Stavbe od včeraj za jutri

Življenjska doba stavb je dolga v primerjavi s človekom, ki je merilo pri gradnji, uporabi in prenovi stavb. Ocene kažejo, da bo večina današnjih stavb predvidoma do leta 2050 še vedno v uporabi, spremenil pa se bo naš življenjski slog in način bivanja, grajeno okolje in kot kaže predvsem podnebje oz. naš planet (www.samo1planet.si). Zato ima vsaka odločitev, ki jo graditelj sprejme in vsak poseg, ki ga ta na stavbi izvede, dolgoročne vplive na ekonomiko objekta in bivanja v njem, na obremenitve okolja, zdravo bivanje in zadovoljstvo pri uporabi stavbe. Lahko bi rekli, da je to kot popotnica, ki jo nosimo s sabo mi in naši zanamci.

Stavbe grajene pred trideset in več leti so danes potrebne prenove. Če se ozremo naokoli, lahko marsikje opazimo zamenjana okna in novo toplotno zaščito zunanjih sten, a vendar bi težko govorili o celoviti prenovi. Vemo pa, da je stanovanjski fond prvega povojnega obdobja do sredine sedemdesetih let pogosto celo slabše grajen kot stavbe iz prve polovice prejšnjega stoletja, predvsem zaradi varčevanja z gradbenimi materiali in kasneje zaradi novih tehnologij graditve, pri katerih raba energije ter potrebni posegi v življenjskem ciklu za ohranjanje kakovosti in funkcionalnosti stavbe niso igrali velike vloge.

Že dobri dve desetletji so na voljo finančne spodbude za povečanje energetske učinkovitosti in rabo obnovljivih virov, ki so obseg prenove močno razširile. Toda analize kažejo, da še vedno ne prenavljamo dovolj. Ugotavljamo pa tudi, da prenavljamo neusklajeno, da predrage in še ne čisto nujne ukrepe radi odrivamo v prihodnost. Izbire materialov in tehnologij ne preverjamo z vidika vplivov na okolje in da pogosto niti ne znamo dobro presoditi, kako bodo te odločitve vplivale na naše zdravje, varnost, kakovost bivanja, okolje in denarnico.

Sodobna pričakovanja glede funkcionalnosti stavb so višja kot nekoč, prenova stavbnega fonda pa je vrsto let zaostajala za potrebami, zakonskimi zahtevami in željami. Tako prenekatera stavba danes ne ustreza več povsem bistvenim zahtevam kot jih predpisuje gradbena zakonodaja, stroški uporabe so visoki, stavba je s stališča potresne in požarne odpornosti v slabem stanju pa tudi kakovost bivanja in zasnova nista povsem po pričakovanjih uporabnikov.

Energetska prenova. DFAB hiša v Švici, uporaba BIM orodja in novih tehnologij pri načrtovanju in gradnji hiše prihodnosti, vir: https://dfabhouse.ch/dfab-house/

A vendar razvoj hitro napreduje. Danes gradimo skoraj ničenergijske stavbe, ne le družinske hiše, tudi večje in zahtevnejše objekte in zanje skrbneje izbiramo gradiva. Zavedamo se pomena integralnega načrtovanja stavb v sodelovanju s strokovnjaki različnih strok, možnosti, ki nam jih nudi uporaba novih tehnologij in vgradnja naprednih sistemov, zagotavljanja kakovosti pri izvedbi, dobrega upravljanja stavbe. Graditev stavb se pospešeno digitalizira, kar omogoča arhitektom in inženirjem podrobnejše analize pomembnih lastnosti in optimizacijo od idejne zasnove in podrobnega projekta do zaključka gradnje.

Z odločitvami pri gradnji in prenovi stavb lahko močno vplivamo tudi na učinkovito ravnanje z viri. V proces graditve stavb je zato treba močneje integrirati gospodarno ravnanje z viri in razmišljanje po načelu življenjskega cikla, torej presojo okoljskih vplivov v celotnem življenjskem ciklu stavbe – od načrtovanja in izdelave gradbenih proizvodov, preko gradnje, vzdrževanja, prenove in uporabe stavbe, do odstranitve objekta in ravnanja z gradbenimi odpadki - njihovega odstranjevanja, recikliranja proizvodov oz. njihove ponovne uporabe. Učinkovitejše ravnanje z viri in energijo tekom življenjskega cikla stavbe je ključ do konkurenčnejšega gradbenega sektorja, ki bo porabljal manj surovin in povzročal manjše vplive na okolje.

Gradnja nekoč, v sodobni preobleki.

Skladno s strateškimi cilji in z veljavnimi predpisi novogradnje in prenovljene stavbe postajajo visoko energijsko učinkovite in vključujejo vedno več tehnologij za izrabo obnovljivih virov energije ter pametnih sistemov za povezovanje stavbe v omrežje, da bi tako prispevale k nacionalno sprejetim zavezam glede obvladovanja podnebnih sprememb. Kot družba se vedno bolj zavedamo, da moramo v duhu dobrega gospodarja k prenovi pristopiti zavedajoč se pomena tudi drugih bistvenih lastnosti stavb, še posebej zaradi precejšnje potresne ogroženosti Slovenije. Ne le v času gradnje, temveč v celotni življenjski dobi morajo biti stavbe varne, učinkovite, uporabne in kakovostne. Ob tem za stavbno dediščino veljajo še posebna načela povezana z njenim ohranjanjem in varovanjem vrednot kulturnega okolja.

Gradnja trajnostnih stavb in razogljičenje starejših stavb, ki predstavlja pomemben prispevek k preoblikovanju Evrope v brezogljično družbo, sta pogojena z učinkovito rabo okolju prijaznejših energentov, z energetsko samooskrbo z obnovljivimi viri in z učinkovito rabo snovi, recikliranjem in ponovno uporabo, ter z zmanjšanjem vgrajenih emisij v gradbenih materialih.

Evropske stavbe jutrišnjega dne bodo grajene po skoraj nič emisijskih smernicah, ne le z vidika rabe energije pač pa tudi z vidika uporabe gradiv s čim manjšim ogljičnim odtisom. Nekaj evropskih držav svoje gradbene predpise že prilagaja novim usmeritvam ogljično nevtralnejše gradnje in uporabe stavb.

Vse to je razlog, da poleg doslednega upoštevanja gradbenih predpisov, ki nam zagotavljajo skladnost z bistvenimi zahtevami pri novih stavbah in pri prenovi, tudi pri nas sledimo merilom za trajnostno gradnjo. Čeprav se marsikomu danes to zdi neobvezen nadstandard, se bomo kmalu morali po njem ravnati. Kaj to pomeni v praksi si je mogoče ogledati in preizkusiti že danes na spletni platformi slovenske verzije kazalnikov trajnostne gradnje na podlagi EU okvira Level(s) (www.kazalnikitrajnostnegradnje.si), ki nastaja pod koordinacijo Ministrstva za okolje in prostor v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE.

Za hitrejši preboj trajnostne gradnje in celovite prenove stavb bo poskrbel v duhu razogljičenja vsebinsko nadgrajeni Znak kakovosti v graditeljstvu (ZKG), ki z več kot 180 podeljenimi priznanji ZKG po letu 1997 izpostavlja tehnično, ekonomsko in okoljsko najboljše izdelke in storitve na slovenskem tržišču, kar dokazujeta prejemnika letošnjega znaka ZKG.

In nenazadnje, tudi v graditeljstvu je čas za uveljavljanje zelenih poklicev. Omejitve, ki jih je v zadnjih dveh letih prinesla pandemija, so marsikoga spodbudile k pridobivanju novih, zelenih znanj in spretnosti, predvsem pa privedle so spoznanja, da so človeški viri ključ za nadaljnji razvoj, inovacije in preživetje človeka v različnih okoljih in razmerah.

Izr. prof. dr. Marjana Šijanec Zavrl Gradbeni inštitut ZRMK

Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstev Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.