Razblinjeni dvomi pri izbiri sistema za trajnostno ogrevanja stavb

Stavbe so pomemben porabnik toplotne in električne energije in s tem tudi pomemben generator toplogrednih plinov v EU in Sloveniji. Lanski začetek nestanovitnosti trga fosilne energije se letos še povečuje zaradi posledic vojaško-političnih dogodkov v Ukrajini in kaže, da je pri zdajšnji stopnji tehnološkega razvoja uporaba obnovljivih virov energije (OVE) edini dolgoročno stabilen in suveren način trajnostne oskrbe stavb z energijo.

Strošek črpanja virov

Koncept ekološkega odtisa ocenjuje rabo energije, porabo virov in nastanek odpadkov, potrebnih za proizvodnjo energenta. Enota ekološkega odtisa je globalni hektar (Gha), ki ga je v tržnem gospodarstvu mogoče izraziti tudi z denarjem (EUR), torej s ceno, ki jo plača potrošnik. Ta cena je odvisna predvsem od političnih in gospodarskih dejavnikov in le v manjši meri odraža škodo v naravi, ki jo povzroči človek pri proizvodnji nosilca energije. Ne glede na to lahko aktualni tržni trendi cene energije sorazmerno odražajo škodo zaradi črpanja naravnih virov in so lahko količina za ilustracijo vrednotenja energetskih virov.

Slika 1: Cena enote dovedene energije (EUR/MWh) najpogostejših virov za gretje stavb in sanitarne vode v Sloveniji.

Slika 1 prikazuje gibanje cene enote toplote (MWh) za gretje stavbe in sanitarne vode v zadnjih desetih letih. Vidimo, da ima večina OVE dolgoročno bolj stabilno in nižjo ceno, kot fosilni energenti. Upoštevajoč ceno energije in energentov iz marca 2022 v Sloveniji znašajo stroški za ogrevanje s kurilnim oljem 291 % (»skoraj 2-krat več«), z zemeljskim plinom 145 % (»45 % več«) in utekočinjen naftni plin (UNP) 400 % stroškov ogrevanja s toplotno črpalko. Toplotne črpalke so zanesljiv vir trajnostne energije za gretje/ hlajenje stavb in delujejo z visokim deležem OVE. Izkoristek toplotnih črpalk je odvisen od letnega grelnega števila (sCOP) in deleža OVE v javnem elektroenergetskem omrežju. Slednji je leta 2019 v Sloveniji znašal 32,6 %, s čemer je toplotna črpalka s sCOP = 3,5 uporabljala 81 % OVE za svoje delovanje za zgolj tretjino cene v primerjavi s fosilnim kurilnim oljem (%OVE = 0). V povezavi s sončno elektrarno, ki zagotavlja npr. 70 % potreb stavbe po električni energiji, pri enaki toplotni črpalki %OVE naraste na 94 % in je gretje tudi stroškovno najbolj učinkovito, saj stroški za ogrevanje v primerjavi z uporabo kurilnega olja na letnem nivoju znašajo zgolj slabih 10 %. Les, naše naravno bogastvo in obnovljiv vir energije, je od toplote iz toplotnih črpalk cenejši le v obliki sekancev, medtem ko je pogosto uporabljen v obliki drv dražji za tretjino. Posebno pozornost vzbuja v letu 2021 naraščajoča cena zemeljskega plina in posledično električne energije v Evropi. Cena zemeljskega plina je poskočila za več kot 200 % in je v oktobru 2021 že presegla 100 EUR/MWh (European gas hub, 2021). Razlogov za rast cene je več in se nanašajo predvsem na povečano gospodarsko rast in povpraševanje, omejeno dobavo iz Rusije in Norveške ter nizke zaloge zemeljskega plina v Evropi (caneurope.org, 2021). V strukturi končne cene za uporabnika (gospodinjstvo, porabniška skupina D2) v Sloveniji je v drugem kvartalu 2021 znašal odstotek cene zemeljskega plina 47 % (26,7 EUR/MWh) (SURS, 2021). Ko bodo zakupljene količine pošle, lahko za 12 % rabe zemeljskega plina za gretje v slovenskih gospodinjstvih pričakujemo povišanje računa za zemeljski plin vsaj za 150 %. Cena električne energije je v Sloveniji manj odvisna od nihanja na evropskem trgu, saj v povprečju 63 % končne rabe elektrike proizvedemo sami. Kljub temu bo višanje cene električne energije na evropskem trgu, ki je oktobra 2021 v Italiji in na Madžarskem že presegla 220 EUR/MWh (eex.com, 2021), vplivala na ceno elektrike tudi v Sloveniji. V Sloveniji je l. 2020 odstotek cene električne energije znašal 41 % (64,49 EUR/MWh) v strukturi končne cene za uporabnika (gospodinjstvo, porabniška skupina DC) (SURS, 2021). Ko bodo zakupljene količine električne energije pošle, lahko za gospodinjstva ob trenutnem trendu cene na evropskem trgu pričakujemo vsaj za 45 % višjo ceno električne energije. Ocena podražitve zemeljskega plina in elektrike ne upošteva nepredvidljivega višanja cene energentov zaradi posledic aktualnih dogodkov v Ukrajini.

Strošek onesnaževanja

S sistemom EU-ETS na območju EU je bilo oblikovano finančno vrednotenje odpadkov po principu »onesnaževalec plača«. V EU so odpadki strogo regulirani, zato se sistem nanaša samo na emisijo toplogrednih plinov in vključuje okoli deset tisoč subjektov v energetiki, industriji in letalstvu. Zaradi relativno nizke cene do leta 2020 so onesnaževalci večinoma ocenili, da se jim ne splača biti bolj trajnosten, saj je bil strošek prehoda na OVE kratkoročno višji kot strošek emisijskih kuponov. Situacija se je spremenila, ko je Evropska komisija napovedala, da bo EU-ETS sistem razširila na nove sektorje in vanj vključila tudi promet in zgradbe, še bolj pa z letošnjo predstavitvijo svežnja podnebne in energetske zakonodaje „Fit for 55“ (European Green Deal, 2021). Cena emisijskih kuponov se je februarju 2022 že presegla 96 EUR za tono CO2, pri čemer se 100 EUR ne zdi več tako nedoumljiva vrednost, kot v prejšnjem letu. Ne glede na anahronizem koncepta finančnega vrednotenja onesnaževanja sistem EU-ETS postaja pomemben mehanizem zmanjševanja antropološkega ekološkega odtisa, saj bo zaradi novih razmerij veliko onesnaževalcev postalo bolj trajnostnih - ne zaradi okolja, ampak zaradi ekonomske koristi.

Ogrevanje enodružinske hiše

Na primeru povprečne slovenske enodružinske hiše z (kot primer) letno rabo 18,3 MWh energije za gretje prostorov in sanitarne vode smo primerjali stroškovno učinkovitost različnih virov in na sliki 2 poenostavljeno ponazorili finančno vrednotenje rabe virov in onesnaževanja okolja. Pri odpadkih smo upoštevali zgolj standardno emisijo CO2, ne pa tudi ostalih okolju in človeku škodljivih snovi, kot so dušikovi in žveplovi oksidi in prašni delci, ki imajo izrazitejši lokalni vpliv in jih je potrebno upoštevati predvsem pri umeščanju individualnih ogrevalnih sistemov v gosto naseljenih in topografsko neugodnih območjih. Na osnovi cene energentov iz marca 2022, ki ne zajema pričakovane podražitve zemeljskega plina (z visoko gotovostjo mu bodo sledili tudi drugi fosilni energenti) je na sliki 2 vidna izrazita stroškovna prednost oskrbe stavb z energijo iz OVE v primerjavi s fosilnimi energenti. Napovedana širitev EU-ETS sistema na stavbni sektor to razliko samo še povečuje. Toplotne črpalke delujejo z najnižjimi stroški in z visokim deležem OVE, hkrati pa izpolnjujejo pomembno družbeno-socialno dimenzijo trajnosti z nezahtevnim upravljanjem in vzdrževanjem ogrevalnega sistema. Slednje s starajočo se populacijo v razvitem svetu, vključno s Slovenijo, postaja ključni vidik oskrbe gospodinjstev (predvsem v enodružinskih hišah) s toplotno energijo.

Slika 2: Finančno vrednotenje rabe virov in emisije CO2 pri oskrbi z energijo enodružinske hiše v Sloveniji. Vir: Lumar

Suverenost je pogojena (tudi) s samooskrbo

Ekološki odtis pri oskrbi stavb z energijo smo poenostavljeno ovrednotili s pomočjo stroška za energijo kot rabo naravnega vira v fazi proizvodnje, in s pomočjo stroška za onesnaževanje narave z emisijo toplogrednih plinov v fazi uporabe. Na osnovi preteklega gibanja in aktualnih cen je evidentno, da so stroški za energijo iz OVE nižji, kot pri rabi fosilnih goriv. Nedavno bolj realno ovrednotenje onesnaževanje okolja in napoved širitve EU-ETS sistema tudi na stavbni sektor je že in bo še bolj povečal razmerje v korist OVE. Slovenija bo z višjim deleže rabe OVE, na ceno katerih ima velik vpliv, v stavbnem in drugih sektorjih postala manj odvisna od nestanovitnosti tujih energetskih trgov, na katere nima omembe vrednega vpliva in bo lahko bolj suvereno vodila stabilno energetsko politiko. Za to je treba še posebno pozornost nameniti zvišanju deleža samooskrbe z električno energijo. Nobenega razloga ni več, da tega ne bi storila z OVE, podobno kot naprednejše države članice EU, saj je v luči odločne implementacije evropske trajnostne politike cena elektrike iz OVE že postala cenejša, kot iz fosilnih goriv (EMBER, 2021). Izključno naša odločitev je, ali se bomo zgledovali po Norveški, ali po Indiji. V tem kontekstu izgubijo na teži argumenti, da je postopno, vendar odločno zviševanje stopnje energetske samooskrbe in prehod proizvodnje električne energije na OVE predrago in da zahteva drage prilagoditve elektroenergetskega omrežja. Suverenost, tudi energetska, ni bila nikoli poceni in je z narodno-gospodarskega vidika neprecenljiva. Ustrezna izbira tehnologije za oskrbo stavb z energijo z visokim deležem OVE je z vseh vidikov - okoljskega, ekonomskega in družbeno-socialnega izrazito bolj trajnostna od fosilnih goriv. Ne zgolj toplotna, ampak tudi električna energija iz OVE je postala cenejša od tiste iz fosilnih virov. Eden od ključev tranzicije v oskrbo s trajnostno energijo je preusmeritev ogromnih sredstev iz subvencioniranja fosilnih energentov v prilagoditev energetskih omrežij in virov na OVE, kar je bila pomembna tema tudi na nedavni podnebni konference ZN COP26 v Glasgowu. Klimatske spremembe, nestanovitnost energetskega trga in ne nazadnje aktualni dokazi o krhkosti družbeno-ekonomskega sistema v Evropi in svetu kažeta, da je skrajni čas, da se tega odločno lotimo tudi v Sloveniji, če želimo tudi v bodoče zavarovati svoj obstoj in suvereno načrtovati pot v trajnostno skupnost.

p. prof. dr. Henrik Gjerkeš Gradbeni inštitut ZRMK in Univerza v Novi Gorici

Prispevek je bil pripravljen v okviru osemletnega (2019-2026) integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007), www.care4climate.si.