Sejem Narava--zdravje Poudarki iz vsebine: • • • • • • • • • • • • • •
Zdravo, sveže, lokalno Vabljeni na degustacije Posvetujte se s priznanimi strokovnjaki s področja zdravja Opravite preventivne preglede Izberite zdravilišča zase Preizkusite naravno kozmetiko Graditi in bivati naravno Obnovljivi viri energije Ukrepi za ohranjanje narave in njene biotske raznovrstnosti Rekreativna vadba po vaši meri Uporaba industrijske konoplje Možganski fitness Druženje človeka in živali Prek 100 brezplačnih predavanj, predstavitev, delavnic
prehrana gibanje wellness zdravje zeleno sobivanje naravna kozmetika
Dolgoletni častni pokrovitelj:
Izdajatelj: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano | Priprava zajtrkov: Bojan Milenković, Kaval Group Fotografije zajtrkov: GR | Oblikovanje in prelom: GR | Tisk: Collegium Graphicum | Naklada: 5.000 izvodov
Sveže, lokalno, domače
MAG. DEJAN ŽIDAN, MINISTER ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
Spoštovani, skrb za zdravje, uživanje varne in kakovostne hrane, skrb za naravo in okolje, za trajnostni razvoj – vse to so cilji naše kmetijske politike. Pridelava lokalne hrane postaja v današnjem času vse bolj pomembna, še posebej, ker lahko v svetovnem merilu pričakujemo še večje težave z oskrbo s hrano. Vzroki za to so številni: rast svetovnega prebivalstva in spremembe vzorcev porabe hrane v državah s hitro gospodarsko rastjo, migracije prebivalstva ter posledično spremembe socio-kulturnih demografskih dejavnikov, neodgovorno ravnanje s hrano in nastajanje viškov oziroma odpadkov hrane, podnebne spremembe, ki vplivajo na pridelavo hrane, nestanovitnost na trgih itd. Zaradi vsega tega je spodbujanje kratkih oskrbnih verig ena od prioritet Skupne kmetijske politike EU, tako narekuje tudi strateška usmeritev slovenske kmetijske politike v skladu z Resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 »Zagotovimo.si hrano za jutri«. Prav tako so to težišča ukrepov iz dokumenta Program razvoja podeželja 2014– 2020, kjer se prenos znanja in inovacij, skrb za okolje in podnebne spremembe kot horizontalni cilj pojavljajo v vseh smereh ukrepanja. Poleg navedenih dokumentov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že vrsto let izvaja promocijo lokalne hrane iz naše bližine, s katero želimo državljane spomniti, da je njihov interes poseganje po domači hrani. Prizadevamo si tudi za zagotavljanje kratkih oskrbovalnih verig s hrano v javnih zavodih. Še posebnega pomena pa je nova nacionalna shema »IZBRANA KAKOVOST – SLOVENIJA«, ki bo potrošniku zagotavljala, da je proizvod, označen s posebnim znakom, kakovosten ter da je pridelan in predelan v Sloveniji. Ob vseh tem pa je ena od naših pomembnejših usmeritev spodbujati zavedanje o pomenu lokalne preskrbe s hrano že pri otrocih in mladostnikih. S tem namenom od leta 2012 obeležujemo dan slovenske hrane (tretji petek v novembru) ter na ta dan izvajamo medinstitucionalni projekt Tradicionalni slovenski zajtrk. Šole pa skušamo čim bolj vključevati tudi v izvajanje Sheme šolskega sadja in zelenjave ter šolskega mleka.
Že nekaj časa pa se tako na nacionalni kot tudi na evropski in svetovni ravni zavedamo še enega zelo aktualnega vprašanja, ki je pomemben element v enačbi, kako zagotoviti prehransko varnost – to je vprašanje zavržene hrane. Po ocenah FAO vsako leto zavržemo okoli tretjino celotne količine proizvedene hrane na svetu – t.j. skoraj 1,3 milijarde ton. En del zavržejo gospodinjstva, drugi del pa gre v odpadke že v verigi od pridelovalca do trgovine, t.j. še preden pride hrana do končnega potrošnika. Vsi se zagotovo strinjamo, da je tudi tu ključno ozaveščanje. Lokalna trajnostna oskrba z zdravo hrano ima torej širši družbeni pomen: za ohranjanje delovnih mest, za ohranitev in razvoj podeželja, za skladen regionalni razvoj. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano si pri tem prizadeva z različnimi dejavnostmi in ukrepi, kot so promocijske dejavnosti, priprava navodil ali smernic za čim večje uveljavljanje načela kratkih oskrbnih verig itd., zagotovo pa je najpomembnejše povezovanje in dobro sodelovanje med vsemi akterji – med vsemi členi v prehranski verigi, med deležniki pri (so)oblikovanju zakonodaje, med resorji, institucijami, ipd. Eden od pomembnih kamenčkov v tem mozaiku je zagotovo tradicionalno bogat in pester sejem Narava–zdravje, ki mu želim še dolgo in uspešno »kariero«
Začnimo dan z zajtrkom D R . M AT E J G R E G O R I Č
Zajtrk je najpomembnejši obrok dneva. Naši predniki so se tega še posebej dobro zavedali, saj je bilo od zajtrka odvisno, kako uspešno so opravili delo na polju ali na kmetiji ali pa kakšno drugo težko fizično delo. Od tod tudi rek, da zajtrkuj kot kralj, ali pa prazna vreča ne stoji pokonci. Seveda se po zajtrku tudi dan pozna. Marsikdo je že opazil, da ni zajtrk le tista nujna energija za fizično delo, temveč da se je po zajtrku tudi lažje učiti, reševati zapletene naloge, logično sklepati, izboljšata pa se tudi pozornost in spomin. Od tega je tudi odvisno, kako bomo kos učenju v šoli ali umskemu delu v službi. Seveda pa je skupni zajtrk za mizo tudi del kulture in tradicije, ko si lahko družina izmenja mnenja, dogovori dnevni plan ali le uživa v pestrosti okusov. Zato si je za zajtrk potrebno vzeti čas in ga zaužiti v mirnem in spodbudnem okolju. Z rednim in pravilnim zajtrkovanjem pa postavite tudi temelje zdravja za vse življenje. Lahko bi rekli, kar se Janezek nauči, to Janezek zna. Izkušnje s
hrano in zgledi v zgodnjem otroštvu močno vplivajo na izbor hrane in odnos do nje tudi kasneje v življenju, zato je lahko zajtrk tudi pomembna učna izkušnja. Žal pa otroci, ki ne zajtrkujejo, za jutranje psihične in fizične obremenitve ne zberejo dovolj energije, saj se kmalu zjutraj zniža nivo sladkorja v krvi. Poudariti je potrebno, da so tudi možgani precejšnji porabniki glukoze in težko je slediti pouku, ki zahteva aktivne miselne procese, pozornost in pomnjenje. Sicer pa tisti, ki redno zajtrkujejo, tudi sicer izbirajo bolj kakovostno prehrano, ki je bogata z vlakninami in revna z maščobami, ter imajo praviloma ustreznejši ritem prehranjevanja. To pomeni, da se ustrezno prehranjujejo preko celega dne in izpuščenih
obrokov ne nadomeščajo s sladkimi in slanimi prigrizki. S tem tudi lažje vzdržujejo priporočeno telesno težo, zato je zmotno prepričanje, da z izpuščanjem zajtrka hujšamo. Mnoge študije pa so tudi dokazale, da z rednim in kakovostnim zajtrkovanjem uspemo mnogo bolje pokriti hranilne potrebe, zlasti po vitaminih in mineralih. Začeti dan z zajtrkom je včasih težak izziv. Vendar, če posameznika sistematično opozarjamo in osveščamo o pomenu zajtrka, zlasti za otroke pripravimo zanimive dejavnosti, ki prispevajo k njihovi vključenosti in motivaciji, je uspeh verjetno blizu. Seveda poteka ta proces postopno po značilnem zaporedju, kjer posameznik najprej spreminja odnos, mišljenje in šele nato konkretno vedenje. Seveda bo otrok zajtrk lažje sprejel, če mu ga bomo večkrat ponudili. Kaj zaužiti za zajtrk? Zajtrk naj bi bil polnovredno sestavljen ter čim bolj pester in bogat z barvami in okusi, da bo spodbudil naše zanimanje. Osnova so polnovredna ogljikohidratna živila (npr. kaše, polnovredne vrste kruha), ki dajo energijo in ugodno vplivajo na zmeren dvig glukoze v krvi, kar podaljšuje
občutek sitosti in preprečuje napade lakote. Z dodatkom kakovostnega beljakovinskega živila (npr. mleko, navaden jogurt, kefir, skuta, pusto meso) pa še dodatno izboljšamo svoje umske zmožnosti in poskrbimo za ustrezen beljakovinski vnos za obnovo organizma. Če obroku dodamo še kos zelenjave ali sadje, poskrbimo za potrebne vitamine in minerale, zlasti z izborom svežih lokalno pridelanih živil, ki imajo višjo biološko vrednost. Zaradi bogatejšega okusa sadja in zelenjave pa lahko vplivamo tudi na njuno večjo sprejemljivost med otroki. Ob tem je pomembno zaužiti toliko hrane, da bomo ravno prav siti. Premajhen obrok nas ne bo nasitil, preobilen pa nam bo preobremenil presnovo in povzročil nelagoden občutek v trebuhu. Primerna vsakodnevna telesna dejavnost pa bo poskrbela, da se bodo nekatera hranila uspešno porabila, druga pa vgradila v naše telo. Zato si zjutraj vzemite nekaj več časa zase in si privoščite slasten in zdrav zajtrk. Pa ne pozabite na redno gibanje preko celega dne. Tako boste dan začeli zdravo, brez nadležne praznine v želodcu. Pa »Dober tek, Slovenija«.
Č R N K R U H , M A S LO, M E D, J A B O L KO, M L E KO
Zajtrk z ovs V vrelo osoljeno mleko dodamo kosmiče in kuhamo 20 minut. Ko je kuhano, damo na krožnik in posujemo z mletimi lešniki. Po želji lahko dodamo sveže sezonsko sadje. Ponudimo toplo.
OVS E N I KO S M I Č I N A M L E KU Z M L E T I M I L E Š N I K I , N A R E Z A N O S E ZO N S KO SA DJ E , VO DA
senimi kosmiÄ?i
Zajtrk s proseno mlečno kašo P R O S E N A M L E Č N A K A Š A S S U H I M I S L I VA M I I N MEDOM, HRUŠKA, NESLADKAN ČAJ
Mleko zavremo in malo osolimo. Dodamo oprano proso ter kuhamo, da se zmehča. Dodamo suhe slive, ki smo jih prej narezali in namočili v vodo. Malo še kuhamo ob mešanju. Na koncu pokapamo z medom in postrežemo še toplo. Namig: mlečno proseno kašo lahko postrežemo tudi hladno z žličko medu ali domače marmelade. Takšna je lahko odličen nadomestek sladice.
Zajtrk z um
mešanimi jajci
POLBEL KRUH, UMEŠANO JAJCE, KISLA KUMARICA, NESLADKAN ČAJ
Skutin zajtrk
O V S E N K R U H , S K U TA , KO R E N Č E K , N E S L A D K A N Č A J
Zajtrk z m Delamo v razmerju ĹĄtiri enote vode in ena enota polente. Vodo solimo (po Ĺželji dodamo malo ocvirkov za okus), zavremo in vanjo zakuhamo polento. Polento kuhamo 15 minut. Ponudimo toplo.
mlečno polento
P O L E N TA Z M L E KO M , SLIVE ALI KAKI
Zajtrk z med
A J D OV K R U H , M E D, K I S LO M L E KO A L I N AVA D N I J O G U R T, J A B O L K O , N E S L A D K A N Č A J
dom in sadjem
OranĹžno ob
barvan zajtrk
P O L N O Z R N AT K R U H , M A S L O , M A R M E L A D A , K A K I , N E S L A D K A N Č A J
Zajtrk z mleč
MLEČNI ZDROB Z ROZINAMI, HRUŠKA, NESLADKAN ČAJ
čnim zdrobom
Mleko zavremo in vanj zakuhamo mlečni zdrob. Kuhamo, da se zmehča. Proti koncu dodamo še rozine, ki smo jih prej namočili v vodi. Ponudimo toplo.
»Izbrana kakovost – Slovenija« NOVA OZNAČBA ZA KAKOVOSTNO SLOVENSKO HRANO
Nova nacionalna shema »Izbrana kakovost – Slovenija« potrošniku zagotavlja, da je proizvod, označen s tem znakom, kakovosten ter da je pridelan in predelan v Sloveniji.
in zaupajte slovenski hrani, ki je bolj naravna, bolj sveža, z manj prevoženimi kilometri, neintenzivno pridelana, z manj konzervansi, z manj embalaže in obremenjevanja okolja.
To pomeni, da je bil proizveden iz slovenske surovine, poleg tega pa so bile vse faze od pridelave do predelave proizvoda izvedene v Sloveniji. Proizvajalec s pridobljenim certifikatom zagotavlja potrošniku tisto, kar potrošnik vedano bolj zahteva – jasno zagotovilo, da kupuje kakovostne slovenske proizvode.
Slovenski kmetje pridelujejo hrano z ljubeznijo, znanjem in tradicijo. Vklopimo razum in kupimo lokalno – slovensko. Podprimo naše, slovenske proizvajalce.
Takšne proizvode redno letno kontrolira pooblaščeni certifikacijski organ, zato jim lahko potrošnik zaupa. Naaslednje leto bo vse več slovenskih mlečnih in mesnih proizvodov pridobilo certifikat Izbrana kakovost Slovenija, kmalu pa tudi slovensko sadje. Sledite znaku Izbrana kakovost – Slovenija
Bodimo pozorni na znak »Izbrana kakovost – Slovenija«. Sledite nam na Facebooku »Lokalna kakovost« in www.lokalna-kakovost.si.
Mag. Štefi Videčnik, Služba za podporo živilski predelovalni industriji in promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
HRANA Z BLIŽINE ni le kakovostnejša, je tudi okusnejša in hranljivejša, ker je zaužita v času dozorelosti je prepotovala manj kilometrov, pri tem pa je bilo uporabljeno manj embalaže zagotavlja delovna mesta v vaši bližini prispeva k izboljšanju kakovosti življenja na podeželju
OGLAS