razvijati tudi v prihodnje, saj jo pogrešam v sodobnem modnem oblikovanju.« Njegova naloga je, da želje, potrebe, strasti … materializira v kakovosten kos oblačila, Valerija pa je vedno prva kritična ocenjevalka. Barve so ključni čustveni element pri ustvarjanju kolekcij in oblačil. Snovanje barvne skale je kompleksen proces usklajevanja zmožnosti in želja, harmonije in kontrastov. Ustvarjanje barvnih palet je intuitivno in intimno delo, saj je dojemanje barv zelo osebna izkušnja, povezana z našim odraščanjem.«

Ob ustvarjanju imata v mislih zelo različne ženske. »Navdih so vedno konkretne ženske, prijateljice, znanke, muze, nikoli namišljene ali znane osebnosti. Odkar pomnim, pa so me

Kakšen kreativni izziv je JAC? »Kljub temu, da gre za nišni projekt, ustvarjen okrog enega izdelka, dres/bodi/ kopalke, je izziv ogromen, predvsem večji, kot se je zdel na začetku. S produkcijskim partnerjem nam je v Sloveniji uspelo razviti edinstven, visokokakovosten produkt z veliko modnega naboja, ki se dobro ujema s sodobnim, aktivnim in večplastnim načinom življenja. Največja izziva sta globalna prepoznavnost in trženje. Smo v času, ko se navade nakupovanja modnih izdelkov zelo spreminjajo, zato tu vidimo tudi veliko priložnosti.«

Ugotavljata, da je najtežje pri vsem dejstvo, da se delo nikoli ne konča, da je treba vedno še kaj postoriti, izboljšati, popraviti, dodati … »Projekt blagovne znamke je tako večplasten in kompleksen, da zahteva popolno predanost celotne ekipe.«

MODA JE NOROST

»Modna industrija ima veliko inspirativnih plati, seveda pa tudi veliko negativnih. Tudi po 10 letih lahko vedno znova najdem navdih. Preveč splošne norosti in ekstremnih osebnosti, da bi se človek naveličal okolja. Vedno odkrivam nove stvari, pridobivam novo znanje. Tempo, ki ga industrija narekuje, je vsekakor zelo nečloveški, tako da velikokrat pripelje v izčrpanost. Ugotavljam pa, da veliko elementov, ki jih včasih nisem razumela, dobiva drugo perspektivo, odkar imava z Urošem blagovno znamko, in jih veliko bolj spoštujem, kot sem jih pred to izkušnjo. Spoznala sem, da brez absolutne predanosti, vizije, trdnega nenehnega dela in vrhunske izvedbe ni mogoče v življenju pričakovati ničesar. Tudi ko vse navedeno imaš, ne smeš pričakovati ničesar, imaš pa veliko boljšo možnost materializacije svojih vizij in želja.«

Se še spominjata svojih začetkov, prvih stvaritev, prvega modnega fotografiranja? »Spomnim se neverjetne energije in želje po ustvarjanju; temu primerni so bili tudi izdelki, ki so bili glasni in nasičeni. Sledilo je izobraževanje pri Helmutu Langu na Dunaju, kjer sem se naučil, kako z redukcijo doseči močan vtis,« pove Belantič, Kelava nadaljuje: »Zelo dobro se spominjam svojih začetkov. Prvo fotografiranje, katalog Oktober – kolekcija Reflected. Studio VPK, na setu zgrajena kocka iz ogledal. Tomaž Gregorič fotograf, v ozadju se predvaja Kim Wild – Cambodia. Mare Filipič mi priskrbi najbolj kul frizuro, Tina Andrejevič vesoljski make up, Uroš pa obleče v najbolj ekscentrične kose. Do takrat v življenju nisem videla kombinacije tako odštekanih stvari, ki bi se tako bizarno in harmonično povezale.«

»Moda, ki sva jo oba imela za osebni izraz kreativnosti, je postala korporativna industrija, ki manipulira z našimi željami in navadami.«

Desetletna izkušnja dela za blagovno znamko v Parizu je bila pomemben korak pri Belantičevem profesionalnem in osebnem razvoju. »Pomemben je bil tudi odmik od dela za svojo znamko do dela za druge. Imel sem privilegij ustvarjati z visokousposobljenim ateljejem, ki omogoča razvoj specifičnih in zelo kompleksnih modnih izdelkov ter vpogled v celostno funkcioniranje globalne blagovne znamke. Vse to je bistveno zaznamovalo pristop k snovanju novega projekta, ne glede na zelo omejene finančne okvire, ki jih definira zgolj lastna investicija.«

PARIZ, PARIZ

»V nasprotju z okoljem, iz katerega izhajava, sta v Parizu kultura in umetnost vpleteni v vse pore življenja, ustvarjalnost pa je zelo cenjena vrlina. Skozi zgodovino je v mestu nastal specifičen občutek za brezčasno lepoto, s katero se identificirava.« Za Uroša je dom namišljeno mesto, ki je zmes Pariza in Ljubljane; metropolitski način razmišljanja, kulturna različnost, pretočnost ljudi in idej francoske prestolnice so velika stimulacija za ustvarjalno moč, povezanost z naravo, lokalno skupnostjo, prijatelji in samim sabo pa je precej laže doseči v Ljubljani. Valerija pa se počuti najbolj doma, ko je na poti.

Kreativni par ne išče lepote v popolnosti, ampak v individualnosti, drugačnosti in nepopolnosti. »Lepota vedno izžareva od znotraj in je stvar vsebine, ne forme.« Tudi pri umetnosti je tako. »Vedno naju presune vsebina, ki zaživi z virtuoznim obvladanjem določenega metiera in tako nastane celovita umetnina, pa naj gre za fotografijo, baletno predstavo, film, pop komad ali oljno sliko.«

V katero smer gre moda? »Predvsem si želiva, da bi postala bolj humana, bolj trajnostna, manj korporativna; tako kot je v prehranjevalni industriji postal fast food slabšalni izraz, upava, da tudi v modni industriji fast fashion ne bo več tako privlačen pobeg za zadovoljitev nakupovalnih potreb.« Veliko sta že ustvarila, vsak posebej in skupaj. Kaj ju žene? »Življenje je nenehno potovanje, ki ne neha presenečati …« In kaj bi po njunem mnenju morala imeti v omari vsaka ženska? Dres ali bodi, seveda!