Sejem Dom 2022 / Home Fair 2022
Stavbe od včeraj za jutri Življenjska doba stavb je dolga v primerjavi s človekom, ki je merilo pri gradnji, uporabi in prenovi stavb. Ocene kažejo, da bo večina današnjih stavb predvidoma do leta 2050 še vedno v uporabi, spremenil pa se bo naš življenjski slog in način bivanja, grajeno okolje in kot kaže predvsem podnebje oz. naš planet (www.samo1planet.si). Zato ima vsaka odločitev, ki jo graditelj sprejme in vsak poseg, ki ga ta na stavbi izvede, dolgoročne vplive na ekonomiko objekta in bivanja v njem, na obremenitve okolja, zdravo bivanje in zadovoljstvo pri uporabi stavbe. Lahko bi rekli, da je to kot popotnica, ki jo nosimo s sabo mi in naši zanamci.
S
tavbe grajene pred trideset in več leti so danes potrebne prenove. Če se ozremo naokoli, lahko marsikje opazimo zamenjana okna in novo toplotno zaščito zunanjih sten, a vendar bi težko govorili o celoviti prenovi. Vemo pa, da je stanovanjski fond prvega povojnega obdobja do sredine sedemdesetih let pogosto celo slabše grajen kot stavbe iz prve polovice prejšnjega stoletja, predvsem zaradi varčevanja z gradbenimi materiali in kasneje zaradi novih tehnologij graditve, pri katerih raba energije ter potrebni posegi v življenjskem ciklu za ohranjanje kakovosti in funkcionalnosti stavbe niso igrali velike vloge. Že dobri dve desetletji so na voljo finančne spodbude za povečanje energetske učinkovitosti in rabo obnovljivih virov, ki so obseg prenove močno razširile. Toda analize kažejo, da še vedno ne prenavljamo dovolj. Ugotavljamo pa tudi, da prenavljamo neusklajeno, da predrage in še ne čisto nujne ukrepe radi odrivamo v prihodnost. Izbire materialov in tehnologij ne preverjamo z vidika vplivov na okolje in da pogosto niti ne znamo dobro presoditi, kako bodo te odločitve vplivale na naše zdravje, varnost, kakovost bivanja, okolje in denarnico. Sodobna pričakovanja glede funkcionalnosti stavb so višja kot nekoč, prenova stavbnega fonda pa je vrsto let zaostajala za potrebami, zakonskimi zahtevami in željami. Tako prenekatera stavba danes ne ustreza več povsem bistvenim zahtevam kot jih predpisuje gradbena zakonodaja, stroški uporabe so visoki, stavba je s stališča potresne in požarne odpornosti v slabem stanju pa tudi kakovost bivanja in zasnova nista povsem po pričakovanjih uporabnikov.
DFAB hiša v Švici, uporaba BIM orodja in novih tehnologij pri načrtovanju in gradnji hiše prihodnosti, vir: https://dfabhouse.ch/dfab-house/
A vendar razvoj hitro napreduje. Danes gradimo skoraj ničenergijske stavbe, ne le družinske hiše, tudi večje in zahtevnejše objekte in zanje skrbneje izbiramo gradiva. Zavedamo se pomena integralnega načrtovanja stavb v sodelovanju s strokovnjaki različnih strok, možnosti, ki nam jih nudi uporaba novih tehnologij in vgradnja naprednih sistemov, zagotavljanja kakovosti pri izvedbi, dobrega upravljanja stavbe. Graditev stavb se pospešeno digitalizira, kar omogoča arhitektom in inženirjem podrobnejše analize pomembnih lastnosti in optimizacijo od idejne zasnove in podrobnega projekta do zaključka gradnje. Z odločitvami pri gradnji in prenovi stavb lahko močno vplivamo tudi na učinkovito ravnanje z viri. V proces graditve stavb je zato treba močneje integrirati gospodarno ravnanje z viri in razmišljanje po načelu življenjskega cikla, torej presojo okoljskih vplivov v celotnem življenjskem ciklu stavbe – od načrtovanja in izdelave gradbenih proizvodov, preko gradnje, vzdrževanja, prenove in uporabe stavbe, do odstranitve objekta in ravnanja z gradbenimi odpadki - njihovega odstranjevanja, recikliranja proizvodov oz. njihove ponovne uporabe. Učinkovitejše ravnanje z viri in energijo tekom življenjskega cikla stavbe je ključ do konkurenčnejšega gradbenega sektorja, ki bo porabljal manj surovin in povzročal manjše vplive na okolje.
Energetska prenova.
8
D O M 2022
