Sejem Dom / Home Fair 2016 by Gospodarsko razstavišče

Kazalo / Index

2 55 ključnih rešitev 55 Years of Key Solutions

22 Vse o trajnostni gradnji, prenovi in trajnostnem ogrevanju stavb

4 Uvodnik: Zoran Janković Introduction

24 Spremljevalni program ZRMK

6 Z dobro prakso od ideje do hiše 8 2016 – jubilejno leto za Znak kakovosti v graditeljstvu 10 Kdaj se doma dobro počutimo 12 Korekturni faktorji za pravičnejši obračun stroškov ogrevanja 14 Projekt energetske prenove za večstanovanjske in individualne stavbe

30 Spremljevalni program ENSVET 34 Popusti za obiskovalce 36 Seznam razstavljavcev po abecedi List of Exhibitors by alphabets 44 Seznam zastopanih podjetij po abecedi List of represented companies by alphabets 48 Načrt razstavišča Plan of pavilions

16 Prenova stavb, tudi po skoraj nič-energijskih merilih

49 Razstavni program po dvoranah Exhibition programme by pavilions

17 Celovita prenova stavb kulturne dediščine med teorijo in prakso

62 Predstavitev razstavljavcev Presentation of exhibitiors

18 Sanacija kapilarnega vlaženja nosilnega zidovja iz terena

104 Seznam razstavljavcev po dejavnostih List of Exhibitors by activities

19 Pri gradnji ali prenovi stavb ne pozabimo na temeljenje

111 Program prireditev na GR 2016 Event Programme at GR 2016

D O M 2016

Sejem Dom 2016 / Home Fair 2016

55 let ključnih rešitev



55 let ključnih izkušenj, znanja, tradicije in zadnjih dosežkov v razvoju panoge.



Največja specializirana mednarodna sejemska prireditev s področja graditeljstva v Sloveniji in sosednjih regijah.



Letos se na 20.000 kvadratnih metrih razstavnih površinah predstavlja 517 podjetij iz 32 držav.



Ključne rešitve pri izbiri ponudbe za dom, gradbeništvo in stavbno pohištvo, ogrevalno tehniko, notranjo opremo, varovanje ter urejanje okolice.



Največji in najbolj obiskan sejem v organizaciji Gospodarskega razstavišča s približno 55.000 obiskovalci.

D O M 2016



Aktualen in trajnostno naravnan spremljevalni program s prek 120 strokovnih in neodvisnih predavanj za obiskovalce sejma in strokovno javnost v organizaciji neodvisnih strokovnjakov GI ZRMK, mreže ENSVET Eko sklada.



Ključne rešitve za vaša vprašanja – brezplačna individualna strokovna svetovanja za obiskovalce sejma v zvezi z gradnjo, prenovo, učinkovito rabo energije in obnovljivimi viri energije.



Gospodarsko razstavišče si skupaj z GI ZRMK prizadeva za večjo kakovost in konkurenčnost na področju graditeljstva v Sloveniji z okoljskimi priznanji Znak kakovosti v graditeljstvu.



Z nami gradijo sejem na slovesnih odprtjih ugledne osebnosti, kot so dr. Danilo Türk, dr. Miro Cerar, mag. Samo Hribar Milič idr. 55. sejem je odprl Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije.



Zadnji trendi zelene, trajnostne gradnje na enem mestu, v Ljubljani – Zeleni prestolnici Evrope 2016, pokroviteljici 55. sejma Dom.



Na sejem ceneje? Zakaj pa ne! Obiščite ga v torek, sredo in četrtek (8.–10. 3.) od 13.00 do 15.00 ure z znižano HAPPY HOUR vstopnico za 5 evrov.



Izkoristite sejemske popuste pri razstavljavcih (gl. str. 34) tudi po 13. marcu.

8 . - 1 3 . M A R E C GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE

55 Years of Key Solutions 

55 years of key solutions, knowledge, tradition and latest achievements in the industry’s development.



The biggest specialized international construction fair in Slovenia and neighbouring regions.



This year, 517 companies from 32 countries are presented on 20,000 square meters of exhibition space.



Key solutions in a vast selection of products and services for homes, construction and builders’ joinery, heating technology, interior furnishing, security and landscaping.



The largest and best visited fair organized by the GR – Ljubljana Exhibition and Convention Centre with about 55,000 visitors.



Topical and sustainability-oriented accompanying programme with more than 120 professional and independent lectures for visitors and professional public, organized by independent experts Building and Civil Engineering Institute GI ZRMK, Eko sklad and ENSVET.



Key solutions as an answer to your questions - free individual expert consultancy for visitors about building, renovation, efficient energy use and renewable sources of energy.



Together with the Building and Civil Engineering Institute GI ZRMK, the GR – Ljubljana Exhibition and Convention Centre strives for higher quality and competitiveness in construction in Slovenia with the Quality label in construction awards.



Building together with us are eminent personalities such as Danilo Türk, PhD, Miro Cerar, PhD, Samo Hribar Milič, MSc, and others. The 55th Home Fair was ceremonially opened by Borut Pahor, President of the Republic of Slovenia.



The latest trends in green, sustainable construction at one place, in Ljubljana – the Green European Capital 2016, the sponsor of the 55th Home Fair.



A cheaper visit of the fair? Why not! Come on Tuesday, Wednesday, or Thursday (8 –10 March) from 1 to 3 p.m. with a reduced HAPPY HOUR ticket for only 5 EUR.



Benefit from the Home Fair discounts with exhibitors (see page 34) even after 13 March.

D O M 2016

Foto: Miha Frass

Uvodnik / Introduction

Zoran Janković Župan Mestne občine Ljubljana / Mayor of City of Ljubljana

Spoštovane obiskovalke, spoštovani obiskovalci!

ospodarsko razstavišče tudi letos gosti sejem Dom, največjo specializirano mednarodno sejemsko prireditev s področja graditeljstva pri nas in v sosednjih regijah. Sejem je za Ljubljano izjemnega pomena, saj promovira, ozavešča in svetuje o trajnostnih načinih gradnje in urejanja doma in okolice ter predstavlja zadnje novosti s tega področja. V Ljubljani smo že leta 2007 s sprejetjem Vizije 2025 stopili na pot trajnostnega razvoja, kjer se vsakodnevno življenje prepleta s skrbjo za naravo in kjer se trudimo zagotavljati najvišjo kakovost življenja naših meščank in meščanov. Ljubljana je v zadnjih devetih letih doživela preobrazbo, najbolj opazno pa je zagotovo novo urejeno mestno središče, ki smo ga odprli pešcem in kolesarjem, s tem pa tudi pestremu dogajanju na mestnih ulicah in trgih. Nič manj pomembne niso spremembe in nadgradnje na ostalih področjih; tako smo lani odprli najsodobnejši center za ravnanje z odpadki RCERO Ljubljana, kjer predelujemo odpadke za kar tretjino Slovenije, postali smo prva evroska prestolnica po ločevanju odpadkov in edina, ki se je zavezala strategiji Zero waste - nič odpadkov; urejamo javni potniški promet, kjer floto avtobusov nenehno posodabljamo z vozili, prijaznimi do okolja – letos imamo 30 novih. Pomembne novosti smo uvedli tudi na številnih drugih področjih in vsi izvedeni projekti so nam prinesli najvišje priznanje Evropske komisije na področju trajnostnega razvoja mest – naziv Zelena prestolnica Evrope 2016. Strokovna komisija je v obrazložitvi nagrade zapisala, da smo naredili največ sprememb v kakovosti življenja v najkrajšem času, kar je lepo vidno na vsakem koraku. Naziv Zelena prestolnica Evrope 2016 nam pomeni izjemno čast, a hkrati tudi zavezo, da nadaljujemo začrtano pot in idejo trajnostnega razvoja širimo med mesti, saj smo edina zelena prestolnica v osrednji in jugovzhodni Evropi. Naziv poudarja tudi solidarnost, predvsem do prihodnjih generacij, da bodo dobile naravo enako lepo ohranjeno, kot jo imamo mi. Ob tem ne smemo poza-

D O M 2016

biti še na poslovni vidik nagrade, saj na podlagi prejetega naziva upravičeno pričakujemo prihod novih investitorjev in nadaljnji razvoj turizma, kjer sicer že zdaj beležimo rekordne rezultate. Spoštovane obiskovalke in obiskovalci, vabim vas, da si ob ogledu sejemske ponudbe na Gospodarskem razstavišču vzamete čas za ogled naše prelepe Ljubljane, zame najlepšega mesta na svetu! Tu vas bomo vedno sprejeli z odprtimi rokami in vsakič znova se boste lahko prepričali, da je Ljubljana lepo, zeleno, prijazno. urejeno, čisto in varno mesto po meri človeka. Dobrodošli! Zoran Janković Župan Mestne občine Ljubljana

Splošne informacije / General information

Sejem Dom / Home Fair 55. mednarodni sejem ponudbe za dom: gradbeništvo in stavbno pohištvo, ogrevalna in hladilna tehnika, notranja oprema, varovanje ter urejanje okolice / 8. – 13. marec 2016 55th international fair of offers for the home: building trade, doors and windows, heating and cooling engineering, interior fittings, security and landscaping / 8 – 13 March 2016 www.sejemdom.si / www.home-fair.si

Dear ladies and gentlemen - dear visitors,

The GR – Ljubljana Exhibition and Convention Centre is again hosting the Home Fair, the biggest construction-specialized international fair in Slovenia and neighbouring regions. Promoting, raising awareness and advising on sustainable ways of building and maintenance of home and its surroundings, as well as presenting the latest novelties in this field, the fair is extremely important for Ljubljana. Back in 2007, in Ljubljana we adopted the ‘Vision 2025’, embarking on the path of sustainable development, where everyday life is intertwined with the care for nature and where we strive to ensure the highest quality of life for the dwellers of our city. In the last nine years, Ljubljana experienced transformation, most notably with its newly designed city centre which we opened for pedestrians and cyclists, and subsequently for lively activities on our streets and squares. Equally significant are changes and upgrades in other areas: last year we opened the most advanced centre of waste management, RCERO Ljubljana, where we recover one third of Slovenian waste; in waste separation, we are the first European capital and the only one which has so far committed to Zero Waste strategy; in public transport we are consistently updating our bus fleet with environmentally friendly vehicles - we added 30 new ones this year. We have introduced important novelties in numerous other areas and all realized projects brought us the highest award by the European Commission in sustainable city development - the title European Green Capital 2016. In its explanation the expert committee wrote that we implemented the most changes in life quality in the shortest period of time, which are actually visible at each step. We are exceptionally honoured by the title European Green Capital 2016, but at the same time this honour equals our commitment to continue our way forward, spreading the idea of sustainable development among cities since we are the only green capital in Central and Southern-Eastern Europe. The title also emphasizes solidarity, especially towards future generations, for whom we should preserve the nature as well as we got it. And let’s not forget the business aspect of the title: due to it we have reason to expect the arrival of new investors and further development of tourism, where we are already noting record results. Dear visitors, I am inviting you that along with enjoying everything the fair at the GR – Ljubljana Exhibition and Convention Centre has to offer, you take time to see our wonderful Ljubljana, the most beautiful city in the world for me! Here you will always be received with open arms and every time you will see for yourselves that Ljubljana is a beautiful, green, kind, tidy, clean, safe and people-friendly city. Welcome! Zoran Janković Mayor of the City Municipality of Ljubljana

Gospodarsko razstavišče d.o.o. 1000 Ljubljana, Dunajska cesta 18, Slovenija 1001 Ljubljana, p.p. 3517, Slovenija T: +386 1 300 26 00 F: +386 1 300 26 49 info@gr-sejem.si www.gr-sejem.si www.ljubljanafair.com Recepcija in tehnični servis v času sejmov / Reception and technical service in time of fairs: 01 300 26 14 Avtobusna postaja / Bus station: 090 42 30 Adria Airways: 01 431 30 00 Letališče Jože Pučnik Ljubljana / Airport Jože Pučnik Ljubljana: 04 206 10 00 Železniška postaja / Railway station: 01 291 33 32 Taksi / Taxi: 01 234 90 00 Izdajatelj in organizator sejma / Publisher & Fair Organiser: Gospodarsko razstavišče d.o.o. Vodja sejma / Project manager: Stane Kavčič Uredile / Editing: Marjana Lavric, Milena Pelipenko, Alja Žun Oblikovanje in prelom / Desktop publishing: Zvone Kukec Tisk: / Printed by: Tontina Cena vstopnic • Odrasli 9 EUR • Otroci 7 – 16 let, dijaki, študenti, upokojenci 7 EUR • Otroci do 7. leta starosti in invalidi na vozičkih ter njihov spremljevalec brezplačen vstop Entrance fees • Adults 9 EUR • Children 7 – 16 years, school children, students, seniors 7 EUR • Children under 7 free of charge • Disabled with attendant free of charge Odpiralni čas / Open for public: 8. – 12. 3. 2016 13. 3. 2016

10:00 – 20:00 10:00 – 18:00

Izdajatelj ne prevzema odgovornosti za netočne podatke in za pomanjkljivosti dostavljenega materiala. Pri podatkih, ki so prispeli po roku, je izdajatelj objavil le naziv in naslov podjetja. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja je prepovedano vsako razmnoževanje ali druga uporaba celotnega kataloga ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. The editor shall not be responsible for false data and deficiencies in submitted materials. In case that the materials are received after the closing date, only the name and address of the copmany will be published. All rights reserved. Copying or using the whole catalogue or any part of it in whatever extent or process – photocopying, printing or computer saving included – without a publisher's permission is forbidden.

D O M 2016

Sejem Dom 2016 / Home Fair 2016

Z dobro prakso od ideje do hiše Sanje marsikaterega Slovenca so že od nekdaj zgraditi svojo hišo. Gradnja lastne hiše je lahko eden izmed največjih projektov, s katerim se posameznik sreča v življenju. Projekt obsega najrazličnejša opravila, ki morajo biti opravljena v točnem zaporedju, saj sicer hitro pride do napak. Te pa utegnejo povzročiti časovne in finančne zastoje. Gradnjo svoje hiše je zato treba skrbno načrtovati. Modra in varna odločitev je, da že pri prvem koraku, tudi pri nakupu parcele, pomaga strokovnjak.

Helena Kovač, univ. dipl. inž. arh. Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije

D O M 2016

ravi prvi naslov pri načrtovanju stavbe je pooblaščeni arhitekt, ki bo najprej preveril ustreznost parcele glede gradnje. Sprejel bo finančni proračun investitorja in glede na nabor vseh želja pripravil idejne predloge, ki bodo že na začetku usklajeni z omejitvami iz prostorskih aktov. Osnova za začetek načrtovanja je geodetski posnetek parcele, ki ga pripravi pooblaščeni geodet. Ko bosta investitor in pooblaščeni arhitekt potrdila končni idejni načrt, ga bo slednji uskladil s soglasodajalci. V tej fazi bo že usklajeno, kako bo urejen dovoz do objekta, kje bodo potekali komunalni priključki. V določenih primerih je treba upoštevati posebne zahteve. Je okolica hiše spomeniško zaščitena, je potrebno zunanji videz temu prilagoditi? Je gradbena parcela poplavna in bo potrebno to upoštevati z ustrezno dvignjeno višino bivalne etaže, da se izognemo poplavam? V takem primeru bo potrebno sodelovanje inženirja hidrologa. Je gradbena parcela hribovita in morda splazljiva? Tukaj bo nastopil s svojim strokovnim mnenjem geomehanik. Morda gre za prenovo stavbe, ki jo je potrebno rekonstruirati? Pri taki prenovi stavbe ne bo šlo brez predhodne ocene statične trdnosti in stabilnosti, ki jo lahko pripravi samo izkušen pooblaščeni statik. Stavba za bivanje bo morala ustrezati tudi vsem kriterijem glede energetske učinkovitosti.

Se že zavedamo, da bodo od leta 2020 morale biti tudi vse stanovanjske hiše načrtovane in zgrajene v skoraj nič-energijskem standardu? Številni pooblaščeni arhitekti in inženirji so se medtem že usposobili za nove zahteve in take objekte znajo načrtovati že zdaj. Obseg in vrsto dokumentacije za stavbo bo torej opredelil pooblaščeni arhitekt, ki bo medsebojno uskladil vsa vprašanja, povezal vse strokovnjake ter posredoval pristojnim zahtevane odgovore na vsa vprašanja. Pooblaščeni arhitekti z licenco zagotavljajo investitorju varnost skozi celoten proces načrtovanja in pridobivanja gradbenega dovoljenja. Državi pa so odgovorni, da je načrtovana gradnja skladna z javnim interesom. Mnenje, da se celoten proces konča s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, je povsem napačno. Ko se konča začetni dialog z državnimi in občinskimi službami in je končno izdano gradbeno dovoljenje, ki včasih res predstavlja pravi podvig, se pravo delo šele začne. Zdaj se je namreč treba začeti ukvarjati s številnimi, tudi najmanjšimi detajli. Od dobro izdelanega projekta za izvedbo je odvisno, ali bo poleg zunanje zanimive arhitekturne oblike stavba »zdrava« in prijetna za bivanje, a obenem varčna in vzdržna pri obratovanju in vzdrževanju. Pri načrtovanju je treba upoštevati številne dejavnike in prav vsi so pomembni za sodobni bivalni in delovni standard. Pooblaščeni arhitekt vključi v tej fazi vse ostale strokovnjake - inženirje, ki na tehnični ravni ustrezno obdelajo vse segmente stavbe. Arhitekt bo dokončno opredelil stavbo in zunanjo okolico, določil trajnostne gradbene materiale in sisteme za gradbeno obrtniška dela, pooblaščeni statik bo ustreznost arhitekturne zasnove potrdil s statičnim izračunom ter po potrebi pripravil še ostale potrebne načrte. Pooblaščeni inženir elektroinštalacij bo predvidel ustrezno moč in razvod vseh elektroinštalacij, medtem ko bo pooblaščeni inženir strojnih inštalacij poskrbel za ogrevanje, vodovod, prezračevanje in morda hlajenje stavbe. Odprte površine ob stavbi lahko odlično zasnuje krajinski arhitekt. Vsak od njih je odgovoren za svoj sklop projekta, arhitekt pa odgovarja za njihovo medsebojno usklajenost. Prav vsak od strokovnjakov pa lahko s pametnim, medsebojno usklajenim načrtovanjem investitorju privarčuje lep kos investicije, tako med gradnjo kot po njej. Investitor bo cenil dobro načrtovanje še posebej v času življenjske dobe stavbe, ko bo treba vsak mesec odvajati določene stroške za vodo, elektriko, ogrevanje ali hlajenje.

Kakšna je torej hiša sedanjosti in prihodnosti? Je to je hiša, v kateri je prijetno živeti, ker je ustrezno umeščena v prostoru? Je to hiša, v kateri je zdravo živeti, ker je zgrajena iz sodobnih, večinoma trajnostnih materialov? Je to hiša, ki je zgrajena po meri uporabnika, pa vseeno ostaja prilagodljiva za morebitne nove bivanjske razmere? Ali pa je to hiša prihodnosti, ki ima vgrajene nadvse varčne sisteme, ki porabijo samo toliko energije, kot jo pridobijo iz obnovljivih virov? Pritrdilni odgovori na zgornja vprašanja nikakor niso nemogoč cilj, ampak danes postajajo nujni in samoumevni. V hišah prihodnosti živimo že danes, zato sledimo dobrim praksam, ki širijo dober glas v deveto vas.

D O M 2016

Znak kakovosti v graditeljstvu / Quality Label In Constructions

2016 – jubilejno leto za Znak kakovosti v graditeljstvu Letos mineva 20 let od prve podelitve okoljskega priznanja Znak kakovosti v graditeljstvu trem proizvajalcem stavbnega pohištva. Priznanje je na začetku predstavljalo veliko novost med certifikacijskimi znaki, saj je bilo daleč pred svojim časom. Merila za primerjalno vrednotenje so bila namreč že takrat trajnostno naravnana.

pomočjo zainteresiranih deležnikov – pristojnih ministrstev, ustanov, stanovskih združenj, stroke in gospodarstva – se je pred 21 leti začel razvoj sistema certifikacijskega znaka pod okriljem Gradbenega inštituta ZRMK. Merila za primerjalno vrednotenje posameznih aplikativnih projektov so sodelavci inštituta pripravili skupaj z najvidnejšimi neodvisnimi strokovnjaki in predstavniki gospodarstva. Znak kakovosti v graditeljstvu ali na kratko ZKG ostaja še vedno edini neobvezni okoljski certifikacijski znak s področja graditeljstva v Sloveniji. Z njim so označeni izdelki, storitve, naprave in tehnologije, ki izpolnjujejo najvišje in mednarodno primerljive zahteve glede kakovosti. Proizvajalec, prodajalec ali izvajalec mora hkrati zadostiti osnovnim zahtevam glede zagotavljanja kakovosti v razvojno tehnološkem procesu ter poslovne odličnosti. V primerjavi z drugimi obveznimi ali neobveznimi certifikacijskimi znaki, za katere zadošča že izpolnjevanje meril, določenimi s tehnično regulativo, je treba za pridobitev okoljskega priznanja ZKG izpolnjevati višje zahteve, zato kupec ali naročnik lahko pričakujeta višjo kakovost. Primerjalno so ovrednoteni še poslovni sistem ter družbeni, finančni in okoljski vidiki. Priznanje je namenjeno le najboljšim na svojem področju in tistim, ki za njimi zaostajajo za največ deset odstotkov.

Vgradnja zunanjega stavbnega pohištva V Sloveniji nimamo posebnega predpisa ali smernice, ki bi urejala samo vgradnjo zunanjega stavbnega pohištva. Zato so lahko podjetjem sistematično zapisana dobra gradbena praksa ter ostala merila v aplikativnem projektu ZKG v pomoč pri njihovih razvojnih odločitvah, predvsem pa pri primerjanju, kje je njihovo mesto v primerjavi s konkurenco. Pri primerjalnem vrednotenju vgradnje zunanjega stavbnega pohištva je zelo pomembno merilo kakovost same vgradnje, saj slednja zagotavlja trajno funkcionalnost in zadovoljstvo uporabnika, pa tudi ekonomičnost investicije in varovanje okolja. Sodobna vgradnja pomeni, da je stavbno pohištvo vgrajeno v

D O M 2016

skladu z gradbenofizikalnimi načeli in dobro gradbeno prakso oz. bolj poznana kot vgradnja, skladna z RAL smernico. Vgradnja vertikalnih oken in zunanjih vrat se začne že z načrtovanjem, izbiro stavbnega pohištva, pripravo odprtine in primerne podlage, zadostne mehanske pritrditve v nosilno konstrukcijo z vijaki, sidri ali namenskimi pritrdilnimi sredstvi. Stavbni element mora biti podprt s trajnimi podložkami in distančniki, nadalje je treba skrbno izvesti tesnjenje rege v treh ravneh ob upoštevanju vseh vplivov in obremenitev, ki sta jim izpostavljena stavbni element in rega. Definicija slednje namreč pomeni namerno vrzel med dvema gradbenima elementoma, ki jo je treba trajno tesniti skladno z zahtevami gradbene fizike. Posledica nepravilnega tesnjenja rege so toplotni in zvočni mostovi, kondenzacija vodne pare, zamakanje zaradi vdora meteorne vode in vdor hladnega zraka, kar vse negativno vpliva na bivalno ugodje ter na nastanek plesni in poškodbe materialov. Prepogosto se namreč dogaja, da ravno slaba ali nepravilna vgradnja izniči vse prednosti, ki naj bi jih prinesli sodobna energijsko učinkovita okna.

Dobitnika okoljskega priznanja Znak kakovosti v graditeljstvu za montažo stavbnega pohištva za novogradnje.

etošnja dobitnika priznanja ZKG sta morala v postopku primerjalnega vrednotenja dokazati, da pri vgradnji upoštevata vsa načela in postopke sodobne vgradnje, zagotavljata zadovoljiv poslovni proces in finančno uspešno poslujeta ter si prizadevata za varovanje okolja, zdravja zaposlenih in sta družbeno odgovorna. Podjetje ARCONT IP iz Gornje Radgone je eden izmed večjih proizvajalcev stavbnega pohištva iz PVC in aluminija. Kupcem poleg vertikalnih oken in zunajih vrat ponujajo še senčila, police, komarnike, zimske vrtove in garažna vrata, za katere imajo ustrezna poročila o preskušanju ter ostala dokazila o kakovosti.

Poleg sodobnega načina vgradnje ponujajo tudi posebne izvedbe glede na značilnosti projekta in tip nosilne konstrukcije. Rešitve pripravijo v sodelovanju z dobaviteljem profilnih elementov. Dobra stran njihove montaže je tudi reševanje toplotnih mostov in drugih detajlov s področja gradbene fizike. Za vgradnjo uporabljajo navodila proizvajalca stavbnih profilov ter dobaviteljev pritrdilnih sredstev in sistemov za tesnjenje. Vsi uporabljeni sistemi in materiali imajo ustrezna poročila o preskušanju in certifikate, upoštevajo sodobna pravila stroke in skrbijo za kakovostno orodje. Priprava delovnega procesa in obvladovanje proizvodnje poteka v skladu s SIST ISO 9001. O poteku del vodijo zapisnik, prevzem izvedenih del pa se opravi po lastnem pregledu in pregledu predstavnikov naročnika. Kupcu predajo navodila za vgradnjo in vzdrževanje ter ponujajo proti plačilu tudi servisiranje. Podjetje skrbi za dodatno izobraževanje zaposlenih in njihovo seznanjanje z novostmi pri izdelkih, materialih in načinih vgradnje. Podjetje SATLER okna in vrata iz Slovenskih Konjic je proizvajalec PVC stavbnega pohištva. Poleg izdelkov lastne proizvodnje kupcem ponujajo tudi lesena in aluminijasta vertikalna okna in zunanja vrata, senčila, police, komarnike, zimske vrtove in garažna vrata, za katere imajo ustrezna poročila o preskušanju ter ostala dokazila o kakovosti.

Reg. št. 128

Že vrsto let poteka njihova vgradnja v skladu z dobro gradbeno prakso. Pri večjih projektih in zahtevnih izvedbah rešitve pripravijo v sodelovanju z dobaviteljem profilnih elementov. Dobra stran njihove montaže je tudi reševanje toplotnih mostov in drugih detajlov s področja gradbene fizike, pri čemer se dejavno vključujejo v načrtovanje objekta. Pri vgradnji uporabljajo kakovostne materiale in orodja ter upoštevajo sodobna pravila stroke. Uporabljeni sistemi in materiali imajo ustrezna poročila o preskušanju in certifikate. O poteku del vodijo zapisnik, prevzem izvedenih del pa se opravi po lastnem pregledu in pregledu predstavnikov naročnika. Med njihove številne reference spadajo enodružinske hiše, večstanovanjske in javne stavbe, hoteli in poslovne stavbe po Sloveniji, Avstriji, Nemčiji.

Člani komisije 2016: Mag. Miha Tomšič, univ. dipl. inž. grad. (vodja), doc. dr. Marjana Šijanec Zavrl, univ. dipl. inž. grad., Neva Jejčič, univ. dipl. inž. arh., Tone Bohinc, univ. dipl. inž. les. V ocenjevalni komisiji so lahko le neodvisni strokovnjaki, ki niso v povezavi s prijavitelji in imajo strokovno znanje in praktične izkušnje z sodobno vgradnjo stavbnega pohištva. Pri vrednotenju vgradnje zunanjega stavbnega pohištva je poudarek na ocenjevanju izvedbe montaže in poslovnega procesa prijavitelja.

Okoljski certifikat ZKG je glede na poslanstvo in cilje ter podporo GZS in pristojnih ministrstev projekt nacionalnega pomena. Postopek vrednotenja za pridobitev priznanja ZKG izpolnjuje vse bistvene značilnosti postopka certificiranja, zato sodi v skupino certifikacijskih znakov. Namen projekta ZKG ni le olajšati odločitev kupcu ali naročniku, ampak tudi promocija kakovostnih izdelkov in storitev kot nagrada uspešnim proizvajalcem in izvajalcem, da bi večjo kakovost lahko izrabili kot konkurenčno prednost. Z večjim tržnim deležem najboljših proizvajalcev izdelkov in ponudnikov storitev se dviguje tudi kakovost grajenega okolja.

D O M 2016

Sejem Dom 2016 / Home Fair 2016

Kdaj se doma dobro počutimo Ko si enkrat ustvarimo domovanje, si v marsičem oddahnemo. V okviru finančnih možnosti nas čakajo prijetnejše naloge, recimo ureditev prostorov povsem po svojem okusu in opremljanje s pohištvom. Če je lokacija ugodna, če mesečni stroški niso previsoki in če so sosedje prijazni, še toliko bolje. Skoraj vsi pogoji so izpolnjeni, da se bomo na svojem dobro počutili. Ampak vseeno gre lahko še marsikaj narobe. Kaj torej še lahko vpliva na kakovost bivalnega in delovnega okolja ter na udobje bivanja v njem?

akovost bivalnega okolja v smislu vplivov na počutje, pa tudi na zdravje opisujemo s parametri, ki so povezani s toplotnim, svetlobnim in zvočnim ugodjem ter kakovostjo zraka v prostoru. Pri tem upoštevamo, da nanje poleg zunanje okolice, vremena in letnega časa vplivajo med drugim tudi arhitekturna zasnova in značilnosti toplotnega ovoja. Udobje, zadovoljstvo in počutje Vse zgoraj naštete oblike ugodja oz. udobja v prostoru so povezane s človekovim psihološkim dojemanjem in doživljanjem okolice. Primerna raven ugodja je torej dosežena takrat, ko se v prostoru počutimo zadovoljne. Odkloni od tega idealnega stanja so povezani z vrsto obravnavanega ugodja: prevroče ali prehladno, presvetlo ali pretemno, prehrupno ali mnogo redkeje pretiho, prevlažno ali presuho in podobno. Tudi te odklone vsak doživlja po svoje. Nekaj pa je gotovo: celovito zadovoljstvo v prostoru je doseženo takrat, ko so vsi našteti elementi dobro usklajeni med seboj. V prostoru s primerno in dovolj enakomerno temperaturo, a hkrati z onesnaženim zrakom in pretemnimi delovnimi ploskvami gotovo ne bomo govorili o enakem zadovoljstvu oz. se bomo v njem počutili precej slabše kot v prostoru, kjer so temperatura, kakovost zraka in osvetljenost v ustreznih mejah. Opozoriti je treba še na življenjski slog oz. dnevni ritem, ki logično tudi vpliva na stopnjo zadovoljstva z bivalnim okoljem. Ob enakih neugodnih razmerah (npr. zunanji hrup, slaba osvetljenost ipd.) so večinoma bolj nezadovoljni tisti, ki v prostorih preživijo več časa. Drugače povedano: če se starejši ljudje, ki večji del dneva preživijo v stavbi, bolj pritožujejo nad slabim bivalnim ugodjem, to ni nujno zato, ker so z leti postali občutljivejši ali manj tolerantni. Vzrok je pogosto v tem, da so motečim vplivom izpostavljeni opazno daljši čas kot aktivnejša populacija. Toplotno ugodje v prostorih Toplotno ugodje navadno opisujemo s temperaturo in vlažnostjo zraka, za celovito oceno pa dodamo še druge dejavnike. Temperatura zraka v prostoru ni najpomembnejši kazalnik; zanimajo nas tudi temperature površin v prostoru in z njimi povezana srednja sevalna temperatura ter razporeditev temperature po višini in globini prostora. Pri vlažnosti zraka moramo ločiti med relativno in absolutno vlažnostjo ter se zavedati soodvisnosti s temperaturo zraka. Gibanje zraka Med pomembne vplivne dejavnike prištevamo gibanje zraka v prostoru. Če je prehitro, lahko vzbudi neprijeten občutek prepiha, dviga prah s površin in poveča oddajo toplote s telesa s sevanjem. Gibanje zraka je odvisno tudi od razporeditve zastekljenih površin po višini prostora. Z višino zasteklitve se veča hitrost padanja ohlajenega zraka ob njej.

D O M 2016

Višja kot je zasteklitev, izrazitejše bo gibanje zraka ob njej. Na to gibanje pa seveda vpliva tudi zunanja temperatura. Mnogi poznajo neprijeten občutek hladu, ko pozimi stojijo pod starejšim strešnim oknom ali pa sedijo na kavču tik ob visoki panoramski steni. Če bi se hoteli tem težavam popolnoma izogniti, bi morali uporabljati tem boljšo zasteklitev (v smislu toplotne prehodnosti), čim višje je ta postavljena. Oblačila in dejavnost v letnih časih Ne nazadnje je toplotno ugodje odvisno tudi od oblačil in vrste oz. stopnje telesne dejavnosti. Povsem logično se nam zdi, da vrsto in količino oblačil prilagodimo temu, kar trenutno delamo. Ni vseeno, ali mirujemo na kavču ali pa poganjamo sobno kolo. Enako logična bi morala biti prilagoditev oblačil letnemu času, včasih tudi trenutnemu vremenu. Tudi tu lahko opazimo vpliv psiholoških dejavnikov. Enako temperaturo poleti mnogi povsem drugače doživljajo kot pozimi. Če smo poleti pri zunanji temperaturi 20 °C še vedno v lahnih oblačilih in tako temperaturo sprejmemo kot dobrodošlo osvežitev, pri kateri se dobro počutimo, pa pri enaki temperaturi v prostoru pozimi mnogi tožijo, da je premrzlo, in se dodatno ogrnejo. Seveda tu igrajo vlogo tudi površinske temperature obodnih površin, posebej zasteklitve, vendar je pomembno tudi dejstvo, da smo že podzavestno naravnani tako, da nam je poleti »toplo« in pozimi »hladno«. Temperatura v prostoru Današnji pogled na bivalno in delovno okolje je bistveno drugačen kot nekoč. Kot samoumevna se šteje možnost vzdrževanja relativno ozkega temperaturnega razpona vse leto. Pozimi to dosežemo z enakomernim stalnim ogrevanjem prostorov, poleti pa s hlajenjem. Žal je predvsem potreba po hlajenju stavb s pomočjo mehanskih sistemov pogosto posledica neupoštevanja pravil bioklimatskega načrtovanja, ki ga tudi sodobne usmeritve k skoraj ničenergijskim stavbam nikakor ne bi smele izključevati. Stalno ohranjanje notranje temperature na skoraj enaki ravni ima tudi slabosti, pogosto povezane z zdravjem, kar se na prvi pogled zdi nasprotujoče. Človeško telo naj bi se na tako »polenilo« in se ne znalo več odzivati na povsem običajne sezonske in vremenske spremembe v naravi. Sposobnost prilagajanja in aktiviranja telesnih obrambnih mehanizmov pa je pomembna za ohranjanje zdravja. Območje ugodnih (sprejemljivih) temperatur zraka v bivalnem ali delovnem prostoru za običajne aktivnosti je deloma subjektivno pogojeno. Nekomu ustreza stopinja več, drugemu stopinja manj. V povprečju pa velja za primerno območje temperatura zraka med 20 °C in 26 °C. Zelo pomemben vplivni dejavnik za dobro počutje v prostoru je notranja površinska temperatura obodnih konstrukcij. Idealno bi na primer bilo, če bi bila temperatura notranjih površin sten ne več

Vir: EE - HIGHRISE, Eko srebrna hiša kot približno tri ali štiri stopinje nižja od temperature notranjega zraka. Takim razmeram se lahko približamo, če so toplotne lastnosti obodnih konstrukcij čim bolj enakomerne in seveda čim boljše. Iz zgoraj navedenega logično izhaja, zakaj se v sodobni energijsko učinkoviti stavbi z nizkotemperaturnim sistemom ogrevanja počutimo precej bolje kot v neizolirani prepišni stavbi s hladnimi površinami in vročimi ogrevalnimi telesi. Toplotna vpojnost Toplotna vpojnost je neke vrste utež, s katero eno telo vpliva na temperaturo stične površine z drugim telesom, in merilo za toploto, ki mora ob stiku »vdreti« v telo, da se segreje, oz. ki jo mora telo oddati, da se ohladi. Od nje je odvisen občutek toplote ali hladu v stiku s površinami, ki nas obdajajo. Za toplotno ugodju v prostoru je najpomembnejši stik med stopalom in tlemi, točneje zaključno oblogo tal. Tla torej občutimo kot hladna, če imajo preveliko toplotno vpojnost, saj nam takoj po stiku »odvzamejo« velik toplotni tok in nas s tem preveč ohladijo. Če hodimo po vroči podlagi, nas bolj peče, če ima podlaga veliko toplotno vpojnost. Značilna primera sta neugodje pri hoji z bosimi nogami po betonski podlagi tako pozimi, npr. v hodniku, kot poleti, npr. na plaži. Veliko toplotno vpojnost imajo recimo kovine, masivne kamnine in keramika, majhno pa les in lahke izolacijske snovi. Iz opisanega lahko razberemo odgovor na pogosto vprašanje, zakaj nas zebe v noge, čeprav so tla dobro toplotno izolirana. Take težave lahko reši že debelejša preproga na tleh s kamnito, betonsko ali keramično oblogo, ki poleg dekorativne funkcije poskrbi še za manjšo toplotno vpojnost zaključne plasti. Vpliv vlažnosti zraka K dobremu počutju med drugim sodi primerna relativna vlažnost zraka v prostoru. V splošnem je to med 30 in 60 odstotkov, pri čemer naj zgornja meja ne bi bila presežena za daljši čas. Previsoka vlažnost poviša tudi rabo energije za ogrevanje. Segreti je treba namreč ne le (suh) zrak in konstrukcije, pač pa tudi vodno

paro, ki jo zrak vsebuje. Tako se uporabniki z vlago močno obremenjenih prostorov zelo pogosto pritožujejo nad visokimi stroški za ogrevanje, s čimer po lastnih besedah (napačno) ilustrirajo skrb za primerne razmere v prostorih. Šele ob daljšem zadrževanju v prostoru lahko z večjo gotovostjo in tudi bolj upravičeno navajamo ocene za skrajna stanja glede vlažnosti zraka, npr. presuho (ker postanejo dihalne poti razdražene zaradi suhega zraka) ali soparno (ker je zrak tako navlažen, da se upočasni oddajanje toplote s telesa s potenjem). Vlažnosti, posebej previsoke, tudi ne moremo zavohati, kar je sicer pogost opis stanja. Zavohamo lahko kvečjemu preveliko vsebnost vonjav in nečistoč v zraku, kar nas navaja k sklepanju, da je prostor premalo prezračen, s tem pa se res poveča možnost, da je tudi relativna vlažnost zraka visoka. Kakovost bivalnega okolja in raven našega počutja v njem opisujemo na različne načine. Tudi predstava o tem, kaj kakovost sploh je, se lahko razlikuje od posameznika do posameznika in od situacije do situacije. Trenutno subjektivno doživljanje neposredne okolice ni nujno skladno z ravnijo kakovosti, kot jo opredelimo z merljivimi količinami in kazalniki (stopinje, kilovatne ure, odstotki ipd.). S pojmom »kakovost« imamo lahko v mislih npr. dimenzije in razporeditev prostorov ter njihovo notranjo opremo, torej arhitekturno-oblikovalski vidik. Lahko pa se ukvarjamo s parametri, ki neposredneje vplivajo na zdravje in počutje v notranjem okolju. Ti so v veliki meri povezani z energetsko-tehničnimi značilnostmi stanovanja ali hiše. Šele ko so dejavniki, ki vplivajo na toplotno, svetlobno in zvočno ugodje ter kakovost zraka dobro usklajeni na dovolj visoki ravni, lahko pričakujemo, da se bomo v stanovanju ali hiši – pa četudi sicer na elitni lokaciji in z najsodobnejšo opremo in pohištvom – tudi dobro počutili. Mag. Miha Tomšič, univ. dipl. inž. grad. Gradbeni inštitut ZRMK

D O M 2016

Sejem Dom 2016 / Home Fair 2016

Korekturni faktorji za pravičnejši obračun stroškov ogrevanja Ljudje različno občutimo toplotno ugodje, kar še posebej velja pri zaznavi sprejemljive temperature v bivalnem ali delovnem okolju. Zaželeno je, da lahko uporabniki s centralno ali lokalno regulacijo ogreval sami nastavijo primerno temperaturo v posameznih prostorih. Vse skupaj pa je še toliko bolje, če je toplota za ogrevanje obračunana glede na dejansko porabo. V večini novejših stavb je to že mogoče. Kaj pa lahko storijo lastniki stanovanj v starejših stavbah?

aradi doseganja ciljev nizko-ogljične družbe je v Energetskem zakonu zapisano, da se morajo stroški ogrevanja v večstanovanjskih stavbah pretežno obračunavati po dejanski porabi. Kako obračunamo porabo toplote v stanovanju, ki se oskrbuje s toploto prek skupnega ogrevalnega sistema? Le tako so stanovalci motivirani k varčevanju oziroma smotrni rabi energije in investiranju v ukrepe, ki dolgoročno prinašajo koristi z vidika trajnostne rabe energije. Zakon nadaljnje pravi: “V ta namen lastniki posameznih stanovanj vgradijo merilne naprave, ki omogočajo indikacijo dejanske porabe toplote posameznega stanovanja. Podlaga za obračun so stroški, ki so določeni na podlagi merjenja porabe toplote celotne stavbe.” Podrobna navodila podaja nedavno sprejeti podzakonski akt »Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli«. Zadnja objava pravilnika iz novembra 2015 je v javnosti dvignila veliko prahu, saj pristojno ministrstvo ni dovolj jasno predstavilo določenih novosti, ki dopolnjujejo stari pravilnik.

Del stroškov ogrevanja se obračuna glede na površino stanovanja, del pa glede na dejansko porabo toplote. Delež stroška za ogrevanje stanovanja je odvisen od skupnega stroška ogrevanja stavbe, površine stanovanja, odčitka na merilniku ali delilniku in korekturnega faktorja za to stanovanje. V nekaterih stavbah so vgrajeni merilniki, v drugih stavbah pa delilniki toplote. Merilnik porabe toplotne energije ali kalorimeter Običajno je vgrajena ena naprava na stanovanje. Sestavljena je iz merilnika pretoka toplotnega medija, dveh temperaturnih tipal in kalkulatorja s prikazom porabljene toplote v kilovatnih urah (kWh). Takšni merilniki morajo biti vgrajeni po posameznih zan-

D O M 2016

kah enocevnega sistema (na vsako zanko ena naprava). Prednosti takšnega zajema podatkov so v dejanski izmerjeni porabi toplote in enostavnejši delitvi porabe toplote med stanovanji. Slabosti pa so v dražji vgradnji, višjih stroških vzdrževanja, uporabi zgolj pri enocevnih sistemih, nezmožnosti določitve porabe toplote po posameznih grelnih telesih in višjem tveganju okvar zaradi stika sestavnih elementov merilne naprave z ogrevalnim medijem. Delilniki toplote Gre za električno napravo, ki s pomočjo temperaturnega tipala določi del oddane toplote po posameznem grelnem telesu. Namestimo jih lahko na večino radiatorjev oziroma konvektorjev. Uporabimo jih lahko tako pri enocevnih kot tudi dvocevnih razvodnih sistemih. Delež toplote izračunamo proporcionalno z delitvijo skupne porabe glede na odčitke delilnikov. Prednosti delilnikov so v celotnem pregledu ogrevalnega sistema stavbe (določene so dimenzije in nazivne moči grelnih teles), zmožnosti določitve deleža porabe toplote po posameznih grelnih telesih, daljši življenjski dobi in manjšem tveganju okvar. Po drugi strani pa so takšne meritve zgolj indikativne, saj ne upoštevajo oddane toplote zaradi izgub razvodnega sistema, in tudi metoda za določitev porabe toplote za posamezen del stavbe je bolj kompleksna in tako za potrošnike manj pregledna. Korekcija porabniških deležev, spremembe, ki jih prinaša novi pravilnik Novi pravilnik prinaša spremembe pri določitvi korekturnih faktorjev posameznega stanovanja. Če smo jih do sedaj lahko določili “izkustveno”, jih lahko od zdaj naprej določimo samo na podlagi natančnega fizikalnega izračuna. S tem popravkom je želelo pristojno ministrstvo popraviti obstoječo pavšalno ureditev, ki je botrovala sporom med stanovalci. V Pravilniku o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli najdemo zapisano: “Porabniški deleži posameznih stanovanj za ogrevanje se korigirajo zaradi izenačitve vpliva lege v stavbi glede na njihove potrebe po toploti na enoto ogrevane površine. Pri tem se uporabljajo korekturni faktorji, ki se določijo na podlagi predpisa, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah.”

Dejavniki, ki vplivajo na toplotno bilanco dela stavbe

Parametri

Toplotni tokovi skozi toplotni ovoj med stanovanjem in zunanjostjo

· Toplotne karakteristike zunanjega ovoja stanovanja (stene, tla, streha, stavbno pohištvo). · Izpostavljenost stanovanja proti zunanjosti. · Toplotni mostovi.

Toplotni tokovi skozi toplotni ovoj med stanovanjem in posameznimi conami, ki nanj mejijo

· Toplotne karakteristike ovoja stanovanja proti neogrevanim prostorom. · Izpostavljenost stanovanja neogrevanim prostorom. · Pogoji v nekondicioniranih prostorih (nastavljena temperatura, ventilacijske odprtine proti zunanjem okolju). · Izpostavljenost stanovanja proti ogrevanim prostorom, kjer ne prihaja do toplotnih izgub.

Standardni pogoji rabe stanovanja

· Urnik uporabe. · Namembnost. · Notranja temperatura.

Prezračevalni toplotni tokovi

· Vrsta prezračevalnega sistema. · Zrakotesnost toplotnega ovoja stanovanja. · Vpliv standardnih pogojev rabe stanovanja, predvsem od urnika uporabe in namembnosti.

Toplotni dobitki zaradi sončnega sevanja skozi zastekljene površine

· Klimatski pogoji. · Tip stavbnega pohištva (delež zasteklitve, faktor prepustnosti sončnega sevanja zasteklitve). · Orientacija stavbnega pohištva. · Senčila.

Notranji toplotni dobitki

· Prispevek notranjih toplotnih virov zaradi ljudi, naprav, procesov, materialnih tokov in razsvetljave. · Vpliv standardnih pogojev rabe stanovanja, predvsem od urnika uporabe in namembnosti.

Akumulacija toplote zaradi mase stavbe

· Toplotna kapaciteta stanovanja, ki vpliva na izračun toplotnih dobitkov.

Pravilnik o učinkoviti rabi energije (PURES-2) se uporablja pri projektiranju novih stavb in določa postopek izračuna energijskih kazalnikov stavb. V preglednici so prikazani dejavniki z vplivom na toplotno bilanco in parametri, ki jih upoštevamo pri določitvi korekturnih faktorjev za posamezen del stavbe. Kdaj je treba ponovno izračunati korekturne faktorje? Stanovalci v stavbah s skupnim ogrevanjem lahko še vedno uporabljajo že določene, obstoječe korekturne faktorje. V primeru opaženih večjih anomalij v porabi in obračunu toplote med posameznimi deli stavbe pa je smiselno ponovno naročiti njihov preračun v skladu z novim Pravilnikom o načinu delitve in obračunom stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli. Korekturne faktorje moramo po navedbah pravilnika obvezno ponovno določiti v primeru izvedbe posegov na ovoju stavbe, ki imajo vpliv na toplotne izgube. Taki posegi so zamenjava oken, energetska prenova fasade, strehe ali tal ipd. Energetska prenova posameznih sklopov ovoja stavbe ima zaradi zmanjšanih in prerazporejenih količin toplotnih tokov med toplotnim ovojem in zunanjostjo vpliv tudi na vrednost korekturnih faktorjev. Za naročnika je zaradi iste računske metodologije stroškovno

najugodneje, da skupaj z izračunom korekturnih faktorjev naroči tudi izdelavo računske energetske izkaznice za celotno stavbo. To velja tako v primeru, ko za stavbo še ni izdana energetska izkaznica, kot tudi pri ponovnem preračunu korekturnih faktorjev zaradi energetske prenove stavbe, saj z novo energetsko izkaznico izkažemo izboljšane energijske kazalnike in s tem dodatno prispevamo k višji vrednosti nepremičnine (nižji obratovalni stroški in boljše toplotno ugodje). Kdo je kompetenten za izračun korekturnih faktorjev? Izračun energijske bilance stavbe in njenih posameznih delov za pravilno določitev korekturnih faktorjev je kompleksen, zato terja od izvajalca storitve predhodne izkušnje na tem področju. Faktorji morajo biti določeni v skladu s PURES-2 in pripadajočo tehnično smernico. Za tovrstne naloge so tako najbolj primerni projektanti z izkušnjami na področju učinkovite rabe energije v stavbah in neodvisni strokovnjaki za izdelavo energetskih izkaznic stavb. Usposabljanje izdelovalcev poteka tudi na Gradbenem inštitutu ZRMK in njihov seznam je objavljen na spletni strani »Vse o energetski izkaznici«: www.energetskaizkaznica.si. Spremljanje porabe toplote je motivacija za doseganje prihrankov Merilniki ali delilniki toplote in tudi korekturni faktorji sami po sebi ne prispevajo k manjši porabi toplote, temveč spodbujajo uporabnike, da več pozornosti namenijo svojim ogrevalnim navadam. Pomembno se je zavedati, da ni smiselno prostorov preveč ogrevati (vzdrževati temperaturo med 20 in 22 ˚C) in da jih pri tem na pravilen način prezračujemo (prepih dve minuti, nato vsa okna zapremo). Vendar pri varčevanju s stroški ogrevanja ne smemo pretiravati ali celo prekiniti ogrevanja. V stavbah moramo uporabljati tak režim ogrevanja, kot je bil načrtovan. Prenizke temperature v bivalnem ali delovnem okolju imajo lahko hude negativne posledice na zdravje uporabnikov in celo poškodujejo stavbno tkivo. Poleg tega se nepravično grejemo na račun sosedov. Tako se tudi v novem pravilniku najde novost, ki vsem, ki porabijo manj kot 40 odstotkov povprečja energije za ogrevanje stavbe, obračuna celotne stroške ogrevanja glede na površino stanovanja (odčitane vrednosti na delilnikih / merilnikih se v takih primerih ne upoštevajo). Redno spremljanje rabe energije omogoča njeno podrobno analizo v preteklih tednih, mesecih in letih. To velja tudi pri drugih stavbnih sistemih in ne zgolj pri ogrevanju. Na ta način je bistveno lažje ugotoviti vzroke za morebitna nenavadna odstopanja v rabi energije. Priporočljivo je podatke podrobno pregledati vsaj dvakrat do štirikrat letno. Izvajalec delitve in obračuna mora lastniku v ta namen omogočiti vpogled v vse podatke in izračune, ki so podlaga za delitev in obračun stroškov za toploto, dati vse potrebne informacije ter podporo pri sprejemanju in uresničevanju odločitev v zvezi z izvajanjem določil novega pravilnika. Na ta način lahko uporabniki zastavijo realne cilje za zmanjšanje rabe energije. Mihael Mirtič, univ. dipl. inž. grad. Andraž Rakušček, univ. dipl. inž. grad. Gradbeni inštitut ZRMK

D O M 2016

Sejem Dom 2016 / Home Fair 2016

Projekt energetske prenove za večstanovanjske in individualne stavbe Projekt energetske prenove stavbe ali s kratico PEP je nabor svetovalno-projektantskih storitev, namenjen investitorjem, ki si želijo kakovostno in cenovno ugodno izvesti energetsko sanacijo obstoječe stavbe. PEP omogoča optimalno izvedbo posameznih ukrepov energetske prenove stavbe glede na življenjski cikel stavbe, saj temelji na analizi vseživljenjskih stroškov stavbe, LCCA, in ukrepov prenove.

aradi takojšnjega vključevanja faze načrtovanja v nameravano prenovo so stroški investicije na koncu nižji. Pri vsaki investiciji, ki presega vrednost 20.000 EUR, je smiselno izvesti projekt energetske prenove, ker zagotavlja, da bo vložen denar smotrno porabljen. Želeni učinki se pokažejo kasneje skozi prihranke tako iz energetskega, okoljskega in tudi finančnega vidika. Komu je projekt energetske prenove stavb namenjen? Naročniki projekta energetske prenove so lahko lastniki stanovanj ali stanovanjskih hiš, upravniki ali upravljavci večstanovanjskih in drugih večjih stavb. PEP je bil razvit na pobudo večjih investitorjev, delno tudi etažnih lastnikov večstanovanjskih stavb. Pri večjih stavbah že sama velikost, kompleksnost in način uporabe narekujejo načrtno in celostno obravnavanje energetske prenove. Investitorji se pri načrtovani sanaciji v poplavi raznih informacij ne znajdejo najbolje, zato se zanašajo na nasvete in znanje izvajalcev ter priporočila znancev in prijateljev. Pogosto se odločijo za zbiranje ponudb, ki pa jih je težko primerjati in vrednotiti. To nam omogoči šele PEP, na podlagi katerega morajo izvajalci pripraviti medsebojno primerljive ponudbe. Je strošek izdelave projekta energetske prenove ekonomsko upravičen? Strošek izdelave projekta energetske prenove je odvisen od kompleksnosti prenove, načrtovanih analiz in načina oddaje del: »ključ v roke« ali po izmerah (in s tem povezanega nadzora). Okvirna ocena stroška izdelave projekta energetske prenove je od 10 do 15 odstotkov od vrednosti investicije. Dodatne študije za optimalno rešitev imajo največji učinek, če potekajo že na začetku načrtovanja. Tako lahko izvedemo dela za manj denarja, skrbno pripravljen popis del dokazano niža cene. Zagotovimo lahko manjšo porabo energije in manjše stroške vzdrževanja. Izkušnje kažejo, da se zaradi izdelave projekta energetske prenove stavbe stroški del zaradi izvedbe ter stroški vzdrževanja stavbe zmanjšajo od 10 do 25 odstotkov, zato se PEP pravzaprav poplača sam. Potek projekta energetske prenove stavbe Projekt energetske prenove je razdeljen na več faz, ki so podrobno opisane v nadaljevanju. Vsaka od faz je nujna za uspešno dokončanje projekta. Obsežnost posamezne faze se lahko od projekta do projekta zelo razlikuje. Pri nekaterih stavbah bomo več časa namenili analizam učinka različnih scenarijev prenove, pri drugih stavbah pa več časa pridobivanju soglasij in usklajevanju izvedbe z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, ZVKD. Faze izvedbe projekta energetske prenove stavb 1. Zasnova energetske sanacije stavbe Projektant, vodja projekta, energetske prenove stavbe v sodelovanju z naročnikom – investitorjem pripravi celovit načrt vodenja energetske sanacije stavbe. V tej fazi se določi terminski plan, vse deležnike in predvsem projektne cilje, ki jih zasleduje naročnik – investitor. Že samo odločanje o oprijemljivih projektnih ciljih

D O M 2016

Slika 1: Potek projekta energetske prenove stavbe (PEP) marsikateremu naročniku – investitorju povzroča veliko preglavic. Na prvi pogled jasni motiv, čim več za čim manj denarja, je težko prevesti v konkretne projektne cilje in jih razvrstiti po prioritetah. Usposobljen strokovnjak tako svetuje naročniku – investitorju, da skupaj opredelita konkreten namen prenove stavbe in merila za vrednotenje postavljenih ciljev. Poleg ciljev je treba predvideti tudi pravočasno vključevanje vseh deležnikov, od uporabnikov stavbe do vseh kompetentnih strokovnjakov, v proces priprave projekta in izvedbe del. 2. Pogoji pred načrtovanjem V tej fazi projekta preverimo veljavne akte, ki lahko vplivajo na potek energetske prenove stavbe. Projektant pri pristojnih organih, to so občina, upravna enota, zavod za varstvo kulturne dediščine, pridobi informacije o zavezujoči obliki projektne dokumentacije in zavezujočih projektnih pogojih. Pregleda tudi lokalni energetski koncept občine, občinske prostorske pogoje in kulturno varstvene pogoje za konkretno stavbo. V nadaljevanju vodi s kontaktnimi osebami pristojnih organov komunikacijo do zaključka projekta. V tej fazi preverimo, ali je treba pripraviti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ali zadoščajo le soglasja pristojnih soglasodajalcev. V luči vseh omejitvenih pogojev testiramo zastavljene cilje načrtovane energetske prenove iz prve faze in jih ustrezno prilagodimo novim okoliščinam. 3. Posnetek dejanskega stanja z namenskim energetskim pregledom Pred začetkom analize opravimo natančen arhitekturni posnetek obstoječega stanja stavbe in namenski energetski pregled stavbe. Vse nadaljnje študije temeljijo na teh pridobljenih podatkih. Zato je pomembno, da so podatki pridobljeni iz različnih virov, da se med seboj ujemajo in da jih lahko verodostojno preverimo. Izvedemo ogled in izmere stavbe ter popis vgrajenih naprav, analiziramo obstoječo projektno dokumentacijo stavbe, s pomočjo

vprašalnikov opravimo intervju z uporabniki stavbe, analiziramo rabo energije naprav in sistemov, analiziramo stroške za delovanje stavbe in pridobimo ter obdelamo registrske podatke o stavbi. Vse podatke je treba sistematično obdelati in z rezultati analize seznaniti naročnika – investitorja, saj s tem dobi vpogled o stanju stavbe in vgrajenih napravah ter o rabi energije in njeni strukturi po stavbnih sistemih za posamezne mesece leta. 4. Financiranje in sofinanciranje Pri ekonomski analizi in pred načrtovanjem izvedbe predlaganih ukrepov ter obsega energetske prenove moramo upoštevati tudi razpoložljiva finančna sredstva in finančne spodbude. Skupaj z naročnikom preverimo vse možnosti financiranja energetske prenove in pregledamo trenutne dodatne vire sofinanciranja s subvencijami državnih in občinskih skladov (npr. subvencije in krediti Eko sklada), soudeležbe lastnikov stanovanj, možnosti energetskega pogodbeništva. Za naročnika pripravimo tudi vlogo za subvencijo ali kredit, vzpostavimo stik s skladom, pripravimo vso potrebno tehnično dokumentacijo in sodelujemo pri pripravi in oddaji vloge. 5. Stroškovna učinkovitost ukrepov – ekonomska analiza Na podlagi analize rabe energije stavbe in arhitekturnega posnetka stavbe naredimo računski energetski model stavbe in na podlagi rezultatov preverimo smotrnost in zaporedje predlaganih ukrepov energetske sanacije stavbe. Namen analize je ugotoviti, kateri ukrepi in v kakšni meri so stroškovno najbolj učinkoviti oziroma kdaj se najhitreje povrnejo vložena finančna sredstva. Prepogosto se zgodi, da zaporedje ukrepov, ki jih je predlagal naročnik – investitor, ni najbolj optimalno, torej ne gre ne za strokovno korektno in ne za ekonomsko upravičeno naložbo. Za izdelavo modela stavbe, s katerim smo preverili razlike med predlaganimi ukrepi, je treba pridobiti natančne podatke o dejanskem stanju stavbe. Natančnost računskega modela povečamo s kalibracijo izračunane trenutne porabe energije stavbe z dejansko porabo. Z računskim modelom stavbe izračunamo pričakovano rabo energije stavbe v odvisnosti od izvedene energetske prenove. Dosežene prihranke posameznega ukrepa ali skupine ukrepov energetske prenove ovrednotimo na podlagi modela za izračun energijske bilance stavbe. Pri tem upoštevamo prihranke dovedene energije za delovanje stavbnih sistemov. Uporabljena je LCCA analiza – analiza vseživljenjskih stroškov stavbe –, s katero opazujemo neto sedanjo vrednost posameznega scenarija ukrepov, preračunano na m2 uporabne površine stavbe. Pri tem je upoštevana dejanska poraba energentov za stavbo v naslednjih 30 letih s triodstotno diskontno stopnjo in z eno- do dveodstotno rastjo cene energentov. Najbolj stroškovno učinkovit ukrep je tisti, pri katerem je neto sedanja vrednost najnižja. 6. Projekt za izvedbo (PZI) ter popis del Na podlagi analiz iz predhodnih faz pripravimo projekt za izvedbo, PZI, ki predstavlja ločnico med načrtovanjem in izvedbo. Projekt za izvedbo se lahko vsebinsko razlikuje glede na načrtovane ukrepe: menjava energenta ni enaka zamenjavi oken. Vendar načelo ostaja enako, saj so postopki izvedbe posameznega ukrepa natančno določeni. Posamezni deli projekta za izvedbo služijo kot: • osnova za izdelavo popisa del za pridobivanje ponudb izvajalcev del, • osnova za kontrolo izvedbenih del, • projekt za pridobitev soglasja ZVKDS in za konservatorski nadzor ZVKDS, • projekt za pridobitev ostalih soglasij, • osnova za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, PGD, če je potreben. Na podlagi projekta za izvedbo pripravimo podroben popis vseh potrebnih del. Enoten popis del je pomemben dokument pri

pridobivanju ponudb izvajalcev del, saj omogoča njihovo primerjavo in nadaljnja pogajanja. Projekt za izvedbo s pridobljenimi soglasji in popisom del predstavlja ključni dokument projekta energetske prenove stavbe in kot tak ustvarja pogoje za kakovostno izvedbo v skladu s pravili stroke in zahtevami soglasodajalcev. 7. Razpis za izbor ponudb Skupaj z naročnikom – investitorjem pripravimo obrazce za razpis in postopek izvedbe razpisa za izbiro izvajalca del. Prilagodimo se običajnemu razpisnemu postopku in naročniku – investitorju svetujemo, kako ga izboljšati. V tej fazi pripravimo vso tehnično dokumentacijo v taki elektronski obliki, da ponudniki ne morejo spreminjati vsebine načrtovanih del. Po zaključku razpisa analiziramo prispele ponudbe in pripravimo poročilo, ki je podlaga za pogajanja z najugodnejšimi ponudniki. 8. Nadzor nad izvajanjem del energetske sanacije Med energetsko prenovo vršimo projektantski nadzor nad izvajanjem del, preverjamo skladnost del s PZI projektom, s čimer zagotavljamo kakovostno izvedbo energetske sanacije stavbe, sodelujemo s soglasodajalci, njihovim nadzorom in jim poročamo o poteku izvedbe del. V primeru nejasnosti pri izvedbi detajlov poiščemo nove rešitve in pripravimo ustrezne detajle. 9. Energetska izkaznica stavbe in izračun korekturnih faktorjev O izvedbi del izdelamo novo energetsko izkaznico stavbe in določimo nove korekturne faktorje za delitev stroškov za ogrevanje. Energetska izkaznica stavbe je obvezna pri prometu z nepremičninami, prodaji ali najemu. Za stavbo je lahko že izdelana energetska izkaznica, ki po energetski prenovi ne izkazuje več dejanskega stanja. S pomočjo PEP računskega modela, ki smo ga razvili za stavbo med ekonomsko analizo, lahko izdelamo novo energetsko izkaznico stavbe. Nova energetska izkaznica izkazuje izboljšane energijske kazalnike in s tem dodatno prispeva k višji vrednosti nepremičnine zaradi nižjih obratovalnih stroškov in večjega toplotnega ugodja. Korekturne faktorje moramo glede na določila novega pravilnika o delitvi stroškov ogrevanja obvezno ponovno določiti v primeru izvedbe posegov na ovoju stavbe, ki imajo vpliv na toplotne izgube, zamenjava oken, energetska prenova fasade, strehe ali tal. Energetska prenova posameznih sklopov ovoja stavbe zaradi zmanjšanih in prerazporejenih količin toplotnih tokov med toplotnim ovojem in zunanjostjo vpliva tudi na vrednost korekturnih faktorjev. Za naročnika je zaradi iste računske metodologije stroškovno najugodneje, da skupaj z izdelavo projekta energetske prenove pridobi tudi izračun novih korekturnih faktorjev. Projekt energetske prenove stavb (PEP) predstavlja v Sloveniji novost in je razmeroma nepoznan med širšo javnostjo. Načrtovanje energetske prenove s strani usposobljenih projektantov investitorju s finančno optimizacijo lahko prinese veliko korist, ki se ne nazadnje pokažejo tudi skozi kakovostno izvedbo del. Andraž Rakušček, univ. dipl. inž. grad. Gradbeni inštitut ZRMK

D O M 2016

Obsejemski program / Accompanying programme

Prenova stavb, tudi po skoraj nič-energijskih merilih Strokovni posvet, petek, 11. marec 2016, 9.30–14.00, dvorana Urška 1

V Sloveniji smo na pragu obsežnega nacionalnega projekta energijske prenove obstoječega stavbnega fonda. Pričakujemo, da se bo zaradi prenove stavb raba končne energije v stavbah zmanjšala za 15 odstotkov do leta 2020 oziroma za 30 odstotokov do leta 2030 glede na leto 2005. Seveda tako obsežnih učinkov le z izvedbo posamičnih ukrepov, četudi s kratko vračilno dobo in relativno velikimi prihranki energije, ne moremo doseči. Zato je treba pristopiti k celoviti energijski prenovi, tako po obsegu zastavljenih ukrepov kot po njihovih učinkih. Pogledati moramo tudi v nekoliko bolj oddaljeno prihodnost razvoja stavbnega fonda, ki je pomemben del vizije skoraj brezogljične družbe do leta 2050. Ukrepi energijske prenove stavb so ključni za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov od 80 do 95 odstotkov do leta 2050. To bomo dosegli z znatnim izboljšanjem energetske učinkovitosti ter povečanjem izkoriščanja obnovljivih virov energije (OVE) v stavbah. Ali povedano drugače - tudi energijsko prenovo obstoječega stavbnega fonda bomo morali v prihodnje izvajati po skoraj ničenergijskih merilih. Slovenija se je v strateških dokumentih (DSEPS, Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, MZI in MJU, 29. oktober 2015, AN sNES, AN URE 2020) zavezala, da bo: • do leta 2030 energetsko prenovila skoraj 26 mio m2 površin stavb, oz. 1,3–1,7 mio m2 letno; • od tega dobro tretjino v standardu skoraj nič-energijskih stavb (AN sNES, Akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe, MZI, 22. april 2015). Ob tem smo si za cilj energijske prenove stavb zastavili (DSEPS) tudi znaten napredek pri prihrankih energije, povečanju deleža obnovljivih virov v stavbah in zmanjšanju emisij TGP v stavbah: • zmanjšati rabo končne energije v stavbah za 15 % do leta 2020 in za 30 % do leta 2030 glede na leto 2005; • vsaj 2/3 rabe energije v stavbah do leta 2030 pridobiti iz obnovljivih virov energije; • zmanjšati emisije toplogrednih plinov (TGP) v stavbah za 60 % do leta 2020 in vsaj za 70 % do leta 2030 glede na leto 2005. Skoraj nič-energijsko (sNES) prenovo stavb bomo v našem okolju uveljavljali postopoma, tudi na podlagi izkušenj iz gradnje novih skoraj nič-energijskih stavb, ob vzorčnih projektih sNES prenove in skladno z razvojem trajnostne oskrbe z energijo.

D O M 2016

Tema posveta Na posvetu bomo govorili o strateškem, energijskem, ekonomskem in organizacijsko-tehničnem vidiku sNES prenove, o stanovanjskih in o nestanovanjskih stavbah, o mestu sNES prenove v nacionalnih programih (so)financiranja, odnosu med »celovito« in sNES prenovo, da bi tako spodbudili interes lastnikov kot zasebnega kapitala pri naložbah v sNES prenove. Želimo pokazati, da pri tem ne gre za nedosegljive drage in kompleksne prenove, temveč za pametne odločitve, ki povezujejo dobre priložnosti za sNES prenovo z znanjem, izkušnjami, naprednimi orodji in tehnologijo, ki je na voljo v našem prostoru. sNES prenova je proces, kjer sodelujeta tako stavba kot porabnik energije kot pametna oskrba z energijo z rastočim deležem OVE (»danes dobro prenovljena stavba bo lahko jutri postala sNES«). Nekaj poudarkov iz vsebine posveta: • skoraj nič-energijska stavba in merila za prenovo v sNES standardu, • sNES prenova je lahko že danes stroškovno učinkovita, a je hkrati usmerjena tudi na doseganje podnebno energetskih ciljev bližnje prihodnosti, • sNES prenova stavb vključuje naprednejše tehnologije URE in OVE, je izziv za uporabo novih načrtovalskih orodij (sodoben energetski pregled, dinamično energijsko modeliranje, optimizacija scenarijev prenove na podlagi LCC, BIM okolje pri načrtovanju, obravnava celotnih sosesk ne le posamičnih stavb), • sNES v praksi, usposobljenost deležnikov, zagotavljanje kakovosti izvedbe, • financiranje energijske prenove stavb, spodbude, vključitev zasebnega kapitala (kohezija, Eko sklad, energetsko pogodbeništvo, banke) in položaj sNES prenove v financiranju. Na posvetu pričakujemo udeležbo različnih deležnikov prenove stavb – od stroke, projektantov, ponudnikov tehnologij, svetovalnih podjetij, izvajalcev prenove, lastnikov javnih stavb, stanovanjskih skladov in upravnikov, lastnikov poslovnih objektov, do občin in energetskih agencij, potencialnih energetskih pogodbenikov in bank. Prestavljene strokovne vsebine izhajajo iz rezultatov mednarodnih programov IEE, projekta REPUBLIC_ZEB o sNES prenovi javnih stavb (www.republiczeb.org) ter iz izkušenj z demonstracijskega projekta gradnje večstanovanjske sNES stavbe, programa FP7, projekta EE-HIGHRISE (www.ee-highrise. eu), in razvoja orodja za načrtovanje sNES prenove stavb na ravni sosesk, programa H2020, projekta MODER.

Celovita prenova stavb kulturne dediščine med teorijo in prakso Strokovni posvet, sreda, 9. marec 2016, 9.30–14.00, dvorana Urška 1

Celovita prenova stavb kulturne dediščine je multidisciplinarna dejavnost, v kateri sodelujejo strokovnjaki s področja prostorskih ved, arhitekture, gradbeništva, strojništva in drugih tehničnih ved, konservatorji – restavratorji in ekonomisti. Pred prenovo je treba opraviti predhodne raziskave, med katerimi se med drugim seznanimo s konstrukcijskim stanjem stavbe in njenih varovanih elementov ter z gradbenofizikalnimi značilnostmi. V začetku leta 2016 je bila zaključena naloga po projektni zasnovi, pri kateri je Ministrstvo za infrastrukturo ob sodelovanju Ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine izhajalo iz dveh praktičnih problemov, tj. energetskih prenov brez upoštevanja zahtev varstva kulturne dediščine in slabšega položaja objektov z dodano kulturno vrednostjo na javnih razpisih za sofinanciranje operacij za energetsko prenovo. Uporaba in vzdrževanje stavb kulturne dediščine je lahko zaradi posebnih zahtev varstvenega režima velika odgovornost, pa tudi breme za njihove javne ali zasebne lastnike. Namen posveta, ki poteka v okviru letošnjega sejma Dom, je opisati sistem varovanja stavb kulturne dediščine, posebej v kontekstu nacionalnih strateških usmeritev za prenovo stavb, opozoriti na kompleksnost pristopa in prikazati dobre zglede delne ali celovite prenove, predstaviti osnutek smernic za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine in primer njihove praktične uporabe. Stavbe kulturne dediščine so veliko kulturnozgodovinsko premoženje in hkrati nezanemarljiv potencial za učinkovitejšo rabo energije, ki pa ni uresničljiv brez ustreznih enotnih smernic. Na posvetu se bodo udeleženci seznanili s sodobnimi pristopi varovanja stavb kulturne dediščine, s predvidenimi mehanizmi za financiranje njihove prenove ter s strukturo in vsebino smernic za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine. Zaradi varovanih značilnosti so pri prenovi teh stavb pogosta in nujna odstopanja od splošnih ciljnih gradbenotehničnih in energijskih parametrov. Varstveni režim je lahko glede na konkretni primer bolj ali manj strog, saj se ne varuje le zunanji videz stavbe, ampak tudi gabariti, razmerja in izvirna gradiva. Omejen je tudi dostop do virov financiranja, še zlasti v razpisih za denarne spodbude in kredite za energetsko prenovo, kjer so merila praviloma vezana na čim boljše energijske kazalnike in na čim višje razmerje med učinki ukrepov in njihovo investicijsko vrednostjo. Pri prenovi stavb, ki ne sodijo v varovani režim, upoštevamo zadnje stanje tehnike in sledimo usmeritvam k skoraj ničenergijskim stavbam. Pri stavbah kulturne dediščine je tehnološki razvoj enako pomemben, vendar mora vsaka, tako delna kot celovita prenova teh stavb spoštovati robne pogoje varstva kulturne dediščine.

Vsebina posveta Na posvetu bodo predstavljena pravila varstva nepremične kulturne dediščine, konservatorski pogled na celovito prenovo stavb, nacionalne strateške usmeritve za prenovo stavb in primeri iz prakse. Opisani bodo načrti za boljšo dostopnost virov financiranja prenove stavb kulturne dediščine in problematika statične in potresne odpornosti kot enega ključnih elementov presoje dejanskega stanja. Posebna pozornost bo posvečena osnutku nacionalnih smernic za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine in prikazu praktičnega primera njihove uporabe. S prispevki bodo sodelovali predstavniki pristojnih ministrstev Vlade republike Slovenije, strokovnjaki s področja varstva kulturne dediščine, tehnični strokovnjaki in pripravljavci nacionalnih strateških dokumentov in smernic. Posvet je namenjen javnim in zasebnim lastnikom stavb, strokovnjakom s področja varstva kulturne dediščine, projektantom in izvajalcem, upravnikom, stanovanjskim skladom, stanovskim zbornicam in vsem drugim zainteresiranim ali neposredno vključenim v prenovo stavb kulturne dediščine.

D O M 2016

Sejem Dom 2016 / Home Fair 2016

Sanacija kapilarnega vlaženja nosilnega zidovja iz terena Pritlični in kletni zidovi starejših stavb so običajno v večji ali manjši meri navlaženi zaradi nevgrajenih horizontalnih in navpičnih hidroizolacijskih barier, ki bi preprečevale kapilarno vlaženje zidovja iz terena. Zaradi tega so opečni zidovi, pri katerih so kapilare zvezneje razporejene, običajno navlaženi kar do višine 1,5 do 2,5 metrov nad nivojem terena. Pri bolj votličavih kamnitih zidovih pa je običajno nivo vlaženja tudi za polovico nižji.

Kemijski postopki za izvedbo hidrofobne bariere

lede na način gradnje oziroma vodovpojnost gradiva so različne tudi nasičene navlaženosti, do katerih se zidovje lahko navlaži ob najbolj neugodnih razmerah, kot so na primer v zadnjem obdobju vedno pogostejše poplave. Vzroki navlaževanja Tudi v pogledu vodovpojnosti, ki močno vpliva na čas sušenja, zaradi zveznosti kapilar prednjači opečno zidovje. Opečno gradivo namreč lahko vsrka tudi več kot 25 odstotkov vode glede na težo, kar pomeni, da nasičeno navlaženi polni opečni zid lahko vsebuje tudi prek 400 litrov vode na m3. Vsaj še enkrat nižja pa je vodovpojnost pri starejših, s kamnitim gradivom grajenih zidov. Velikokrat na zidovju stavbe ugotavljamo tudi lokalna vlaženja in poškodbe v zvezi s tem. Te nastajajo predvsem zaradi gradbenih napak, kot so: zatekanje dežja v območju neustrezno izvedenih detajlov ali poškodb v območju ostrešja, teras, obodnih tlakov, balkonov, oken, poškodovanih vodovodnih cevi ali meteorne kanalizacije ali nevodotesnosti peskolovov itd.

D O M 2016

Predhodne preiskave in določitev najustreznejših rešitev Najustreznejši postopek za sanacijo vlage se določi na osnovi strokovnega pregleda stavbe, in sicer glede na ugotovljene vzroke vlaženja, zasnovo zidovja, izmerjeno stopnjo navlaženosti in tudi bodočo namembnosti prostorov v stavbi. Zato je v sklopu pregleda treba ugotoviti predvsem zasnovo oziroma način gradnje zidu in izvesti meritve stopnje navlaženosti vgrajenih materialov. Kjer po opravljenih meritvah izmerjene stopnje navlaženosti v nosilnem zidovju ne dosegajo 40 odstotkov nasičene vlage merjenih gradiv, poleg izvedbe obodne drenaže in ureditve odvodnjavanja meteornih vod običajno zadošča že zgolj menjava poškodovanih ometov z novimi hidrofobnimi. Stari ometi, v katerih je zaradi dolgotrajnega transporta vlage akumuliranih veliko hidrofilnih vodotopnih soli, naj se tako odstranijo do višine vsaj 0,5 metra nad vidno mejo poškodb in se nadomestijo z novimi hidrofobnimi sanacijskimi ometi debeline vsaj 25 mm. Pri močneje navlaženem zidovju, kjer izmerjene stopnje vlage presegajo 40 odstotkov nasičene vlage merjenega gradiva, je obi-

čajno treba vgraditi tudi horizontalno hidroizolacijsko bariero, ki bo preprečila oziroma še v zadostni meri ovirala vertikalni transport vlage. Pri tem v gradbeni praksi najpogosteje nastopajo naslednji postopki za sanacijo vlage: Fizikalni postopki V celoti je možno kapilarno vlaženje zidovja sanirati le po fizikalnem postopku. To se pri opečnem zidovju običajno izvaja z žaganjem, mestoma pa tudi še po starem, s postopičnim prebijanjem zidu v višini tlaka pritličja in vgradnjo običajno bitumenskih varilnih hidroizolacijskih trakov. Z žaganjem je po naših izkušnjah možno strokovno korektno sanirati le opečne nosilne zidove, s prebijanjem pa zidove, grajene iz kamnitega ali mešanega opečno kamnitega gradiva. Pri obeh postopkih je treba pozornost posvetiti dosledni utrditvi delno poškodovanih mest v območju vgradnje hidroizolacijskega traku z injektiranjem. Sicer bo vgradnja traku bolj ali manj negativno vplivala na protipotresno varnost objekta. Zato se je treba pred pristopom k sanaciji posvetovati s statikom. Kemijski postopki za izvedbo hidrofobne bariere Pri teh postopkih se dvig kapilarne vlage ovira s prepitjem zveznega sloja zidu v višini tlaka pritličja s penetrantom, ki bo tu v čim večji meri zagotavljal hidrofobnost kapilar. Na trgu je dostopnih več različnih penetrantov, ki se glede navodil proizvajalcev tudi vgrajujejo na nekoliko različnejše načine tako, da je zagotovljeno čim bolj zvezno prepitje zveznega stanja zidu v višini načrtovane bariere. Z ozirom na rezultate meritev pred izvedbo sanacije in po njej se z izvedbo kemijske bariere stopnja vlage v zidu zniža tudi za 70-80 odstotkov. To v kombinaciji z vgradnjo novih hidrofobnih ometov na večjem delu stavbe povsem zadošča za zagotovitev tudi zahtevnejših bivalnih razmer. Električni postopki Postopki, ko se s »spremembo polja spremeni« smer kapilarnega vlaženja iz terena, so v literaturi zelo različno ovrednoteni. Njihovega učinka v praksi z izvedbo predhodnih in zaključnih kontrolnih meritev vlage v zidovju še nismo preverjali. Zato o učinkovitosti teh postopkov ne moremo soditi. Sanacija kletnih sten po kesonskem postopku Pri vkopanih vlažnih kletnih stenah na stavbah, kjer obodne drenaže ni možno izvesti, je ustrezne bivalne razmere mogoče zagotoviti le z oblaganjem notranjih površin teh sten z ustrezno zasnovanimi vodotesnimi drenažnimi oblogami. Izvedbo teh je pri nekaterih stavbah z višjo talnico treba kombinirati še z vgradnjo drenaže pod notranjimi kletnimi tlaki. Tako se prepreči možen občasni vdor talnice izpod območja samih tlakov. V takšnih primerih svetujemo, da se v sklopu notranjih tlakov izvede tudi črpališče z avtomatskimi potopnimi črpalkami.

Pri gradnji ali prenovi stavb ne pozabimo na temeljenje Za Slovenijo je značilno, da ima raznoliko geološko sestavo tal in razgiban relief. Način izvedbe temeljenja je odvisen od vrste in lastnosti temeljnih tal in lege na terenu (ravnina ali pobočje) ter geometrije (velikosti in oblike) konstrukcije kakor tudi od statičnih ali dinamičnih vplivov na konstrukcijo. Pomembno je, da je vsak objekt skrbno in terenu primerno temeljen, saj so lahko kasnejše sanacije in popravila zelo zahtevna in draga ter včasih celo neizvedljiva.

anašnji standardi in pravila stremijo k takšnemu načinu gradnje in temeljenja, pri katerem je potrebno medsebojno sodelovanje in usklajevanje na relaciji investitor – projektant konstrukcij – geomehanik. Naloga geomehanika je zagotoviti varno in ustrezno izvedbo temeljenja. Geološko-geotehnične preiskave Za pripravo programa ustreznih preiskav temeljnih tal je potrebno poznavanje zasnov obravnavanega objekta in tudi nekaj splošnih podatkov o pričakovani sestavi tal. Na voljo je širok nabor raziskav, opazovanj, (geodetskih) posnetkov ter meritev na terenu in v laboratoriju. Med najenostavnejše preiskave sodijo sondažni izkopi. Uporablja se jih za enostavne objekte na predvidoma manj zahtevnih temeljnih tleh. S to preiskavo pridobimo podatke o sestavi temeljnih tal, omogoča nekaj enostavnih meritev z žepnimi instrumenti in odvzem vzorcev za laboratorijske preiskave. Raziskovalne vrtine omogočajo pridobitev podatkov o sestavi tal do velike globine, iz njih se lahko odvzema vzorce za laboratorijske preiskave in v njih izvaja terenske meritve. Vrtine se pogosto kombinira ali tudi deloma nadomesti s penetracijskimi ali geofizikalnimi preiskavami.

Sanacija stalnega izcejanja talnice v kletne prostore v novejših objektih Vdore ali zgolj pronicanje vode skozi razpoke in porozna mesta pri vkopanih armiranobetonskih obodnih kletnih stenah novejših AB objektov (običajno garaž), grajenih po sistemu bele kadi, se v zadnjem obdobju najuspešneje izvaja z injektiranjem teh območij z masami na bazi polivretanskih smol in tudi injektiranjem elastičnih tesnilnih gelov. Jože Kos, univ. dipl. inž. grad. Gradbeni inštitut ZRMK

Slika 1 – Težki dinamični penetrometer za ugotavljanje karakteristik temeljnih tal pod temeljno ploščo

D O M 2016

Sejem Dom 2016 / Home Fair 2016

Od žepnih merilnih inštrumentov se po navadi na terenu ali v laboratoriju uporabljata žepni penetrometer in žepna krilna sonda. S prvim lahko hitro in enostavno ocenimo enoosno tlačno trdnost, z žepno krilno sondo pa ocenimo nedrenirano strižno trdnost zemljine. Od geofizikalnih metod se lahko uporabi georadar ali geoseizmične ali geoelektrične metode. Slednje se uporablja za določanje strukture tal z meritvijo električne upornosti slojev. Georadar je namenjen predvsem iskanju praznih prostorov (kaveren, kraških jam, cevovodov) v temeljnih tleh, lahko pa se tudi uporabi za interpretacijo sestave tal. Penetracijske preizkuse se lahko izvede s standardno penetracijsko preiskavo, dinamičnim penetracijskim preizkusom ali pa s statičnim konusnim penetrometrom. S standardno penetracijsko preiskavo (v vrtini) in dinamičnim penetracijskim preizkusom se določi deformabilnostne in trdnostne karakteristike nekoherentnih zemljin, v nasprotju s statičnim konusnim penetrometrom, ki služi za določitev deformabilnostnih in trdnostnih karakteristik predvsem v koherentnih zemljinah. Na osnovi meritev z dinamičnim in s statičnim penetracijskim preizkusom se dobi zvezen profil merjenih količin. V temeljnih tleh se izvajajo tudi meritve vodoprepustnosti, in sicer z nalivalnimi preizkusi, črpalnimi preizkusi ali z disipacijskimi preizkusi s konusnim penetrometrom.

Slika 3 – Sondažna izkopa (na isti parceli) sta pokazala, da so temeljna tla povsem različna; ob pobočju ( SI-1)(leva slika) in dobrih 10 m stran od pobočja (izkop SI-2) se pojavijo voda in slabo nosilna tla (desna slika) Zaradi heterogene sestave tal in zasnove objekta smo za izgradnjo načrtovanega objekta projektantu konstrukcije predlagali enega od naslednjih ukrepov: Nova lega: Spremeniti lego in zasnovo objekta tako, da bo celoten tloris na kar najbolj homogenih tleh. To pomeni premik objekta povsem na mejo parcele, bodisi pod hrib na vzhodni rob ali pa do zahodne meje parcele.

Računski modeli in geotehnično projektiranje Po pridobitvi dejanskih materialnih in geometrijskih karakteristik se lahko pripravi natančni numerični model. Glede na pridobljene podatke o temeljnih tleh in upoštevaje merodajne obremenitve na temeljna tla, ki jih poda projektant konstrukcije oz. statika, se pri novogradnji predpostavi način temeljenja, pri rekonstrukciji pa preveri in oceni trenutno stanje temeljenja in možne morebitne spremembe. Pri temeljenju izbiramo med plitvim in globokim temeljenjem. Plitvo temeljenje (točkovno, pasovno, temeljna plošča) se izvede običajno na ustrezno tamponsko nasutje ali »podložni beton« na primerni globiia temeljenja (vsaj pod koto zmrzovanja). V primeru slabe nosilnosti temeljnih tal ali prevelikih pričakovanih posedkov objekta se izvedejo pod temelji ukrepi sanacije temeljnih tal. Globoko temeljenje obsegajo AB/ jekleni/leseni piloti, mikro piloti, Jet Grouting piloti idr. Po izbiri temeljenja se računsko preveri nosilnost in stabilnost skladno z veljavno zakonodajo. Z rezultati teh analiz projektant konstrukcije lahko zaključi svoje delo.

Piloti: Če objekt ostane na sedanji lokaciji in z zasipom ob dveh robovih, je za takojšnjo gradnjo, v izogib diferenčnim posedkom, potrebno izvesti temeljenje na pilotih na 2/3 tlorisa objekta (ca 25 pilotov premera npr. 40 cm dolžin 4 do 8 m od tega po 1 m vpeti v trdno podlago). Temeljenje na tak način je zahtevno tudi zaradi kombinacije različnih tipov temeljenja enega objekta. Temeljne grede morajo zagotoviti dobro povezavo med plitvo temeljnim in globoko (na pilotih) temeljenim delom objekta. Opozarjamo pa še na negativen vpliv zasipa objekta ob dveh zunanjih stenah.

Slika 2 – Primer izračuna kompleksnega problema temeljenja in varovanja globokega izkopa tik ob objektu (izračun po MKE s programom Plaxis)

Četudi je konstrukcija zasnovana in dimenzionirana tako, da bo sposobna prevzeti določeno obtežbo, to še ne pomeni, da bodo tudi temeljna tla lahko prenesla omenjeno obremenitev oziroma bodo posedki zaradi obremenitve objekta zanemarljivo majhni. Vsak projekt je unikaten, zato je potrebno premišljeno načrtovati celoten potek gradnje, pri tem pa je treba upoštevati zgoraj naštete omenjene raziskave, pristope ter metode izračunov.

Primer iz prakse Kako izberemo potek temeljenja za stanovanjski objekt? Za pripravo geomehanskega poročila za stanovanjsko hišo smo izvedli dva sondažna izkopa z oznakami SI-1 in SI-2 ter opravili vizualni ogled širše okolice. Po opravljenih sondažnih izkopih smo ugotovili, da se sestava temeljnih tal na dveh lokacijah znotraj iste parcele bistveno razlikuje. Ob pobočju se je v izkopu SI-1, tik pod umetnim nasutjem, pojavila hribina, v 10 metrov oddaljenem izkopu SI-2 pa trdne podlage z rovokopačem nismo dosegli. V podlagi so bila slabo nosilna glinena temeljna tla. Šele z geomehansko vrtino smo ugotovili lego hribinske podlage.

D O M 2016

Predobremenitev: Če se z gradnjo ne mudi, je najbolj primerna rešitev s predobremenitvijo. S tem ukrepom dosežemo, da se temeljna tla stisnejo že pod obremenitvijo nasipa in se kasneje pod objektom ne bodo več oziroma se bodo posedala zanemarljivo malo. Ta ukrep se zdi ob upoštevanju predvidenega zasipa objekta po izgradnji in podatku naročnika, da ni v časovni stiski, še najboljši v tem primeru. Na primeru, ki smo ga želeli obravnavati kot najbolj enostavnega, smo skušali pokazati, da lahko naletimo na neugodno sestavo temeljnih tal, ki nam narekuje nenavadno velik obseg terenskih preiskav in kot rezultat narekuje dokaj zahtevne ukrepe bodisi predobremenitve za zmanjšanje posedkov objekta ali pa globoko temeljenje. Ob tem gre za objekt enodružinske hiše s tlorisno in višinsko zapleteno zasnovo. V času priprave poročila investitor projekta še ni imel dimenzioniranih temeljev. V tem primeru bo prepuščeno statiku, da na osnovi podatkov iz geomehanskega poročila izbere eno od predlaganih rešitev.

Dušanka BROŽIČ, univ. dipl. inž. grad. Andrej ŠABEC, univ. dipl. inž. grad. Katarina ŽIBRET, univ. dipl. inž. geol. Gradbeni inštitut ZRMK

Obsejemski program / Accompanying programme

Vse o trajnostni gradnji, prenovi in trajnostnem ogrevanju stavb Od postopkov pridobitve upravnih dovoljenj, nasvetov arhitekta in statika, projektov energetske prenove, trajnostnega ogrevanja in načrtovanja, gradnje ali prenove klasičnih, spomeniško zaščitenih, pasivnih in skoraj nič-energijskih stavb do bivalnega okolja in seznanjanja z novostmi.

radbeni inštitut ZRMK je tudi letos poskrbel za bogat obsejemski strokovni program, namenjen obiskovalcem, graditeljem, lastnikom poslovnih stavb, strokovni javnosti, predstavnikom lokalne skupnosti, energetskih agencij, stanovanjskih skladov in državnih inštitucij, nepremičninskim posrednikom, upravnikom, energetskim pogodbenikom in finančnim inštitucijam. Na razstavno-svetovalnem prostoru Gradbenega inštituta ZRMK, v preddverju dvorane Kupola (Avla desno) in na Galeriji v 1. nadstropju nad preddverjem dvorane Kupola ter v dvorani Urška 3 potekajo vsak dan od 10.00 do 18.00 ure brezplačna in neodvisna strokovna predavanja, nasveti, stanovska srečanja, posvet, razprave, delavnice, kino kotiček, multimedijske predstavitve, prikazi primerov dobrih praks, prva predstavitev monografije o trajnostni zasnovi energijsko učinkovitih enodružinskih hiš ter dva posveta, prvi o celoviti prenovi stavb kulturne dediščine in drugi o prenovi stavb v skoraj nič-energijskem standardu. Vabljeni vsi, ki vas zanima kar koli o gradnji in prenovi stavb, trajnostnem razvoju, trajnostni gradnji, integralnem načrtovanju, okoljskem in trajnostnem vrednotenju stavb, trajnostnem ogrevanju, e – mobilnosti, pasivnih in skoraj nič-energijskih hišah, celovitih energijskih prenovah in okoljskem vrednotenju stavb, energetskih pregledih, energetski sanaciji stavb kulturne dediščine, energijski učinkovitosti gospodinjskih aparatov, energetski izkaznici stavbe, energetski samooskrbi, predinvesticijskem optimiranju novogradenj in sanacij, zelenem (javnem) naročanju, izboljšanju potresne odpornosti obstoječih stavb, odpravljanju posledic naravnih nesreč – poplave, neurja potresi, pomoči lokalnim skupnostim pri pridobivanju finančnih sredstev in pristopih pri gradnji in sanaciji stavb, infrastrukturnih in komunalnih objektov.

Predavanja in nasveti niso samo splošni, ampak tudi konkretni. Koristni za stanovalce v starejši stavbi, pri kateri je treba poleg energetske sanacije izvesti še statično utrditev ali zaščititi pred kapilarno vlago ali dodatno poskrbeti za potresno odpornost stavbe. Novi pravilnik o toplotni zaščiti zahteva boljšo izolacijo, a se pri izvedbi lahko pojavi veliko težav. Upoštevati je treba še pravilnik o požarni zaščiti, ki utegne še dodatno vplivati na odločitev.

D O M 2016

Na sejmu tudi izveste, na kaj je treba paziti pri izbiri oken in zakaj je nakup »najboljšega okna« lahko stran vržen denar, če ni pravilno vgrajeno, zakaj je treba zagotoviti zrakotesnost za manjšo porabo energije, kako se s termografijo iščejo toplotni mostovi in napake pri izvedbi, kateri so vzroki za vlago in plesen v stanovanjih, kako zagotoviti bivalno ugodje s pravilno razporeditvijo oken, kako se uporablja georadar, ki je praktična in neporušna metoda pri iskanju poteka inštalacij v zidovih ali terenu ter, zakaj ne smemo pozabiti na dobre temelje. Seznaniti se je mogoče tudi z novostmi pri samooskrbi z energijo, sodobnimi napravami za ogrevanje in hlajenje ter s cenovnimi razmerji med energenti in sistemi ogrevanja. Spregledati ne gre niti predavanj v zvezi z načrtovanjem skoraj nič-energijskih stavb in predavanj o tem, kako pristopiti k energetski prenovi večstanovanjskih stavb. Vzporedno z nasveti in predavanji obiščite od torka do petka krajša tematska strokovna predavanja in delavnice. Predvideni dogodki so namenjene tako laični kot strokovni javnosti. Delavnica in predavanja o sistemu gradnje pasivne hiše iz opeke in prikazani detajli so dobrodošla novost za vse tiste, ki načrtujete gradnjo, pa tudi projektante.

Reg. št. 128

Nič manj nista zanimivi delavnici s prikazom dobrih praks. Na prvi je govora o desetletnih izkušnjah gradnje pasivnih hiš in sodobnih načinih optimiranja projektov s pomočjo numeričnega modeliranja. V programu je tudi predstavitev pravkar izdana monografija, avtorjev dr. Mihe Praznika in prof. dr. Martine Zbašnik Senegačnik, »Trajnostna zasnova energijsko učinkovitih enodružinskih hiš«, ki se osredotoča na preučevanje vplivov različnih kvalitativnih parametrov na doseženo energijsko učinkovitost stavbe. Predstavljeni so vplivi različnih tehnologij gradnje (zidane in lesene), toplotne zaščite stavbnega ovoja (stena, streha, tla, stavbno pohištvo) ter sistemov (prezračevanje in ogrevanje) na dosežene energijske, okoljske, ekonomske in bivalne parametre, s katerimi se lahko celovitejše vrednotijo energijsko učinkovite enodružinske hiše. Na drugi delavnici je govora o pozitivnih izkušnjah načrtovanja in gradnje trajnostne večstanovanjske pasivne in skoraj nič-energijske stavbe, Eko srebrne hiše. Poleg sodobnih orodij za načrtovanje so predstavljeni tudi vgrajeni materiali, sistemi in tehnologije s poudarkom na okoljski prijaznosti in energetski učinkovitosti ob upoštevanju dolgoročnih koristi investicije ter rezultati meritev ključnih parametrov v fazi monitoringa.

Predstavljeni so še mednarodni projekti programa Inteligentna energija Evrope - IEE: YAECI (kazalnik letnega stroška energije za delovanje gospodinjskih aparatov), RePublic (merila za prenovo javnih stavb v skoraj nič-energijskem standardu) in Episcope (spremljanje energijskih prenov stanovanjskih stavb), programa FP7: EE Highrise (demonstracijski projekt trajnostno načrtovane pasivne večstanovanjske stavbe), in program H2020: Moder (razvoj orodij za celostno in finančno učinkovito načrtovanje energetske prenove stavb na nivoju sosesk, pri katerih bodo na voljo informacije in primeri o novih spoznanjih in razvojnih smernicah s področja trajnostne gradnje, okoljskih vidikih, energijski učinkovitosti, celovitem načrtovanju pri novogradnjah in prenovah stavb). Nikakor ne gre spregledati dveh strokovnih posvetov v dvorani Urška 3: »Celovita prenova stavb kulturne dediščine med teorijo in prakso« v sredo, 9. marca 2016, 9.30-14.00 ure. Na posvetu bodo predstavljena pravila varstva nepremične kulturne dediščine, konservatorski pogled na celovito prenovo stavb, nacionalne strateške usmeritve za prenovo stavb in primeri iz prakse. Strokovni posvet na temo »Prenova stavb, tudi po skoraj ničenergijskih merilih« v petek, 11. marca 2016, 9.30-14.00 ure. Namen posveta je pokazati, da je smotrno odločati tako, da dobre priložnosti za skoraj nič-energijsko (sNES) prenovo povezujemo z znanjem, izkušnjami, naprednimi orodji in tehnologijami, ki so na voljo v našem prostoru. Skoraj nič-energijska prenova je proces, v katerem je treba upoštevati tako stavbo kot porabnika energije kot njeno oskrbo z energijo, v kateri naj bi bil delež obnovljivih virov energije čim večji.

Predavanja GI ZRMK: dvorana AG GALERIJA

D O M 2016

Obsejemski program / Accompanying programme PROGRAM STROKOVNIH IN NEODVISNIH PREDAVANJ: AVLA DESNO - predavalnica, PREDVERJE DVORANE KUPOLA ura

torek, 8. marec 2016

sreda, 9. marec 2016

četrtek, 10. marec 2016

petek, 11. marec 2016

sobota, 12. marec 2016

nedelja, 13. marec 2016

10:00

Utrditev konstrukcije in preprečitev kapilarnega vlaženja (Jože Kos, GI ZRMK)

Predinvesticijsko optimiranje projektov za gradnjo in prenovo stavb s pomočjo sodobnih metod numeričnega modeliranja (dr. Miha Praznik, Gašper Stegnar, GI ZRMK)

Kakšna naj bo kakovost izvedenih del (Klavdija Tajnikar, GI ZRMK)

Postopki za pridobitev upravnih dovoljenj za gradnjo ali prenovo stavb - od prostorskih aktov, idejnega projekta, projekta gradbene fizike do gradbenega in uporabnega dovoljenja (GI ZRMK, ZAPS)

10:30

Poškodbe na stavbah ob naravnih nesrečah - potresi, poplave in neurja (Jože Kos, GI ZRMK)

11:00

STROKOVNA DELAVNICA Zgradimo racionalno opečno pasivno hišo (dr. Miha Praznik, GI ZRMK; Štefan Piškur, Zelena gradnja)

STROKOVNA DELAVNICA KONZORCIJ PASIVNA HIŠA Desetletje razvoja in gradnje pasivnih hiš na slovenskem Predstavitev monografije “Trajnostna zasnova energijsko učinkovitih družinskih hiš (dr. Miha Praznik, GI ZRMK; prof. dr. Martina Zbašnik Senegačnik, UL, Fakulteta za arhitekturo)

STROKOVNA DELAVNICA FP7 EE-HIGHRISE GRADNJA TRAJNOSTNE PASIVNE VEČSTANOVANJSKE STAVBE, EKO SREBRNA HIŠA Trajnostna načela zasnove, načrtovanja in gradnje pasivne večstanovanjske stavbe, tehnologije za izrabo obnovljivih virov energije, sistemi za ogrevanje in prezračevanje, kontrola kakovosti, sodobni krmilni center, bivalno okolje, monitoring (AKROPOLA, ROBOTINA, REMTY, SGG, GI ZRMK, UL)

PORABIMANJ ENERGIJE Brezplačno in preprosto preverjanje prihrankov energije v gospodinjstvih (Rajko Dolinšek, Informa Echo)

PRENOVA VEČSTANOVANJSKIH STAVB Projekt energetske prenove, statična presoja nosilnega sistema, neporušne preiskave - test zrakotesnosti, termografski pregled, mikroklimatski parametri-, delitev stroškov ogrevanja korekturni faktorji, sredstva Eko sklada, energetski pregled in energetska izkaznica (Andraž Rakušček, Mihael Mirtič, Primož Krapež, Gašper Stegnar, Luka Zupančič, GI ZRMK)

NAČRTOVANJE IN GRADNJA SKORAJ NIČ- ENERGIJSKE STAVBE Zasnova, optimiranje z natančnimi simulacijami, priprava projektne dokumentacije, vloga za pridobitev sredstev Eko Sklada, kontrola kakovosti izvedbe, izdaja sNES certifikata in energetske izkaznice (Andraž Rakušček, Mihael Mirtič, Primož Krapež, Gašper Stegnar, Luka Zupančič, GI ZRMK)

Utrditev konstrukcije in preprečitev kapilarnega vlaženja (Jože Kos, GI ZRMK)

NAČRTOVANJE IN GRADNJA SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE STAVBE Zasnova, optimiranje z natančnimi simulacijami, priprava projektne dokumentacije, vloga za pridobitev sredstev Eko Sklada, kontrola kakovosti izvedbe, izdaja sNES certifikata in energetske izkaznice (Andraž Rakušček, Mihael Mirtič, Primož Krapež, Gašper Stegnar, Luka Zupančič, GI ZRMK)

12:00

Poškodbe na stavbah ob naravnih nesrečah - potresi, poplave in neurja (Jože Kos, GI ZRMK)

12:30

13:00

14:00

Demonstracijski projekt - Trajnostno načrtovana pasivna večstanovanjska stavba, Eko srebrna hiša - FP7 EE HIGHRISE (Akropola, Robotina, Remty, GI ZRMK, SGG)

D O M 2016

Demonstracijski projekt - Trajnostno načrtovana pasivna večstanovanjska stavba, Eko srebrna hiša - FP7 EE HIGHRISE (Akropola, Robotina, Remty, GI ZRMK, SGG)

Odvodnjavanje meteornih in površinskih vod (Simon Žiberna, Goran Despotovič, GI ZRMK)

Pri prenovi stavb ne pozabimo na potresno varnost (dr. Samo Gostič, GI ZRMK)

Skoraj nič-energijska prenova - priložnosti obravnave v okrožju - H2020, MODER (dr. Samo Gostič, doc. dr. Marjana Šijanec Zavrl, doc. dr. Henrik Gjerkeš, mag. Miha Tomšič, GI ZRMK; Anton Pogačnik, LEAG )

Demonstracijski projekt Trajnostno načrtovana pasivna večstanovanjska stavba, Eko srebrna hiša - FP7 EE HIGHRISE (Akropola, Robotina, Remty, GI ZRMK, SGG)

Demonstracijski projekt - Trajnostno načrtovana pasivna večstanovanjska stavba, Eko srebrna hiša - FP7 EE HIGHRISE (Akropola, Robotina, Remty, GI ZRMK, SGG)

Demonstracijski projekt Trajnostno načrtovana pasivna večstanovanjska stavba, Eko srebrna hiša - FP7 EE HIGHRISE (Akropola, Robotina, Remty, GI ZRMK, SGG)



ura

torek, 8. marec 2016

sreda, 9. marec 2016

četrtek, 10. marec 2016

petek, 11. marec 2016

sobota, 12. marec 2016

nedelja, 13. marec 2016

15:00

Stavbe kulturne dediščine in energetska prenova (Mihael Mirtič, mag. Miha Tomšič, GI ZRMK)

Ravne strehe - hidroizolacija in toplotna zaščita (Tomaž Škerlep GI ZRMK)

Stavbe kulturne dediščine in energetska prenova (Mihael Mirtič, mag. Miha Tomšič, GI ZRMK)

Ravne strehe - hidroizolacija in toplotna zaščita (Tomaž Škerlep GI ZRMK)

Stavbe kulturne dediščine in energetska prenova (Mihael Mirtič, mag. Miha Tomšič, Neva Jejčič, GI ZRMK)

16:00

Primeri sanacije fasad s kontaktno fasadno oblogo (Tomaž Škerlep, GI ZRMK)

17:00

NAČRTOVANJE IN GRADNJA SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE STAVBE Zasnova, optimiranje z natančnimi simulacijami, priprava projektne dokumentacije, vloga za pridobitev sredstev Eko Sklada, kontrola kakovosti izvedbe, izdaja sNES certifikata in energetske izkaznice (Andraž Rakušček, Mihael Mirtič, Primož Krapež, Gašper Stegnar, Luka Zupančič, GI ZRMK)

POSVETA IN DELAVNICA: Dvorana 3, Urška torek, 8. marec 2016

sreda, 9. marec 2016

četrtek, 10. marec 2016

petek, 11. marec 2016

od 9.30 do 14.00 POSVET CELOVITA PRENOVA STAVB KULTURNE DEDIŠČINE MED TEORIJO IN PRAKSO Organizator: GI ZRMK

od 10.00 do 14.00 DELAVNICA POMEN KONTROLE KAKOVOSTI MED IZVAJANJEM DEL Organizator: GI ZRMK, OZS

od 9.30 do 14.00 POSVET PRENOVA STAVB, TUDI PO SKORAJ NIČ-ENERGIJSKIH MERILIH Organizator: GI ZRMK

sobota, 12. marec 2016

nedelja, 13. marec 2016

Urnik brezplačnih svetovanj za obiskovalce in strokovni program, ki ga pripravljajo Gradbeni inštitut ZRMK, Eko sklad ter ENSVET – energetsko svetovanje, spremljajte še na spletni strani www.sejemdom.si.

D O M 2016

Obsejemski program / Accompanying programme PROGRAM STROKOVNIH IN NEODVISNIH PREDAVANJ: dvorana GALERIJA - 1. nadstropje, predavalnica ura

torek, 8. marec 2016

sreda, 9. marec 2016

četrtek, 10. marec 2016

petek, 11. marec 2016

sobota, 12. marec 2016

nedelja, 13. marec 2016

10:00

Praktični primer - sanacija vlage in bio barve (Ivan Klaneček, ING.KLAN)

Statična presoja ob rekonstrukcijah stavb (mag. Toni Štampfl, Tadej Mirkac, GI ZRMK)

Praktični primer - sanacija vlage in bio barve (Ivan Klaneček, ING.KLAN)

11:00

NAČRTOVANJE IN GRADNJA SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE STAVBE Zasnova, optimiranje z natančnimi simulacijami, priprava projektne dokumentacije, vloga za pridobitev sredstev Eko Sklada, kontrola kakovosti izvedbe, izdaja sNES certifikata in energetske izkaznice (Andraž Rakušček, Mihael Mirtič, Primož Krapež, Gašper Stegnar, Luka Zupančič, GI ZRMK)

Merila za izbiro kakovostnih izdelkov in storitev (Neva Jejčič, GI ZRMK)

Kaj je dobro vedeti preden naročimo okna (Neva Jejčič, GI ZRMK)

12:00

NAČRTOVANJE IN GRADNJA SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE STAVBE Zasnova, optimiranje z natančnimi simulacijami, priprava projektne dokumentacije, vloga za pridobitev sredstev Eko Sklada, kontrola kakovosti izvedbe, izdaja sNES certifikata in energetske izkaznice (Andraž Rakušček, Mihael Mirtič, Primož Krapež, Gašper Stegnar, Luka Zupančič, GI ZRMK)

PRENOVA VEČSTANOVANJSKIH Sodobna vgradnja oken in vrat STAVB oz. kaj pomeni "RAL vgradnja" Projekt energetske prenove, (Neva Jejčič, GI ZRMK) statična presoja nosilnega sistema, neporušne preiskave - test zrakotesnosti, termografski pregled, mikroklimatski parametri-, delitev stroškov ogrevanja korekturni faktorji, sredstva Eko sklada, energetski pregled in energetska izkaznica (Andraž Rakušček, Mihael Mirtič, Primož Krapež, Gašper Stegnar, Luka Zupančič, GI ZRMK)

Sodobna vgradnja oken in vrat oz. kaj pomeni "RAL vgradnja" (Neva Jejčič, GI ZRMK)

13:00

Energetska izraba lesa (doc. dr. Henrik Gjerkeš, GI ZRMK)

Priprava in izvedba povoznih površin- dvorišča, dovozne poti (dr. Primož Pavšič, Igor Birk, GI ZRMK)

Statična presoja ob rekonstrukcijah stavb (mag. Toni Štampfl, Tadej Mirkac, GI ZRMK)

Merila za prenovo javnih stavb v skoraj nič-energijskem standardu - IEE Republic (doc. dr. Marjana Šijanec Zavrl, Gašper Stegnar, GI ZRMK)

Energetska izraba odpadkov (doc. dr. Henrik Gjerkeš, GI ZRMK)

Spremljanje prenov stavbnega fonda v Sloveniji- IEE Episcope (doc. dr. Marjana Šijanec Zavrl, Andraž Rakušček, Gašper Stegnar, GI-ZRMK)

Spremljanje prenov stavbnega fonda v SlovenijiIEE Episcope (doc. dr. Marjana Šijanec Zavrl, Andraž Rakušček, Gašper Stegnar, GI-ZRMK)

11:30

14:00

14:30

Toplotne črpalke in obnovljivi viri energije (doc. dr. Henrik Gjerkeš, GI ZRMK)

D O M 2016



ura

torek, 8. marec 2016

sreda, 9. marec 2016

četrtek, 10. marec 2016

petek, 11. marec 2016

sobota, 12. marec 2016

15:00

Postopki za pridobitev upravnih dovoljenj za gradnjo ali prenovo stavb - od prostorskih aktov, idejnega projekta, projekta gradbene fizike do gradbenega in uporabnega dovoljenja (GI ZRMK, ZAPS)

S čim se splača ogrevati? (doc. dr. Henrik Gjerkeš, GI ZRMK)

Postopki za pridobitev upravnih dovoljenj za gradnjo ali prenovo stavb - od prostorskih aktov, idejnega projekta, projekta gradbene fizike do gradbenega in uporabnega dovoljenja (GI ZRMK, ZAPS)

16:00

Načini temeljenja stavb (Dušanka Brožič, Matjaž Kromar, Matjaž Sedej, GI ZRMK)

Statična presoja ob rekonstrukcijah stavb (mag. Toni Štampfl, Tadej Mirkac, GI ZRMK)

Načini temeljenja stavb (Dušanka Brožič, Saša Kromar, Irena Vašcer, GI ZRMK)

Stavbo pohištvo - okna in zunanja vrata (mag. Miha Tomšič, Neva Jejčič, GI ZRMK)

PORABImanj energije Brezplačno in preprosto preverjanje prihrankov energije v gospodinjstvih (Rajko Dolinšek, Informa Echo)

17:00

Razvoj novih materialov in programskega orodja (mag. Vladimir Gumilar, Andro Goblon, SGG; Samo Gostič, GI ZRMK)

nedelja, 13. marec 2016

KINO KOTIČEK: dvorana GALERIJA - 1. nadstropje ura

torek, 8. marec 2016

sreda, 9. marec 2016

četrtek, 10. marec 2016

petek, 11. marec 2016

sobota, 12. marec 2016

nedelja, 13. marec 2016

10:00

Demonstracijski projekt - trajnostna pasivna večstanovanjska stavba, - EKO SREBRNA HIŠA Načrtovanje, izvedba, bivalno okolje in ugodje in monitoring - FP7 EE HIGHRISE -

11:00

Kazalniki letnih stroškov energije za delovanje gospodinjskih aparatov

12:00

Izboljšanje potresne odpornosti kamnitih stavb

Bioekonomija

Izboljšanje potresne odpornosti kamnitih stavb

Trajnostno ogrevanje

Izboljšanje potresne odpornosti kamnitih stavb

Trajnostno ogrevanje