Lu~ka miru

Lu~ miru iz Betlehema ... Lu~ miru iz Betelhema ni ~arobni znak, ki lahko pri~ara mir. Spominja nas na simbol in na na{o nalogo, zavzemati se za mir. Tako kot se Lu~ podaja iz roke v roko, moramo tudi mi skrbeti za rast miru med ljudmi. Tako kot skrbno {~itimo plamen~ek, moramo {~ititi tudi mir. Lu~ miru je simbol upanja: V nekaj letih se je raz{irila iz majhnega plamena, da s svojim sporo~ilom osvetljuje milijone ljudi…

Pot Lu~i miru

Vsako leto ÖRF izbere otroka, ki pri`ge Lu~ko miru na kraju Kristusovega rojstva v Betlehemu. Lu~ nato z letalom v posebej konstruirani posodi prepeljejo na Dunaj, kjer v cerkvi po~aka na dan, ko jo razdelijo posameznim organizacijam. Vsako leto to ~ast doleti drugo cerkev - lani je slovesna razdelitev potekala v pravoslavni, letos v evangeli~anski cerkvi.

Na slovesnosti slovenska delegacija prevzame plamen in ga prepelje najprej v Maribor, naslednji dan pa {e v Ljubljano. Od tu jo rodovi in stegi {irijo naprej po Sloveniji. Po nasvetih organizatorja naj bi se Lu~ med ljudi razirila {ele 24. decembra.

Podobno poteka dogajanje tudi drugod po Evropi, le da ponekod poleg skavtskih organiyacija sodelujejo {e druge, predvsem Rde~i kri` in `elezni{ka podjetja. Saj, kot pravijo organizatorji akcije, ni pomembno, kdo {iri Lu~ miru, pomembno je le, da se Lu~ miru {iri med ljudi! Skavti iz Barcelone so se pripeljali z avtom. Potrebovali so dva dneva in pol v vsako smer. Tako se je tudi [panija pridru`ila akciji “Lu~ miru”.

Dekleta iz Ju`ne Tirolske so na Dunaj prispela `e v ~etrtek zjutraj, domov pa so se vrnile v nedeljo. Prilo`nost so izkoristile za dru`enje in za prednovoletne nakupe. Zakaj pa ne!? Slovenska zastavono{a sta na prireditvi zavzela strate{ki polo`aj - postavila sta se povsem v ospredje.

@eliva vsem ljudem, da bi se imeli neskon~no radi, da bi bili venomer sre~ni in veseli in da bi vsa ta ~ustva Nekaj `elja in misli, ki so jih obiskovalci pustili na na{i stojnici: Da bi vsi otroci imeli prilo`nost hoditi v {olo in da bi vsi imeli prilo`nost deliti nasmeh, ki bi se {iril delili tudi z drugimi. kot Lu~ miru iz Betlehema. Najprej tolerantnost. Z njo @elim, da bi ljudje enkrat pride mir. kon~no dosegli tisto Mir v du{i in v srcu, da ti bo stopnjo ljubezni, kjer lepo na svetu. ni prostora za sovra{tvo.

Lara Majcen, RSV

Bertl Grünwald - mo`, ki je “Lu~ miru” pribli`al tabornikom.

Lu~ miru iz Betlehema - posoda je narejena posebej zato, da zagotovi varen prevoz plamena z letalom (varen za potnike in plamen). Come on, baby, light my fire.

Kako je Lu~ miru za{la mad skavte

Bertl Grünwald, koordinator za skavte, sicer starej{i skavt z Dunaja, opisuje svoje prvo sre~anje z Lu~jo miru: "Na bo`i~ni dan leta 1988 je na na{a vrata potrkala starej{a gospa, na{a zgornja soseda. Na{i osebni stiki so bili ve~inoma omejeni na pozdrave na hodniku in na ob~asne kratke pogovore. Zato je bil njen obisk toliko bolj presenetljiv: Vi ste vendar skavt in pravkar sem z `elezni{ke postaje prinesla 'Lu~ miru iz Betlehema'. Domnevam, da ima ta za vas skavte tudi svoj pomen. Bi jo `eleli imeti?

Presene~en sem bil nad pomenom, ki ga je ta lu~ morala imeti za na{o sosedo. Te`ko je hodila, pa ji ni bilo `al truda, priskrbeti to lu~ zase in za druge. Mimogrede nam je smeje povedala, kako si je na podzemni skoraj za`gala obleko na plamenu."

Leto kasneje, ko so na sre~anju skavtskih skupin tretjega dunajskega okro`ja razpravljali o programskih predlogih za bo`i~ni ~as, je Bertl predlagal razdeljevanje Lu~i miru. Predlog je bil sprejet. Podprla ga je tudi avstrijska nacionalna radio-televizija in ideja se je hitro raz{irila na obmo~je celotnega Dunaja in {e nekaterih drugih de`el. Spomnili so se tudi tujih skavstkih skupin, delujo~ih na Dunaju, in z njihovo pomo~jo raz{irili plamen na Poljsko, ^e{koslova{ko, Mad`arsko in Romunijo. Dosegli smo prvi cilj na{e odprave - Maribor.

Ske~ dneva je imel svoje sporo~ilo: "^e te fant vara, ti {e vedno preostane sve~a miru!"

Zgodovinski razvoj Lu~i miru

Avstrijska nacionalna radio-televizija (ÖRF) je sredi 80-ih pomagala zbirati denar pomo~i potrebnim. Organizirali so javne dra`be po televiziji in zbirali donacije. Donatorjem in sodelujo~im so se zahvaljevali s simboli~nimi darili.

Od leta 1986 se ne zahvaljujejo le z simboli~nimi darili, temve~ s simbolom - plamenom pri`ganim v Betlehemu. Rodila se je akcija Lu~ v temo (Licht ins Dunkel). Zamisel so kmalu prerasli in Lu~ iz Betlehema so za~eli raz{irjati s pomo~jo mre`e `elezni{kih postaj, gasilskih domov in Rde~ega kri`a.

Leta 1989 so se v akcijo prvi~ vklju~ili avstrijski skavti, ki so lu~ko raz{irili med pobratene organizacije v Vzhodni Evropi. [tevilo sodelujo~ih je skokovito nara{~alo. Letos v akciji sodeluje `e 22 evropskih dr`av.

Lu~ka miru in religija

Akcija na za~etku ni bila mednarodno zastavljena, ampak je bila namenjana izklju~no prebivalcem Avstrije. ^eprav sta avstrijska in slovenska kultura del kr{~anskega sveta, bo povpre~en avstrijski dr`avljan verjetneje zavil v cerkev in raje pozdravljal z "Grüß God".

^e je v Sloveniji normalno ne biti veren, je v Avstriji obi~ajno biti vsaj "pasivni" vernik. V avstrijski kulturi je verska komponenta bolj izra`ena in bolj obi~ajna.

Bo`i~ je v avstrijski kulturi splo{no sprejeti sinonim za mir. Tudi zato ga je Avstrijska nacionalna radio-televizija (ÖRF) izbrala za dan Lu~i miru. ^eprav je akcija izklju~no socialnega zna~aja, so organizatorji dognali, da je simbolika bo`i~nega miru tako globoko zasidrana med njihovim prebivalstvom, da bi bilo te`ko izbrati datum bolj primeren za izvajanje te akcije.

K izbiri datuma je dodatno pripomogel obi~aj, ki so ga z Lu~jo miru ponovno obudili. Po drugi svetovni vojni so v Avstriji na bo`i~ni ve~er pri`igali sve~e na oknih, kar je bil odziv ljudstva na medvojno zatemnitev - prepoved pri`iganja lu~i v no~nem ~asu kot obrambni ukrep pred bombnimi napadi. Ta obi~aj je zamrl v 60-ih letih.

Da akcija Lu~ miru ni religioznega zna~aja, se lahko dokon~no prepri~amo na spletnih straneh ÖRF. "Akcija Lu~ miru je namenjena vsem ljudem, neodvisno od njihove rase, religioznega ali politi~nega prepri~anja." ^eprav so na{i severni sosedje bolj verni, so hkrati zelo strpni in odprti do vseh religij in prepri~anj. Tako lahko tudi razumemo, zakaj so Avstrijci {e vedno navajeni oditi po Lu~ko na najbli`jo `elezni{ko postajo, ~eprav je plamen dostopen v ve~ini cerkva.

besedilo in fotografije ^rtomir

Letos so po lu~ko pri{li skavti iz 22 dr`av.

Tako kot se raz{irja lu~ od ~loveka do ~loveka, naj raste tudi mir med ljudmi. Lu~ka miru je pri{la tudi do predsednika dr`ave Milana Ku~ana.