Katalog Oddih

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 1 /

/kozlevcarur 9:16:29

V \ \ | V | Ă? % ] | \ \ H(]Âœ

KATALOG RAZSTAVLJAVCEV 27. sejma Natour Alpe-Adria 27.ďšť30. JANUAR 2016, GOSPODARSKO RAZSTAVIĹ ÄŒE, LJUBLJANA

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 2 /

2 oddih

/kozlevcarur 9:16:29

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 3 /

/kozlevcarur 9:16:29

Kazalo

26

10 16 39

44

20 Sejem Alpe-Adria Turizem in prosti čas

Priloga Oddih Izdajatelj: Dnevnik, družba medijskih vsebin, d. d., Kopitarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana Uprava Dnevnika, d. d.: Bojan Petan Datum izdaje: januar 2015 Število tiskanih izvodov: 47.000

Sejemski katalog strani 49 - 66

Urednik priloge: Vito Avguštin Tehnična ureditev in oblikovanje: Uroš Kozlevčar Trženje: Melisa Hadžalić Bešić Jezikovni pregled: Danilo Mencej

Fotografije: dokumentacija Dnevnika, dokumentacija GR Ljubljana, Turizem Ljubljana, Wikipedia, Planinska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Slovenska turistična organizacija, osebni arhiv Igor Gruber, Turizem Ljubljana, Ribiška zveza Slovenije, dr. Janez Bogataj, Matej Kerec, Hrvaška turistična skupnost, Doris Kordič.

Priloga GR: Marjana Lavrič (urednica), Milena Pelipenko Fotografija na naslovnici: iStock

Tisk: SET – podjetje za usposabljanje invalidov, d. d., Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje

oddih 3

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 4 /

/kozlevcarur 9:16:30

I feel Slovenia obljublja zeleno – mi to obljubo uresničujemo

Eva Štravs Podlogar

4 oddih

Spoštovani, verjamem, da ste se že ob tem, ko ste v roke prijeli revijo Oddih, rahlo sprostili in ste prijetno vznemirjeni ob pričakovanju tematik, ki vas bodo ponesle na lepše in vam ponudile navdih, morda celo za pravi oddih.

Ob tem. ko se vi morda sprašujete, kakšen oddih si tokrat želite, ali pa to že točno veste in zgolj zbirate ideje, čas in denar, se mi na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) sprašujemo, kaj lahko svojim gostom ponudimo, s čim jih lahko pritegnemo, kaj lahko naredimo še bolje. In še bolje! Naša naloga je tudi ustvariti ugodno poslovno okolje, s čim manj administrativnimi ovirami, ki bo za turistične ponudnike dovolj spodbudno, da bodo v turizmu radi in dobro delali.

Na področju turizma smo tako država kot gospodarstvo in predstavniki civilne sfere iz klasičnih okvirov svojega delovanja prešli v partnersko sodelovanje. Leta 2012 smo vsi partnerji slovenskega turizma v Strategiji razvoja slovenskega turizma 2012–2016 skupaj opredelili vizijo in se zavezali, da bo leta 2016 turizem v Sloveniji temeljil na trajnostnem razvoju ter bo zelo uspešen gospodarski sektor. Sedaj je leto 2016. Čas je minil hitro, a naredili smo veliko.

Slovenski turizem je danes zelo uspešna gospodarska panoga, ki predstavlja 13 odstotkov BDP, 8 odstotkov celotnega izvoza in kar 40 odstotkov izvoza storitev. Lani smo presegli vse rekorde. Skoraj gotovo bomo presegli magično mejo desetih milijonov prenočitev in dveh milijard evrov iz naslova izvoza potovanj. Glede na odstotke rasti se slovenski turizem uvršča nad evropsko povprečje. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je smer trajnostnega razvoja turizma, ki smo jo ubrali pred leti, prava. Po tej poti smo strumno, in precej hitro, hodili tako na MGRT kot na Slovenski turistični organizaciji (STO). Vzporedno pa so se te usmeritve udejanjale v gospodarstvu in s tem uresničevale v obliki turistične ponudbe.

Zeleno nas obkroža, a to ni dovolj. Prav je, da zeleno tudi mislimo in udejanjamo. Vsak dan, v vseh oblikah, z vsem, kar imamo. Ne nazadnje je to obljuba, ki je položena v samo bistvo znamke Slovenije I feel Slovenia, ki smo jo najbolj za svojo vzeli ravno na področju turizma. In iz nje izpeljali tudi slogan: Zelena. Aktivna. Zdrava., ki ga slovenski turizem resnično živi.

Na MGRT to obljubo jemljemo kot zavezo, ki jo udejanjamo z vpetostjo načel trajnostnega razvoja turizma v vse sfere svojega delovanja. Že pred leti smo pričeli spodbujati uvajanje ekološkega menedžmenta

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 5 /

/kozlevcarur 9:16:30

nastanitvenih zmogljivosti in uvajanje ekoloških standardov storitev v slovenske hotele. Že vrsto let sofinanciramo tudi pridobitev certifikata EU marjetica.

Sodelujemo v trajnostnih evropskih projektih, kot je Evropska destinacija odličnosti, in imamo pet zmagovalcev ter večje število finalistov, ki vsi delujejo v skladu s trajnostnimi načeli.

STO vodi projekt Zelena shema slovenskega turizma. To je sistem, ki bo pod krovno znamko SLOVENIA GREEN združil vsa prizadevanja za trajnostni razvoj. Šestnajst destinacij je tako podpisalo Zeleno politiko in se zavezalo k trajnostnemu razvoju turizma. Prvi certifikat Green destination je prejela Ljubljana, ki je tudi zelena prestolnica Evrope. To nas še posebno veseli.

Seveda je pred nami še veliko izzivov, pri katerih bo potrebno aktivno sodelovanje različnih resorjev. Spodbuditi bo treba naložbe v zeleno turistično infrastrukturo, vzpostaviti ustrezne povezave za boljšo dostopnost, pospešiti trajnostno mobilnost, vzpostaviti ustrezne mreže javnih prevozov ter zagotoviti še več kolesarskih mrež in verig lokalnih dobaviteljev lokalne hrane.

Pred nami je novo strateško obdobje, ko se bomo vprašali, kako naprej. Nekaj je že zdaj jasno: trajnostno. Pri tem pa se zavedamo, da država ponuja strateške smernice in spodbude za razvoj trajnostnega turizma ter s pomočjo STO izvaja ključne ukrepe za razvoj tega področja, medtem ko je udejanjanje le-teh na strani turističnih ponudnikov. In naša turistična ponudba, ki podlago in navdih črpa v naši čudoviti naravi, je že v svoji osnovi trajnostna, le nadgraditi jo je treba v privlačne turistične proizvode.

In tukaj, pred vami – na sejmu Natour Alpe Adria – se ti tudi predstavljajo! Planinci, pohodniki, tekači, kolesarji, športniki vseh vrst, ljubitelji narave, aktivnega oddiha in adrenalina ali pa zgolj uživači in sanjači, pridite, mogoče pa vaš oddih ni več tako daleč! Le kolikokrat se vsak izmed nas opomni: tako lepa je Slovenija, tako majhna, a tako pestra, da je še vedno nismo dovolj raziskali! Kajne?

Eva Štravs Podlogar v. d. generalne direktorice Direktorata za turizem in internacionalizacijo

oddih 5

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 6 /

/kozlevcarur 9:16:30

Ljubljana. Zate.

Zmajevo mesto – zelena prestolnica Evrope Duša Podbevšek - Bedrač

Ob znamenitem Robbovem vodnjaku pred mestno hišo srečate veliko srce. V rjavo zlati barvi, ki bije srčni utrip z vse bolj turistično priljubljeno Ljubljano. A tudi srce slehernega mimoidočega lahko bije z Ljubljano. Na velikem srcu si namreč lahko meščan ali turist posname svoj utrip in veliko srce se po njegovem ritmu obarva zeleno.

Prej avtomobili, zdaj gostinski vrtovi

Ljubljana leto začenja s posebnim poslanstvom, saj je nosilka naziva zelena prestolnica Evrope 2016 s sloganom »Ljubljana. Zate.«. Ta naziv Evropska komisija podeli vsako leto samo mestu z visokimi okoljskimi standardi. In Ljubljana, ki med turisti slovi kot zelena, varna, prijazna in čista, bo naziv proslavila s številnimi akcijami, prireditvami in sorodnimi dogodki ter vsak mesec v ospredje postavila novo okoljsko temo.

Zato se zna zgoditi, da jo bo letošnje leto obiskalo več turistov kot lani, ko je zmajevo mesto naštelo rekordnih skoraj 1,2 milijona turističnih prenočitev. Samo za primerjavo: leta 2005 jih je bilo 565.649, kar pomeni, da se je število več kot podvojilo. Slovenska metropola se je namreč opazno preoblikovala v mesto za užitek, so prepričani na Turizmu Ljubljana. V samo polovici desetletja so se povečale površine za pešce za 620 odstotkov. Restavracije in lokali v

Dan po kulturnem prazniku

Uradno bo Ljubljana naziv zelena prestolnica Evrope od Bristola prevzela 9. februarja v Bruslju.

6 oddih

Instalacija srca s stetoskopom za srčni utrip.

Foto: Doris Kordić

Informacijska točka pred mestno hišo na Mestnem trgu je stičišče informacij in dogajanj, v katerem se vsak dan odigra določen program.

Foto: Doris Kordić

mestnem jedru so zdaj na ulicah, ki so bile prej namenjene prometu, in gosti so postreženi na gostinskih vrtovih v samem osrčju mesta.

popeljala v okolico Ljubljane. Zagotovo bodo posebna doživetje vodeni ogledi s segwayem ali pogled z druge perspektive med vožnjo po Ljubljanici s supom ali kajakom. Obiskovalcem bomo ponudili tudi čebelarsko krožno učno pot, saj je čebelarstvo že od nekdaj del slovenske kulture in tradicije, poleg tega pa najdemo čebelnjake in panje na različnih lokacijah v urbanem jedru mesta.

Pripravljamo še pestre in zanimive izlete po osrednjeslovenski regiji z zeleno noto,« pravi Petra Stušek, direktorica javnega zavoda Turizem Ljubljana.

S kajakom po Ljubljanici

»Ljubljano kot zeleno prestolnico Evrope 2016 promoviramo na nastopih doma in v tujini, že odkar nas je Evropska komisija junija 2014 obvestila o imenovanju. Letos pa bomo v promociji posebej izpostavili zeleno obarvana vodstva, ki bodo poleg znamenitosti obiskovalcem razkazala zelene točke mesta in jih s kolesi

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 7 /

/kozlevcarur 9:16:30

Zeleni zajtrk od domačega kmeta

Vsaka tretja sobota v mesecu je dan za obisk zelenih kotičkov mesta, kajpak v družbi vodnikov. Torej za obisk največjega ljubljanskega parka Tivoli, ki meri približno pet kvadratnih kilometrov, pa Botaničnega vrta, ki letos praznuje 206. obletnico delovanja in v katerem je več kot 4500 podvrst in oblik rastlin ter »obisk posebnosti, tematsko povezanih z dvanajstimi kazalci, na podlagi katerih je Ljubljana osvojila prestižno lovoriko zelene prestolnice Evrope«, pravijo v Turizmu Ljubljana. In dodajajo, da nadaljujejo zelene projekte, s katerimi so začeli že lani, med drugim zasaditev bele vrtnice Ljubljana, da bodo parki in druge javne površine še bolj cvetoče, certificiranje hotelov po mednarodnih kriterijih Travelife in uvajanje zelenih nabavnih verig, kar pomeni zelenih lokalnih zajtrkov, s spodbujanjem lokalnih gostincev k nabavi pridelkov pri lokalnih kmetih.

mesta – minilo je 3200 let od njegove prve poselitve – se do Ljubljanskega gradu obiskovalci lahko povzpnejo po več sprehajalnih poteh in pod drevoredom vse do gozda, kjer je za ljubitelje rekreacije na voljo trim otok s šestimi telovadnimi napravami,« poudari Nina Kosim iz Turizma Ljubljana.

Ljubljanski grad, letos mineva sto enajst let, odkar je prešel iz državne v mestno last, letno pa ga obišče blizu 1, 5 milijona obiskovalcev, ima razgledni stolp, s katerega je razkošen razgled na zeleno prestolnico Evrope. Med priljubljene zelene kotičke Ljubljane poleg Tivolija sodijo še Rožnik, Šišenski hrib in Golovec.

Slikovito in zeleno po Plečnikovih nabrežjih

Za potepanja po zelenem mestu je veliko možnosti in neokrnjeno naravno okolje je konkurenčna prednost. »Ljubljana je mesto z zeleno dušo, ki ima za skoraj tri četrtine površine mestne občine zelenih območij in gozdnih površin. Njen »zeleni prstan«, Pot ob žici, je dolg 35 kilometrov.

Slikoviti so sprehodi po nabrežjih Ljubljanice, ki jih je uredil svetovno znan arhitekt Jože Plečnik, in tudi zeleno srce mesta, osrednja živilska tržnica, je prav tako Plečnikova mojstrovina. Na grič sredi

oddih 7

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 8 /

/kozlevcarur 9:16:30

Pohodništvo in kolesarjenje

S kolesom po naši zeleni deželi

Slovenija je skriti biser za ljubitelje kolesarstva, čeprav so to pristno in raznovrstno deželo izza krmila že spoznavali številni obiskovalci z vseh koncev sveta.

Ali veste?

V bližini Ljubljane so odkrili najstarejše znano leseno kolo z osjo. Staro je kar 5200 let, kar priča, da so se po tej krajih »vozili« že v pradavnini.

8 oddih

Slovenija je zelena dežela. Dobro ohranjena narava, v kateri kraljujejo mogočni gozdovi, svež zrak in čiste vode. »Feel Green« ni le marketinško geslo, to je občutek, ki se ga doživi ob obisku Slovenije. Že leta 2008 je zato trideset specializiranih nastanitev za pohodništvo in kolesarjenje ob strateškem partnerstvu Slovenske turistične organizacije ustanovilo gospodarsko interesno združenje Pohodništvo&kolesarjenje giz, katerega namen je hitrejši razvoj turističnih produktov pohodništvo in kolesarjenje v Sloveniji. »Poleg razvojnih nalog je glavna dejavnost združenja promocija pohodniških in kolesarskih namestitev, destinacij ter trženje pohodniških in kolesarskih paketov,« je povedal Marko Lenarčič, direktor združenja Pohodništvo&kolesarjenje, ki bo sodelovalo tudi na poslovnem dogodku Borza Natur v sklopu sejma Alpe-Adria. »Predstavili bomo ponudnike storitev, predvsem na področju 'out door'.

Vsako leto na obisk povabimo tuje manjše specializirane agencije in jim skušamo prodati našo ponudbo. Kot partner pri ogranizaciji Borze Natur skrbimo za konferenčni del, ko v okviru

poslovnih dogodkov na vsaki borzi namenimo dve uri na dan za predstavitve dobrih praks domačih ponudnikov, predstavimo pa tudi eno do dve tuji dobri praksi s področja pohodništva in kolesarjenja,« je povedal Lenarčič.

O Slovenski kolesarski in pohodniški ponudbi

V Sloveniji je devetdeset specializiranih namestitev. 37 jih je združenih v enotnem združenju, ki aktivno skrbi za pridobivanje tujih pohodnikov in kolesarjev. »Seveda je to velik plus, kajti kar 40 odstotkov vseh naših aktivnosti podpira tudi Slovenska turistična organizacija,« je povedal sogovornik in dodal, da vsako leto skupaj pripravijo program aktivnosti. »Žalosti nas, da je le 37 aktivnih, preostali pa se po dobri slovenski navadi skušajo 'šlepati'.« Zagotovo so z vidika pohodništva najbolj obiskane Julijske Alpe. »Glede kolesarjenja, predvsem gorskega pa zagotovo alpski in sredogorski del, privlačna sta tudi Pohorje in vsa Koroška,« je povedal Lenarčič in dodal: »Naša naloga je, da poskusimo ta interes

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 9 /

/kozlevcarur 9:16:30

enakomerno porazdeliti po vsej Sloveniji, tudi v Belo krajino, ki je vključena v naše združenje in ima zanimive pohodne in kolesarske ture oziroma poti.« V okviru združenja so se specializirali tudi za promocijo desetih ključnih daljinskih pohodniških poti in petih kolesarskih transverzal.

pri nas pa naj bi z evropskim denarjem to pot tudi kmalu asfaltirali vse do hrvaškega mejnega prehoda,« je povedal sogovornik in dodal, da tako kolesarje kot pohodnike močno podpira tudi javni prevoz. »Najbolj so se glede javnega potniškega prometa organizirali v Bohinju, kjer imajo avtovlak v dolino

Soče oziroma vse do Mosta na Soči in naprej v Gorico. Za Julijske, Kamniške in Savinjske Alpe pa planincem tudi CIPRA izdela avtobusni vozni red za tako rekoč vsa slovenska gorska območja,« je še povedal sogovornik, ki ga boste našli tudi na sejmu. vl

Dolina Soče, Bovec, Kobarid in Tolmin

Med najbolj priljubljenimi kolesarskimi turam domačih kolesarjev je zagotovo dolina pod Julijci, na robu Triglavskega narodnega parka, po kateri vijuga smaragdna Soča. Narava, ki je še skoraj neokrnjena, je tud bogato obdarjena in skriva premnoge zaklade: alpske vrhove in zeleno gričevje, kristalno čiste reke, čarobne slapove, tolmune in korita, zdravilne izvire in skrivnostne jame.

Nešteto je kotičkov, ki obiskovalcu zadržijo korak in vzbudijo njegovo občudovanje.

Dolina Soče ponuja vse vrste aktivnosti na prostem, še zlasti preprosto in zabavno je raziskovanje tega napol skritega sveta s kolesom, hkrati pa zahtevnejši tereni ponujajo številne izzive tudi za dobro trenirane. Gorski kolesarji se boste potili in sončili na strmih pobočjih Julijskih Alp visoko nad Bovcem, Kobaridom in Tolminom, uživali v razgledih s Kolovrata ter raziskovali slikovito Šentviško planoto, odmaknjene vasice nad Baško grapo ali skrivnostno Beneško Slovenijo. Cestni kolesarji ne smete izpustiti vzpona na Vršič (1611 m), najvišji cestni prelaz v Sloveniji, morda še večji izziv pa bo vzpon po najvišje ležeči slovenski cesti, ki pripelje na Mangartsko sedlo (2040 m). Za lagodnejše vrtenje pedal izberite poti po dolinah Soče, Koritnice, Nadiže, Tolminke, Idrijce in Bače.

Kolesarjenje združite z odkrivanjem in spoznavanjem bogate kulturne in naravne dediščine teh krajev. Pravi izlet v pestro zgodovino doline in okolice ponujajo ostaline iz prve svetovne vojne. Vabimo vas, da obiščete izvir reke Soče, slapova Kozjak in Boka, Tolminska korita in Velika korita Soče, trdnjavo Kluže, Kobariški muzej in cerkev sv. Duha v Javorci. Spotoma pa si privoščite znameniti bovški sir, poskusite friko iz avtohtonega sira Tolminca ter se posladkajte z bovškimi krafi in kobariškimi štruklji.

Med tujci priljubljena dravska kolesarska pot

Med tujci ostaja sila priljubljena kolesarska dravska pot, ki se začne pri Lienzu, pot ob Dravi pa vodi tudi mimo Slovenije. »V Avstriji je ta pot asfaltirana,

Deset razlogov za obisk Slovenije s kolesom 1. Slovenija je zelena dežela. Dobro ohranjena narava, v kateri kraljujejo mogočni gozdovi, svež zrak in čiste vode. »Feel Green« ni le marketinško geslo, to je občutek, ki se ga doživi ob obisku Slovenije.

2. Pestra pokrajina. Že prvo raziskovanje Slovenije vam bo razkrilo veliko, saj boste že ob ogledu zemljevida opazili barvitost pokrajine, ki je nastala na stičišču zelo različnih geografskih svetov. Hribovja in gore z osupljivimi panoramami, vmes pa ravnine in rečne doline, kot ustvarjene za kolesarjenje. Glede na relief ne preseneča velika priljubljenost kolesarstva v vseh oblikah, je pa res, da se boste zaradi številnih poti in gozdnih cest z najširšim nasmehom vozili gorski kolesarji.

3. Slovenija je na dosegu roke. Je majhna, a raznovrstna in v mnogo pogledih bogata dežela, katere pestrost boste lahko doživeli že na podaljšanem kolesarskem vikendu, zares pa se boste z naravo in ljudmi povezali šele na tedenskem ali daljšem oddihu. In potem si boste želeli še!

4. Prijaznost domačinov in visoka kolesarska kultura. Kolesarjenje je močno zakoreninjeno v slovensko okolje, tako z vidika turistične ponudbe kot športa in tudi načina vsakodnevnega transporta. Domačini vam bodo z veseljem povedali za kakšno dobro pot ali vam pomagali pri orientaciji, v vsakem kraju pa boste našli tudi lokalne kolesarje, s katerimi bo odkrivanje dežele še bolj zanimivo.

5. Potovanje s kolesom po Sloveniji je polno pozitivnih presenečenj, hkrati pa je dežela pod Alpami tudi ena najvarnejših držav v Evropi. Ne pravimo, da lahko kolesa puščate kar vsevprek, toda predvsem na podeželju se boste počutili enako varno kot na domačem vrtu.

6. Narava je dostopna. Ko boste tukaj zavili s ceste v gozd, vas ne bo ustavila tabla »Prepovedano!«, ampak vas bosta nagovorila osvežilna senca ter prost dostop do skorajda vseh gozdov in hribovij. V Sloveniji sicer veljajo omejitve glede vožnje v naravi, vendar vam te ne bodo preprečile najlepših doživetij.

7. V Sloveniji je moč kolesariti v vseh letnih časih, večinoma se kolesarska sezona začne aprila in konča novembra, v Istri pa je moč zaradi vpliva Sredozemlja kolesariti vse leto.

8. V Sloveniji so predeli z ohranjeno divjino, tam boste lahko naleteli tudi na tablo »Pozor, območje medveda!«. Vendar se tega ne ustrašite, zaščitene divje živali se gibljejo po brezpotjih in se bolj bojijo vas, kot se vi bojite njih, zato jih je skoraj nemogoče srečati.

9. Bogata zgodovina in kultura. V Sloveniji boste lahko raziskovali razvaline iz časov starih Rimljanov, si ogledali srednjeveške gradove ali spoznali še vedno zelo aktivne mojstre domače obrti. Sami boste izbrali, koliko časa boste namenili kolesarjenju in koliko spoznavanju kulture, toda za to bo dovolj priložnosti v vsakem kraju.

10. Kolesarjenje se skoraj mora končati (ali že začeti) z »okusi« Slovenije – v pristni lokalni gostilni, s kozarcem vrhunskega slovenskega vina ter katero izmed tradicionalnih jedi in sladic. V Sloveniji se boste naučili, da »perfect trail« ni le uživanje po odlični stezi ali premagovanje serpentinastega vzpona, ampak tudi uživanje v kolesarjenju, prepleteno z okoljem, ljudmi, naravo, kulturo, kulinariko in vedno znova kakšnim presenečenjem. oddih 9

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 10 /

/kozlevcarur 9:16:30

Rdeča pot Via Alpina Vesna Levičnik

Poleti mu je uspelo uresničiti sanje: prehodil je Rdečo pot Via Alpina od Monte Carla do Trsta.

Ta epski podvig ga je popeljal prek celotnih Alp in osmih držav. V 107 dneh je prehodil 2640 kilometrov in se povzpel za 140 kilometrov. Posnel je več kot 12 tisoč fotografij, njegov pohod pa je prek družbenih omrežij redno spremljalo več kot 10 tisoč ljudi. Na pot je vzel le 14-kilogramski nahrbtnik in pet parov čevljev.

10 oddih

Lani je Igor Gruber dopolnil štirideseto leto svojega življenja, kar je mejnik, ob katerem se mnogi vprašajo: kdo sem, kaj počnem, česa si želim ... Odgovore na ta vprašanja je naš sogovornik poiskal na poti, dolgi kar 2640 kilometrov. »Na svoje življenje sem si želel pogledati od zunaj in tako se je zgodilo.« Gore pa vam že od nekdaj niso tuje, kajne?

V človeški, še posebno pa moški naravi je, da si postavljamo izzive. Izziv pa ne bi bil izziv, če ne bi bil večji od prejšnjega in ne bi premaknil vsaj ene od meja. V gorah sem res že veliko doživel. Pred osmimi leti sem prehodil Slovensko planinsko pot v enem kosu, in to v 24 dneh. Tokrat sem želel narediti malo daljši odmik, do treh mesecev, in po pregledu možnosti, ki so mi bile na voljo, sem se odločil za Alpe.

Te sem sicer že poznal iz turnosmučarskih podvigov, a so me

prepričale vrednote Alpske konvencije, na podlagi katere je nastala mreža poti Via Alpina. Časovnemu okviru je najbolje ustrezala rdeča, povezovalna pot Via Alpina in po študiji poti se je izoblikovala časovnica stotih dni.

Kaj iščete in najdete v gorah?

V gore zahajam predvsem zaradi gora samih, nedotaknjene narave, srečanja s seboj in bogom in šele na koncu zaradi gibanja oziroma rekreacije. Ukvarjam pa se tudi s fotografiranjem in nič ni lepšega kot združiti dve ljubi dejavnosti v eno samo epsko potovanje.

107 dni hoje je vse prej kot mačji kašelj.

Zagotovo ste si kondicijo zanj nabirali že prej. Na kakšen način in kje?

Za to pot sem se nameraval kondicijsko pripraviti precej bolje, kot sem se. Ko napoveš, da te dolgo ne bo, je treba

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 11 /

/kozlevcarur 9:16:30

postoriti še marsikaj v službi in doma, zato sem na koncu kondicijske priprave kar malce zanemaril. Pripravljal pa sem se predvsem v neposredni okolici doma.

Prehodil sem več meni še neznanih poti, odkrival pa tudi nove po različnih gozdnih cestah in brezpotjih. Odkrivanje novega je nekako vraščeno vame in kar naprej hoditi po istih poteh mi ni blizu.

Ker sem vedel, da nahrbtnik ne bo lahek, sem med pripravami s seboj prenašal star nahrbtnik z dvema ali tremi betonskimi tlakovci, da sem na napor privadil telo in predvsem noge. No, bolj kot kondicijska priprava sta bila pomembna priprava v glavi in stopnjevanje pričakovanja.

Tako pot je ne glede na kondicijo treba začeti z glavo ...

Načeloma je tako, da na poti z 10 do 12 urami hoje dnevno in 14-kilogramskim nahrbtnikom kondicijske priprave opraviš

v prvih štirinajstih dneh. Treba pa je začeti z glavo, da se ne zaletiš in da telesu omogočiš, da se prilagodi novim okoliščinam. Pretiravanje vodi v težave in odstop.

Zagotovo je vaša pot imela tudi namen.

Drži. Želel sem, da bi imela namen in sporočilo sem to strnil v tri točke. Prvič, približati pomen preživljanja prostega časa v naravi in ohranjanja nedotaknjenega naravnega okolja za bodoče generacije. Promocija pohodništva, planinstva in gorništva.

Promocija večdnevnega pohodništva, vztrajanja in premagovanja samega sebe.

Drugič, približati mlajšim generacijam, da se življenje ne vrti samo okoli računalnikov in ekranov. Človek ima pet telesnih čutov. Svet je treba doživljati z vsemi čuti v celotnem območju doživljanja. Prav tako pa človek doživlja

svet tudi z drugimi, netelesnimi čuti ...

Tretjič, promocija veznih poti. Predvsem poti Via Alpina in Slovenske planinske poti v Sloveniji, Evropi in svetu.

Na poseben način pa sem vso pot posvetil svoji ženi.

Hoditi sam zagotovo ni lahko. Ste imeli na poti tudi družbo?

Hoditi sam je blagoslov. Čas, tempo in vse drugo si lahko prilagodiš tako, da ti ustreza. Ko si utrujen, počivaš, ko te premami nežna zelena trava, se uležeš, ko je lepo, fotografiraš ... Živiš popolnoma po potrebah in občutku.

Edino, kar te morda priganja, je vreme, ki pa mi je bilo zelo naklonjeno in na trenutke sem že začenjal verjeti, da je programirano zame. Proti koncu poti pa me je resda priganjal tudi čas, a takrat sem bil že v mnogo boljši formi in precej lažji kot na začetku poti. oddih 11

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 12 /

/kozlevcarur 9:16:30

Med potjo sta se mi pridružila dva gorniška prijatelja. Eden za štirinajst dni in drugi za dva dneva. Nekaj dogodivščin smo že dali skozi, tako da se poznamo.

Tudi ko je bil štirinajst dni z menoj Primož, sva si pustila dovolj prostora za nemoteno doživljanje poti. Če nama je ustrezalo, sva hodila skupaj, drugače vsak po svoje. Nepričakovano se mi je na poti za nekaj dni pridružil še Američan Kris.

Srečala sva se in se zapletla v pogovor, na koncu pa me je prosil, če lahko nekaj dni potuje z menoj. Preko omrežja Facebook pa so me spremljali tudi številni prijatelji, sodelavci in znanci. Njihove dobre želje sem občutil, še posebno tedaj, ko so se stvari kot po čudežu dobro iztekle.

Ste bili kdaj tudi osamljeni?

Na poti sem bil večinoma sam, a ne bi rekel, da osamljen. Z ženo sva se, če le ni bilo tehnično neizvedljivo, slišala vsak dan. Tudi intenzivnost odnosa se, čeprav je vmes toliko kilometrov, poveča. Bolj misliš na drugega, če veš, da je na posebni preizkušnji ali v nevarnosti. Žena me je vsakih štirinajst dni tudi obiskala in včasih ostala z menoj dva dni. Trikrat v

12 oddih

107 dneh sem si tako privoščil po en dan čisto brez hoje, navadno sem le prej končal dan in zakasnil naslednjega.

Intenzivnost odnosa med kratkim obiskom je res nekaj čudovitega.

Zagotovo ste na poti doživeli marsikaj.

Nam morda lahko zaupate kakšno anekdoto?

Dogodivščin je bilo veliko in marsikatero sem že predstavil medijem ter na predstavitvah. Da se ne bi preveč ponavljal, tokrat nekaj novega.

Najbolj pogosto vprašanje, ki ti ga na poti zastavi drug pohodnik ali gostitelj, je, od kod si prišel in kam nameravaš. Moj odgovor je navadno sprožil plaz vprašanj in čudenje odprtih ust in začudenih pogledov. Že odgovor na vprašanje o izhodišču hoje tistega dneva in cilju prihodnjega dne je večkrat zahteval kar nekaj prepričevanja, da je res in da je možno. Če se nisem želel preveč zadržati, sem zato navajal prejšnji kraj ali kočo ter naslednji kraj na svoji poti. Lahko si mislite, kako je bilo, kadar sem povedal, kje sem jo začel in kje jo nameravam

končati. Sta pa prijatelja, ki sta se mi pridružila na poti, ob tem zelo uživala ...

Kot je moč razbrati s fotografij, ste na poti srečevali tudi živali.

Na poti sem srečal veliko ljudi in tudi živali, tako domačih kot divjih. Bili so svizci, ki so me strašili s svojimi žvižgi iz neposredne bližine, če sem jih presenetil.

Konji so se prihajali čohljat in pozirat pred moj fotoaparat. Kozorogi, ki se niso kaj dosti menili zame in sem jih lahko opazoval iz neposredne bližine, so ponoči dirjali mimo mojega bivaka ... Bila sta podivjana psa, s katerima sem se moral skoraj spopasti na žive in mrtve, bile so črede koz, ki so me posvojile in mi sledile, da sem jih komaj odgnal, krave z divjim pogledom, ki so se pasle na stezi in jih je bilo bolje obiti, muhe, ki so me v času polne lune spremljale v rojih in me priganjale k hoji, saj je bil kakršenkoli počitek nadvse neprijeten, obadi, ki se kljub velikim izgubam v bitkah niso predajali in so vedno znova začenjali svoje ofenzive, in seveda tudi kavke, ki so si večkrat zaželele malicati z menoj.

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 13 /

/kozlevcarur 9:16:30

Ste se kdaj vpraĹĄali, kaj vam je bilo vsega tega treba?

VeÄ?je krize, sploh pa takĹĄne, da bi se pomiloval ali Ĺželel odnehati, ni bilo. Ves Ä?as sem bil zelo hvaleĹžen, da sem lahko na poti, ne glede na razmere. Bili so teĹžki trenutki zaradi vremena ali trenutki nezanimive, dolgoÄ?asne poti, a tedaj sem paÄ? vztrajal, da je minilo, ali poÄ?akal na etapni cilj, kar je poplaÄ?alo trud. Bilo je tudi nekaj boleÄ?ih spoznanj o sebi in svojem Ĺživljenju, ki sicer niso bila povezana s potjo, a te taka pot z njimi prej ali pozneje sooÄ?i.

Na taki poti namreÄ? ni mogoÄ?e ubeĹžati svojemu Ĺživljenju, nujno ga sreÄ?aĹĄ. ÄŒlovekova notranjost se umiri, premoÄ?an tok vsakdanjih informacij se prekine in priÄ?ne se proces Ä?iĹĄÄ?enja. Tok informacij se obrne in stvari zaÄ?no iz notranjosti prihajati na plano. ObiĹĄÄ?ejo te vse zamere, nerazreĹĄene situacije, odnosi, napake, vse odloĹžene stvari ... HoÄ?eĹĄ noÄ?eĹĄ se moraĹĄ sooÄ?iti z njimi, drugaÄ?e te morijo in se vraÄ?ajo, tudi ko ti jih za trenutek uspe potisniti na stran. Res pa je tudi, da se lahko z vsem tem sreÄ?aĹĄ daleÄ? od svojega Ĺživljenja precej laĹžje in manj prizadeto, ker v tistem trenutku tega ne ĹživiĹĄ. Ker je perspektiva drugaÄ?na, laĹžje vidiĹĄ tudi druge in sebe skozi oÄ?i drugih in to je zdravilno.

Marsikaj odloĹžiĹĄ ob poti. Predvsem zaradi tega, bolj kot pa zaradi izgubljenih kilogramov, si vse laĹžji, vse bolj svoboden in vse bolj miren. Mir, resniÄ?en, globok mir, je najveÄ?, kar doĹživiĹĄ na poti, ne

glede na morebitne preizkuĹĄnje in adrenalin. In ta mir se opazi, ljudje ga opazijo in Ĺživali ga obÄ?utijo. In Ä?e to ogrneĹĄ ĹĄe v hvaleĹžnost‌ Vsakemu tako velikemu projektu sledi odmor, regeneracija. Kako ste ga izrabili?

Celotna pot je bila ena sama velika regeneracija po vsakdanjem stresnem Ĺživljenju. Dva dni po vrnitvi sem bil Ĺže v sluĹžbi. Res je, da je velika razlika, ali si na dopustu ĹĄtirinajst dni ali toliko Ä?asa. Med kratkim dopustom te namreÄ? vse poÄ?aka in je vrnitev lahko precej stresna, med dolgotrajno odsotnostjo pa se sistem mora prilagoditi in steÄ?e brez tebe. Ko se vrneĹĄ, pa zopet postopoma sprejemaĹĄ zadolĹžitve.

Priznam, da je zame izziv nova spoznanja prenaĹĄati v vsakodnevno Ĺživljenje in

NUDVQDGODQL VL

,, 9DOHQWLQRY WHN GYRMLF QD .RNRÄ„ IHEUXDU

.ROHVDUVNL L]OHW 1D$QR%MUFR PDM

6 NROHVRP QD EĹ‚QGLPR

ohranjati notranji mir. Vsak dan posebej se je treba truditi. Zdaj se ĹĄe nenehno vraÄ?am k poti med pripravo predstavitev, raznih prispevkov in izjav, zato v meni ĹĄe zelo moÄ?no Ĺživi. Tudi telo se je moralo prilagajati spremenjenemu naÄ?inu Ĺživljenja, kar so spremljale boleÄ?ine, na katere pa so me poprej opozorili, tako da me ni bilo preveÄ? strah.

Pred vami so zagotovo Ĺže novi izzivi. Nam morda Ĺže lahko namignete, Ä?esa se boste lotili?

Kot vse kaĹže, bom ostal pri mreĹži Via Alpina in prehodil ĹĄe druge barve, a Ĺželim si tudi malce bolj adrenalinskih podvigov.

VeÄ? o tem pa, ko bo konÄ?an drugi del pohoda, povezan z poplaÄ?ilom dolgov za nastale stroĹĄke.

6SHFLDOLVWL ]D .UDV LQ %UNLQH

0RED DVEMA LETOMA SMO SI ZADALI AMBICIOZEN CILJ DA BOMO +RASŢ IN "RKINE PREDSTAVLJALI NA NAJBOLJ PRISTEN NAÄ?IN MIMO USTALJENIH POTI IN MNOĹ˜IC TURISTOV

:A LJUDI KI ZNAJO OPAZITI MALENKOSTI CENITI DOBRO DRUĹ˜BO UĹ˜IVATI V AKTIVNOSTIH V NARAVI IN RAZUMETI VREDNOST HRANE VZGOJENE LUÄ?AJ OD KROĹ˜NIKA +RAS IN "RKINI SO NEIZMERNO VEÄ? OD +OBILARNE ,IPICA ĂŽKOCJANSKIH JAM TERANA IN PRĹƒUTA +RAS IN "RKINI SO NAĹƒA SPECIALITETA KI VAM JO Ĺ˜ELIMO PRIBLIĹ˜ATI NA ZELO OSEBEN NAÄ?IN

-ODERNA SPLETNA PLATFORMA ZDRUĹ˜UJE LOKALNE PONUDNIKE S PODROÄ?JA hPRAVEGAv +RASA S SLOVENSKE IN ITALIJANSKE STRANI MEJE Ţ.AJDETE NAS NA TREH SPLETNIH TRGOVINAH IN &ACEBOOK STRANEH V ĹƒTIRIH JEZIKIH Ţ NUDVQDGODQL VL bWXWWRFDUVR LW bNUDV IXQ FRPŢ ,ETOS JE PRIÄ?ELA Z DELOVANJEMŢMOBILNA APLIKACIJA !STRAEA 4OURS ELEKTRONSKI TURISTIÄ?NI VODNIK PO +RASU IN "RKINIH

VHSWHPEHU

.UDÄ„NL GHNDWORQ

VHSWHPEHU

ĂŽH VWH ]D NDM GUXJDĂ?QHJD LQ SULVWQHJD YDV YDELPR QD QDÄžH L]OHWH LQ SULUHGLWYH oddih 13

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 14 /

/kozlevcarur 9:16:30

Zmagovalka tekmovanja 2015 Lana Podgorelec (v sredini) ter dobitnika srebrne in bronaste značke Benjamin Zajc in Venesa Kuhar

Turistična zveza Slovenije

Mladi turistični vodnik »Zares odlična izkušnja in upam, da bo to tekmovanje postalo tradicionalno!« je ob koncu prvega državnega tekmovanja mladih turističnih vodnikov, ki ga je Turistična zveza Slovenije (TZS) pripravila septembra leta 2014 v Ljubljani, zapisala Sabina Berus iz Turističnega društva Trebnje, najboljša med deseterico, ki se je preizkusila v vodenju.

TZS tudi letos, tretje leto zapored, v sodelovanju s Turistično gostinsko zbornico Slovenije razpisuje državno tekmovanje za turističnega vodnika za mlade od 16 do 29 let. Tekmovanje bo sestavljalo šest regijskih tekmovanj: na Gorenjskem, Štajerskem, Dolenjskem z Belo krajino, v Pomurju, osrednji Sloveniji in na Primorskem z Goriško. Sklepno, državno tekmovanje bo septembra v Velenju. »V finale so se uvrstili najboljši na regijskih tekmovanjih, a uvrstitev vanj ni bila preprosta,« je lansko tekmovanje, ki ga je sklenilo državno v Mariboru, povzela Tina Hudnik, turistična vodnica, ki je

14 oddih

sodelovala pri njegovi izvedbi. »Kot pri izpitu za vodnike so morali kandidati oddati seminarsko nalogo in na podlagi te se jih je v finale uvrstilo trinajst, ki so lahko pristopili k zadnjemu preizkusu.

Najprej jim je bila dodeljena trasa vodenja, ki so jo strokovno proučili skupaj z lokalnim vodnikom, nato pa so imeli dva tedna časa za priprave na končni preizkus.

V soboto zjutraj so izžrebali odsek, po katerem so pozneje vodili; na voljo so imeli nekaj minut, da so se mu lahko posvetili, zatem pa se je vodenje po Mariboru lahko začelo. V dobrih dveh urah so kandidati predstavili svoje

odseke, komisija pa jih je pri tem budno opazovala in si zapisovala tudi najmanjše podrobnosti, ki odražajo sposobnosti turističnih vodnikov,« je potek lanskega državnega tekmovanja opisala Tina Hudnik.

Na tekmovanju lahko sodelujejo mladi, ki jih društva ali šole prijavijo na razpis TZS (rok za prijavo je 11. marec, pri čemer lahko društvo ali šola prijavi največ dva kandidata). Zanje pripravi TZS izobraževalno delavnico za pripravo seminarske naloge, ki jo morajo oddati do konca marca. Na njej spoznajo tehnike turističnega vodenja. Ocenjevalna komisija pregleda in oceni seminarske

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 15 /

/kozlevcarur 9:16:30

naloge, najbolje ocenjena v regiji pa predstavlja kraj izvedbe praktičnega dela regijskega tekmovanja – vodenja. Regijska tekmovanja bodo predvidoma maja. tekmovalca, ki na regijskem tekmovanju dosežeta najvišje število točk, se uvrstita na državno tekmovanje.

Državno tekmovanje bo septembra 2016 v Velenju, vključevalo pa bo teoretični del, ki zajema pripravo seminarske naloge (načrt vodenja), in praktični del, ki zajema nastop oziroma vodenje skupine na terenu. Pri ocenjevanju teoretičnega dela oziroma seminarske naloge komisija upošteva splošni opis poti (program vodenja), opis poti po odsekih in zbrane informacije za samostojni ogled poti. Pri ocenjevanju praktičnega dela tekmovanja oziroma vodenja pa upošteva program vodenja, predstavitev poti in vsebino predstavitve. Ocenjevalno komisijo imenuje organizator, praviloma pa jo sestavljajo predstavnik mladinskega odbora TZS, turistični vodnik z državno licenco in lokalni turistični vodnik ali predstavnik turistično-informacijskega centra.

Tekmovalec na državnem tekmovanju, ki doseže največ točk, prejme zlato značko.

Za drugo mesto po številu doseženih točk prejme tekmovalec srebrno značko, za tretje mesto pa bronasto. Prejemniki

značk prejmejo za nagrado brezplačen tečaj za turističnega vodnika, prejemnik zlate značke pa tudi prvo opravljanje izpita za vodnika z državno licenco. »Veseli nas, da so se kandidati potrudili in pripravili na vodenje, kot se za prave turistične vodnike spodobi. Tekmovanje je bilo za vse enkratna izkušnja, ki jim bo

zanesljivo v pomoč, če se bodo v prihodnosti odločili za delo turističnega vodnika. Upamo, da se bo takih tekmovanj v prihodnje udeležilo še več mladih,« je ob koncu lanskega tekmovanja zapisala Tina Hudnik.

Turistična zveza Slovenije

Promocijsko besedilo

Čas je za ljubeznivo kulinarično doživetje v Kamniku Sabina Romšak, Zavod za turizem in šport v občini Kamnik Radi kuhate in dobro jeste? Si želite svoje najbližje včasih presenetiti s čim tradicionalnim, a posebnim? Potem vabljeni k odkrivanju novih kulinaričnih doživetij, spoznavanju Okusov Kamnika. Nekoč so ob dobri hrani uživali le graščaki, vojščaki in trgovci, danes ste na vrsti vi. Pot morate le začeti, potem teče sama, ker vas ima kam voditi. Podajte se po poteh kulture in tradicije ter okusite tradicionalne jedi z območja Kamnika. Imenitna kulinarična ponudba vam je na voljo pri izbranih lokalnih gostinskih ponudnikih.

Med tipičnimi jedmi s tega območja je velikoplaninski sir trnič, brez katerega ne smete zapustiti Kamnika. Dobite ga lahko tudi v trgovinici TIC Kamnik, kjer boste izvedeli več o izdelavi in recepte za jedi, pri katerih ga lahko uporabite. Preden čisto zares odidete domov, pa si privoščite še krajši pobeg v naravo in užijte dan.

Prepustite se spletu kulturnih in kulinaričnih užitkov ter za trenutek pozabite na vsakdanje skrbi.

Za več informacij obiščite TIC Kamnik, Glavni trg 2, 1240 Kamnik. Tel. 01/831 82 50, e-naslov: tic@kamnik-tourism.si.

oddih 15

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 16 /

/kozlevcarur 9:16:30

Planinski dom pri krnskih jezerih.

Planinska zveza Slovenije

Do okolja in družin prijazne planinske koče Besedilo in foto: Manca Čujež

Na sončni strani Alp razveseljivo narašča število do okolja in do družin prijaznih planinskih koč. Prve zagotavljajo do okolja prijazno in energetsko učinkovito upravljanje koč, medtem ko druge odprtih vrat pričakajo otroke in njihove starše ter se posebej potrudijo, da se ti tam dobro počutijo in se zato radi vračajo.

16 oddih

Planinska zveza Slovenije (PZS) bo na 5. konferenci planinskega gospodarstva, ki bo v okviru sejma Natour Alpe-Adria pripravljena v soboto, 30. januarja, okronala nove prejemnike cenjenih certifikatov, tako da se bo z njimi lahko pohvalilo 21 do okolja in 33 do družin prijaznih planinskih koč.

Slovenska planinska društva upravljajo 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov s skoraj 7400 ležišči in več kot 10 tisoč sedišči, od tega 163 oskrbovanimi planinskimi kočami, ki so večinoma v toplejših mesecih, številne pa tudi pozimi, gostoljubna postojanka številnih planincev. »Upravljavci koč se vedno bolj trudijo z ureditvijo ekološke problematike koč, torej z gradnjo čistilnih naprav, in z dodatno ponudbo za družine. Zato z veseljem ugotavljamo, da narašča število koč, ki so pridobile ustrezne certifikate s področja do okolja in družin prijazne

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 17 /

/kozlevcarur 9:16:30

koče,« poudarja podpredsednik PZS Miro Eržen.

Cilj projekta Okolju prijazna planinska koča je zagotavljati do okolja prijazno in energetsko učinkovito upravljanje koč, cilj projekta Družinam prijazna planinska koča pa privabiti na koče otroke in njihove starše ter poskrbeti, da se bodo dobro počutili in se radi vračali.

Certifikat(a) osebna izkaznica in dobra referenca planinskega doma

Planinci z obiskom nagrajujejo koče, ki se še posebej trudijo za njihovo dobro počutje. Koča na Planini pri jezeru (1453 m, PD Integral) v bohinjskih planinah je priljubljen družinski cilj in gostoljubna streha nad glavo številnih mladih planincev, saj jo redno obiskujejo skupine iz vrtca Andersen, iz pobratenega Slovenskega planinskega društva Trst, lani pa je gostila tudi mlade na tečaju angleščine. »Otroci in družine se pri nas dobro počutijo in pogosto tu tudi prenočujejo.

Pripravili smo polovične porcije za otroke, postelje imamo zavarovane z ograjicami in trudimo se za mir v koči po 22. uri. Nekateri pogrešajo igrala, a menim, da je bolje, če gredo tukaj pogledat kakšno rožico ali se sprehodit do sosednjih planin,« pove oskrbnik Ivo Voler. »Certifikata okolju in družinam prijazna koča sta po eni strani obveza, po drugi pa dobra referenca. Domači planinci ju še premalo poznajo, pri tujih gostih pa

Frischaufov dom na Okrešlju.

pomenita osebno izkaznico, saj vedno bolj gledajo na to, ko izbirajo, kje bodo prenočevali,« izpostavi Aleš Štefe, oskrbnik Valvasorjevega doma pod Stolom (1181 m, PD Radovljica), ki so ga planinci izbrali za najbolj priljubljeno planinsko kočo leta 2014. S to lovoriko se je lani ovenčal Planinski dom na Kumu (1211 m, PD Kum Trbovlje), ki je prav tako ponosen prejemnik certifikata družinam prijazna planinska koča.

Do okolja prijazne in energetsko učinkovite planinske koče

Prek projekta Okolju prijazna planinska koča se planinski domovi dokažejo in zavežejo k skrbnemu in celostnemu ravnanju do občutljivega gorskega okolja in s tem pridobijo certifikat okolju prijazna planinska koča. V Sloveniji je 163 oskrbovanih objektov s statusom planinska koča, katerih večina leži v nenaseljenem območju, ki je praviloma občutljivo naravno okolje.

V ta namen ter tudi z namenom večjega obiska planinskih koč zaradi višjih in urejenih okoljskih standardov je Planinska zveza Slovenije z letom 2012 uvedla poseben certifikat za koče, ki s svojim celotnim delovanjem čim manj negativno vplivajo na okolje. Takšen certifikat v obliki listine in znaka z napisom Okolju prijazna planinska koča, izobešen na vidnem mestu v koči, je jasno sporočilo obiskovalcem, da si planinsko društvo posredno, prek oskrbnika oziroma upravljavca, močno prizadeva, da bi bili vplivi koče na neokrnjeno naravo okoli nje in širše čim manj moteči. Za dosego tega cilja igrata glavni vlogi opremljenost koče ter usposobljenost in motiviranost osebja. »Na Planinski zvezi Slovenije smo prepričani, da bodo koče, ki si bodo pridobile ta certifikat, bolj obiskane, saj pravimo, da dober glas seže v deveto vas.

Planinci in tudi drugi obiskovalci naših koč se vedno bolj zavedajo, da je treba na planinskih kočah najti kompromis med udobjem in skrbjo za okolje. Veliko udobje na eni strani (prhe, ogrevane sobe, velik izbor jedi itn.) na drugi strani povzroči večjo količino odpadnih vod,

oddih 17

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 18 /

/kozlevcarur 9:16:30

večjo porabo energije, več odpadkov ...

Seveda pa je treba upoštevati pri oceni skrbi za okolje celo vrsto dejavnikov, ki jih zajema vprašalnik, na osnovi katerega se vplivi koče na okolje tudi ocenijo,« poudarjata Drago Dretnik in Aleš Glavnik, nosilca projekta pri PZS. Takšen certifikat je že pred leti uvedla Nemška planinska zveza in ga je pridobilo približno petdeset koč v Nemčiji in Avstriji. V letu 2010 sta pristopili k tej akciji tudi Avstrijska planinska zveza in Planinska zveza Južne Tirolske. V ta namen so tudi dopolnili kriterije, ki jih mora planinska koča izpolniti za njegovo pridobitev. Certifikat okolju prijazna planinska koča je oznaka, da je planinsko društvo poskrbelo za opremljenost koče z vso infrastrukturo, ki omogoča do okolja prijazno obratovanje. Prav tako zavezuje upravljavca koče, da poskrbi za najboljšo možno uporabo in vzdrževanje okoljevarstvenih naprav. Gostu pa certifikat dokazuje, da si planinsko društvo še posebno prizadeva za to, da bi bili vplivi obratovanja koče na okolje čim manjši.

Za dobro planinsko počutje otrok in njihovih staršev

Planinska zveza Slovenije se je leto po uspešni spodbudi za okoljsko razbremenitev gorskega sveta začela intenzivneje posvečati vprašanju, kako privabiti v naše koče posebno dragocene goste – otroke in njihove starše. Po nemškem, avstrijskem in južnotirolskem zgledu je skupaj s planinskimi društvi leta 2013 uvedla poseben certifikat za koče, ki s svojim celostnim delovanjem poskrbijo, da so družine na kočah zelo dobrodošli gostje.

Certifikat v obliki listine in znaka z napisom Družinam prijazna planinska koča, izobešenega na vidnem mestu v koči, je jasno sporočilo obiskovalcem, da se osebje koče v največji možni meri in nenehno trudi, da bi bilo bivanje v tej koči prijetno in nepozabno doživetje za starše in naše najmlajše planince. »Prepričani smo, da bodo koče, ponosne lastnice tega certifikata, pridobile ugled in da bodo zato bolj obiskane. Če želimo nadaljevati tradicijo slovenskega naroda kot naroda planincev, moramo poskrbeti tudi za varnejše uvajanje naših najmlajših v ta naš lep gorski svet,« si velja zapomniti besede Draga Dretnika iz Gospodarske komisije PZS, ki vsako leto na konferenci o planinskem gospodarstvu podeli certifikate novim prejemnikom, ki so izpolnili pogoje.

Osnovne predpostavke za pridobitev certifikata družinam prijazna planinska koča so: pripravljenost osebja koče, da sprejme družine z najmlajšimi gosti z vso pozornostjo in razumevanjem za njihove

18 oddih

specifične potrebe; lega koče, da omogoča družinam sorazmerno lahek dostop; primerno urejene planinske poti in parkirišča na izhodiščih; primerna okolica koče za nemoteno aktivnost otrok in družine; posebnosti v okolici koče, ki so zanimive tudi za otroke, ter po možnosti lasten program v koči za družine.

Poleg usposobljenosti in motiviranosti osebja je potrebna tudi ustrezna opremljenost koče, ki je predpisana s kriteriji za tri starostne skupine (do 3. leta, med 3. in 8. letom, od 8. do 14. leta).

Njihov skupek vsebuje naslednje tehnične pogoje: za prenočevanje so na voljo

manjše sobe ali ločeni oddelki na skupnih ležiščih, po možnosti blizu sanitarij; na voljo so umivalniki za otroke in stranišče za otroke; na posteljicah za otroke so nameščena varovala za zaščito pred padcem; na voljo je ogrevan prostor za previjanje otrok; omogočeno je sušenje obleke; poskrbljeno je za ločeno zbiranje in odstranjevanje plenic; v gostinski sobi so na voljo otroški sedeži; omogočeno je gretje svoje hrane za otroke. Do družin prijazne planinske koče so idealno izhodišče za doživljanje gorskega sveta povsem drugače, ko se v vlogi »vodnika« in »kompasa« znajdejo mladi planinci.

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 19 /

/kozlevcarur 9:16:30

Zimski oddih v Kranjski Gori Promocijsko besedilo

Kranjska Gora se pozimi spremeni v romantično vasico, v kateri lahko prijetne trenutke preživljamo aktivno, na snegu, na sprehodih po destinaciji, v centrih dobrega počutja ter ob odlični hrani in pijači. V hotelih Hit Alpinea Kranjska Gora (Kompas, Špik, Alpina in Ramada Resort, Ramada Hotel & Suites Kranjska Gora) ter apartmajski hiši Vitranc so tudi v letošnji zimi pripravili pestro ponudbo za preživljanje prostih dni.

Zakaj ne bi zimskih počitnic preživeli tam, kjer so bili že večkrat nagrajeni z mednarodnim priznanjem Best ski awards kot najboljše smučišče v Sloveniji? Hotel Ramada Resort Kranjska Gora pa je že tretjič zapored prejel tudi mednarodno priznanje za najboljši smučarski hotel v Sloveniji.

V hotelih Hit Alpinea so pripravili bogato izbiro smučarskih paketov, ki vključujejo smučarsko karto, še zlasti zanimiv pa je paket Tri dežele, ki omogoča smuko tudi v sosednjih Avstriji in Italiji.

Po aktivno preživetem dnevu se prileže tudi malo razvajanja.

Ponudbo hotelov bogatijo kar štirje velneški centri, v katerih se lahko prepustite spretnim rokam maserk, zaplavate v enem izmed bazenov in se ogrejete v zeliščni, finski ali turški savni.

Ledeniški velnes – novo v Sloveniji

Novost v ponudbi letošnje sezone je ledeniški velnes, saj so globoko izpod hotela Špik začeli črpati vodo, ki je dolga leta nedotaknjena ležala med zemeljskimi plastmi. Ta voda je bogata

z elementi v sledovih, z idealnim razmerjem med kalcijem in magnezijem (2:1), nevtralnim pH ter izjemno čista.

Storite nekaj zase, obiščite kraj z dolgoletno tradicijo območja z zdravilno klimo, smučajte na svetovno znanem smučišču, potopite se v ledeniško vodo ter se pustite razvajati kuharskim mojstrom!

Tel. 080 88 30 e-pošta: info@hit-alpinea.si; www.hit-alpinea.si

oddih 19

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 20 /

/kozlevcarur 9:16:30

Viki Grošelj: V iskanju meja

»Saj ne vem, na kaj sem bolj navezan, na gore, na pokrajino ali na ljudi« Nihče ni bil tolikokrat v Himalaji. Noben Slovenec ni stal na toliko osemtisočakih. Na najvišjih vrhovih vseh sedmih celin. Nihče ni toliko zmagovalcem najvišjih vrhov stisnil roke. Najbrž nihče ni objokoval toliko mrtvih prijateljev in znancev, ki jih je vzela Himalaja. In najbrž nihče ni videl toliko obrazov velikanov Himalaje, ki jih bomo zaslutili v njegovi najnovejši knjigi.

20 oddih

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 21 /

/kozlevcarur 9:16:30

Viki Grošelj. Ko s prijetnim, umirjenim glasom pripoveduje o gorah, stenah, osemtisočakih, ledenikih in plezanju, se zdi vse zelo preprosto. Samoumevno. Zvezde na nebu so nenadoma tako nizko, da bi se jih lahko dotaknil. Viki Grošelj se jih dotika vse življenje.

Je to sreča?

Vedno moraš imeti malo sreče. Ja, najbrž res imam srečo. Srečen sem, ker sem zasvojen z naravo, z zdravim načinom življenja. Srečen sem, ker otroška radovednost ni umrla v meni. Srečen sem, ker vedno nekoliko dvomim, in to me žene naprej.

Ste trmasti?

Sem, vendar ne brezglavo.

Ste strastni?

Verjamem v tisto, kar počnem. In kar počnem, počnem strastno.

V vaši zasvojenosti ima prav posebno mesto Himalaja. Gre kar za nekakšno magijo. Nerazložljivo ...

Himalaja? Ima atribute prvega, kar pomeni, da je tudi nekaj, kar je najtežje.

Nikjer ni tako mrzlo in nikjer na Zemlji ni tako malo kisika. Za vse, ki iščejo meje svojih sposobnosti, je to nekaj … (Za trenutek obmolkne in odtava v svet, ki je tako velik, da mu ne vidiš konca, in hkrati tako majhen, da je v njem prostora zgolj za enega. V svoj svet. Nato se nasmehne in počasi, preudarno zlaga besede.) Druga stvar je sama pokrajina z mogočnimi gorami. To je preprosto nekaj najbolj očarljivega, nekaj najlepšega, kar lahko vidiš. Tretja stvar pa so ljudje. Saj ne vem, na kaj sem bolj navezan, ali na gore ali na pokrajino ali na ljudi.

Naj vam povem zgodbo o teh čudovitih ljudeh. Aprila lani sem v Nepalu doživel in preživel katastrofalni potres. V Sloveniji sem nato zbral nekaj denarja – ob tem se še enkrat zahvaljujem vsem, ki so prispevali, Slovenci smo glede tega zelo odprtih rok – in se jeseni vrnil ter prizadetim sam izročil pomoč.

Predstavljajte si zdaj kup ruševin od nekaj bornih hišic v vasi, ki so ostale po potresu. Ob teh smo se ustavili s terenskim vozilom, prek razvalin pa so vaščani prišli do nas. Smo zašli?

Potrebujemo pomoč? Ne, mi smo vam jo prinesli. Razburjen šepet. Izročil sem jim denar za sedem družin, vsaki enako.

Odpeljali smo se, a po nekaj metrih je eden od domačinov pritekel za nami. Je kaj narobe? Opravičil se je, da so v razburjenju pomotoma rekli, da je tu sedem družin, a jih je le šest, in nam vrnil denar, namenjen sedmi. Ugriznil sem se v

Osvojeni osemtisočaki • 10. 10. 1975 Makalu, 8463 m; nova smer v južni steni (odprava je potekala pod vodstvom Aleša Kunaverja; s tem vzponom so slovenski himalajizem spravili na svetovno raven) • 4. 5. 1984 Manaslu, 8163 m; južna stena, ponovitev Messnerjeve smeri, alpski slog od višine 5700 m naprej (odprava na Manaslu je potekala že leta 1983, a so jo prekinili zaradi smrti Nejca Zaplotnika) • 28. 7. 1986 Broad Peak; 8047 m, klasična smer • 4. 8. 1986 Gašerbrum II, 8035 m; klasična smer, v alpskem slogu • 5. 11. 1988 Čo Oju, 8201 m; severna stena, prvenstvena smer • 30. 4. 1989 Lotse, 8516 m; klasična smer • 10. 5. 1989 Mount Everest, 8848 m; klasična smer • 20. 10. 1989 Šiša Pangma, 8046 m; južna stena, delno prvenstvena smer • 1. 5. 1991 Kangčendzenga, 8586 m; klasična smer • 13. 6. 1993 K 2, 8611 m; klasična smer • 10. 10. 2001 Čo Oju, 8201 m; klasična smer, prvi slovenski smučarski spust z vrha te gore in najvišji slovenski osemtisočak, presmučan brez uporabe dodatnega kisika (policijska odprava) Na vse vrhove, razen na Makalu, Everest in Kangčendzengo, se je Viki Grošelj povzpel brez uporabe dodatnega kisika. oddih 21

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 22 /

/kozlevcarur 9:16:30

krnimo gene za stik z naravo in preživetje. Alpinizem je sredstvo, ki me približa k naravi, stik z naravo pa je zame bolj pomemben kot marsikaj drugega.

ustnico, da me ne bi premagale solze ...

Naj se vrnem k sreči, o kateri smo govorili na začetku. O sreči med vzponi in spusti, o sreči med plezanjem.

Sreča? Veste, v resnici je nekaj odstotkov objektivnih nevarnosti, na katere ne moreš vplivati, in to je tudi edina črna pika alpinizma, te izjemne dejavnosti. In res je tudi, da lahko le z lastno izpostavljenostjo prideš do nekaterih izkušenj. Bolj kot si izkušen, lažje se ogneš nevarnostim, jih predvidiš.

Ja, v življenju sem imel veliko sreče.

Pravijo, da gora ni nora, da je tisti nor, ki gre gor. Ampak tudi v tej norosti iščemo v steni najboljšo, najbolj varno, najlažjo pot.

Vendar so nesreče žal sestavni del alpinizma.

Na meji vrhunskosti je možnost nesreč vedno večja in vrhunskost je v resnici zelo povezana z nesrečami. Veste, od dvajsetega pa tja do tridesetega leta starosti smo mislili, da smo neumrljivi, da se nesreče dogajajo le drugim. Nesreča Nejca Zaplotnika, ki se nam je zdel najboljši in ki je znal najbolje artikulirati željo po preseganju vsega znanega, je bila za nas velik šok. Čeprav ste, če se ne motim, prvega doživeli že zelo mladi ...

Drži. Brat Silvo se je smrtno ponesrečil v francoskih Alpah. Grozen občutek, saj sem ga prav jaz navdušil za alpinizem. Da bi staršem tisti trenutek ublažil bolečino, sem jim obljubil, da ne bom nikoli več plezal. Pa ni šlo, zdržal sem le pol leta.

Se spominjate svojega prvega vzpona, hriba, gore?

Ko sem bil v četrtem razredu osnovne šole, sva se s štiri leta starejšim prijateljem Danilom Cedilnikom - Denom s kolesi odpravila do vznožja Storžiča in se nato nanj tudi povzpela.

Prvi stik z alpinizmom pa je bil malo drugačen. S prijatelji smo kolesarili tu, po svoji okolici in se med drugim peljali tudi mimo plezališča Turnc pod Šmarno Goro, kjer so v sklopu alpinistične šole pri Planinskem društvu Ljubljana-Matica ravno takrat potekale plezalne vaje. Nas, mlade in radovedne fante, je plezanje takoj pritegnilo in plezalce smo povprašali, ali se jim lahko pridružimo.

Dejali so, da lahko začnemo plezati oziroma da se lahko vključimo v alpinistično šolo, a jim moramo prej prinesti soglasje staršev. Seveda to za nas ni bila ovira in tako se je začela moja alpinistična pot.

Alpinizem je bil moj prvi šport. Takoj na začetku sem našel dejavnost, ki me je

22 oddih

Eden od vaših kolegov je nekoč dejal, da se mu včasih zdi, kot da bi nad 5000 metri preklopili na dizel ali poseben varčevalni program ter se mirno, kot je v vaši naturi, sprehodili mimo zasoplih sotrpinov. Še enkrat, trdim, da imamo vsi enake težave. Mene prav tako glava boli kot druge, prav tako mi gre na bruhanje, prav tako sem ves matast. Ne zdi se mi, da bi bil kaj drugačen. Sem pa potrpežljiv. Tudi če traja tri tedne ali mesec dni, bi še kar čakal in vztrajal.

Nekaj pa je res, sodim med Slovence z najdaljšim stažem bivanja nad osem tisoč metri.

izpolnila, nisem pa že kar takoj vedel, da mi bo izpolnila življenje.

Je to življenje precej drugačno od življenja navadnih zemljanov?

(Smeh) Meni se je vedno zdelo, da živim normalno, da vsi drugi živijo drugače.

Niste več med najmlajšimi, pa vendar se zdi, da funkcionirate, kot da ste na ekstaziju. Gre za kakšne prav posebne telesne sposobnosti, danosti?

Veste, človek zdrži bistveno več, kot si predstavljamo. S pretiranim prilagajanjem

In sodite tudi med Slovence, ki obožujejo smučanje?

Turno smučanje. Obožujem turno smučanje. Turno smučanje je najlepši del alpinizma. Turni smučar gleda na smučanje z zornega kota planinca, saj se mora v potu svojega obraza povzpeti na vrh, njegova nagrada pa je, da lahko odsmuča v dolino, in to tam, kjer hoče.

Gre za kreativno uživanje, saj si sam izbiraš pot. Da je smučanje najlepši del alpinizma, danes drži še bolj.

V gorah ste vedno sami in vedno skupaj z nekom. Ste egoisti, pa vendar ne otoki, ampak gre za prvinski človeški odnos.

Gre za to, da nekaj daš, ko nekdo nekaj potrebuje. Ne gre za uslugo, ne gre za to, da pričakuješ povračilo. Tam so v čislih vrednote, na katere danes preveč

Na smučeh S projektom na smučeh od 0 do 8000 metrov se je Grošelj ukvarjal trideset let. Končal ga je julija 2002 s smučarskim spustom s 7134 metrov visokega Pik Lenina v Pamirju. Celoten projekt je opisal v knjigi Na smučeh od 0 do 8000 metrov.

• 0 m: potovanje na smučeh na severni tečaj • 0–1000 m: prečenje Finske na smučeh • 1000–3000 m: smučanje z vrhov gorske verige Patriot na Antarktiki in prvenstveno po severni steni Krna • 3000–4000 m: smučanje z Grand Montetsa, s sedla Tour Noire v Franciji • 4000–5000 m: smučanje z najvišjega vrha Antarktike, Mount Vinsona • 5000–6000 m: smučanje z najvišjega vrha Evrope, Elbrusa • 6000–7000 m: smučanje z najvišjega vrha Severne Amerike (Denalija), Dzavaparija II in Dzavaparija I v Himalaji • 7000–8000 m: smučanje s Pika Lenina v Kirgistanu • nad 8000 m: smučanje s Čo Oja, šeste najvišje gore sveta

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 23 /

/kozlevcarur 9:16:30

pozabljamo. Veste, ko se vrnem s Himalaje, se včasih zalotim, da vzamem kos kruha, ga prelomim in pogledam naokoli, komu naj dam polovico. Samoumevno. Nihče ni otok, vsi smo povezani. To me pomirja in mi daje upanje.

Je ta zasvojenost, radovednost, iskanje meja samega sebe in v samem sebi izjemna?

Ne, prepričan sem, da je univerzalna in večna. Zato smo tu. Zato smo ljudje.

Z Edmundom Hillaryjem, legendo legend, sem se srečal nekajkrat, ampak nepozabno je bilo prvo srečanje. Bilo je na odpravi, katere cilj je bil smučanje Dava Karničarja z Everesta. Hillary je imel takrat 78 let.

Dobili smo dvajsetminutni termin za srečanje z njim.

Prišel je in kar nekako nelagodno, nerodno nam je bilo pogovarjati se z nekom, ki je bil prvi na Mt. Everestu. »Kaj imate v načrtu?« je vprašal. »Smučanje z vrha,« smo previdno

odgovorili. Tedaj je oživel, oči so se mu zaiskrile in navdušeno, bolj sam sebi je vzkliknil: »To, fantje, to je nekaj novega! Ne pa komercialne odprave.

Nekaj novega, nekaj, česar ni naredi še nihče.« Kar oživel je in predvideni dvajsetminutni termin se je razvlekel na tri ure in pol. Spoznal sem, da smo si podobni v iskanju novih izzivov. vav

Na vrhovih vseh celin Grošelj je prvi Slovenec, ki se je povzpel na vse najvišje vrhove kontinentov, in šestintrideseti na svetu.

• Evropa: Mont Blanc, 4807 m, 7. 8. 1974; Elbrus, 5642 m, 14. 5. 1990, spust s smučmi (nekateri ga imajo za najvišji vrh Evrope, stoji na meji med Evropo in Azijo) • Afrika: Kilimandžaro, 5895 m, 9. 8. 1985, prvenstvena smer • Južna Amerika: Aconcagua, 6959 m, 11. 2. 1986 • Severna Amerika: McKinley, 6194 m, 10. 5. 1987, spust s smučmi • Avstralija: Mount Kosciusko, 2226 m, 15. 1. 1988 • Azija: Mount Everest, 8848 m, 10. 5. 1989 • Antarktika: Mount Vinson, 5140 m, 5. 1. 1997, spust s smučmi

Poskrbimo za varno smuko Promocijsko besedilo

Zimske počitnice so pred vrati in smučišča, tako doma kot v tujini, bodo kmalu polna zagnanih smučarjev in deskarjev. Če ste eden od njih, pred odhodom na snežne strmine poleg vseh dokumentov in prtljage ne pozabite poskrbeti za zdravstveno varnost.

Dodatna finančna varnost

Lansko leto se je Matej s prijatelji odpravil na smučanje v Avstrijo. Samo trenutek nepazljivosti na progi, majhna ledena plošča in padec. Smučarska pravljica, ki se ne bi smela tako končati, ga je stala nekaj več kot 500 evrov. Če bi potreboval operacijo, tokrat jo je odnesel le z mavcem, bi stroški lahko narasli vse do 10.000 evrov.

Ampak, to je Matej, nam odličnim smučarjem se kaj takega ne more zgoditi.

Pa je to res? Dopustniško razigrana brezskrbnost, adrenalin in želja po najboljšem zavoju po beli strmini pogosto odrinejo našo zbranost na rob in nesreča nas lahko zelo hitro doleti. Tako kot je žal tudi Mateja. Vendar je kljub vsemu imel nekaj sreče v vsej nesreči. Pred dopustom je ravnal premišljeno in sklenil zavarovanje za tujino pri Vzajemni, ki je krila stroške njegovega zdravljenja. On in

Na vse oblike Vzajemninih zavarovanj za tujino, ki jih boste v februarju sklenili preko spleta, boste prejeli 10-odstotni popust.

njegova družba so tako imeli eno skrb manj.

Evropska kartica ni dovolj Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja na smučiščih v tujini ni dovolj. Reševanje na smučiščih v drugih državah navadno ne sodi med pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zato je za večjo varnost priporočljivo

zavarovanje za tujino, ki presega obseg storitev, kritih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zagotavlja tudi 24-urno asistenco v slovenskem jeziku v primeru zdravstvenih težav v tujini. Lahko se uveljavlja pri večjem številu izvajalcev kot evropska kartica, in sicer tako v javnih ustanovah kot pri zasebnih izvajalcih, vemo pa, da so v turističnih mestih pogosto na voljo le zasebni izvajalci zdravstvenih storitev. oddih 23

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 24 /

/kozlevcarur 9:16:30

Turistična zveza Slovenije

Naj regionalna pot Jože Prah, predsednik Komisije naj pot pri TZS

Ta je potekal v okviru projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna. Udeleženci tekmovanja so lahko bile vse tematske poti v Sloveniji, na natečaj pa so jih lahko prijavili prebivalci, kraji, organizacije, društva itn. v Sloveniji, ki so skrbniki, upravljavci ali nosilci tematskih poti.

24 oddih

Poti so tekmovale v vtisu in privlačnosti, upravljanju in vzdrževanju, vodenju in ponudbi, dostopnosti in varnosti ter sporočilnosti in predstavitvi posamezne poti na ocenjevalnem listu, ki je bil določen z razpisom in po katerem je potekalo ocenjevanje.

Najprej je izbor potekal na štirinajstih območnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije, kjer so komisije izmed 45 prijavljenih izbrale trinajst naj regijskih poti v letu 2015. Nato je centralna komisija ob pregledu vseh petnajstih naj regijskih tematskih poti nominirala tri: Solčavsko panoramsko cesto – pot najlepših razgledov, Pot skozi Zalo in Pot kulturne in naravne dediščine Razkriški kot. Drugih poti ni razvrščala. Na sejmu Natour Alpe-Adria 2015 so bila že četrto leto podeljena priznanja za naj regijske poti, v dneh slovenskega turizma pa so bila podeljena priznanja za prve tri: »naj pot 2015« in »naj spletna pot 2015«. Naj pot 2015 je Solčavska panoramska cesta –

Pot najlepših razgledov, drugo mesto si delita Pot kulturne dediščine Razkriški kot in Pot skozi Zalo. Naj spletna pot 2015, ki so jo izbrali obiskovalci spleta TZS, je postala tematska pot Zdravilni park sv. Trojica.

Danes imamo v Sloveniji približno sedemsto tematskih pohodnih poti, ki so zelo različno urejene, vzdrževane in promovirane. Postavljajo se tudi nove.

Izdelana so priporočila za enotno označevanje tematskih pohodnih poti v Sloveniji ter priporočila za rešitev problematike njihovega skrbništva in vzdrževanja. Veseli nas, da obisk na poteh pri vseh deležnikih raste.

Poseben naboj imajo tematske poti tudi na področju šolskega, medgeneracijskega in vseživljenjskega učenja. Mnogo jih kaže na paradigmo trajnostnega razvoja. Danes tematske poti pri interpretaciji nekega kraja ali točke ne uporabljajo samo table, temveč se vključujejo mnoge različne rešitve za čim boljšo ponazoritev

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 25 /

/kozlevcarur 9:16:30

dogodkov in momentov na poteh.

Vključujejo se muzeji in razstave. Po poti vodijo primerno usposobljeni vodniki. Ne pozablja se na domačine ob poti. Poti so vpete v širši prostor in postajajo povezovalni člen v kraju ali regiji. V samo dejavnost poti se vključujejo različne strokovne ustanove.

Opažamo pa občuten razkorak med potmi, ki imajo v svoji sestavi profesionalno ozadje in tistimi, pri katerih vse sloni na prostovoljnosti. Treba je uvesti instrumente za trajno vzdrževanje tematskih, planinskih, konjeniških, kolesarskih, obvodnih in drugih poti ter njih prepoznavnost ter vzpostaviti tudi optimalen sistem skrbništva. Velja razmisliti o certificiranju poti. Marsikje je treba vzpostaviti ali vključiti vodenje v že obstoječe oblike vodniške službe po tematskih, planinskih, kolesarskih in jahalnih poteh. Velja posodobiti spletni portal in turistični produkt tematske poti. Še zlasti pa je

treba pripraviti koordinacijo akterjev, ki se pojavljajo v sferi tematskih in drugih poti, saj je trženje največja pomanjkljivost današnjih poti.

Vsako leto se zaznava opazen in pomemben celosten kakovostni premik naprej pri vseh poteh, zaznava se nova vrednost. Največ prijaviteljev je bilo med občinami, društvi, različnimi inštitucijami, nosilci nekaterih poti so bili tudi s.p.-ji.

Imamo primere dobrih praks skrbništva nad potmi in zelo različne finančne vložke, ki so se ponekod gibali tudi do 600 tisoč evrov. Mnoge poti imajo svoje stalne usposobljene vodnike, pokazala pa se je tudi potreba po večjem povezovanju poti. Prepoznana je potreba pohodnikov in drugih obiskovalcev po daljinskih poteh, kar je vidno tudi drugje po Evropi.

Približno tretjina poti ima svojo spletno stran; nekatere so odlične, druge pa potrebujejo nadgradnjo in popravke.

Ocenjevalne poti in pripravljeni kriteriji so večinoma ustrezali, čeprav so poti med

seboj zelo različne. Ob tem, izrednem turističnem potencialu velja razmisliti in za boljše nadaljevanje turističnega produkta ustanoviti ali iz obstoječih struktur formirati »urad za poti«.

Nedvomno je treba izdelati tudi poslovni model trženja in promocije ter najti sodelovanje lokalne, regionalne in nacionalne ravni. Brez izoblikovanja turističnega produkta s tematskimi potmi ne bo vidnih rezultatov. Izdelati je treba centralno evidenco (register) tematskih poti za lastnike, skrbnike, financerje in vzdrževalce; za tržnike in promotorje; za lokalne, regionalne in nacionalne turistične organizacije.

Danes ne znamo meriti poslovnih statistik in kazalnikov delovanja tematskih poti, žalostno pa je tudi, da tematske poti niso opredeljene v resorni zakonodaji. Velik preboj na trgu bi pomenil tudi nacionalni sistem certificiranja z zagotovljenim inšpekcijskem nadzorom. Vsi skupaj izkazujemo voljo in hotenje po napredku.

Bomo znali te potenciale povezati in narediti veliko turistično zgodbo?

oddih 25

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 26 /

/kozlevcarur 9:16:30

Ribiška zveza Slovenije

Muharjenje Vito Avguštin

Muharjenje … Med bralci je verjetno kar nekaj takih, ki ne vedo prav natančno, kaj je to. »Muharjenje je eden od načinov sladkovodnega ribolova. Pri njem ribič muhar poskuša ujeti ribo na posnetek žuželke. Za muharjenje je potrebna posebna ribolovna oprema: ribiška palica, kolesce, ribiška vrvica in umetna muha ter posebna tehnika ribolova,« je za začetek pojasnil častni predsednik Ribiške zveze Slovenije Borut Jerše.

Častni predsednik Ribiške zveze Slovenije Borut Jerše

Naš sogovornik je v zvezi z muharjenjem še dodal: »V stoletjih se je zelo spremenilo. V začetku lesene palice so zamenjale palice iz bambusa in različnih kakovostnih umetnih materialov. Danes uporabljamo posebna kolesca. Umetne muhe pa so tisti del muharske opreme, ki je ohranil največ stika s prvotnim načinom. Prav lastna vezava umetnih muh je pika na i. Ribič muhar začuti pravi stik z ribo, ko jo ukani s posnetkom muhe, ki ga izdela sam.«

26 oddih

Skupaj s Slovensko turistično organizacijo in Zavodom za ribištvo Slovenije ste izdali publikacijo Muharjenje v Sloveniji. Katere informacije prinaša?

Res je. Skupaj smo pripravili novo, razširjeno in dopolnjeno brošuro Muharjenje v Sloveniji. Brošura je bila nared konec lanskega leta, pripravljena pa je v petih jezikih: slovenščini, angleščini, nemščini, francoščini in italijanščini, v skupni nakladi 40.000 izvodov. Prvič jo bomo javnosti predstavili

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 27 /

/kozlevcarur 9:16:30

Slovenska muha Zdravnik dr. Božidar Voljč se je zapisal med svetovne vezalce umetnih muh. Razvil je izvirno vezavo posnetka muhe ločnice in jo poimenoval slovenski saš. Na podlagi te vezave je nastala serija Slovenica, ki zajema vse muharsko pomembne vrste ločnic, skupaj z izvirnimi domačimi muharskimi imeni. Muha je zaradi svoje uspešnosti hitro postala priljubljena po vsej Evropi.

na sejmu Natour Alpe Adria, ki bo od 27. do 30. januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Brošura prinaša popoln pregled muharjenja v Sloveniji, v prvem delu muharjenja na postrvi in lipane, v nadaljevanju pa tudi muharjenja na sulca in ciprinide.

Predstavljena je tudi slovenska muharska šola. Z istimi partnerji smo leta 2006 najprej pripravili brošuro Ribolov na rekah in jezerih v Sloveniji, nato pa leta 2008 še Muharjenje v Sloveniji. Obe brošuri sta naleteli na izreden odziv predvsem na sejmih v tujini in drugod pri promociji našega sladkovodnega ribištva v tujini. Na podlagi velikega zanimanja v tujini in izkušenj v sodelovanju smo se že odločili, da začnemo s pripravo nove promocijske brošure: Ribolov krapovcev in plenilk na rekah in jezerih Slovenije. Športno ribištvo, še posebno muharjenje, najbrž postaja pomemben del ponudbe za turiste. Od kod prihajajo muharit na slovenske reke in od kod jih prihaja največ?

Upam si trditi, da je danes športno ribištvo, še posebno muharjenje, ne le zelo pomemben del slovenske turistične ponudbe, pač pa tudi ena najvišjih oblik turistične ponudbe, ki jo lahko Slovenija ponudi. V svetu je vse manj čistih voda, polnih avtohtonih ribjih vrst. Slovenija to lahko ponudi. Pri nas je lepa narava, ribolov je dober, ljudje so prijazni, dobra so tudi vina in dobra je kulinarika. Tuji muharji in drugi ribiči so v veliki večini ljudje, ki spoštujejo naravo in pravila ribolova. Pri nas ostanejo v povprečju več dni in so zelo dobri potrošniki. Prihajajo iz vsega sveta, največ pa jih je iz Francije, Italije, Nemčije, Švice in Skandinavije.

Katere vode, reke ali jezera, so najbolj zanimive za to kategorijo turistov?

Zanimivih je kar veliko rek in jezer. Če začnemo s Posočjem, so tam svetovno znana Soča s pritoki Lepeno, Koritnico, Nadižo in Tolminko, Idrijca s pritokoma Bačo in Trebuščico, Sava Bohinjka, Bohinjsko in Blejsko jezero, Sava Dolinka,

Radovna, celoten tok Save, Tržiška Bistrica, Kokra, Poljanska in Selška Sora, Unica, Obrh, Savinja, Dreta, Krka, Radeščica, Kolpa, Meža, Rižana, Reka z jezeri Klivnik in Mola, Vipava, Ljubljanica, Cerkniško, Šmartinsko in Slivniško jezero, Drava, Ptujsko jezero, pa tudi Mura, Bukovniško in Gajševsko jezero ter jezera Radehova, Sveta Trojica in Pristava. Na vseh teh rekah in jezerih lahko ribiči love tako salmonidne vrste rib in krapovce kot tudi plenilke. Vsakdo torej lahko najde vodo, na kateri bo užival v ribolovu.

Slovenija je med ribiči, še zlasti med tistimi, ki so navdušeni nad muharjenjem, dokaj znana, a rečemo lahko, da je bilo leto 2015 še prav posebno pomembno za prepoznavnost slovenskih rek in jezer.

Slovenija je že nekaj let zelo zanimiva za tuje novinarje, ki pišejo v ribiške revije.

To zanimanje se je še bolj povečalo potem, ko smo se v zadnjih desetih letih redno začeli predstavljati na specializiranih ribiških sejmih v Franciji, Belgiji, Nemčiji, na Švedskem, Italiji in drugod. Tako je bilo v zadnjih letih kar nekaj zelo ugodnih člankov o možnosti muharjenja v Sloveniji v ribiških revijah v Belgiji, Nemčiji in Franciji.

Leto 2015 je bilo še posebno pomembno, saj smo povabili in gostili nekaj pomembnih novinarjev, ki so že v letu 2015 napisali nekaj zelo dobrih in izčrpnih člankov o lepotah slovenskih voda, bogastvu ribjega življa v njih in izvrstnem muharjenju na njih. Tako so bili članki objavljeni v nemški reviji Fisch & Fliege, angleški Trout Fisherman in švedski reviji Fiskejournalen. Letos sta dr. Ken Whelan in fotograf Gardiner Mitchell napisala članek v eni najpomembnejših evropskih muharskih revij Trout & Salmon, ki izhaja v Angliji. V njem sta predstavila Sočo in soško postrv ter lipana.

Najbrž pa lahko zatrdimo, da je večje zanimanje tujih ribičev za obisk Slovenije tudi posledica odmevnih predstavitev na mednarodnih sejmih. oddih 27

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 28 /

/kozlevcarur 9:16:30

Kapitalni sulci za Čehe Ta mesec so bili na povabilo Jureta Ušeničnika, člana Ribiške družine Barje, ki skrbi za promocijo v svoji RD in je tudi član komisije za promocijo Ribiške zveze Slovenije, na obisku v Sloveniji urednik češke ribiške revije Kajman Filip Radek ter njegova prijatelja Jan Matejka in David Chalupka. S slovenskimi prijatelji so lovili sulca na Malem grabnu, pritoku Ljubljanice, s katerim upravlja RD Barje, in na Savi Bohinjki, v delu reke, s katerim upravlja Zavod za ribištvo Slovenije.

Imeli so izreden ribolov. Na Malem grabnu so ujeli sulca (81 cm), na Savi Bohinjki pa dva (100 in 108 cm).

Prav gotovo. Odkar smo začeli pred desetimi leti hoditi na specializirane ribiške sejme v tujini, se je obisk tujih ribičev močno povečal. Najlepši primer je Francija, v kateri je približno dva milijona ribičev, med katerimi je veliko muharjev.

Ko smo začeli sistematično obiskovati sejme v Parizu, pozneje pa specializirani mednarodni muharski sejem SA.NA.M.A. v Saint Etiennu, se je obisk iz Francije malodane podvojil. Zelo zanimive države so tudi Belgija, Švica in Nemčija. Lani smo se prvič udeležili Mednarodnega sejma ribolova v Jönköpingu na Švedskem in odziv je presegel vsa pričakovanja.

Letos se bomo v marcu udeležili sejma v Stockholmu. Računamo, da se bo v naslednjih letih obisk iz Skandinavije, poleg Švedske tudi Norveške in Finske, močno povečal. Letos smo se sistematično lotili tudi promocije v Angliji in na Irskem, kjer je zanimanje za muharjenje na naših vodah v porastu.

Zaznavamo pa tudi interes na drugih

28 oddih

kontinentih, v Ameriki, Avstraliji, na Japonskem in v zalivskih državah.

Kdaj se je začelo muharjenje na območju Slovenije?

Dokumentirani začetki muharjenja na Slovenskem segajo v začetek prejšnjega stoletja. Na reko Tolminko je leta 1910 prišel muharit Nemec Alexander Behm, eden najpomembnejših muharjev tistega časa. Tam je spoznal domačega muharja Josipa Bravničarja, ki je uspešno muharil z veliko in preprosto, a zelo trdno in na poseben način vezano suho muho. Behm jo je po Bravničarjevem vzorcu priredil in jo leta 1928 pod svojim imenom predstavil v nemški reviji Die Angelsport. Čeprav je Bravničarja spoštoval, je z muho požel slavo, ki bi najbrž pripadala Bravničarju. V prvih letnikih Ribiškolovskega vestnika, ki je začel izhajati leta 1934, je prispevka Lov z umetno muho ali perjenico in Opis perjenic objavil Alojzij Šulgaj, pomemben predvsem zaradi svojih

razmišljanj o trnkarski etiki in obnašanju športnega ribiča. Svoja spoznanja je strnil v prispevkih Srčna stran ribištva in Besede o naši vzgoji. Te prispevke lahko štejemo za temelj slovenske muharske tradicije, v katero je vtkana ideja, da muharjenje ni privilegirana, pač pa najzahtevnejša in najžlahtnejša oblika ribolova s trnkom.

Izdelovanje muh je torej nekakšna umetnost ...

Res bi lahko rekli, da so umetne muhe, ki jih izdelajo najboljši vezalci, umetniška dela. Ni pa vezava muh nobena velika umetnost. Vsak muhar, ki ima voljo, se zelo hitro lahko nauči osnovnih prijemov vezave muh, ki mu omogočijo, da si sam izdela svoje muhe. Ali so muhe uspešne ali ne, odločajo ribe. Te se pogosto odločajo za zelo preproste posnetke, tudi čistih začetnikov. Zavedati se moramo, da je v bistvu vsaka muha unikatni izdelek,

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 29 /

/kozlevcarur 9:16:30

kreacija avtorja, katere učinkovitost se mora potrditi za vodo.

Nekaj zanesenjakov naj bi v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja oblikovalo celo muharsko šolo ...

Tako je. Skupina ribiških zanesenjakov, ki so jo sestavljali dr. Tomo Korošec, dr. Jože Ocvirk, dr. Božidar Voljč in Lucijan Urbančič, je v sedemdesetih letih po vzoru angleških »specimen groups« oblikovala skupino, ki so jo poimenovali vrstniki. Svoje znanje o muharjenju in izkušnje z njim so oblikovali v slovensko muharsko šolo in jo utrdili z izdajo knjige Muharjenje. V tistem času je bila ta knjiga

prava biblija za vse, ki so vstopali v skrivnostni svet muharjenja. Med njimi sem bil tudi jaz.

So značilne muhe kje opisane, zbrane?

Knjig z muhami in opisi vezave je v vseh jezikih veliko. V zgoraj omenjeni knjigi Muharjenje, ki je leta 2000 doživela drugo, dopolnjeno izdajo, je bilo predstavljenih tudi 75 vzorcev muh, od svetovne klasike do izdelkov slovenskih in tujih vezalcev.

Ali morda obstaja tekmovanje v izdelavi muh?

V Evropi je več tekmovanj v izdelavi muh.

Zavod za ribištvo Slovenije ima kot edini javni zavod s področja ribištva zelo pomembno vlogo, saj z ribiškim načrtovanjem na vseh ribolovnih vodah v Republiki Sloveniji uravnava pravo razmerje med ribištvom in ohranjanjem narave. Skrbi tudi za vode posebnega pomena, med katerimi so tudi izredno lepe muharske vode, kot so Unica, Obrh, zgornji del Krke, Radovna in del Save Bohinjke, zato se je z veseljem pridružil izdaji nove, razširjene brošure Muharjenje v Sloveniji.

Ker je Zavod za ribištvo javni zavod, pa seveda ne skrbi samo za načrtovanje na vodah, temveč izvaja najrazličnejše aktivnosti na področju sladkovodnega in morskega ribištva. Med drugim je izdal tudi posebno brošure Avtohtone sladkovodne ribje vrste v Sloveniji. V prihodnje bo najpomembnejša naloga Zavoda izgradnja Riba parka kot osrednjega centra za spoznavanje sladkovodnega ribištva za najširši krog ljubiteljev ribištva in narave,« je povedal direktor Zavoda za ribištvo Slovenije Dejan Pehar.

oddih 29

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 30 /

/kozlevcarur 9:16:30

Enega najstarejših, če ne najstarejše, že blizu trideset let vsako leto pripravlja Ribiška zveza Slovenije. Imenuje se odprto prvenstvo Slovenije za najboljšo umetno muho. Prvenstvo uživa velik ugled med domačimi in tujimi vezalci, ki na njem redno sodelujejo v kategorijah suhe muhe, ličinke in mokre muhe, potezanke in realistični vzorci. Uspešna pot prenekaterega profesionalnega vezalca se je začela prav na slovenskem prvenstvu.

Ali so kakšne znamenite in svetovno znane muhe naših muharjev, ki bi jih veljalo omeniti?

Omeniti velja predvsem slovenskega saša dr. Božidarja Voljča, izvirno vezavo posnetka ločnice, puhovko pokojnega Marjana Fratnika, ki je v svetu znana kot F – fly, narejeno iz račjega puha, in muho pokojnega Iva Kajžnika, utemeljitelja vezave realističnih posnetkov na Slovenskem, imenovano gammy, ki je posnetek rakca postranice.

Imajo nekatere značilne muhe tudi imena?

Skoraj vsaka muha ima svoje ime. Večina jih je v angleščini. Slovenci imamo predvsem po zaslugi dr. Toma Korošca in vrstnikov za večino muh tudi slovenska imena.

Pa je veliko ribičev, ki sami izdelujejo muhe?

Veliko, vedno več. Muhar, ki začne sam izdelovati svoje muhe, napravi izredno pomemben korak v svojem razvoju in ima od trenutka, ko na svojo muho ujame prvo ribo, povsem drugačen pogled na muharjenje.

Ali torej vi sami izdelujete svoje muhe?

Izdelavo muh sem usvojil dobro leto po tem, ko sem začel muhariti. Zame je bil to nepozaben trenutek, odprl se mi je nov svet, novo razumevanje sveta žuželk in ribjega jedilnika. Žal v zadnjih letih nisem zvezal nobene muhe, čeprav po vsaki muharski sezoni sprejmem čvrst sklep, da bom za prihodnjo spet zvezal nekaj muh.

Kakšna mora biti dobra muha?

Takšna, da pretenta ribo, da jo pobere, ker misli, da je prava. O tem, ali je muha dobra ali ne, odločajo samo ribe. Je pa res, da vsi muharjih začetniki mislijo, da morajo imeti v svoji škatlici vse muhe, ki jih vidijo. Tako drži, da se v tem obdobju na muhe »ujame« največ ribičev, neprimerno več kot rib. Ko gre začetnik skozi to fazo in po možnosti začne vezati muhe sam, ugotovi, da v bistvu potrebuje zelo malo različnih muh.

30 oddih

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 31 /

/kozlevcarur 9:16:30

Turizem in sodobnost

Krizni menedžment in komuniciranje v turizmu Drago Bulc

»Krizni menedžment ali krizno upravljanje je vsak proces, ki se sestoji iz natančno določenih korakov, ki v pravilnem sosledju omogočajo učinkovit proces odločanja po nastanku takšne ali drugačne krize oziroma negativnega dogodka, ki negativno vpliva na kakršno koli poslovanje.

Krizni menedžment je tudi oblikovanje postopkov, dogovorov in odločitev, s katerimi želimo omiliti ali povsem odstraniti posledice krize.

Sodobne krize so vedno bolj zapletene, saj imajo zelo pogosto mednarodne razsežnosti, se širijo z enega geografskega pa tudi družbenega območja oziroma področja na drugega, se prepletajo z ostalimi družbenimi problemi in so praviloma dolgotrajne in vse bolj globalne.« Tako je v uvodu knjige Krizni menedžment, upravljanje nevarnosti in krizno komuniciranje v turizmu zapisal pokojni vodja komunikacij pri Svetovni turistični organizacij (UN WTO) Rok Klančnik, ki se je kot edini slovenski avtor sistematično lotil dandanes zelo aktualne tematike.

Po rekordnem letu 2015 slovenskemu turizmu grozi v 2016 kriza?

Žal je knjižico, ki je poleg teoretičnega opredeljevanja krize in kriznega menedžmenta ter komuniciranja v turizmu tudi zelo konkreten priročnik z navodili, kako reagirati v turizmu v krizah, prebralo le malo slovenskih menedžerjev in vodij služb za komuniciranje z javnostjo. Kot eden izmed redkih, ki so jo prebrali, zato ne le vodilnim, temveč sleherniku, ki dela v turizmu, priporočam, naj jo čim prej prebere. Slovenski turizem se morda nahaja pred krizo, ki je primerljiva z obdobjem po osamosvajanju.

Naj obrazložim svoja črnogleda razmišljanja. Slovenija bo največjo škodo svojemu turizmu storila sama s samoograjevanjem z bodečo žico. Kdo bo prišel v deželo, ki je sama sebe

oddih 31

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 32 /

/kozlevcarur 9:16:30

spremenila v koncentracijsko taborišče za svoje državljane? Kateri ribič, kajakaš, raftar in kopalec bo prišel v deželo, v kateri ne bo mogel z rečnih bregov? Ker postavljajo naši severni sosedje ponovno mejno kontrolo, kot kaže bodo to storili tudi Italijani in Madžari, s turistično Hrvaško pa imamo tako in tako še mejo z zapornicami na prehodih, bodo dolge kolone na mejah odvrnile še tiste turiste, ki jih žična ograja ne moti. Letalsko pa smo tako in tako s tujino najslabše povezana država. Kot vse kaže, tudi letos ne bomo dobili novih linij, ki smo si jih tako obetali po prodaji edinega slovenskega resnično mednarodnega letališča. Če še zgodi še mini šengen in posledično izključitev Slovenije iz šengenskega sporazuma in območja, potem bodo posledice zares katastrofalne.

Ne smemo pozabiti tudi na naše južne sosede, ki so razdrli arbitražno iskanje medsebojnih meja, še posebno na morju.

Pričakujemo lahko, da bo sedanja, močno nacionalistično usmerjena desna hrvaška vlada še zaostrila svoja stališča glede reševanje mejnih problemov med Slovenijo in Hrvaško. Če bo tako, kar pa je zelo možno, se bo z južnimi sosedi zelo težko dogovarjati tudi glede usmerjanja migrantskih tokov z Balkana proti srednji

32 oddih

in severni Evropi. Vsa ta vprašanja bi bila težko rešljiva celo ob najbolj enotni in močni vladi in sodelovanju vseh strank v parlamentu, ki ga, kot dobro vemo, ni in ga tudi ni pričakovati.

Slovenija in s tem seveda tudi slovenski turizem bosta v letu 2016 izpostavljena tudi številnim negativnim mednarodnim vplivom. Zaradi volitev v ZDA se bodo slabšali odnosi z Rusijo. Seveda tudi odnosi Rusije in ameriške marionetne tvorbe EU. Zanemariti ne smemo tudi globalne energetske krize, ki ima lahko nepredvidljive posledice za ves svet in lahko pripelje tudi do lokalnih vojaških spopadov.

Najbrž se ne zavedamo, kakšne gromozanske spremembe v svetovnih finančnih tokovih lahko povzroči grožnja Putina, da Rusija ne bo odplačevala dolarskih dolgov in da bodo vse transakcije znotraj držav BRICS potekale v njihovih nacionalnih valutah. To pomeni, da ZDA ne bodo mogle več nekontrolirano tiskati dolarjev in s tem pokrivati plačilni deficit s tujino.

Upadanje gospodarske rasti in BDP ter posledični borzni šoki v največji državi nas svetu, Kitajski, lahko v temeljih zamajejo svetovno gospodarstvo.

Seveda pa svetovno gospodarstvo in človeštvo v celoti lahko zaideta v največjo, vsesplošno globalno krizo zaradi terorizma in doslej največjih migracij v zgodovini človeštva. Sem moramo prišteti očiten zgodovinski spopad med krščanstvom in islamom in v manjšem obsegu tudi med drugimi religijami. In prav obdobja gospodarskih kriz so najbolj nevarna za verske in na nacionalizmu in klerofašizmu zasnovane spopade.

Vsi zgoraj našteti negativni procesi v različnih koncih sveta lahko s tečajev vržejo tudi svetovni turizem, ki je v zadnjih desetletjih doživel nesluten razvoj prav zaradi miru ter ukinjanja in lajšanja prehoda prek meja, seveda pa tudi zaradi rasti družbenega standarda svetovnega prebivalstva in demokratizacije družbe ter sodobnih prometnih telekomunikacij, predvsem pa letalskega prometa in interneta.

»Nič nas ne sme presenetiti« tudi v slovenskem turizmu Tako kot pred izbruhi vulkanov, potresi, cunamiji in vsemi drugimi velikimi naravnimi nesrečami ter pojavom smrtonosnih bolezni se tudi raznim negativnim procesom v družbi v

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 33 /

/kozlevcarur 9:16:30

globalnih okvirih lahko upremo, lahko omilimo njihove posledice ali pa jih s pravočasnim reagiranjem celo zaustavimo ali izničimo. Seveda to lahko storijo le dobro organizirane države in družbene skupnosti, pa tudi vsi gospodarski in družbeni subjekti.

Vsaka država je zaradi bolj ali manj slabih zgodovinskih izkušenj z vojsko pripravljena na obrambo države oziroma na vojno. Zaradi strahu pred globalnim uničenjem z jedrskimi orožjem pa v zadnjih sedemdesetih letih, po drugi svetovni vojni, prihaja le do manjših vojaških spopadov, zato obrambna pripravljenost z vojsko ni tako pomembna kot nekdaj. Zdaj moramo biti ves čas pripravljeni na druge naravne in družbene pretrese, ki imajo, ko zavzamejo globalno sfero, zelo uničujoče posledice.

Vsem tem negativnim procesom v sodobnem svetu, v katerem živimo, je v zadnjem času kljub hitremu, lahko bi rekli nezaustavljivemu razvoju in odpornosti izpostavljen tudi svetovni turizem. Seveda tudi slovenski. Da njihove posledice ne bi bile hude, da bi jih čim bolj omilili ali celo preprečili, bi morali v slovenskem turizmu na vseh ravneh sprejeti načrte kriznega upravljanja in vodenja. Nekakšen sistem »nič nas ne

sme presenetiti«, ki je na drugih področjih odlično deloval. Zdaj bi ga bilo treba, seveda še bolj domišljenega, prenesti tudi na slovenski turizem. Tak sistem naj bi vsakemu, ki je zaposlen v turizmu ali od njega tako ali drugače živi, dodelil ustrezno vlogo in odgovornost za preventivo in kurativo v slovenskem turizmu.

Naj bom konkreten. Najprej bi morali sprejeti strategijo in sistem kriznega menedžmenta na ravni države in se seveda za to tudi primerno organizirati.

Vsakemu organu in vodji bi morali določiti zadolžitve in odgovornost ter pristojnosti v potencialnih kriznih razmerah. Ta sistem bi morali nato razdelati, seveda v pametnih okvirih, do najnižjih turističnih subjektov in posameznikov. Samo s takšnim pristopom bomo lahko preprečili ali vsaj omilili negativne posledice dogajanj v svetu, ki lahko prizadenejo tudi Slovenijo in slovenski turizem.

Živeti in preživeti v svetu nove normalnosti

11. septembru povsod bolj ali manj živimo v svetu »nove normalnosti«. Temu dejstvu se žal ne moremo ogniti niti ga nismo, vsaj dokler bo svetu večinsko vladal sistem neoliberalnega kapitalizma, sposobni spremeniti, zato se moramo nanj pripraviti in se mu prilagoditi. Tudi v turizmu.

Krizno komuniciranje je sestavni ali celo ključni del celovitega kriznega upravljanja. To še zlasti velja za turizem.

Njegov ciljni namen je ohraniti in povrniti zaupanje turistov in njihovo ponovno pridobivanje za obisk po kriznih dogodkih, česar se zagotovo najbolj zavedajo turistični strategi v Egiptu, Tuniziji, v zadnjem času tudi v Turčiji in zagotovo tudi v Parizu. Zato je prav, da se v Sloveniji na morebitne podobne dogodke, če ne na kaj drugega, pa zagotovo na vprašanje meja in odnosa do migrantov tako glede kriznega upravljanja in vodenja kakor tudi komuniciranja pravočasno pripravimo. To pa pomeni: začnimo zdaj!

Da bi lahko doumeli potrebo po kriznem vodenju in komuniciranju, moramo najprej spoznati, da v nemirnem svetu po

oddih 33

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 34 /

/kozlevcarur 9:16:30

Slovenski turistični novinarji so praznovali Abrahama

50 let organiziranega delovanja slovenskih turističnih novinarjev Drago Bulc

Peščica slovenskih novinarjev, ki se je ukvarjala s turizmom, je svojo stanovsko organizacijo ustanovila 24. aprila 1965 v Ljubljani. Za vodjo sekcije je bil izvoljen Milenko Šober, ki je ostal na čelu slovenskih turističnih novinarjev dolgo obdobje devetindvajsetih let.

34 oddih

Eden izmed razlogov, da so slovenski turistični novinarji ustanovili svojo sekcijo pod okriljem Društva novinarjev Slovenije, je bilo sodelovanje pri organizaciji letnega kongresa Svetovnega združenja turističnih novinarjev FIJET. V svetovno združenje je bilo že od leta 1961 včlanjeno Društvo novinarjev Jugoslavije s svojo Sekcijo turističnih novinarjev Jugoslavije, med njenimi člani pa je bil takrat tudi že Milenko Šober. Že leta 1965, v letu ustanovitve svoje stanovske organizacije, so slovenski turistični novinarji izpeljali organizacijo študijske poti za tuje novinarje.

V sedemdesetih in osemdesetih letih je Sekcija turističnih novinarjev štela že 31 članov. Takrat smo bili zelo aktivni tudi v Svetovnem združenju turističnih novinarjev FIJET. Milenko Šober je bil več mandatov član Izvršnega odbora. Za leto 1985 smo pridobili organizacijo 28. FIJET kongresa v Portorožu. 180 udeležencev je poleg Slovenije obiskalo tudi Hrvaško, Italijo in Avstrijo, kar je bil za tisti čas izjemen primer sodelovanja več držav pri organizaciji kongresa. Tema strokovnega

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 35 /

/kozlevcarur 9:16:30

dela kongresa je bila »Informacijska in komunikacijska tehnologija, pomen informacijskih sistemov in njihov vpliv na delo novinarjev«. Vsi, ki smo obiskovali berlinsko turistično borzo ITB in smo tam že lahko spremljali »besedilo na zaslonu«, prve zametke v naslednjih desetletjih tako hitrega prodora informacijske tehnologije v turistično poslovanje in novinarstvo, smo namreč to znanje želeli prenesti tudi turističnim novinarjem po vsem svetu.

Tradicijo sekcije nadaljuje društvo Člani Sekcije turističnih novinarjev so morali biti praviloma tudi člani Društva novinarjev Slovenije, ker pa je bilo v slovenskih medijih vse več novinarjev, ki niso pokrivali le turizma, pa fotografov, ki so se usmerili v popotniško fotografijo, in publicistov, ki so objavljali strokovne članke, je napočil čas za prilagoditev razmeram in vključevanje tudi tistih, ki niso bili člana društva novinarjev.

Tako smo 23. marca 2005 ustanovili samostojno društvo in se 12. maja, ob štiridesetletnici organiziranega delovanja slovenskih turističnih novinarjev, odločili, da se kot samostojna nacionalna organizacija včlanimo v Svetovno združenje turističnih novinarjev FIJET. Tako smo novoustanovljeno društvo registrirali kot Društvo turističnih novinarjev FIJET Slovenija. Danes ima to društvo približno šestdeset članov, od

ustanovitve dalje pa ga vodi Drago Bulc z njemu lastno energijo, vpetostjo v turizem in dolgoletnimi izkušnjami na področju novinarstva.

Leta 2008 je društvo uspešno organiziralo jubilejni 50. FIJET svetovni kongres, ki se ga je udeležilo 170 članov iz dvajsetih držav. Strokovna tema kongresa je bila »Podnebne spremembe in njihov vpliv na turizem«. Ob koncu kongresa je bila tudi volilna skupščina, na kateri je bil Drago Bulc izvoljen za člana Izvršnega sveta FIJET. Kot predsednik društva FIJET Slovenija je po funkciji že deset let tudi član Odbora direktorjev tega najstarejšega in največjega združenja turističnih novinarjev na svetu.

Maja leta 2010 je na pobudo in v organizaciji društva FIJET Slovenija potekala prva mednarodna FIJET akademija za mlade turistične novinarje na Bledu, leto pozneje v Portorožu, leta 2012 pa tretja v Mariboru. To je bil izviren projekt društva z osnovnim ciljem dodatno izobraževati mlade turistične novinarje predvsem na področju trajnostnega turizma, v sodelovanju z vrhunskimi in mednarodno priznanimi strokovnjaki v povezavi s proučevanjem že uveljavljenih primerov dobre prakse v slovenski in mednarodni turistični ponudbi. Projekta je bil namenjen tudi mreženju med mladimi turističnimi novinarji iz vsega sveta in spoznavanju turistične ponudbe Slovenije. Za projekt Akademije je društvo leta 2010 dobilo

nagrado za ustvarjalnost in inovativnost – snovalec.

Od leta 2011 po izboru članov društvo FIJET Slovenija podeljuje priznanje za vrhunske dosežke v slovenskem turizmu kristalni Triglav. Društvo od leta 2011 organizira tudi Mednarodno trgatev turističnih novinarjev, s ciljem promovirati vinorodne predele Slovenije in naše avtohtone vinske sorte.

Prizadevanja društva so ves čas vpeta v promocijo slovenskega turizma tako v domači kot tuji javnosti.

Na predlog društva je svetovni FIJET doslej v Sloveniji že dvakrat podelil najvišje priznanje zlato jabolko, ki ga nekateri imenujejo kar svetovni turistični oskar za turizem, FIJET pa ga podeljuje od leta 1971. Leta 2012 je zlato jabolko prejela Fundacija Poti miru v Posočju za skrbno obnavljanje in ohranjanje zgodovinske in kulturne dediščine iz obdobja prve svetovne vojne v Posočju, leta 2014 pa Postojnska jama, ker je uspešno vpeljala principe trajnostnega turističnega razvoja, da bi ohranila to izjemno naravno turistično znamenitost za prihodnje rodove v dobrem ali celo boljšem stanju, kot je danes.

Društvo FIJET Slovenija je tretje zlato jabolko, ki se ga je prijelo ime oskar za turizem, namenilo Ljubljani za projekt Zelena prestolnica Evrope. Delegacija FIJET s predsednikom Tianijem Haddadom na čelu ji ga bo na posebni prireditvi podelila konec junija. oddih 35

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 36 /

/kozlevcarur 9:16:30

Jakob je pripotoval letos že petič …

Mednarodna sejemska nagrada za turistično odličnost in inovativnost Prof. dr. Janez Bogataj

Del sejemskega dogajanja in vsebin je letos že petič tudi podelitev mednarodne nagrade jakob za turistično odličnost in inovativnost.

Poudarek je na inovativnosti, saj v turističnem svetu tako rekoč iz dneva v dan nastajajo izvirni proizvodi.

Mednarodna strokovna žirija vsako leto razpiše temo tekmovanja. Letošnja so bili inovativni turistični proizvodi v naravi. Po pregledu in oceni 23 prijav iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije je žirija ugotovila, da je velika večina prijaviteljev spregledala poudarek na inovativnosti, torej na turističnih proizvodih, ki so nekaj novega v turističnem in siceršnjem svetu.

Poleg tega je bil že v naslovu poudarek tudi na naravi, na naravnih okoljih, njihovem spoznavanju in ohranjanju ter vzdržnem (trajnostnem) razvoju. Žirija se je odločila, da nagrado jakob prejme turistični proizvod »gozdni selfness« Lokalne turistične organizacije Laufar Cerkno. Prijavljeni in predstavljeni

36 oddih

turistični proizvod je resnično nov, izviren in tudi vsebinsko svež v siceršnji turistični ponudbi, ne le Cerkljanskega ampak tudi širše. Vanj sta vtkani izredna volja ter energija njegovih (mladih) nosilcev, ki se spaja z energijo naravnega okolja čudovite cerkljanske narave. Žirijo še posebno veseli tudi dejstvo, da je to proizvod, ki ga lahko njegovi avtorji in avtorice kot model uspešno prenesejo tudi v druge turistične destinacije.

Dokazuje pa tudi, kako je treba razvijati enostavne lokalne ali regionalne turistične vsebine, ki izvirajo iz lokalne nuje in možnosti, ki jih ponuja narava z njenimi pozitivnimi učinki na človeka.

Gozdni selfness (za selfness v slovenskem jeziku žal še ni ustreznega naziva) ponuja različne oblike izvirnih sprostitev in meditativnih oblik v naravnem okolju, torej med hojo po gozdovih in travnikih.

Mednje je vključena tudi kulinarična ponudba z naborom izrazito lokalnih živil in jedi, ki pa ne pretirava s količino, ampak vnaša paleto lokalnih okusov v naravna doživetja ter sooblikuje sprostitvena dejanja. Proizvod izvajajo v manjših skupinah in pod strokovnim vodstvom.

Med drugimi prijavljenimi proizvodi je bilo razmeroma veliko tematskih ali splošnih pohodniških in kolesarskih poti ter spustov po rekah. Sicer je zelo razveseljivo, da se razvijajo take oblike turizma, žal pa jih ne moremo označiti kot inovativne, saj se podobne že vrsto let razvijajo v številnih naravnih okoljih po svetu.

Drugo večjo skupino po številu prijav so sestavljali projekti, ki predstavljajo različne vrste turističnih naselij, resortov, apartmajev v naravnem okolju, bodisi v

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 37 /

/kozlevcarur 9:16:30

ekoloških hišicah ali hotelih bodisi s spanjem v krošnjah dreves. V te okvire sodijo tudi prizadevanja za do okolja prijazne planinske koče ali ponudba tako imenovanega turističnega čebelnjaka, kjer se izvajajo v svetu in tudi v Sloveniji že znane in vedno bolj popularne apiterapije. Vsem je bilo skupno izhodišče v ekološki naravnanosti ter povezanosti z naravnim okoljem, v katerega so posamezni objekti postavljeni ali vključeni v razne vrste vasi, čeprav tako poimenovanje ni najbolj posrečeno.

V tretjo skupino prijav sodijo različne mobilne in medmrežne aplikacije, ki ponujajo popolne informacije ter navodila za kolesarske in pohodniške poti ali se usmerjajo na podajanje določenega dela čezmejnega območja. Seveda tudi to niso bile novosti, ampak le variacija že videnega in poznanega.

Kljub povedanemu lahko poudarjeno zapišemo, da so bili rezultati letošnjega petega natečaja za nagrado jakob tako po številu kot tudi predlaganih vsebinah najboljši doslej. To dokazuje staro dejstvo, da se turizem in z njim turistična ponudba hitro in dinamično spreminjata ter postajata vedno bolj prijazna do posameznika ali skupine. Odmikata se torej od svojih (nekdanjih) industrijskih

oblik, sindikalnega avtomatizma in neobvladljivih posledic množičnosti.

Za leto 2017 je strokovna žirija že pripravila novo temo za nagrado jakob, in sicer »Inovativni projekti, ki udejanjajo povezanosti turizma, kultur in medkulturnosti«. Naša prizadevanja v tem delu Evrope morajo biti namreč usmerjena v odprtost različnim sosednjim prostorom in oblikovanje skupnih vsebin ali modelov, ki bodo bogatili vse vključene strani.

Zadnji čas je, da se poglobljeno spomnimo tudi na tradicije tega dela Evrope v preteklih stoletjih, ko sta kulturo izražanja in prizadevanja označevali pestrost in raznolikost. Hkrati je tudi skrajni čas, da se začnemo usmerjati v različne oblike medsebojne povezanosti in odprtosti. Tematiko razpisa za prihodnje leto moramo razumeti tako na lokalnih in regionalnih kot tudi na medregionalnih ali meddržavnih ravneh.

oddih 37

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 38 /

/kozlevcarur 9:16:30

Promocijsko besedilo

Vabljeni na 2. festival celostnega zdravja Dao Yah Drugi festival celostnega zdravja bo potekal od 29. do 31. januarja 2016 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Festival celostnega zdravja Dao Yah je nastal kot rezultat vizije in želje, da strokovni in laični javnosti na kakovosten in vsebinsko večplasten način predstavimo pogled na zdravje in zdravljenje tradicionalnih medicinskih sistemov: tradicionalne kitajske medicine, indijske tradicionalne medicine (ajurvede) in homeopatije.

Prvo leto smo želeli predstaviti te medicinske sisteme na splošno: iz katerih pogledov na življenje in zdravje izhajajo in kako razumejo nastanek bolezni. Letos, ko bomo na zainteresirano publiko naslovili drugič, pa smo mnenja, da bo pogled še nekoliko jasnejši (kolikor je to možno ob časovno omejenih predavanjih), če bomo vsako leto obravnavali neko konkretno tegobo. Letos bo to povišan krvni tlak, ena od najbolj razširjenih bolezni modernega sveta.

Veliko nujno splošnih, a vseeno uporabnih napotkov, ki jih bodo obiskovalci lahko dobili na drugem festivalu Dao Yah, bo v oporo ljudem, ki jih te težave že pestijo, kot tudi

tistim, ki jih želijo preprečiti. Strokovnemu občinstvu pa bo pristop tradicionalnih medicinskih sistemov z večtisočletno tradicijo omogočil razširjanje razumevanja patofiziologije bolezni, s katero se pogosto srečuje pri svojemu delu.

Zakaj obiskati 2. festival celostnega zdravja Dao Yah

– Da izvemo več in kaj novega o starodavnih modrostih, spoznamo, kaj dobrega prinašajo konkretno vsakomur izmed nas, ter ponovno odkrijemo njihovo uporabnost za današnji čas.

AJURVEDA Z JOGO|HOMEOPATIJA|TRADICIONALNA KITAJSKA MEDICINA

38 oddih

– Da prejmemo informacije pri kredibilnem viru, od strokovnjakov, ki prihajajo s področij medicine in farmacije ter so svoje formalno znanje nadgradili z dolgoletnim usposabljanjem na priznanih ustanovah in z izvajanjem v praksi.

– Da spoznamo, zakaj je pomembno v današnjem materialnem svetu posvetiti pozornost tudi drugim razsežnostim.

– Da se prepričamo, da je celostno zdravje več kot le telesno zdravje ter odpravljanje posledic motenj in bolezni, ki so nas prizadele.

Podrobnejši program: www.daoyah.si Cankarjev dom, Linhartova, Kosovelova dvorana, Dvorane M, Drugo preddverje Petek, 29. januar: vstop prost Brezplačen vstop na prodajno razstavo, prireditve na odprtem odru!

Nakup vstopnic: Prodajno-informacijsko središče CD (podhod Maxija), pooblaščeni prodajalci, po telefonu in na spletu.

Cena: 8 evrov (posamezno predavanje), 15 evrov (celodnevna vstopnica), 25 evrov (dvodnevna vstopnica), 15 evrov (posamezna delavnica ali seminar).

predavanja, delavnice, seminarji, prodajna razstava, odprti oder

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 39 /

/kozlevcarur 9:16:30

Razvojna agencija Savinjske regije

Kaj velja pokazati obiskovalcem Savinjske doline Savinjska regija velja za deželo neokrnjene narave, bogate ponudbe doživljajskih storitev s kulturno-turističnim in športno-rekreativnim pridihom, kulinaričnih doživetij in prijaznih ljudi.

Razprostira se od severozahoda z mogočnimi Kamniško-Savinjskimi Alpami preko čudovitih dolin in gozdov Zgornje Savinjske doline do energetsko bogate Šaleške doline, s hmeljem bogate Spodnje Savinjske doline, zgodovinskih zakladnic osrednjega Celjskega, Dravinjskega z razkošji Zreškega Pohorja, gričevnatega in s soncem obsijanega Obsotelja in Kozjanskega na jugovzhodu.

Središče regije Celje s svojo bogato zgodovino ohranja pomembno poselitveno, gospodarsko in prometno vlogo regije. Ohranja se tradicija kovaštva, glažutarstva in steklarstva na območju Rogaške Slatine, hmeljarstva v Spodnji Savinjski dolini, premogovništva v Velenju, lesarstva v Zgornji Savinjski dolini in na Pohorju, flosarstva na Ljubnem ob Savinji, pivovarstva v Laškem ter izdelovanja filca na solčavskem in vinogradništva na šmarskem, virštanjskem ter konjiškem območju.

Zeliščarstvo se je ohranilo v Žički kartuziji in Olimju, čebelarstvo in sirarstvo pa se uspešno ohranjata na več območjih regije.

Gospodarsko se Savinjska regija vse bolj uveljavlja z razvojem turizma. Prireja številne sejemske dogodke, med katerimi je najodmevnejši vsakoletni Mednarodni obrtni sejem v Celju, ki ga vsako leto obišče več deset tisoč obiskovalcev.

Ponos zdraviliške regije so Terme Olimia, Thermana Laško, Terme Topolšica, Terme Zreče, Rimske Terme, Zdravilišče Rogaška Slatina z vrelci naravne mineralne vode in Terme Dobrna, kot najstarejše slovensko termalno zdravilišče. Turizem poganjata tudi turistični središči Rogla in Golte, osrednja smučarska centra z dodatno poletno ponudbo. Kot se za turistično regijo spodobi, se v njej vse leto vrstijo različne zanimive prireditve.

Tradicionalno Pivo in cvetje v Laškem je največja turistična prireditev v Sloveniji, Pikin festival v Velenju pa največji otroški festival v Sloveniji. Razstavo cvetja v Mozirskem gaju vsako leto obišče več deset tisoč ljudi.

Osrednja reka v tej regiji je Savinja, najdaljša reka, ki teče izključno po slovenskem ozemlju. Njen slap Rinka, nad katerim začenja svoje življenje, je spomenik naravne dediščine v nedrju Savinjskih Alp. Tu je tudi Logarska dolina, ena najlepših alpskih, ledeniško oblikovanih dolin. Ob Savinji najdemo oddih 39

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 40 /

/kozlevcarur 9:16:30

številne lepo urejene turistične kampe, ki jih odkriva vedno več obiskovalcev.

Med večjimi jezeri in ribniki Savinjske regije so Šmartinsko, Velenjsko, Družmirsko, Škalsko, Braslovško, Žovneško in Slivniško jezero ter ribnik Vrbje pri Žalcu. Naravna posebnost regije je Kozjanski park, ki je eno najstarejših zavarovanih območij Slovenije. V Savinjsko regijo spada tudi območje Pohorja, ki je s pestrim rastlinskim in živalskim svetom eden od biserov narave Slovenije. V regiji najdemo tudi kraško jamo Pekel, ki jo krasi najvišji podzemni slap v Sloveniji. Posebno naravno bogastvo premore Velenjska kotlina, v kateri je največje nahajališče lignita v tem delu Evrope.

Kulturno dediščino polpretekle zgodovine Savinjske regije so najbolj zaznamovali grofje Celjski, ki izvirajo iz rodbine gospodov Žovneških. Še dandanašnji se

40 oddih

oživljajo zgodbe z liki Friderika I., Hermana II., Barbare Celjske in Veronike Deseniške. Srednjeveško zgodovino regije izpričujejo številni dvorci in gradovi, med katerimi so danes obnovljeni Celjski grad, Velenjski grad, grad Podsreda, dvorec Strmol v Rogatcu in grad Komenda na Polzeli. Posebno mesto v zgodovini regije zasedajo odkritja rimske Celeie, mesta, ki ga je delno moč videti pod današnjim Celjem. Pomembni zgodovinski obeležji sta tudi rimsko antično grobišče v Šempetru in arheološko najdišče Rifnik pri Šentjurju z največjo poznoantično naselbino na Slovenskem. Kartuzijanska samostana v Žičah in Jurkloštru, ki sodita med tri najstarejše srednjeevropske kartuzije, sta posebni dragocenosti. V množici lepo ohranjenih cerkva je najznamenitejša in slikovita cerkev sv.

Roka s kalvarijo, ki je eno od sedmerih čudes Slovenije.

Bogato in uspešno ekipno športno tradicijo v tej regiji imajo rokomet, nogomet, košarka, atletika in tudi odbojka, med posamezniki pa izstopajo

judoisti celjskega kluba. V regiji najdete izjemne športne objekte, največ v Celju in Velenju. Uveljavljajo se tudi skakalnica na Ljubnem ob Savinji, kajakaški in kanuistični center Špica na Savinji, Rogla pa je že pridobila mednarodni sloves smučarsko-tekaškega centra in klimatskega središča za priprave športnikov. Številne planine in gore obiskovalcem ponujajo možnost rekreativnega pohodništva, vsako leto pa je v tej regiji organiziranih tudi več kolesarskih in tekaških rekreativnih prireditev.

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 41 /

/kozlevcarur 9:16:30

oddih 41

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 42 /

/kozlevcarur 9:16:30

Slovenska turistična organizacija

Slovenia Green – vabljeni na zelena doživetja!

Stojnica I feel Slovenia bo na letošnjem osrednjem turističnem sejmu v Ljubljani odeta v zeleno; ne samo vizualno, temveč tudi in predvsem v predstavitvi slovenskih turističnih destinacij, ki so pridobile znak Slovenia Green.

Ali je zelena in trajnostna usmeritev naše dežele in njene turistične ponudbe prava ali ne, že dolgo ni vprašanje. Privlačna konkurenčna turistična ponudba, zasnovana na trajnostnem konceptu ter razvoju kakovostnih in inovativnih turističnih produktov visoke dodane vrednosti, je ključni element konkurenčnosti, po kateri se naša dežela in njena turistična ponudba razlikujeta od drugih destinacij.

Slovenska turistična organizacija, ki ji je zaupan razvoj in trženje slovenske turistične ponudbe, je zeleno, tj. trajnostno usmeritev opredelila kot edino pravo razvojno priložnost naše dežele in njene turistične ponudbe, sistematično, celostno in integralno uvajanje trajnostne usmeritve pa postavila v jedro delovanja, to je razvoja in promocije slovenskega turizma. Med ključnimi strateškimi usmeritvami zelenega turizma Slovenske turistične organizacije je v ospredju aktivna usmeritev turizma v zeleno gospodarstvo, informiranje deležnikov in izvajanje spodbude, kot ključni korak pri uvajanju trajnostnega koncepta pa je zasnovan razvoj Zelene sheme slovenskega turizma.

Zelena shema slovenskega turizma je model poslovanja, ki je zasnovan kot spodbuda za turistične destinacije, da

42 oddih

oblikujejo svoj razvoj na osnovi trajnostnih indikatorjev.

In prav ponudba slovenskih destinacij, katerih nit razvoja in promocije je zelena in ki so pridobile znak, se z zelenimi doživetji predstavljajo pri stojnici slovenskega turizma I feel Slovenia.

Destinacije, ki jih odlikuje zelena turistična ponudba

V letu 2015 so se v projekt Zelena shema slovenskega turizma vključile naslednje destinacije: Dolina Soče, Brda, Celje, Cerkno, Idrija, Kamnik, Kranjska Gora, Laško, Maribor, Nova Gorica, Ptuj, Radlje ob Dravi, Rogla - Zreče, Velenje in Žalec.

Prva destinacija, ki smo jo ocenili po ZSST in je edina že pridobila znak Slovenia Green Destination, je Ljubljana.

Pri stojnici I feel Slovenia se bodo predstavljali Idrija z dediščino živega srebra in rudarskega življenja, Kamnik s pastirsko dediščino, Laško z dediščino pivovarstva in medičarstva, Radlje ob Dravi z biološkim bazenom, Rogla in Zreče z zgodbo o pohorskem zraku ter Žalec z zgodbo o zelenem zlatu, hmelju.

Pohodniška pot Alpe Adria

Pri stojnici slovenskega turizma I feel Slovenia se predstavlja tudi tematska

Zelena shema slovenskega turizma – Slovenia Green Slovenska turistična organizacija je v sodelovanju z Zavodom Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace v letu 2015 vzpostavila in predstavila nacionalni program za pospeševanje uvajanja trajnostnih poslovnih modelov v turizmu, imenovan Zelena shema slovenskega turizma (ZSST), ter ga komunikacijsko podprla z znakom Slovenia Green. Gre za kompleksno zasnovan sistem, ki deluje na dveh ravneh: ravni destinacij oziroma občin in ravni posameznih turističnih ponudnikov. Aktivnosti ZSST so trenutno v polnem teku; medtem ko je ena destinacija in šest ponudnikov že pridobilo znak Slovenia Green, je v testni fazi ocenjevanja po ZSST dodatnih petnajst destinacij, v procesu pridobivanja s strani sheme priznanih zelenih certifikatov pa devet hotelirjev.

pohodniška pot Alpe Adria Trail, to je pot za vodene pohode in proste izlete, ki poteka od vznožja Velikega Kleka (Grossglockner) prek Slovenije do mesta Milje (Muggia) ob Jadranskem morju. Pot vodi skozi tri dežele (Avstrijo, Slovenijo, Italijo) in je zamišljena kot manj zahtevna pohodniška pot v nealpskem okolju.

Območje Alp in Jadrana je posebna regija z zelo raznoliko tradicijo, zgodovino in edinstvenimi naravnimi pokrajinami.

Gre tudi za turistično umestitev Koroške, Slovenije in Furlanije - Julijske krajine na zemljevid naravnega in pohodniškega turizma (trajnostnega turizma na področju Alp in Jadrana). Pot je bila speljana po obstoječih poteh, primernimi za pohodništvo, in določena v sodelovanju z regionalnimi turističnimi organizacijami ter skupaj s strokovnjaki za pohodništvo na terenu. Pohodniško pot Alpe Adria sestavlja 43 etap, vsaka meri največ 20 kilometrov ali največ sedem ur hoje. V okviru poti obstaja tudi približno 130 kilometrov dolga krožna pot, ki vključuje vse tri države in je razdeljena na šest etap. Trenutno je 23 etap na Koroškem, devet v Sloveniji in enajst v Italiji, njihova skupna dolžina pa meri skoraj 750 kilometrov.

Več informacij o pohodniški poti Alpe Adria je na voljo na naslovu www.alpeadria-trail.com.

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 43 /

/kozlevcarur 9:16:30

oddih 43

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 44 /

/kozlevcarur 9:16:30

Hrvaška v predsezoni

Kam na enodnevni izlet, za konec tedna ali na dopust

Slovenci imamo srečo, da smo umeščeni med hribe in morje, naše sosede pa so države, v katerih je zelo veliko krajev, mest in območij, ki jih velja obiskati. Prav vsi so primerni za kratek izlet, obisk za konec tedna ter krajše ali daljše počitnice.

Med najbolj priljubljenimi dopustniškimi cilji večine Slovencev so turistični kraji Hrvaške. V poletnih mesecih je najbolj oblegana Jadranska obala, vse večji pa je obisk tudi pred sezono in po njej. Nadvse priljubljen dopustniški cilj so seveda jadranski otoki.

Na Rab in Rabsko fjero

S tridesetimi peščenimi plažami in številnimi slikovitimi zalivčki, ki so jih turisti iz vsega sveta našli že pred skoraj 125 leti, je Rab resnično otok sreče. Rab je zaradi kristalno čistega, toplega in plitvega morja idealen za družine. Tu si lahko prav vsak najde idealno plažo: plažo za nudiste, odročen zaliv, plažo za pse in tudi plažo za samske, ki si želijo malo ljubezni.

Tipičen dan na Rabu se začne z zdravim zajtrkom pred odhodom na plažo. Nato je na vrsti uživanje v soncu in morju, čemur sledita lahko kosilo in prijeten dremež v senci borovcev. Nekateri pred sončnim zahodom otok z veseljem raziščejo s kolesom, peš ali celo v kajaku. Čas pred večerjo se lahko izrabi tudi za nakupe, obisk trgovin s spominki in zabaviščnih parkov, pred odhodom v nočne klube pa se uživa ob koktajlu, plesu ali celo na lepotnem tekmovanju.

Rab spoštuje tradicijo in posebno mesto na koledarju njegovih dogodkov ima Rabska fjera, ki vsako leto na otok privabi več kot 10 tisoč obiskovalcev.

Med 25. in 27. julijem rabske ulice oživijo kot prizorišče srednjeveškega festivala, na katerem obrtniki pokažejo svoje veščine in razstavijo tradicionalne izdelke, samostrelci tekmujejo v streljanju na tarčo, obiskovalci pa uživajo v vrhunskemu programu in raznoliki ponudbi.

44 oddih

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 45 /

/kozlevcarur 9:16:30

Pomemben dan na Rabu pa je tudi zadnja aprilska nedelja. Takrat prebivalci Raba in Loparja obhajajo praznik Križi in pripravijo tradicionalno romanje, katerega začetki segajo v 15. stoletje, v čas med kugo, ko so prebivalci Raba verjeli, da jih samo bog lahko reši pred smrtjo.

Verniki romajo po otoku vse do Katedrale vnebovzetja blažene Device Marije v mestu Rab, kjer poteka osrednja slovesnost.

Zadnji dan pustovanja, na pustni torek, prebivalci Loparja ponovijo 150-letni ritual: nadenejo si tradicionalno pustno masko, klobuk in vizero, prepevajo tradicionalne ljudske loparske pesmi in hodijo od hiše do hiše, kjer jih domači sprejmejo z domačo hrano in pijačo.

Druge loparske navade in običaje lahko spoznate na nastopih KUD-a San Marino ali na različnih sejmih starih obrti in rokodelstva, ki potekajo na otoku. Prav posebno zanimiva sta tradicionalna plesa tanac in pojka, ki se uprizarjata ob zvokih posebnega pihalnega instrumenta miha.

Krk – zlati otok

Krk je eden največjih jadranskih otokov. S kopnim ga povezuje Krški most, ki meri oglas 203x130.pdf 1 16.1.2016. 7:35:04

oddih 45

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 46 /

/kozlevcarur 9:16:30

kar 1430 metrov. Zgradili pa so ga leta 1980 in se je s svojo impresivno podobo lepo vključil v slikovit otoški pejsaž. Prav vsi kraji in mesteca na tem otoku premorejo bogato turistično tradicijo in kakovostno ponudbo namestitev v hotelih, kampih, pri zasebnih ponudnikih, turističnih kmetijah ali hostlih. Ljubitelji navtičnega turizma tudi dobro vedo, da je tu najstarejša marina na Jadranu, Marina Punat, sodoben in prestižen navtični center, v katerem so jim na voljo servisne usluge.

Zlati otok, kot so ga poimenovali že v antiki, lahko odkrivate v prav vseh letnih časih, najlepši pa je menda spomladi, ko se prebuja narava in vas začara prijeten vonj zdravilnih zelišč. Mnogi obožujejo tudi jesen, ko je morje še dovolj toplo za kopanje, na otoku diši po pravkar obranem grozdju, oljke pa so polne plodov.

Naselja na Krku skrivajo tisočletne spomenike kulture, cerkve, muzeje in galerije. Prav vsi otoški kraji so majhne oaze bogatih ostalin naravnih, kulturnih in zgodovinskih vrednot.

V Omišlju se lahko 11. in 12. junija udeležite Festivala folklore, od 17. do 24. junija pa si lahko ogledate gledališki

46 oddih

festival, na katerem bodo sodelovali tako profesionalni kot ljubiteljski ansambli.

V Malinski bodo od 2. do 8. maja potekali Dnevi sira in deležni boste ponudbe jedi

in izdelkov iz ovčjega sira. Mesec dni pozneje bo za vse ljubitelje rokovske glasbe pripravljen dvodnevni koncert hrvaških in avstrijskih skupin, nekaj dni

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 47 /

/kozlevcarur 9:16:30

pozneje pa bo tu potekala tudi kolesarska prireditev z izjemno ponudbo domače hrane in pijače.

V mestu Krk bo še posebno veličastna prvomajska proslava z bogatim večernim programom, 21. junija pa bo tam pripravljen koncertom na plaži – proslavili bodo pozdrav poletju. V Punatu ne smete zamuditi Punatske noči, ki bo sredi julija, za vse, ki se ukvarjajo z vrtnarjenjem, pa bo zanimiva že prireditev v Baški konec aprila. Da bo v začetku avgusta Ribarski dan, seveda marsikdo že ve.

Več podatkov lahko dobite pri Turistični skupnosti otoka Krka, Trg sv. Kvirina 1/II, tel. 00385 51 221 359, e-pošta: tz-otokakrka@ri.t-com.hr; www.krk.hr.

Počitek v srcu hrastovih gozdov

Po cestah in naseljih Vukovarsko-Sremske županije je vsako leto več turistov in vse manj je takih, ki na vzhodni predel Hrvaške zaidejo le po naključju.

V zadnjih nekaj letih se je tu zelo razvil ruralni turizem, turističnih kmetij je vedno več, njihovi gospodarji pa vse bolj širijo že sicer pestro ponudbo. Največja je Acin salaš v Tordincih, ki omogoča namestitev v tradicionalnih kmečkih

hišicah kar petdesetim gostom. Tem so na voljo številne športne dejavnosti na prostem, seveda pa tudi izjemna kulinarična ponudba.

Območje, ki ga omejujeta Donava in Sava, je tudi prostor nepreglednih hrastovih gozdov, po katerih tečejo struge številnih majhnih rek in potokov. To je pravi raj za vse ljubitelje narave, še posebno za ribiče in lovce. Na voljo so jim številne izvrstno urejene lovske koče, ki jih je moč najeti, ribolov pa je z ribiško dovolilnico možen na vseh rekah. Izkušeni ribiči trdijo, da le malo krajev ponuja takšen užitek ob ribolovu in muharjenju kot Virovo v srcu hrastovega gozda.

Med številnimi dogodki in prireditvami, ki sem privabljajo množice obiskovalcev, naj opozorimo na Rimske dneve v Vinkovcih, filmski festival v Vukovarju,

okrašeni Srem v Nijemcih, žetev v Županji in trgatev grozdja v Iloku, na območju županije pa že več let pripravljajo tudi druge zanimive prireditve, kot sta Festival dokumentarnega rokovskega filma ter prav posebna prireditev Vinkovo u Iloku.

Pri slednji gre za enomesečno veselico, ki poteka v vseh zasebnih vinskih kleteh, teh pa v teh krajih nikakor ni malo.

Ste pripravljeni na prvi planinski izziv in užitek?

Vsekakor boste naredili dobro potezo, tudi če se boste odločili za obisk prav svojevrstne gore, ki se dviga na skoraj 1000 metrov nadmorske višine in kraljuje nad slavonskimi ravnicami. Tam lahko odkrijete vulkanske stene, tihe jame in številne slapove in potoke, pa tudi mnoge

oddih 47

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 48 /

/kozlevcarur 9:16:30

izvire termalne vode, med pohodom pa počivate v senci stoletnih krošenj bukev in hrastov. Ko boste odkrili Papuk in njegovo lepoto, ga boste brez dvoma vključili v svoj zemljevid najljubših planinskih ciljev in se še velikokrat vrnili.

V prvih spomladanskih dnevih je v organizaciji planinskega društva Sokolovac iz Požege že tradicionalno pripravljen zbor planincev iz vse

48 oddih

Slavonije, pa tudi iz drugih delov Hrvaške, in pogosto se jim pridružijo tudi ljubitelji gora iz sosednjih držav. Kar 33 let že navdušuje tako izkušene planince na eni kot rekreativne pohodnike na drugi strani, vsi pa uživajo ob spoznavanju planinske poti čudovitega Papuka.

Vsi, ki so se že udeležili tega spomladanskega veselja, pravijo, da vrhunska fizična kondicija ni potrebna. V

tem svojevrstnem in prav posebnem planinskem dogodku namreč že več kot tri desetletja uživajo tudi otroci in mladi ter stari pohodniki.

Letos se bodo planinci na Papuku zbrali že 34. Navajamo nekaj osnovnih podatkov.

• Datum pohoda: nedelja, 13. marca • Zborno mesto: Planinski dom Lapjak • Poti, po katerih bo potekal pohod: 1. Steza trobentic – Tauberjeve stene 2. Planinska koča Trišnjica 3. Mališćak 4. Jankovac 5. Ivačka glava V programu je tudi neznana trasa, za vse udeležence pa bo organizirano tudi kosilo. Ponudili vam bodo tri do štiri jedi iz bogate zakladnice lokalne tradicionalne kuhinje, vse pa več kot ugodnih cenah.

V ponudbi je tudi glasbeni program Naslov, na katerega se lahko prijavite: Predrag Livak, tel. 099/30 20007, epošta: livak8@gmail.com, FB Predrag Livak.

Za več informacij obiščite spletno stran Turistične skupnosti Požeško–Slavonske županije ali Planinskega društva Skolovac.

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 49 /

/kozlevcarur 9:16:30

\ \V

*$67 (;32 Ȃ 9=325('1Ζ '2*2'(.

0HGQDURGQL VHMHP JDVWURQRPLMH LQ JRVWLQVNR KRWHOVNH RSUHPH WHU PHGQDURGQL VHMHP VODGROHGD

oddih 49

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 50 /

/kozlevcarur 9:16:30

Mednarodni sejem Natour Alpe-Adria

Sejem za ljubitelje aktivnega oddiha v naravi Mag. Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča Foto: Mateja Jordovič Potočnik

Ali tudi vas tako kot mene včasih prevzamejo posebni občutki o deželi, v kateri živimo? Na primer ob izjemnih dosežkih naših vrhunskih športnikov. Ponos, da pripadate narodu, ki ima tako izjemne smučarje, skakalce, alpiniste, plezalce, nordijske tekače, veslače…

Ali pa ko se iz tujine vračate domov in se z letalom spuščate nad Slovenijo. Kaj tudi vas vedno znova ne prevzame pogled na ta čudoviti košček sveta, ki je tudi moj, vaš dom?

50 oddih

Kako tudi ne! Slovenija je dežela s prekrasno, neokrnjeno naravo.

Kaj vse torej ponuja sejem Natour Alpe-Adria?

Zeleno in aktivno

Na njem se predstavlja več kot tristo turističnih akterjev iz dvanajstih držav, poleg bližnjih sosednjih še Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Nemčije in daljnih Nepala, Indije, Tunizije in Jordanije. Med slovenskimi razstavljavci so zbrani vsi najpomembnejši: Slovenska turistična organizacija, turistične agencije, Turistična zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Turizem Ljubljana, zdravilišča, stanovski združenji turističnih vodnikov, različna lokalna društva itn. Na njihovih razstavnih prostorih lahko v prijetnem in zabavnem vzdušju okušate lokalne specialitete in se poveselite ob plesnih in glasbenih nastopih lokalnih skupin. Vsak dan od 11. do 16. ure se lahko pridružite vodenim degustacijam specialnih vrst piv Pivovarne Laško.

S svojo raznolikostjo, gozdovi, vodami, hribi ter gorami ponuja nešteto možnosti in priložnosti ljubiteljem aktivnega oddiha v naravi. In to v vseh letnih časih!

Tudi zato lahko rekreacijo oziroma športe, vse od kolesarjenja, pohodništva, vodnih športov do tistih na snegu, poimenujemo kar po barvah: zeleni, modri in beli športi.

V sodobnem svetu hitrih sprememb je aktivno preživljanje prostega časa idealna izbira za beg od vsakdanjega stresa ter krepitev življenjske energije in zdravja.

Ali ni to razlog več, da vas te dni vabimo na Gospodarsko razstavišče na sejem, ki združuje prav to? Ponudbo za ljubitelje aktivnega turizma v zeleni Sloveniji in drugod. Po 26 letih uspešne turistične sejemske prireditve imamo v Ljubljani, ki je letos Zelena prestolnica Evrope, konec januarja že tradicionalno mednarodni sejem, največjo sejemsko promocijo turizma v Sloveniji, na kateri najdete nove ideje za aktivno preživljanje prostega časa v naravi. To je sejem za vse vas, popotnike, športnike, planince, pohodnike, aktivne rekreativce, tekače, kolesarje, ljubitelje adrenalinskih športov v naravi idr.

Za večjo odmevnost turistične ponudbe zelene Slovenije v tujini smo skupaj s partnerjema, Toleranco marketing ter Združenjem za pohodništvo in kolesarjenje GIZ, razvili še poslovno borzo Natour, na katero smo pridobili dvajset zainteresiranih kupcev iz devetih držav.

Obiščite z eno vstopnico kar dva sejma!

Vzporedno s turističnim potekajo v organizaciji Primorskega sejma še Sejmi okusov, ki ponujajo pravi sprehod po gastronomiji – od slaščic in pic do sladoleda in kave.

Na Mestni ploščadi Gospodarskega razstavišča pa lahko tudi drsate , s sejemsko vstopnico za samo tri evre.

Vabimo vas, da prelistate naslednje strani in s v bogatem obsejemskem programu poiščete pravo »avanturo« v naravi zase. Naj vas aktivira sejemski slogan »Natura avantura«!

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 51 /

/kozlevcarur 9:16:30

Spremljevalni program

Skok v naravo? Z nahrbtnikom, kolesom, kje ob vodi? Poiščite svojo avanturo v ponudbi za aktivni, zeleni turizem.

Foto: Matevž Lenarčič

SREDA, 27. januar 10.00–11.00 / dvorana Urška NOVINARSKA KONFERENCA - PREDSTAVITEV TURISTIČNE PONUDBE GORIŠKE Organizator: Turistična zveza Nova Gorica 10.00–18.00 / glavni oder, Steklena dvorana FESTIVAL VEČ ZNANJA ZA VEČ TURIZMA Osnovni namen projekta Več znanja za več turizma, namenjenega srednjim šolam, je nadaljevanje oziroma kakovostna nadgradnja projekta osnovnih šol Turizmu pomaga lastna glava. Projekt predstavlja povezovanje formalnega izobraževanja v srednji šoli z delom v neformalnih oblikah (izbirne vsebine v učnem programu, ki dopuščajo delo na različnih interesnih področjih), kar lahko pomembno prispeva k turističnemu razvoju kraja in lokalne skupnosti. Dijaki in dijakinje izdelajo, na temo razvoja turizma, raziskovalne naloge, katere predstavijo na turistični tržnici.

10.00–18.00 – TURISTIČNA TRŽNICA SREDNJIH ŠOL NA TEMO ZELENI TURIZEM 18.00 – podelitev priznanj Organizator: Turistična zveza Slovenije

11.00–13.00 / dvorana Povodni mož Okrogla miza z Dragom Bulcem: KRIZNI MANAGEMENT V TURIZMU Po turističnih rekordih v 2015 krizne razmere v letu 2016?

Kako podtalna vojna svetovnega terorizma spreminja formo in vsebino človekovega oddiha in preživljanja prostega časa – kako se pripraviti na nove razmere, kako izkoristiti geopolitične prednosti Slovenije, varne države Srednje Evrope.

Slovenski turizem je v letu 2015 zabeležil rekordno turistično bero, zato si slovenski turistični delavci upravičeno zadovoljno manejo roke in z optimizmom pričakujejo še uspešnejše turistično leto 2016.

Glede na vse, kar se dogaja v Sloveniji in okrog nje in tudi v globalnih okvirih, pa bo lahko turistično leto 2016 tudi eno od najbolj kriznih v celotnem obdobju samostojne slovenske države.

Terorizem, migranti, postavljanje žičnih ovir na mejah znotraj EU in, seveda, tudi na slovenskih ter nadzor na mejnih prehodih bodo zagotovo negativno vplivali na turizem globalno in tudi lokalno. Na to moramo biti tudi v Sloveniji dobro pripravljeni in v slovenskem turizmu vzpostaviti sistem kriznega menedžmenta. S sistemom kriznega upravljanja bi na vseh ravneh slovenskega turizma, od vlade pa do slehernega turističnega poslovnega subjekta, lahko pravočasno reagirali na vse negativne pojave v svetovnem in domačem turizmu in tako tudi preprečili veliko negativnih posledic. Skratka, v slovenski turizem bi morali sistematično vpeljati sistem »Nič nas ne sme presenetiti«. oddih 51

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 52 /

/kozlevcarur 9:16:30

14.00–15.00 / dvorana Urška 3 Drago Bulc - 50 LET TURISTIČNEGA NOVINARSTVA 15.30 / dvorana Povodni mož / PODELITEV NAGRADE JAKOB Podelitev nagrade Jakob in predavanje Vikija Grošlja Nagrado JAKOB za turistično kakovost in odličnost v regiji Alpe–Adria za leto 2016 podeljujemo za uresničene turistične projekte na temo Inovativni turistični projekti in programi v naravi (naravnem okolju).

15.30 / dvorana Povodni mož Predavanje: Viki Grošelj – OD TURNCA DO HIMALAJE IN NAZAJ Podelitev nagrade Jakob in predavanje Vikija Grošlja Nihče ni bil tolikokrat v Himalaji. Noben Slovenec ni stal na tolikih osemtisočakih. Stal je na najvišjih vrhovih vseh sedmih celin. Nihče ni tolikim zmagovalcem stisnil roke. Najbrž nihče ni objokoval toliko mrtvih prijateljev in znancev, ki jih je vzela Himalaja. Nihče ni videl toliko obrazov velikanov Himalaje, kot prav on. »Povzetek moje alpinistične poti od prvih začetkov na Turncu pod Šmarno goro, prek Slovenskih Alp, Dolomitov, Centralnih Alp, Arktike in Antarktike, do Himalaje. Alpinizem je skozi leta zame postal način življenja. Dragocena življenjska izkušnja, ki jo lahko pridobim le z lastno izpostavljenostjo. Največji možni približek popolni svobodi, ki me hkrati uči odgovornosti. Uči me vztrajnosti, predanosti in zavezanosti cilju. Tovarištva, strpnosti in sočutja. Iskanja meja lastnih sposobnosti in zavedanja, kako neznatni in nepomembni smo v primerjavi s silami narave, ki nas obdajajo. Spodbuja me, da želim postati boljši. Ne le kot alpinist, ampak predvsem kot človek.«

Na okrogli mizi sodelujejo: Eva Štravs Podlogar – v.d. generalne direktorice Direktorata za turizem in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo in tehnološki razvoj Maja Pak – v.d. direktorice STO Andrej Prebil – predsednik uprave Sava Hoteli Marjan Batagelj – predsednik uprave Postojnska jama Iztok Altbauer – direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Petra Stušek – direktorica Turizma Ljubljana Jan Ciglenečki – vodja predstavništva STO v Avstriji Gorazd Čad – predsednik uprave Toleranca marketing 13.30–15.00 / Marmorna dvorana B2B BORZA NATOUR ALPE-ADRIA V okviru poslovne borze Natour Alpe-Adria organiziramo konferenco Natour s predstavitvami primerov dobrih praks.

Predstavitev poteka v angleškem jeziku.

Predstavitve dobrih praks: Jure Culiberg, Berghi doo – Kolesarjenje kot poslovna priložnost za Kranjsko Goro Klemen Langus, Turizem Bohinj - Mobilnost v destinaciji – primer Bohinj Janko Humar, Turizem Bovec – Alpe Adria Trail – Etape po dolini Soče Sašo Salkič, TA Helia – Treking kolesarjenje po Sloveniji

52 oddih

Vsak stoti obiskovalec sejma za darilo prejme podpisano knjigo Vikija Grošlja Štirideset let mojih soočanj s Himalajo. Knjigo je mogoče kupiti tudi na sejmu. Denar od prodaje knjig je namenjen za popotresno obnovo Nepala.

14.00–16.00 / dvorana Urška 4 Seminar: Neverjetna Indija / INCREDIBLE INDIA Predstavitev Neverjetne Indije Kratek kulturni program z nagovorom indijskega veleposlanika v Sloveniji ter pogovor s predstavniki veleposlaništva in indijskega turizma Organizator: Veleposlaništvo Indije 16.00–17.30 / dvorana Forum PROJEKT MLADI TURISTIČNI VODNIK Predstavitev projekta in tehnike turističnega vodenja Organizator: Turistična zveza Slovenije 17.00 / razstavni prostor Pivovarne Laško NASTOP MAŽORETK IN GODBE LAŠKO 19.00 / Paviljon Jurček TRAVEL MASSIVE EVENT Svetovna platforma Travel Massive, ki združuje posameznike in podjetja s področja turizma ima trenutno okrog 14.500 uporabnikov in nekaj 1000 podjetij, ki podpirajo povezovanje akterjev s področja turizma na globalni ravni. S sponzorstvom dogodka se Gospodarsko razstavišče postavlja ob bok velikim akterjem, kot so ITB Berlin, WTM London, Swiss Air, Intrepid

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 53 /

/kozlevcarur 9:16:30

Travel, GAdventures, Thomas Cook in podobni, ki so že bili naši sponzorji v preteklosti.

ČETRTEK, 28. januar

10.00 / dvorana Povodni mož 2 PREDSTAVITEV ZELENE SHEME SLOVENSKEGA TURIZMA »SLOVENIA GREEN« Slovenska turistična agencija je v sodelovanju z Zavodom Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace, s ciljem hitrejšega uvajanja trajnostnih poslovnih modelov, oblikovala Zeleno shemo slovenskega turizma »SLOVENIA GREEN«. Zelena shema Slovenskega turizma je sistem oziroma certifikacijska shema, ki pod krovno znamko Slovenia Green združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji, destinacijam in ponudnikom ponuja orodja za oceno in za izboljšanje trajnostnega delovanja in obenem to zeleno delovanje tudi promovira. Shema temelji na globalnih kriterijih ETIS in GSTC. Eden izmed pogojev za pridobitev znaka SLOVENIA GREEN pa je podpis oziroma sprejem Zelene politike. 6 ponudnikov, ki so že pridobili znak GREEN ACCOMMODATION in 15 destinacij v procesu certificiranja za GREEN DESTINATION (LjubljanaZelena prestolnica Evrope 2016 pa je ta znak kot prva destinacija že prejela) ter velik interes po novih vključitvah so dober razlog za obisk predstavitve.

11.00–12.00 / dvorana Povodni mož 2 NOVINARSKA KONFERENCA RAZVOJNI CENTER NOVO MESTO Vabi destinacija Dolenjska, Bela krajina & Kočevsko ribniško - za njo Razvojni center Novo mesto d.o.o.

11.00–12.30 /dvorana Povodni mož 3 IZOBRAŽEVANJE NA TEMO DAVČNIH BLAGAJN V TURISTIČNEM POSLOVANJU Združenja turističnih vodnikov Slovenije.

11.00–15.00 / dvorana Povodni mož 4 Regijsko srečanje turističnih vodnikov iz širšega območja regije ALPE-JADRAN; tema: VLOGA TURISTIČNEGA VODNIKA V ČASU DIGITALNE TEHNOLOGIJE Tokratna tema srečanja je vloga turističnega vodnika v času digitalne moderne tehnologije. Danes so informacije dostopne že na vsakem koraku in pri delu turističnega vodnika samo poznavanje ter navajanje dejstev in suhoparnih številk gostu ne pričara posebnega čarobnega vzdušja, predvsem pa ne naredi destinacije memorabilne. Prav zato se tokratno srečanje posveča vprašanjem, kako nam dostopnost informacij lahko pri delu pomaga, kako nadgraditi svoja znanja in na kakšen način bo moral moderni turistični vodnik posredovati svoja znanja.

Govorili bomo tako o kreativnem turizmu, kot tudi o tem, kako pomembni za nadaljnje obiskovalce so vtisi vseh tistih, ki jih na naših poteh srečamo. Ob zaključku predavanja je nekaj časa namenjenega za odprto diskusijo in za deljenje izkušenj s kolegi iz drugih držav.

14.00–15.30 / dvorana Povodni mož 1 AKCIJA SLOVENIJA KOLESARI Z gibanjem SLOVENIJA KOLESARI uspešno širimo slovenske kolesarske vrste. Vedno več nas je in vse več časa namenimo kolesarjenju, kar utrjuje naše zdravje in prispeva k našemu dobremu počutju.

Foto: Domen Groegl

oddih 53

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 54 /

/kozlevcarur 9:16:30

Na okrogli mizi v organizaciji konzorcija odprimopoti.si bodo poleg vizij razvoja, rezultatov delovanja konzorcija odprimopoti.si v letu 2015 predstavljene tudi ovire, ki preprečujejo, da Slovenija navkljub številnim danostim še vedno ni gorsko kolesarski raj.

PROGRAM 16.00–16.50 (moderator: Peter Zajc) Peter Zajc, RRA Koroška: (Ne)razumevanje problematike gorskega kolesarjenja Marko Lenarčič/Dušan Štrucl, Pohodništvo in kolesarjenje GIZ: Pomen specializacije turističnih ponudnikov Jože Rovan, Komisija za turno kolesarstvo, Planinska zveza Slovenije: Vizija razvoja gorskega kolesarstva v okviru Planinske zveze Slovenije Milena Černilogar, Kolesarska zveza Slovenije: Vizija razvoja gorskega kolesarstva v okviru Kolesarske zveze Slovenije Lado Cindro, KGK Volja - Slovenski gorniški klub Skala: Gorsko kolesarjenje kot rekreativna dejavnost Danilo Brecelj, Zbornica gorskih centrov-Gospodarska zbornica Slovenije ter Združenje slovenskih žičničarjev GIZ: Pomen gorskega kolesarjenja za gorske centre ter upravljavce žičnic Andrej Žigon, Zavod Aliansa: Izziv vzpostavljanja kolesarskih parkov in parkov enoslednic v Sloveniji Jan Klavora, Soča Outdoor Festival: Kaj pomeni gorsko kolesarjenje za Soča Outdoor Festival ter dolino Soče?

Peter Dakskobler, Soča Outdoor Festival: Kje je mesto gorskemu kolesarjenju v Triglavskem narodnem parku?

• • • •

Foto: Tomo Jeseničnik

Pridružite se nam tudi vi in povabite še vaše prijatelje ter znance. Odlično izpeljane prireditve so zagotovilo za nepozabna doživetja, tekmovalne užitke, druženja in nova poznanstva.

Obenem pa spoznavamo tudi našo kulturno in naravno dediščino ter odkrivamo lepote naše dežele.

Organizatorji: Turistična zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije, Kolesarska zveza Slovenije 16.00–18.00 / dvorana Povodni mož 1 Okrogla miza: ZAKAJ SLOVENIJA NI GORSKOKOLESARSKI RAJ? Za skok v naravo je kolo kot naročeno, odlično je za naše zdravje in prevetritev glave, z njim pa lahko v Sloveniji zgradimo tudi bolj trajnostni turizem. Kolesarski turizem je odličen za gospodarstvo, še posebej za lokalna podeželska gospodarstva.

Kolesarski gost neredko obiskuje manjše in odmaknjene kraje, pri čemer raje izbere lokalne ponudnike. Med njimi so pogosto kmetije, kolesarski gost na svoj način sodeluje pri ohranjanju kulturne krajine – te pogosto podcenjene naravne in kulturne vrednote Slovenije.

V številnih hribovitih in gorskih občinah je kolesarjenje strateški turistični proizvod. Tako kot na primer v Tolminu, ki se ponaša z nazivom Alpsko mesto 2016 ter si prizadeva za do narave prijazen in družbeno odgovoren razvoj alpskega prostora. Pri tem pa se Posočje, Koroška, Gorenjska in podobne regije v svojih prizadevanjih za razvoj zelenega turističnega proizvoda v obliki gorskega kolesarjenja soočajo s številnimi težavami.

Slovenski turizem gostom skozi številne promocijske dejavnosti daje obljubo: Slovenija – zelena, aktivna, zdrava. Ali je morda ta obljuba na trhlih temeljih?

14 slovenskih organizacij s področja kolesarstva in turizma se je pred časom združilo v konzorcij odprimopoti.si z namero po usklajenem in celovitem delovanju za načrtni razvoj gorskega kolesarstva in kolesarjenja. Ena izmed prioritet sodelovanja so prizadevanja za spremembo slovenske pravne ureditve, ki ni naklonjena gorskemu kolesarjenju kot enemu izmed priljubljenih športov na prostem.

Tudi zaradi tvornega delovanja konzorcija odprimopoti.si je bila v letu 2014 ustanovljena medresorska delovna skupina za ureditev gorskega kolesarjenja, katere namen je podati predloge izboljšav pravne ureditve dostopa do naravnega okolja za gorsko kolesarjenje.

54 oddih

• • • • •

Foto: Arhiv GR

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 55 /

/kozlevcarur 9:16:31

16.50–17.00 odmor 17.00–18.00 OKROGLA MIZA Z UDELEŽENCI (moderator: Andrej Dekleva) 17.00–19.00 / dvorana Galerija Alpinistično-plezalni večer: PODELITEV PRIZNANJ NAJUSPEŠNEJŠIM ALPINISTOM IN ŠPORTNIM PLEZALCEM ZA LETO 2015 Planinska zveza Slovenije vsako leto podeli priznanja najboljšim alpinistom in športnim plezalcem. Leto 2015 je bilo za slovenske plezalce znova izjemno uspešno, saj so blesteli na največjih tekmovanjih in postavljali nove mejnike slovenskega športnega plezanja. S prvenstvenimi smermi v odmaknjenih gorstvih so svoj pečat pustili tudi slovenske alpinistke in alpinisti. Namen izbora je ocena in ovrednotenje najkakovostnejših alpinističnih vzponov in vrhunskih športnoplezalnih dosežkov ter širši javnosti predstaviti najvidnejše dosežke naših najboljših alpinistov in športnih plezalcev.

Foto: Igor Kuster Organizator: Planinska Zveza Slovenije

PETEK, 29. januar

11.00–13.00 / dvorana Povodni mož PORTAL TZS IN DAVČNE BLAGAJNE, SEMINAR ZA TURISTIČNA DRUŠTVA Organizator: Turistična zveza Slovenije 13.00–15.00 / dvorana Povodni mož Okrogla miza: VLOGA TURISTIČNIH VODNIKOV V TURIZMU IN NOVI ZAKON O POSPEŠEVANJU TURIZMA Združenja turističnih vodnikov Slovenije.

13.00 / glavni oder, Steklena dvorana FOLKLORNA SKUPINA DRUŠTVA UPOKOJENCEV KOMENDA Organizator: TD KOMENDA 15.00/ Povodni mož ŠKOTSKA - NARAVA, KULTURA IN DEDIŠČINA Škotska je dežela, ki se ponaša z osupljivo lepo naravo, spektakularno dediščino in živahno kulturo. Ob besedi Škotska najprej pomislimo na viski, Nessie in na mogočne gradove in utrdbe. Ali ste vedeli, da se Škotska ponaša z izjemno lepo in razčlenjeno obalo? Očarajo nas otoki, kot so Skye in otočje Orkney, z divjo lepoto pa nas bosta prevzela otoka Harris in Lewis. Navdušile nas bodo samotne peščene plaže in skrivnostni kamniti krogi. In za odličen konec še eno najživahnejših mest Evrope – Edinburg.

Organizator: Potnik.si 16.00/ Povodni mož TRANSSIBIRSKA ŽELEZNICA - sanjsko potovanje od Moskve do Pekinga ali Vladivostoka Transsibirska železnica je bila zgrajena med leti 1891 in 1916 in je mreža železnic, ki povezuje evropski del Rusije in pokrajine ruskega Daljnega vzhoda. Dolžina železnice od Moskve do Pekinga preko Mongolije znaša skoraj 8.000 kilometrov. Na tej poti doživimo tri izjemno velike dežele, tri kulture, tri različne kulinarike in še bi lahko naštevali.

Organizator: Potnik.si 16.00/ razstavni prostor Občine Straža in glavni oder, Steklena dvorana ATRAKTIVNE PRIREDITVE V OBČINI STRAŽA V LETU 2016 Občina Straža bo od 16. 05. do 23. 05. 2016 gostila evropsko prvenstvo v raftingu, katerega častni pokrovitelj je predsednik

Foto: Aleš Fevžer

oddih 55

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 56 /

/kozlevcarur 9:16:31

Republike Slovenije, Borut Pahor. Pričakujemo okoli 350 udeležencev oziroma 60 ekip iz cele Evrope. Tekme se bodo odvijale na reki Krki in v Tacnu na reki Savi. Poleg EP v raftingu se bodo v Straži odvijale še sledeče prireditve: 20. državno tekmovanje v salamijadi, 14. 05. 2016, Dan na Krki, 30. 07. 2015, 30. straška jesen, od 03. 11-11. 09. 2016 in izbor Mlade kmetice leta, 10. 09. 2016.

Organizator: Občina Straža 16.00–16.30 / dvorana Povodni mož SLOVENIJA HODI: PREDSTAVITEV 11 POHODNIŠKIH FESTIVALOV V LETU 2016 Pomladanski festival pohodništva Brda Festival Alpskega cvetja Bohinj Festival posavskih tematskih poti Pohodništvo na Rogli Zrečah Pohodniški festival v Kamniško Savinjskih Alpah Dan alpske konvencije Eurorando – pohodi po E7 poti Festival pohodništva v Dolini Soče Pohodi po mariborskem Pohorju in vinskih goricah Svečine, Pomurski pohodi Pohodniški dnevi v Termah Snovik Organizator: Pohodništvo&kolesarjenje giz Predavatelja: Marko Lenarčič, Ksenja Kragl

• • • • • • • • • • •

17.00 / dvorana Povodni mož 1 GORNIK, 107 DNI, 2.640 km, 140 km VZPONA, 5 PAROV ČEVLJEV, 12.000 FOTOGRAFIJ! Igor Gruber je v lanskem poletju uspel uresničiti svoje sanje in prehodil Rdečo pot Via Alpina od Monte Carla do Trsta. Ta epski pohod ga je popeljal preko celotnih Alp in osmih držav. V 107 dneh je prehodil 2.640 km in se povzpel za 140 km. Na poti ga je spremljal 14 kg nahrbtnik in 5 parov čevljev. Posnetih pa je bilo preko 12.000 fotografij. Pohod je preko socialnih omrežij redno spremljalo več kot 10.000 ljudi.

SOBOTA, 30. januar

9.00–16.00 / dvorana Galerija PZS NOVINARSKA KONFERENCA Organizator: PZS 14.00–15.00 / glavni oder, Steklena dvorana RAZGLASITEV »NAJ REGIONALNA POT 2015« 14.00–15.00 / glavni oder, Steklena dvorana OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA AVRIKELJ KOMENDA 15.00/ Povodni mož KITAJSKA – od preprostega podeželja do hiper modernih mega velemest Kitajska je ogromna dežela, ki je – podobno kot kitajska kulinarika – vznemirljiva zmes skoraj vsega, sladkega in kislega, slanega in grenkega ter slastno pekočega. Od super moderne digitalne družbe pametnih telefonov do večne tradicije na podeželju, kjer ponekod še zmeraj orjejo z volovsko vprego, od socializma rdečih zastav do turbo kapitalizma. Kitajska je razpeta med slavno preteklostjo pet tisočletij zgodovine in upanjem v svetlo prihodnost, njena sedanjost pa je prepolna izzivov.

Organizator: Potnik.si

56 oddih

Foto: Bogdan Kladnik

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 57 /

/kozlevcarur 9:16:31

Foto: Arhiv GR

16.00/ Povodni mož JAPONSKA - dežela vzhajajočega sonca Ob besedi Japonska se nam začne odvijati film fotografij, ki se začnejo ob svetiščih, obdanih s pravljičnimi gozdovi, zasneženi gori Mt. Fuji in utrinki sramežljivih in okretnih gejš, tradicionalnih lesenih hiš, prekritih s slamnato streho, ultra-modernih nebotičnikov ob morju, osvetljeni z neonsko svetlobo. Japonska je fascinantna, kjer se stari in novi svet stapljata neopazno v kulturno očarljivost kot v najbolj sanjski pravljici.

Organizator: Potnik.si

Vse dni sejma Vsak dan ob 11.00 in 16.00 / dvorana Kocka Vodene degustacije specialnih vrst piv Organizator: Pivovarna Laško

Podrobnejši program sejma:

www.natour-alpeadria.si

Foto: Arhiv GR

oddih 57

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 58 /

/kozlevcarur 9:16:31

Za ceno ene vstopnice si oglejte dva sejma! Sejmi okusov – Gast, Sladoled, Vino

Ne spreglejte!

Cene vstopnic • odrasli 7 EUR • dijaki, študenti, upokojenci 5 EUR • družinska vstopnica (2 odrasli osebi in do 3 otroci) 15 EUR • otroci do 6. leta starosti v spremstvu odrasle osebe prost vstop

Odpiralni čas:

sreda, 27. januar - sobota, 30. januar od 10.00 do 19.00 ure

Cenejše vstopnice za številne člane klubov in društev Poglejte si na www.natour-alpeadria.si Vsak obiskovalec z nakupom vstopnice prejme • popustni kupon, za nakup izbrane znižane vstopnice za sejem Dom 2016 • darilni kupon za naročnino na potovalno e-revijo Potnik.si v vrednosti 20 EUR • enomesečno brezplačno prebiranje najaktualnejših novic z aplikacijo Delo Ekspres • vsak 100. obiskovalec prejme podpisano knjigo Vikija Grošlja “Štirideset let mojih soočanj s Himalajo”

Ljubljana ima drsališče! Pravi ledeni park, ki omogoča rekreacijo, sprostitev in zabavo družinam in ljubiteljem drsanja. Pa hokejistom in vsem drugim, ki si želijo spustiti se po ledenem toboganu, ali uživajo v kepanju. Oglejte si privlačen animacijski program za raznovrstne aktivnosti na ledu, ki vključuje vse od tečajev drsanja za otroke in odrasle do večera ob karlingu za zaključene družbe.

V času sejma Natour AlpeAdria lahko s sejemsko vstopnico drsate za le tri evre.

Drsališče Lucky v organizaciji vodilnega podjetja na področju drsanja in rolanja Lucky Luka bo na Mestni ploščadi odprto vse do 20. februarja.

58 oddih

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 59 /

/kozlevcarur 9:16:31

Gospodarsko razstavišče Prireditveni center Ljubljana

VSE SE DA DA ZA VSE 365 dni dogajanja! www.gr-sejem.si

oddih 59

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 60 /

/kozlevcarur 9:16:31

Katalog razstavljavcev agencija oskar, d.o.o.

brigita rozman s.p.

Hafnerjeva pot 2a, 4000 Kranj, SLOVENIJA Tel. 04/201 43 38, Fax. 04/201 43 31 E-mail: info@agencija-oskar.si, Internet naslov: www.agencija-oskar.si Agencija Oskar je potovalna agencija s tradicijo in vsebino! Naj potovanje postane naložba v kvaliteto vašega življenja. Obiščite nas na www.agencija-oskar.si.

Lancovo 91, 4240 Radovljica, SLOVENIJA Tel. 041/799 370 E-mail: rozmanbus@siol.net Izleti in prevozi po Sloveniji in tujini, dopusti in počitnice na morju – Dugi otok in Murter, zdravstveni in zobozdravstveni turizem v Bosni in Hercegovini, toplice v Sloveniji, na Hrvaškem in na Madžarskem

agencija za promocijo turizma republike makedonije

camping sabbiadoro

Debarca 2, MK- 1000 Skopje, REPUBLIKA MAKEDONIJA Tel. +389/46 789 428, Fax. +389/46 789 428 E-mail: info@tourismmacedonia.gov.mk, Internet naslov: www.macedonia-timeless.com Agencija za promocijo in podporo turizma Republike Makedonije promovira in podpira turizem z različnimi orodji, da bi spodbudila in razvila turistični potencial, ki ga ima ta dežela

arch vitalis, d.o.o.

Tkalski prehod 4, 2000 Maribor, SLOVENIJA Tel. 041/689 708 E-mail: info@vitalhauses.com, Internet naslov: www.vitalhauses.com Mobilne vitalne hiše: nizko-energijske mobilne hiše najvišje kvalitete, primerne za vroče in mrzlo podnebje.

avstrijsko veleposlaništvo gospodarski oddelek Nazorjeva 6, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 01/513 97 70, Fax. 01/513 97 80 E-mail: ljubljana@advantageaustria.org, Internet naslov: www.advantageaustria.org/si/Oesterreich-inSlowenien.sl.html Avstrija je dežela naravnih lepot, bogate kulturne dediščine, kulinaričnih dobrot in prijaznih gostiteljev.

Je dežela, ki nudi nešteto možnosti za aktiven oddih in razvajanje.

Na sejmu se predstavljajo: HOTEL ALPINA FAMILY, SPA & SPORTHOTEL HOTEL ART-LODGE **** HOTEL NOVAPARK MESTO SALZBURG REGIJA CELOVEC OB VRBSKEM JEZERU REGIJA DACHSTEIN SALZKAMMERGUT REGIJA MURAU-KREISCHBERG REGIJA RADSTADT TURISTIČNA AGENCIJA FOX TOURS GMBH VISOKOGORSKA ALPSKA CESTA VELIKI KLEK/GROßGLOCKNER

Via Sabbiadoro, 8, IT - 33054 Lignano Sabbiadoro, ITALIJA Tel. +39/0431 71710, Fax. +39/0431 721355 E-mail: campsab@lignano.it, Internet naslov: www.campingsabbiadoro.it Idealen kamp in hoteli za vaše počitnice z družino, otroki, med prijatelji in domačimi ljubljenčki. Samo nekaj minut hoje do mestnega središča in do plaže.

camping slamni Klimno 8a, HR - 51514 Dobrinj, HRVAŠKA Tel. +385/51 853 178 E-mail: info@kampslamni.com.hr, Internet naslov: www.kampslamni.com.hr Camping Slamni, s štirimi zvezdicami, kamp za družino, dopust in zdravje na morski obali se nahaja na severovzhodnem delu otoka Krka v eni od njegovih najbolj ohranjenih oaz v zalivu Soline znanem po zdravilnem blatu za zdravljenje kožnih in revmatskih bolezni.

center rinka, zavod za turizem in trajnostni razvoj solčavskega Solčava 29, 3335 Solčava, SLOVENIJA Tel. 03/839 27 91, 041/403 175, Fax. 03/839 27 55 E-mail: mateja.suhodolnik@solcava.si, info@solcavsko.info, Internet naslov: www.solcavsko.info, www.solcavska-panoramska-cesta.si Solčavsko je območje treh dolin, kjer se vije >>pot najlepših razgledov<< - Solčavska panoramska cesta. Je dežela, prepoznana kot Evropska destinacija odličnosti 2009. V Centru Rinka ponudimo, informiramo in zapeljemo v neponovljiva doživetja mogočnih domačij, častitljive narave, starodavnih zgodb, odličnih okusov…

didakta d.o.o. radovljica Gorenjska cesta 33c, 4240 Radovljica, SLOVENIJA Tel. 04/532 02 00, Fax. 04/532 02 11 E-mail: zalozba@didakta.si, Internet naslov: www.didakta.si

Pri založbi Didakta izhaja tudi prva slovenska turistično-popotniška revija SVET&ljudje z reportažami iz Slovenije in tujine. ODPRITE SI SVET!

donnerberg margita grbič Onyxplatz 5, DE - 80995 Muenchen, NEMČIJA Tel. +381/212 702 342 E-mail: messe@donnerberg.net, Internet naslov: www.donnerberg.net Masažni aparat deluje po načelih šiatsu masaže.

Primeren je za aktivno masiranje vratu, ramen, hrbta, nog ...

duem studio, d.o.o.

Bavarska ulica 7, 2000 Maribor, SLOVENIJA Tel. 068 637 194 E-mail: duem.studio.doo@gmail.com, Internet naslov: www.zdravkorak.si Promocija anatomsko oblikovanih vložkov za čevlje na osnovi odtisa stopala.

potnik.si e-revija za popotnike Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš, SLOVENIJA Tel. 070/555 983 E-mail: revija@potnik.si, Internet naslov: www.potnik.si Obiskovalci sejma prejmete darilni kupon v vrednosti 20€, ki ga unovčite na Potnik.si razstavnem prostoru in tako brezplačno prejemate e-revijo Potnik.si (popotniške nasvete, potopise, ideje za oddih, aktualne novice in zanimivosti, ...).

estan handel Wachtelgasse 18, AT - 8052 Graz, AVSTRIJA Tel. +43/664 403 35 99, Fax. +43/3452 730 44 E-mail: office-estan@aon.at, Internet naslov: www.ok-plast.at

fabrika, založništvo, d.o.o. slovenian traveller Tbilisijska ulica 57/b, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 041/617 280 E-mail: info@sloveniantraveller.com, Internet naslov: www.sloveniantraveller.com Slovenian traveller je turistična revija, ki sodobnemu popotniku ponuja zanimive in koristne informacije o najlepših in najzanimivejših domačih in svetovnih destinacijah.

flyfly travel d.o.o.

Knez Mihailova br.30/2, RS - 11000 Beograd, SRBIJA Tel. +381/011/2185-616

»Z družino se radi potepamo, komaj čakamo, da odrinemo na pot. Ob raziskovanju sosednjih dežel in sveta pa vedno znova spoznavamo, kako lepo je doma. Trditve o čudoviti Sloveniji niso iz trte zvite. Vse imamo! Tolikšna raznolikost na tako majhnem delu sveta. Ko bi jo le znali prav ceniti! Navdušenje prijateljev iz tujine potrjuje resnico, da je naša dežela enkratna. Prepričan sem, da na prave ideje in ljudi čaka še ogromno neodkritih biserov. No, morda pa so čarobni prav zato, ker se skrivajo.« Jure Sešek, radijski voditelj

60 oddih

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 61 /

/kozlevcarur 9:16:31

E-mail: office@flyflytravel.com, Internet naslov: www.flyflytravel.com Fly Fly Travel je potovalna agencija iz Beograda, ena vodilnih v Srbiji in na Balkanu za prodajo letalskih vozovnic in potovalnih paketov.

gebetsroither international gmbh Gebetsroitherweg 1, AT - 8940 Weißenbach/Liezen, AVSTRIJA Tel. +43/ 3612 26300, Fax. +43/3612 263004 E-mail: office@gebetsroither.com, Internet naslov: www.gebetsroither.com Počitnice v naših mobilnih hiškah in karavaning v najlepših evropskih kampih.

goopti podpora d.o.o.

Tehnološki park 18, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel: 01 320 45 30 E-mail: info@goopti.com, Internet naslov www.goopti.com GoOpti - ugodni, zanesljivi in udobni skupinski in invidivualni prevozi . GoOpti poleg najcenejših prevozov do letališč vsakodnevno zagotavlja skupinske in individualne prevoze med različnimi turističnimi destinacijami. Vsak mesec več kot 15.000 domačih in tujih turističnih in poslovnih potnikov izbere GoOpti, saj zanesljivo in udobno prepelje potnike kamorkoli in kadarkoli.

hoteli bernardin d.d. portorož Obala 2, 6320 Portorož - Portorose, SLOVENIJA Tel. 05/690 70 00, Fax. 05/690 70 10 E-mail: booking@bernardingroup.si, Internet naslov: www.bernardingroup.si Hoteli Bernardin na najlepših lokacijah v Portorožu, Izoli in Strunjanu ponujajo 365 udobja in prednosti morja… »korak do morja«, Izberite vašo najljubšo.

hrvaška turistična skupnost, zavod za promocijo turizma Gosposvetska 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 01/230 74 00, Fax. 01/230 74 04 E-mail: info@hts-slovenija.si, Internet naslov: www.hrvatska.hr HRVAŠKA TURISTIČNA SKUPNOST je krovna nacionalna turistična organizacija, njen namen pa je načrtovanje in izvajanje promocije hrvaškega turizma, planiranje ter izvajanje skupne strategije in koncepcije njegove promocije, predlaganje ter izvajanje promocijskih aktivnosti v državi in na tujih trgih. Je povezovalna točka javne, zasebne in civilne družbe. Podpira delo lokalnih skupnosti in spodbuja številne prireditve, ki

so pomembne za turizem. Njena temeljna vloga je turistična promocija Hrvaške na tujih trgih.

Na sejmu se predstavljajo: ACI – ADRIATIC CROATIA INTERNATIONAL CLUB, M.Tita 151; HR-51410 Opatija, Hrvaška, Tel.: +385 51 271 288; Fax: +385 51 271 824, e-mail: aci@aci-club.hr, web: www.aci-marinas.com CAMPING VALALTA NATURIST ROVINJ, Cesta za Valaltu-Lim7; HR-52210 ROVINJ, Hrvaška, Tel.: +385 52 804 800; Fax: +385 52 821 004, e-mail: valalta@valalta.hr, web: www.valalta.hr TURISTIČNA SKUPNOST KOPRIVNIŠKO-KRIŽEVAŠKE ŽUPANIJE, Nemčićeva 5, HR-48000 Koprivnica, Hrvaška, tel. +385 (0)48/624-408, fax. +385 (0)48/624-407, email: ured@tz-kckz.com, web: www.tz-koprivnickokrizevacka.hr

india tourism frankfurt Basler Strasse 48, DE - 60329 Frankfurt, NEMČIJA Tel. +49/69 242 9490, Fax. +49/69 242 949 77 E-mail: info@india-tourism.com, Internet naslov: www.incredibleindia.org Predstavitev turistične ponudbe Indije

inyourpocket - iqbator poslovno svetovanje in marketing d.o.o.

Drenikova ulica 33, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 030/ 316 602 E-mail: slovenia@inyourpocket.com, Internet naslov: www.inyourpocket.com Založba THE SLOVENIA izdaja brezplačne THE SLOVENIA zemljevide, ter knjigo THE SLOVENIA BOOK-100 destinations. InYourPocket so vodilni evropski mestni vodniki, prisotni na trgu že od 1991leta, in pokrivajo več kot 180 držav in mest.

jordanska turistična organizacija P. O. Box 830688, JO - 11183 Amman, Jordan, JORDANIJA Tel. +962/6 5678444, Fax. +962/6 5678295 E-mail: info@visitjordan.com, Internet naslov: www.visitjordan.com Jordanska turistična organizacija je neodvisna, zasebna partnerska organizacija, ki uporablja marketinške strategije za brandiranje, pozicioniranje in promocijo jordanskega turizma kot mednarodnega produkta z jordanskimi destinacijami kot najboljšo izbiro.

kartografija d.o.o.

Tržaška cesta 42, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 059/071 883 E-mail: jana.knific@kartografija.si, Internet naslov: www.kartografija.si

Kartografja je uveljavljena znamka svežih, preglednih in vsebinsko bogatih kart in zemljevidov ter didaktičnih iger za otroke. Program stalno dopolnjujemo z novimi izdelki. Naša prednost je odzivnost, prilagodljivost in kakovost izdelave kart po naročilu.

klub profesionalnih turističnih vodnikov slovenije Okrogarjeva 4, 1231 Ljubljana - Črnuče, SLOVENIJA Tel. 031/737 717 E-mail: klubvodniki@gmail.com, Internet naslov: www.professional-touristguides.com Združujemo člane, ki poklic vodnika opravljajo profesionalno, z ljubeznijo in odgovornostjo. Naše poslanstvo vidimo v širjenju znanja, povezovanju različnih akterjev v turizmu in zavzemanju za profesionalizacijo poklica turističnega vodnika.

ledeksi d.o.o.

Teharje 55A, 3221 Teharje, SLOVENIJA Tel. 040/422 261 E-mail: blaz@ledek.si, Internet naslov: www.ledek.si LEDEKsi podjetje za proizvodnjo in dostavo pakiranega ledu. Izposojamo tudi zamrzovalne prostore, skrinje, zamrzovalne kombije.

mestna občina ptuj Mestni trg 1, 2250 PTUJ, SLOVENIJA Tel. 02/748 29 99, Fax. 02/748 29 98 E-mail: moptuj@ptuj.si, Internet naslov: www.ptuj.si, www.ptuj.info, www.visitptuj.eu Turizem v spodnjem Podravju je danes del svetovnega in evropskega tržišča, ki je znan po odmevnih prireditvah, termalni, etnološki, kulturnozgodovinski in enološko-kulinarični ponudbi. Območje je uveljavljeno tudi kot športno-rekreacijsko in sprostitveno središče. Spodnje Podravje odlikuje, gledano s turistične perspektiva, velika pestrost in raznolikost. Svet med Slovenskimi Goricami, Halozami ter Dravskem in Ptujskim poljem ponuja s svojimi naravnimi danostmi, kulturno dediščino, geografsko lego, obstoječo in rastočo kakovostno turistično ponudbo ter gostoljubnostjo raznolike možnosti za trajnostni razvoj turizma v regiji.

Na sejmu se predstavljajo: : MESTNA OBČINA PTUJ RDO SP. PODRAVJE (PTUJ-ORMOŽ) TIC PTUJ TURISTIČNO DRUŠTVO PTUJ PONUDNIKI TURISTIČNIH STORITEV

»Podpiram športno in aktivno obarvan dopust in Slovenija je s svojo naravno razgibanostjo in pestrostjo vsekakor odlična za takšno obliko turizma. Na majhni površini ponuja vse – od zimskega do poletnega turizma, lažjih oblik pohodništva, teka, smučanja, kolesarjenja, plavanja, kajaka, kanjoninga, plezanja in padalstva pa vse do najbolj adrenalinskih športov. Zaradi dobre geografske lege in precej dobrega znanja tujih jezikov med domačini je vsekakor idealna tudi za tujce.« Mina Markovič, športna plezalka

Foto:Manca Čujež

oddih 61

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 62 /

/kozlevcarur 9:16:31

Katalog razstavljavcev ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo - evropski potrošniški centerKotnikova 5, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 01/400 37 29 E-mail: epc.mgrt@gov.si, Internet naslov: www.epc.si Evropski potrošniški center – pomoč in nasveti potrošnikov v Evropi. Delovanja EPC Slovenija sofinancirata Evropska Unija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

monolit informacijski sistemi d.o.o.

Letališka cesta 33d, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 01/546 67 60, Fax. 01/546 67 70 E-mail: info@monolit.si, Internet naslov: www.monolit.si Monolit2go je mobilna aplikacija, namenjena vsem, ki radi preživljajo čas v naravi in odkrivajo lepote Slovenije. Na enem mestu so združeni opisi in zemljevidi slovenskih, pohodnih, kolesarskih in turističnih poti.

nacionalni park krka javna ustanova Trg Ivana Pavla II. br.5, HR - 22000 Šibenik, HRVAŠKA Tel. +385/22 201 777, Fax. +385/22 336 836 E-mail: info@npk.hr, Internet naslov: www.np-krka.hr Nacionalni park Krka predstavlja izjemne naravne lepote in številne kulturne in zgodovinske spomenike in arheološke najdbe.

napolnite si, d.o.o.

Valvasorjeva ulica 46, 3000 Celje, SLOVENIJA Tel. 030/650 540 E-mail: katja.golob@napolnite.si, Internet naslov: www.napolnite.si Inovativna polnilna postaja za mobilnike je naprava atraktivnega izgleda z LCD zaslonom in šestimi varnostnimi predali v katerih lahko uporabniki brezplačno polnijo baterije svojega mobilnika.

naturavantura d.o.o.

Kasaze 38a, 3301 Petrovče, SLOVENIJA Tel. 051/235 215 E-mail: info@naturavantura.com, Internet naslov: www.naturavantura.com NaturPlac v Ljubnem ob Savinji je umeščen v osrčje narave tik ob reki Savinji in spada v območje Nature 2000. Obiskovalcem ponuja posebne namestitvene enote 'Kočure' kotičke za lastne šotore ter pester izbor športnih aktivnosti.

nlb vita, življenjska zavarovalnica d.d. ljubljana Trg republike 3, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA

Tel. 01/476 58 00, Fax. 01/476 58 18 E-mail: info@nlbvita.si, Internet naslov: www.nlbvita.si Življenjska zavarovalnica NLB VITA d.d. Ljubljana, vas vabi na razstavni prostor, kjer boste lahko sklenili zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini NLB Vita Tujina in tako poskrbeli za brezskrbno potovanje in počitnice v tujini.

OKUSITE NEPOZABNO! Tradicija, znanje in vizija: ponuditi potrošniku najkakovostnejše pivo, predstavljajo le osnovo pri razvoju specialnih vrst piv Skupine Laško, v katerih vsak najde kanček sebe.

Pokusite tudi Vi preverjena imena v novih različicah in nove recepture.

občina dolina - comune di san dorligo della valle

Dvorakova 9, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 01/434 56 80, Fax. 01/434 56 91 E-mail: info@pzs.si, Internet naslov: www.pzs.si Planinska zveza Slovenije se predstavlja v sodelovanju z organizacijami, ki delovanje usmerjajo v gorski svet, planinske koče, založniško in muzejsko dejavnost, kartografijo, izobraževanje, varnost, preventivo, vodništvo in aktivno preživljanje prostega časa.

Na sejmu se skupaj s PZS predstavljajo: GEODETSKA DRUŽBA GORSKA REŠEVALNA ZVEZA SLOVENIJE GRS POSTAJA LJUBLJANA PLANINSKA DRUŠTVA S PLANINSKIMI KOČAMI SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ MOJSTRANA ZDRUŽENJE GORSKIH VODNIKOV SLOVENIJE

Dolina 270, IT - 34018 SAN DORLIGO DELLA VALLE TS, ITALIJA Tel. +39/040 8329245, Fax. +39/040 228874 E-mail: segretaria-tajnistvo@sandorligo-dolina.it, Internet naslov: www.sandorligo-dolina.it Občina Dolina se nahaja med Krasom in Istro. Temeljna značilnost občine je naravni rezervat doline Glinščice.

Občina Devin Nabrežina se nahaja ob Tržaškem zalivu med Doberdobom in Tržičem.

Na sejmu se predstavljajo: OBČINA DEVIN NABREŽINA, Devin Nabrežina, ITALIJA OBČINA DOLINA, Dolina, ITALIJA NARAVNI REZERVAT DOLINE GLINŠČICE, Dolina, ITALIJA NARAVNI REZERVAT DEVINSKE STENE, Devin Nabrežina, ITALIJA

občina straža Ulica talcev 9, 8351 Straža, SLOVENIJA Tel. 07/374 85 50, Fax. 07/384 85 58 E-mail: info@obcina-straza.si, Internet naslov: www.obcina-straza.si Občina Straža v letu 2016 pripravlja vrsto zanimivih športnih in turističnih dogodkov kot so Evropsko prvenstvo v raftu, državno prvenstvo v salamijadi, Dnevne na Krki, 30. straško jesen, Izbor mlade kmetice leta in mladega gospodarja… www.obcina-straza.si.

Na sejmu se predstavljajo: RAFTING KLUB GIMPEX STRAŽA , SLOVENIJA TURISTIČNO DRUŠTVO STRAŽA , SLOVENIJA

o.t.b. d.o.o.

Parmova ulica 51, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 041/770 435 E-mail: nina.lustrik@hotmail.com, piazza@siol.net Top camping, Hrvaška

pivovarna laško, d.d.

Trubarjeva 28, 3270 Laško, SLOVENIJA Tel. 03/734 80 00, Fax. 03/573 18 17 E-mail: info@pivo-lasko.si, Internet naslov: www.pivo-lasko.si

planinska zveza slovenije

pohodništvo in kolesarjenje giz Dimičeva ulica 13, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 041/646 566 E-mail: info@hiking.si, Internet naslov: www.hiking-biking-slovenia.com Združenje specializiranih namestitev za pohodnike in kolesarje skrbi za razvoj in promocijo.

pomurska turistična zveza Slovenska ulica 52, 9000 Murska Sobota, SLOVENIJA Tel. 041/326 093 E-mail: info@pt-zveza.si, Internet naslov: www.pt-zveza.si Pomursko turistično ponudbo bodo predstavljali TIC Moravske Toplice, Zavod za turizem in šport Radenci, Hotel Diana, Hotel Zvezda in Turistična agencija Klas.

Vabljeni, da obiščete razstavljavce, ki vam bodo z veseljem predstavili Pomurje Na se predstavljajo: HOTEL DIANA, Murska Sobota HOTEL ZVEZDA, Murska Sobota TIC MORAVSKE TOPLICE, Moravske Toplice TURISTIČNA AGENCIJA KLAS, Murska Sobota ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT RADENCI , Radenci

potovalna agencija trud Krekov trg 1, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 01/360 28 20 E-mail: trud@trud.si, Internet naslov: www.trud.si

»Nedvomno je narava okolje, v katerem se še najbolj približam občutku umirjenosti.

Lahko rečem, da je narava moj tempelj, moja cerkev, gibanje v njej pa moja molitev oziroma vsaj najuspešnejši poskus meditacije.

V nekaj jesenskih mesecih mi je celo uspelo, da je jutranji obisk gozda postal moja dnevna rutina. Težko bi rekel, ali mi je k odličnemu počutju bolj pomagala dobra telesna kondicija ali slaba ura odmaknjenosti. Najbrž oboje.« Jože Robežnik, voditelj, producent, kolesar in pohodnik

62 oddih

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 63 /

/kozlevcarur 9:16:31

Potovanja agencije TRUD vas udobno vpeljejo v dežele po vseh celinah sveta. Vabijo vas severno ameriška pronicljivost, temperament latinske Amerike, neverjeten živalski svet Afrike in azijska milina. Premišljenim potovalnim načrtom smo dodali udobno namestitev in ugodne letalske povezave, jim primešali znanje odličnih vodnikov ter začinili z zmernimi cenami.

proaktiv sport d.o.o.

Cesta IX. korpusa 58, 5250 Solkan, SLOVENIJA Tel. 040/377 477 E-mail: info@socafunpark.si, Internet naslov: www.socafunpark.si Le korak od mestnega jedra Nove Gorice se ob reki Soči nahaja pustolovski park "Soča Fun Park". Zaradi edinstvene lege omogoča obisk skoraj vse leto.

Zagotovo je to atraktivna oblika zabave na Goriškem, ki je ne gre zamuditi.

razvojna agencija kozjansko Ulica skladateljev Ipavcev 17, 3230 Šentjur, SLOVENIJA Tel. 03/747 13 07, Fax. 03/747 13 06 E-mail: info@ra-kozjansko.si, Internet naslov: www.ra-kozajnsko.si ŠENTJUR TOUR – ODKRIJTE ŠENTJUR s kolesom, peš ali s konjem. Pestra podeželska ponudba in mreža kolesarskih, konjeniških, pohodnih poti na čezmejnem območju (s hrvaških Zagorjem) bogatijo ponudbo zdravilišč, dopolnjujejo wellness turizem destinacije.

razvojni center novo mesto d.o.o.

E-mail: info@ric-belakrajina.si, Internet naslov: www.belakrajina.si Bela Krajina dežela z le okoli 27.000 prebivalci prepleta užitke odlične kulinarike in vrhunskih vin, ljudskih šeg, mojstrstev in tradicij, bogata z naravo in kulturo vabi, da nas obiščete.

rdo dežela celjska - zavod za kulturne prireditve in turizem celeia celje Krekov trg 6, 3000 Celje, SLOVENIJA Tel. 03/428 79 30, Fax. 03/428 79 31 E-mail: zavod.celeia@celje.si, Internet naslov: www.celeia.info Dežela Celjska je idealno turistična destinacija za vse, ki iščejo dobro počutje. Pridite in raziščite naše gradove, muzeje, obiščite turistične kmetije ali si privoščite oddih v zdraviliščih.

Na sejmu se predstavljajo: GH SAVA ROGAŠKA LTO ZREČE RA SOTLA RIMSKE TERME TERME DOBRNA TERME OLIMIA TERME ZREČE TIC CELJE TIC SLOVENSKE KONJICE TIC ŠENTJUR ZKŠT ŽALEC

ribiška zveza slovenije

Ljubljanska cesta 26, 8000 Novo mesto, SLOVENIJA Tel. 07/337 29 80, Fax. 07/337 29 81 E-mail: razvojni.center.nm@siol.net, Internet naslov: www.rc-nm.si Destinacijska organizacija JV Slovenije deluje kot povezovalni člen turistične ponudbe celotne regije in opravlja razvojno, distribucijsko, promocijsko in operativno funkcijo destinacijskega managementa.

Spodbujamo partnerska povezovanja v turizmu. Več na www.visitdolenjska.eu.

Na sejmu se predstavljajo: JAVNI ZAVOD ZA TURIZEM IN KULTURO KOČEVJE KMS MALERIČ d.o.o., Vinica KOMPAS NOVO MESTO d.o.o., Novo mesto NARAVA ZDRAVI d.o.o., Dolenjske Toplice TERME KRKA , Novo mesto TURISTIČNA KMETIJA ZORKO , Šmarješke Toplice

Tržaška cesta 134, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA tel: 01/256 12 94, 041/738 849, faks: 01/256 12 95 E-mail:info.rzs@ribiska-zveza.si, Internet naslov www.ribiska-zveza.si Ribiška zveza Slovenije predstavlja 64 članic - ribiških družin. Na sejmu se predstavlja s svojo dejavnostjo, povezano z varovanjem voda, upravljanja z ribjim življem in z ribolovom na rekah in jezerih Slovenije.

Posebej bo izpostaljen sulec, ki ga je Ribiška zveza Slovenije proglasila za "ribo leta 2016". Letos bo poudarek tudi na ribolovu krapovcev in plenilk na rekah in jezerih Slovenije. Prvič bo v javnosti predstavljena tudi nova promocijska brošura Muharjenje v Sloveniji, ki so jo v petih jezikih skupaj pripravili Ribiška zveza Slovenije, Zavod za ribištvo Slovenije in Slovenska turistična organizacija.

razvojno informacijski center bela krajina

rra koroška regionalna razvojna agencija za koroško regijo d.o.o.

Trg svobode 3, 8340 Črnomelj, SLOVENIJA Tel. 07/305 65 30, Fax. 07/305 65 31

Meža 10, 2370 Dravograd, SLOVENIJA Tel. 059/085 190, Fax. 059/085 191

E-mail: info@rra-koroska.si, Internet naslov: www.koroska.si Predstavitev celovite turistične ponudbe Koroške regije, ki obsega območje treh dolin – Mežiške, Dravske in Mislinjske ter treh pogorij – Pohorja, Karavank in Savinjskih Alp. Raznovrstne možnosti za poletne in zimske aktivnosti v naravi. Doživetja neokrnjene narave in bogate kulturne dediščine.

Počitnice na podeželju. Priprave športnikov.

rra zeleni kras, d.o.o.

Prečna ulica 1, 6257 Pivka, SLOVENIJA Tel. 05/721 22 40 E-mail: info@rra-zk.si, Internet naslov: www.zelenikras.si Dobrodošli v čudovitem kraljestvu Zelenega Krasa! V objemu širnih gozdov in travnikov vas pričakuje osupljivi svet kraških pojavov, bučnih podzemnih in pomirjajočih površinskih voda.

satura d.o.o. – revija horizont Radvanjska cesta 112, 2000 Maribor, SLOVENIJA Tel. 02/331 27 58 E-mail: urednistvo@revijahorizont.com, Internet naslov: www.revijahorizont.com Horizont revija za potovanja in turizem bralcem predstavlja zanimive kotičke v Sloveniji, Evropi in svetu.

sava turizem d.d.

Dunajska cesta 152, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 02/512 22 00, Fax. 02/548 16 07 E-mail: info@shr.si, Internet naslov: www.sava-hotelsresorts.com SAVA HOTELS&RESORTS: Bled, Terme 3000, Radenci, Banovci, Lendava in Ptuj

slovenska turistična organizacija Dimičeva ulica 13, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 01/589 85 50 E-mail: info@slovenia.info, Internet naslov: www.slovenia.info Na stojnici I FEEL SLOVENIA se pod okriljem Slovenske turistične organizacije predstavlja zelena oz. trajnostna slovenska turistične ponudba. Obiščite nas v Marmorni dvorani in odkrijte zelena doživetja!

soline pridelava soli d.o.o.

Seča 115, 6320 Portorož - Portorose, SLOVENIJA Tel. 05/672 13 30, Fax. 05/672 13 31 E-mail: ivana.mijatovic@soline.si, Internet naslov: www.soline.si

»Kdor boleha za redko zdravo zasvojenostjo – z naravo in gibanjem v njej, Slovenijo zagotovo doživlja kot pravcat eldorado za aktivno preživljanje prostega časa in počitnic. Pravzaprav je skorajda neverjetno, da premore tako žepna dežela toliko raznolikih možnosti zanj. In kar je pri tem najlepše: navzlic čedalje večji populaciji ljubiteljskih gornikov, planincev, plezalcev, kolesarjev, tekačev in številnih drugih rekreativcev se lahko v naravi povečini spretno ogibaš gneči in uživaš v samotnih potepih, pa naj bo to hoja po gorskih poteh in brezpotjih ali po labirintih gozdnih stezic, kolesarjenje po osamljenih cestah in kolovozih, tek v zavetju gozda in po travnatih planotah ... Avantura in prvobitna romantika z roko v roki!« Mateja Gruden, predavateljica, urednica, novinarka, blogerka

oddih 63

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 64 /

/kozlevcarur 9:16:31

Katalog razstavljavcev V blagem zavetrju solnih polj ponujamo darove morja, ki sproščajo in krepijo telo ter v organizmu vzpostavljajo ravnovesje. Na voljo so vam tretmaji z naravnimi učinkovinami, pridobljenimi v sečoveljskih solinah.

Na sejmu se predstavlja: THALASSO SPA LEPA VIDA, Portorož , SLOVENIJA

sž - potniški promet d.o.o.

Kolodvorska ulica 11, 1506 Ljubljana, Slovenija Tel. 080 19 10, E-mail: potnik.info@slo-zeleznice.si, Internet naslov: www.slo-zeleznice.si SŽ-Potniški promet na leto prepelje z vlaki približno 15 milijonov potnikov, postaja pa tudi glavni nosilec javnega potniškega prometa v Sloveniji. Mladi potujejo z vlakom do 70 % ceneje!

terme čatež d.d.

Topliška cesta 35, 8251 Čatež ob Savi, SLOVENIJA Tel. 07/49 36 700, Fax. 07/49 35 005 E-mail: info@terme-catez.si, Internet naslov: www.terme-catez.si Terme Čatež - največje termalno turistično središče ponujajo bogato ponudbo vodnih programov in zabave s počitnikovanjem v hotelih in apartmajih na kar 4 lokacijah: v Čatežu, na Mokricah, v Kopru in Marini Portorož. Privoščite si avanturistične počitnice v indijanski vasi ali gusarskem zalivu v Čatežu, razvajajte se v wellness centrih, sprostite v Savna parku, preizkusite v igri golfa, izberite med vrsto ponujenih športnih aktivnosti ali izpeljite uspešni poslovni dogodek. Na razstavnem prostoru se jim bosta pridružila še Zavodom za podjetništvo, turizem in mladino Brežice ter Center za podjetništvo in turizem Krško, ki bosta predstavila pestro dodatno turistično ponudbo Posavja Na sejmu se predstavljajo: CENTER ZA PODJETNIŠTVO IN TURIZEM KRŠKO ZAVOD ZA PODJETNIŠTVO, TURIZEM IN MLADINO BREŽICE

terme topolšica d.d.

Topolšica 77, 3326 Topolšica, SLOVENIJA Tel. 03/896 31 00, Fax. 03/896 34 00 E-mail: info@t-topolsica.si, Internet naslov: www.t-topolsica.si Hotel Vesna, apartmajsko naselje Ocepkov gaj, wellness center Zala.

terme vivat počitek-užitek d.o.o.

Ulica ob igrišču 3, 9226 Moravske Toplice, SLOVENIJA Tel. 02/538 21 00, Fax. 02/538 21 12 E-mail: info@vivat.si, Internet naslov: www.vivat.si

Terme Vivat so ponudnik vrhunskih termalnih, wellness, poslovnih, športnih in zdravstvenih storitev.

Nahajajo se v Moravskih Toplicah, katere imajo dolgoletno tradicijo termalnega turizma. Prepustite se razvajanju v zdravilni beli in črni termalni vodi!

turistična organizacija v tuniziji / predstavništvo v avstriji Opernring 1/R/109, AT-1010 Vienna, AVSTRIJA Tel. + 43/1/585 34 80, Fax. + 43/1/585 34 80 18 E-mail: office@tunesieninfo.at, Internet naslov: www.tunesien-info.at Neskončne plaže, kultura, golf, talaso, bazarji, sredozemska kuhinja… Naj vas navdihne raznolikost Tunizije… Vse informacije, ki jih potrebujete za popolni izlet.

turistična organizacija republike srpske Bana Milosavljevića 8, BA - 78000 Banja Luka, BOSNA IN HERCEGOVINA Tel. +387/51 229 720, Fax. +387/51 229 721 E-mail: tors@teol.net, Internet naslov: www.turizamrs.net Republika Srbska ponuja različne vsebine za vse turiste, privržence aktivnih počitnic, narave in vseh tistih krajev, ki ohranjajo duha zgodovine in tradicije.

turistična organizacija vojvodine Bulevar Mihaila Pupina br.6, RS-21000 Novi Sad, SRBIJA Tel. +381/21 452 910, Fax. +381/21 420 758 E-mail: office@vojvodinaonline.com, Internet naslov: www.vojvodinaonline.com Turistična organizacija Vojvodine promovira turistične destinacije v Vojvodini: vinske poti, aktivne počitnice, kulturno dediščino, mestni oddih, Donavo in Festival Exit

turistična kmetija tonin Puče 48, 6274 Šmarje, SLOVENIJA Tel. 031/599 094 E-mail: tonin.pucer@gmail.com, Internet naslov: www.kmetija-tonin.com Turistična kmetija TONIN leži v majhni istrski vasi Puče, v osrčju Slovenske Istre. Kmetija, kategorizirana s 3 jabolkami, razpolaga z dvema apartmajema in prostorom, kjer lahko pogostimo najavljene skupine.

turistična zveza slovenije Miklošičeva ulica 38, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 01/434 16 70, E-mail: info@turisticna-zveza.si, Internet naslov: www.turisticna-zveza.si

Pod okriljem TZS se predstavlja več kot sto lokalnih turističnih društev, ki na stojnicah predstavljajo svojo dejavnost in ponudbo ter skrbijo za živahno sejemsko vzdušje. Obiskovalci se radi pomudijo pri njih in še zlasti uživajo v pokušnji izvrstnih kulinaričnih lokalnih posebnostih, ki jih na stojnicah društev ne manjka.

Na sejmu predstavljajo: SAMOSTOJNA TURISTIČNA DRUŠTVA DRUŠTVO FRAN GOVEKAR IG DRUŠTVO ZA OHRANJANJE DEDIŠČINE GRADEŽ DRUŠTVO ZA OHRANJANJE LOKAVŠKEGA IZROČILA - DOLI KULTURNO TURISTIČNO DRUŠTVO SVETI VID DRUŠTVO ZA RAZVOJ PODEŽELJA LAZ TURISTIČNO DRUŠTVO BRASLOVČE TURISTIČNO DRUŠTVO DOBRNA TURISTIČNO DRUŠTVO DRAVOGRAD TURISTIČNO DRUŠTVO FARA SPODNJA IDRIJA TURISTIČNO DRUŠTVO IDRIJA TURISTIČNO DRUŠTVO KAMNIŠKA BISTRICA TURISTIČNO DRUŠTVO KOMENDA TURISTIČNO DRUŠTVO KORADA DESKLE - ANHOVO TURISTIČNO DRUŠTVO KOSTANJEVICA NA KRKI TURISTIČNO DRUŠTVO LANHTIERI VIPAVA TURISTIČNO DRUŠTVO MORAVČE TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE TURISTIČNO DRUŠTVO PODNANOS TURISTIČNO DRUŠTVO PODČETRTEK TURISTIČNO DRUŠTVO RADEČE TURISTIČNO DRUŠTVO REKREATUR TURISTIČNO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH TURISTIČNO DRUŠTVO ŠPARŽIN TURISTIČNO DRUŠTVO TRBOVLJE TURISTIČNO DRUŠTVO ŽETALE TURISTIČNO DRUŠTVO VINOREJA ŠMARJE TURISTIČNA ZVEZA MEDVODE JAVNI ZAVOD SOTOČJE MEDVODE TURISTIČNO DRUŠTVO DRAGOČAJNA – MOŠE TURISTIČNO DRUŠTVO GORIČANE-VAŠE TURISTIČNO DRUŠTVO HRAŠE TURISTIČNO DRUŠTVO KATARINA TURISTIČNO DRUŠTVO PIRNIČE TURISTIČNO DRUŠTVO SMLEDNIK ŠPORTNO TURISTIČNO DRUŠTVO SORA TURISTIČNO DRUŠTVO ZBILJE TURISTIČNO DRUŠTVO ŽLEBE – MARJETA TURISTIČNA ZVEZA VELENJE DRUŠTVO ZELIŠČARJEV VELENJE M-TIC VINSKA GORA TURISTIČNA ZVEZA MLADINSKI ODBOR VELENJE TURISTIČNO DRUŠTVO REVIVAS ŠKALE TURISTIČNO DRUŠTVO ŠALEK TURISTIČNO DRUŠTVO ŠENTILJ TURISTIČNO DRUŠTVO ŠMARTNO OB PAKI

»Rada migam, tečem, hribolazim, kolesarim, smučam, plavam, kar mi pač omogočajo vremenske razmere in delovni urnik. Zaradi rekreacije in z njo živim bolj polno in tudi bolj mirno, pa še jem lahko več brez slabe vesti. Med tekom in hojo si počešem intimne misli, medtem ko se gibam, pa v mislih pogosto pišem tudi scenarije in razmišljam o pogovorih z gosti oddaje Vikend paket. Pretiravala in lagala bi, če bi rekla, da tudi kavč nima svoje čarobne moči, a se mi za dobro počutje zdi najbolje oboje združiti: sveto lenobo, kot počitku pravi pater Karel Gržan, in aktivnost.« Bernarda Žarn, televizijska voditeljica

64 oddih

Foto: Žiga Culiberg

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 65 /

/kozlevcarur 9:16:31

TURISTIČNO DRUŠTVO VELENJE TURISTIČNO DRUŠTVO VINSKA GORA TURISTIČNA ZVEZA GORNJEGA POSOČJA DRUŠTVO BAŠKA DEDIŠČINA RAZVOJNO DRUŠTVO BREGINJSKI KOT TURISTIČNO DRUŠTVO MOST NA SOČI TURISTIČNO DRUŠTVO SOČA-TRENTA TURISTIČNO DRUŠTVO ŠENTVIŠKA PLANOTA TURISTIČNA ZVEZA DOLENJSKE IN BELE KRAJINE TURISTIČNO DRUŠTVO MOKRONOG TURISTIČNO DRUŠTVO MIRNA PEČ TURISTIČNO DRUŠTVO TREBNJE TURISTIČNO DRUŠTVO SUHA KRAJINA TURISTIČNO DRUŠTVO ZAGRAD ŠTAJERSKA TURISTIČNA ZVEZA OBČINSKA TURISTIČNA ZVEZA MARIBOR TURISTIČNO DRUŠTVO DESTERNIK TURISTIČNO DRUŠTVO KRAJANOV PLANICA TURISTIČNO DRUŠTVO POLENŠAK TURISTIČNO DRUŠTVO SELNICA OB DRAVI TURISTIČNO DRUŠTVO SREDIŠČE OB DRAVI TURISTIČNO DRUŠTVO STARŠE TURISTIČNA ZVEZA SLOVENSKA BISTRICA TURISTIČNO DRUŠTVO BREZA PRAGERSKO GAJ TURISTIČNO DRUŠTVO COKLA TINJE TURISTIČNO DRUŠTVO JELKA ŠMARTNO NA POHORJU TURISTIČNO DRUŠTVO KOČNO TURISTIČNO DRUŠTVO LIPA KEBELJ TURISTIČNO DRUŠTVO MAKOLE TURISTIČNO DRUŠTVO OPLOTNICA TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTATENBERG TURISTIČNO DRUŠTVO VINIČAR ZGORNJA POLSKAVA TURISTIČNA ZVEZA BRKINI, KRAS, NOTRANJSKA KETŠD ALOJZ MIHELČIČ HARIJE TURISTIČNO DRUŠTVO BLOKE in TIC BLOKE TURISTIČNO DRUŠTVO BREST BRESTOVICA TURISTIČNO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA TURISTIČNO DRUŠTVO LOŠKA DOLINA IN ZAVOD GRAD SNEŽNIK TURISTIČNO DRUŠTVO MENIŠIJA TURISTIČNO DRUŠTVO PIVKA TURISTIČNO DRUŠTVO POSTOJNA TURISTIČNO DRUŠTVO PREM TURISTIČNA ZVEZA TIC NOVA GORICA TURISTIČNO DRUŠTVO BRANIK TURISTIČNO DRUŠTVO SOLKAN TURISTIČNA ZVEZA OD TURJAKA DO KOSTELA TURISTIČNO DRUŠTVO KOČEVJE TURISTIČNO DRUŠTVO RIBNICA TURISTIČNO ŠPORTNO DRUŠTVO KOSTEL POMURSKA TURISTIČNA ZVEZA GORIČKO DRÜJŠTVO ZA LEPŠE VÜTRO TURISTIČNO DRUŠTVO DOBROVNIK

TURISTIČNO DRUŠTVO MAJOLKA TURISTIČNO DRUŠTVO MALA NEDELJA - RADOSLAVCI TURISTIČNO DRUŠTVO MARTIN- MARTINJANCI TURISTIČNO KULTURNO DRUŠTVO FILOVCI ZVEZA KULTURNIH IN TURISTIČNIH DRUŠTEV OBČINE PUCONCI TURISTIČNO KULTURNO ŠPORTNO DRUŠTVO PEČAROVCI TURISTIČNO DRUŠTVO PUCONCI KULTURNO TURISTIČNO DRUŠTVO DOLINA KULTURNO TURISTIČNO DRUŠTVO MOŠČANCI TURISTIČNA ZVEZA GROSUPLJE TURISTIČNO DRUŠTVO ŠMARJE SAP TURISTIČNO DRUŠTVO ŽUPANOVA JAMA ŠT. JURIJ TURISTIČNO IN OKOLJSKO DRUŠTVO ŽUPANOVA JAMA GROSUPLJE OBČINSKA TURISTIČNA ZVEZA BREŽICE TURISTIČNO DRUŠTVO BIZELJSKO TURISTIČNO DRUŠTVO DOBOVA TURISTIČNO DRUŠTVO KAPELE TURISTIČNO DRUŠTVO SROMLJE OBČINSKA TURISTIČNA ZVEZA IVANČNA GORICA TURISTIČNO DRUŠTVO PUBLIUS MAXIMIUS VALIČNA VAS TURISTIČNO DRUŠTVO AMBRUS TURISTIČNO DRUŠTVO GRČA TURISTIČNO DRUŠTVO IVANČNA GORICA TURISTIČNO DRUŠTVO KRKA TURISTIČNO DRUŠTVO MULJAVA TURISTIČNO DRUŠTVO POLŽEVO TURISTIČNO DRUŠTVO STIČNA TURISTIČNO DRUŠTVO ŠENTVID PRI STIČNI TURISTIČNO DRUŠTVO VIŠNJA GORA TURISTIČNO DRUŠTVO ZAGRADEC VINOGRADNIŠKO-SADJARSKO TURISTIČNO DRUŠTVO DEBELI HRIB GORENJSKA TURISTIČNA ZVEZA TURISTIČNO DRUŠTVO BOHINJ TURISTIČNO DRUŠTVO BREZJE TURISTIČNO DRUŠTVO DOVJE MOJSTRANA TURISTIČNO DRUŠTVO JEZERSKO TURISTIČNO DRUŠTVO KRANJSKA GORA TURISTIČNO DRUŠTVO MENGEŠ TURISTIČNO DRUŠTVO MOŠNJE TURISTIČNO DRUŠTVO NAKLO TURISTIČNO DRUŠTVO TRŽIČ TURISTIČNO DRUŠTVO ZASIP TURISTIČNO DRUŠTVO ŽELEZNIKI TURISTIČNO DRUŠTVO ŽIRI TURISTIČNO DRUŠTVO ŽIROVSKI VRH

Ljubljana - Osrednja Slovenija je najbolj prepoznavna regija v Sloveniji, ki privlačno turistično ponudbo gradi po trajnostnih načelih. Identiteto ji daje edinstven preplet privlačne avtentičnosti zelene okolice in kreativne urbanosti prestolnice, ki je Zelena prestolnica Evrope 2016.

turizem ljubljana

val navtika, d.o.o.

Krekov trg 10, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 01/306 45 83, Fax. 01/306 45 94 E-mail: info@visitljubljana.si, Internet naslov: www.visitljubljana.com

Koprska ulica 100, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel. 040/324 326 E-mail: exclusive@val-navtika.net, Internet naslov: www.val-navtika.net

turizem madžarska Kacsa u. 15-23, HU - 1027 Budapest, MADŽARSKA Tel. +36/1 488 8762 E-mail: kincses@itthon.hu, Internet naslov: www.gotohungary.com Na sejmu se predstavljajo: HUNGUEST HOTELS , Budimpešta, MADŽARSKA DANUBIUS HOTELS GROUP’s , Pecs, MADŽARSKA ZSOLNAY HERITAGE MANAGEMENT NON-PROFIT LTD, Budimpešta, MADŽARSKA HUNGARIAN TOURISM Ltd., nacionalna turistična organizacija, promovira Madžarsko kot privlačno turistično destinacijo. Ključni produkti so Budimpešta, topliški in wellness turizem, aktivni turizem, Blatno jezero, MICE ter vino in kulinarika. www.gotohungary.com.

22 hotelov DANUBIUS HOTELS GROUP sprejema goste na najbolj priljubljenih turističnih destinacijah, kot so Budimpešta, znane toplice Hévíz, Bükfürdő, Sárvár in Pécs, Győr, Balatonfüred. www.danubiushotels.com HUNGUEST HOTELS – ena največjih osrednjeevropskih hotelskih verig z 22 hoteli s 3 in 4 zvezdicami. Na voljo so rekreacija, fitnes, wellness, prostori za srečanja in širok nabor programov. www.hunguesthotels.hu ZSOLNAY HERITAGE MANAGEMENT NON-PROFIT LTD. – V prejšnjem desetletju je Pécs doživel vlaganja v kulturo kot še nikoli poprej. Nastala je mreža občinskih ustanov z imenom Zsolnay Heritage Management Non-profit Ltd. www.zsn.hu

uvala poljana d.o.o.

Rujnica 9/a, HR – 51550 Mali Lošinj, HRVAŠKA Tel. +385/51 231 726, Fax. +385/51 231 728 E-mail: info@poljana.hr, Internet naslov: www.poljana.hr Kampiranje in mobilne hišice na otoku Lošinju.

Na sejmu se predstavlja: CAMPING VILLAGE RESORTS POLJANA, Mali Lošinj, HRVAŠKA

»Zadnjih štirinajst let sem se aktivno posvetila alpinizmu ter s svojo radovednostjo in željo po plezanju odkrivam plezalne kotičke in območja tako rekoč povsod po svetu.

Tako lahko še s širšega vidika poudarim, da Slovenija, dežela med Alpami in Mediteranskim morjem, skriva veliko lepih kotičkov. Pri nas je od mesta do neokrnjene narave včasih le nekaj korakov.

Raziskovanje neokrnjene narave me bogati. Preživeti dan v naravi s prijatelji mi pomeni zdrav način življenja. Hvaležna sem, da lahko živim v zeleni Sloveniji.

Zadovoljna, prerojena, polna energije se ponovno vračam domov.« Nastja Davidova, vrhunska alpinistka Foto:Manca Čujež

oddih 65

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 66 /

/kozlevcarur 9:16:31

Katalog razstavljavcev E-mail: info@tourism-kranj.si, Internet naslov: www.tourism-kranj.si Kranj, Prešernovo mesto, prestolnica Gorenjske ter tretje največje slovensko mesto leži na pol poti med Ljubljano in Bledom ter v neposredni bližini mednarodnega letališča. Ponaša se z bogato arhitekturno in tehniško dediščino, je tudi kulturno in športno središče ter obdan s prečudovito naravo, ki ponuja obilo aktivnosti. Edinstven je po svojih rovih pod starim mestnim jedrom ter kanjonu Kokre, ki je eden izmed dveh najglobljih kanjonov v mestu v evropskem merilu.

Val navtika je prva slovenska navtična revija in je po 24 letih daleč najbolj brana tovrstna literatura v Sloveniji.

vovčak d.o.o.

Moste 35, 4274 Žirovnica, SLOVENIJA Tel. 031/378 738 E-mail: info@e-motion.si, Internet naslov: www.e-motion.si Oprema za električna vozila, sončne elektrarne in plovila na električni pogon ter kit kompleti za kolesa

zavod za ribištvo slovenije Spodnje Gameljne 61A, 1211 Ljubljana-Šmartno, SLOVENIJA tel: 01/ 24 43 400, faks: 01/ 24 43 405 E-mail:info@zzrs.si, Internet naslov www.zzrs.si Zavod za ribištvo Slovenije se predstavlja s svojim strokovnim delom na področju sladkovodnega ribištva. Predstavili bodo strokovno delo na področju upravljanja s slovenskimi domorodnimi ribjimi vrstami v celinskih vodah, s poudarkom na sulcu ter projekt Riba-park, ki je vključen tudi v projekt Ljubljana, zelena evropska prestolnica 2016 .

zavod za šport, turizem in prosti čas sežana Kosovelova ulica 5, 6210 Sežana, SLOVENIJA Tel. 05/731 01 28 E-mail: tic.sezana@visitkras.info, Internet naslov: www.visitkras.info Obstajajo koščki sveta pri oblikovanju katerih je bila narava še posebej ustvarjalno razpoložena. Taka sta Kras in Brkini s svojo neokrnjeno in edinstveno naravno ter kulturno dediščino Na sejmu se predstavljajo: JAVNI ZAVOD KOBILARNA LIPICA JAVNI ZAVOD PARK ŠKOCJANSKE JAME VINAKRAS z.o.o.

zavod za turizem in kulturo kranj Glavni trg 2, 4000 Kranj, SLOVENIJA Tel. 04/238 04 50, Fax. 04/238 04 51

združenje turističnih vodnikov slovenije Alešovčeva ulica 10, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA Tel: 040/527 145,

zveza za športni ribolov na morju slovenije Cesta Zore Perello-Godina 3, 6000 Koper, SLOVENIJA tel: 031/ 760 115 E-mail egon.brecelj@zsrm-slo.org Zveza za športni ribolov na morju Slovenije se predstavlja s svojo dejavnostjo, povezano s športnim ribolovom na morju v Sloveniji in predstavitvijo ribolovne opreme za ribolov na morju.

Na borzi NATOUR ALPE ADRIA 2016 sodelujejo: AVSTRIJSKO VELEPOSLANIŠTVO - GOSPODARSKI ODDELEK, Internet naslov: www.advantageaustria.org/si/Oesterreich-in-Slowenien.sl.html CAMPING SABBIADORO, Internet naslov: www.campingsabbiadoro.it CENTER RINKA, ZAVOD ZA TURIZEM IN TRAJNOSTNI RAZVOJ NA SLOČAVSKEM, Internet naslov: www.solcavsko.info HOTEL MANGRT BOVEC, Internet naslov: www.hotel-mangrt.com HOTELI BERNARDIN d.d. PORTOROŽ, Internet naslov: www.bernardingroup.si LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA - ZAVOD ZA TURIZEM OBČINE KRANJSKA GORA, Internet naslov: www.kranjska-gora.si HUNGARIAN TOURISM LTD ., Internet naslov: www.gotohungary.com NATURAVANTURA d.o.o., Internet naslov: www.naturavantura.com OBČINA DOLINA - COMUNE DI SAN DORLIGO DELLA VALLE, Internet naslov: www.sandorligo-dolina.it POHODNIŠTVO IN KOLESARJENJE giz, Internet naslov: www.hiking-biking-slovenia.com PROAKTIV SPORT d.o.o., Internet naslov: www.socafunpark.si RRA ZELENI KRAS, d.o.o., Internet naslov: www.zelenikras.si TERME ČATEŽ d.d., Internet naslov: www.terme-catez.si TERME VIVAT POČITEK-UŽITEK d.o.o., Internet naslov: www.vivat.si TURIZEM BLED, ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA BLED, Internet naslov: www.bled.si TURIZEM BOHINJ - ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA, Internet naslov: www.bohinj.si ZAVOD ZA ŠPORT, TURIZEM IN PROSTI ČAS SEŽANA, Internet naslov: www.visitkras.info

Partnerji sejma

Osnovni logotip, pozitiv in negativ.

Osnovni logotip, Barva: C 0,pozitiv M 90,inY negativ.

100, K 0 Barva: C 0, M 90, Y 100, K 0 Osnovni logotip, pozitiv in negativ.

Barva: C 0, M 90, Y 100, K 0

66 oddih

E-mail: info@slovenija-vodniki.si, Internet naslov: www.slovenija-vodniki.si Združenje turističnih vodnikov Slovenije združuje vodnike, ki vodijo skupine domačih in tujih turistov po Sloveniji in tujini.

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 67 /

/kozlevcarur 9:16:31

oddih 67

Priloge 25.01.2016 ODDIH ZIMA 2016 stran 68 /

68 oddih

/kozlevcarur 9:16:31