Internet @VN 30

Internet bubi@rutka.net

V prej{njih dveh {tevilkah Tabora smo vam v rubriki Internet predstavili strani taborni{kih rodov – tokrat pa se bomo lotili strani obmo~ij (mimogrede - RSOjevce in RHV-jevce je stvar o~itno spodbudila, saj so `e potrkali na Rutkina vrata in sedaj lahko na naslovih rso.rutka.net rso.rutka.net rso.rutka.net rso.rutka.net rso.rutka.net in rhv.rutka.net rhv.rutka.net rhv.rutka.net rhv.rutka.net rhv.rutka.net `e spremljate dve najnovej{i rodovi strani).

Ogledali smo si dve strani – MZT Ljubljana in Gorenjske obmo~ne organizacije ZTS. Kot lahko razberete `e iz naslova, je stanje na obstoje~ih straneh (podobno kot pri rodovih) razveseljivo. @al pa imata doma~o stran le dve obmo~ji. Je to tudi odraz dejanskega stanja na posameznih obmo~jih? Po svoje najbr` `e; vsaj v pozitivnem smislu, saj po predstavitvah sode~ MZT in GOOT zaslu`ita en dolg taborni{ki "mmmmm"!

Mestna zveza tabornikov – www.mzt.org www.mzt.org www.mzt.org www.mzt.org www.mzt.org | mzt mzt mzt mzt mzt@rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net

Umirjena, za dolo~ene okuse morda celo dolgo~asna, vendar pa skladna in s celostno podobo MZT usklajena doma~a stran, ponuja zanimivo jadranje tako naklju~nemu obiskovalcu, kakor tudi nekomu, ki ga zanima kaj ve~. Prva stran sledi receptu RutkaNET-a – na prvo karto! Na levi se nam odpre osnovni ka`ipot, na desni pa napovednik in koti~ek s teko~imi informacijami. Prek jedrnatih kazalcev obi~ajno v najmanj dveh potezah pridemo do `elene podstrani. Ob novem tehni~nem snovalcu strani so objavljene informacije a`urne, posebno pohvalo pa zaslu`ijo objave razpisov, vabil in reporta`.

Gorenjska obmo~na organizacija ZTS –goot.rutka.net goot.rutka.net goot.rutka.net goot.rutka.net goot.rutka.net | goot goot goot goot goot@rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net rutka.net

Stran GOOT ni namenjena {ir{emu krogu obiskovalcev, pa~ pa predvsem gorenjskim tabornikom, ki `elijo biti seznanjeni z dogajanjem. Poleg kratke (a izvirne) predstavitve obmo~ja, napovedi taborjenj, zimovanj in drugih akcij, je glavni adut doma~e strani a`uren arhiv zapisnikov obmo~nih sej. V povezavi z Rutkinim portalom (www.rutka.net www.rutka.net www.rutka.net www.rutka.net www.rutka.net), ki je vsekakor precej bolje obiskan, bi stran GOOT-a lahko slu`ila kot zgled ostalim obmo~nim organizacijam – preprosta, informativna stran, brez odve~nega okrasja... Podrobnosti so na Rutki!

Na{a organizacija namre~ ni tako velika, da bi "vsaka vas" rabila svojo predstavitev taborni{tva. "Tu ni djelo", bi ob tem najbr` pripomnila Maja - moja mala GG-jevska prijateljica iz Tolmina. In imela bi prav. RutkaNET je v na{ prostor zanesel druga~en, `e dolgo znan, pa o~itno te`ko izvedljiv, odnos – skupaj smo mo~nej{i. Z majhno mero vlo`enega, vendar zdru`enega truda je RutkaNET lahko mo~no orodje vsem, ki imajo karkoli opraviti s taborni{tvom na Internetu! [e enkrat pa vse pohvale Pinkyju (goot@rutka.net) in Tinetu (tine.koloini@guest.arnes.si) za njuno delo!

Svojo stran ima tudi Severnoprimorska OOZTS (spoot.rutka.net | spoot@rutka.net), vendar pa je zastarela, zaradi ~esar je tudi nismo predstavili.

@VN Maja Cvek

^i{~enje in pridobivanje pitne vode

Vodo, ki je onesna`ena le z lebde~imi delci (voda je videti motna), ali z nekaterimi mikroorganizmi, lahko do velike mere o~istimo z razli~nimi postopki filtriranja in razku`evanja. Ne moremo pa s temi postopki o~istiti kemi~no onesna`ene vode. Zato moramo biti na tovrstno onesna`enje, ki ga povzro~ajo predvsem detergenti, industrijske odplake in plini v dimu ter umetna gnojila in {kropiva v kmetijstvu, {e posebej pozorni. Uporabi take vode se raje izognemo!

Znaki, ki nas opozarjajo na kemi~no onesna`enje • pene, ki plavajo na vodi • pra{kasta ali smrde~a sluzasta snov na bregovih • velike koli~ine zelenih alg • slab{e uspevanje rastlin ob vodi • siroma{no `ivljenje v vodi oz. v vodi sploh ni ve~ `ivljenja ^e smo v dvomih, zavremo nekaj vode in opazujemo stene ter usedlino v posodi. Le-ta se mo~no razlikuje od tiste, kjer voda ni kemi~no onesna`ena.

Pridobivanje pitne vode

USEDANJE

To je postopek, s katerim iz vode odstranimo lebde~e delce, ki so vidni s prostim o~esom.

Vodo nalijemo v ozko, visoko posodo in pustimo stati, dokler se delci ne usedejo na dno in se voda zbistri. Bistro vodo z vrha nato odlijemo in pred uporabo {e filtriramo in razku`imo.

U~inek usedanja in ~i{~enja z usedanjem lahko pove~amo na dva na~ina:

MOTENJE: MOTENJE: MOTENJE: MOTENJE: MOTENJE: v posodo z vodo nasujemo glino in vse to dobro preme{amo, da se zmotni. S tem ote`imo ali celo zaustavimo razmno`evanje mikroorganizmov v njej. Nato vodo pustimo, da se zbistri in usede…

KOAGULACIJA: KOAGULACIJA: KOAGULACIJA: KOAGULACIJA: KOAGULACIJA: vodi pred usedanjem dodamo koagulante, kot so: aluminijev sulfat, kalcijev oksid, kalcijev hidroksid ali ferosulfat (zelena galica), pribli`no 100–200 mg na 1 l vode, odvisno od motnosti. Te snovi pritegnejo k sebi delce, ki se zdru`ijo, postanejo te`ji in se zato hitreje usedejo na dno. Ko se voda zbistri, jo z vrha odlijemo…

Filtriranje

Vodo, ki smo jo odlili po usedanju, pre~istimo {e s filtriranjem. S tem ji bomo odstranili do 95 ali celo 99 % bakterij in drugih snovi. @e narejene filtre lahko kupimo, lahko pa jih tudi izdelamo sami. Najpreprostej{i filter je gosto tkano platno ali papir, poleg tega pa lahko uporabimo {e: droben gramoz, pesek, mivko, vato, bomba`, oglje, `agovino, drobne vejice in iglice, listje, slamo,… Plasti v razli~nih kombinacijah zlagamo drugo vrh druge v posode in pri tem pazimo, kje je plast oglja. Voda, ki prite~e do oglja, mora biti `e prete`no pre~i{~ena, torej navidezno ~ista. Le tako bo oglje opravilo svojo vlogo vezave zelo drobnih delcev in celo ve~jih molekul.

Ves material predhodno razku`imo s 3% raztopino klorovega apna, `agovino prekuhamo in speremo, oglje pa razdrobimo in odstranimo prah. Vsi filtri, pri katerih vodo nalivamo na vrhu, naj imajo na vodi plavajo~o de{~ico, na katero vliva{ vodo, da se zaradi tega ne po{kodujejo plasti v filtru. Na ta na~in bo voda enakomerneje prodirala skozi plasti in se pre~i{~evala.

Prva voda, ki prite~e skozi vse filtre, je neuporabna, zato pustimo, da je nekaj odte~e, {ele nato jo uporabimo. Filter je tem bolj{i, ~im po~asneje se pretaka voda skozenj!

oglje pesek droben gramoz kupa

pre~i{~ena voda

Nekaj mo`nosti za izdelavo filtra z iztekanjem vode pri dnu: 1. Na okrogli plo~evinki ali podobni plasti~ni posodi naredimo 5 cm od zgornjega roba v pasu, {irokem 2 cm, ~im ve~je {tevilo drobnih luknjic. Prek luknjic tesno dvakrat ovijemo 4 cm {irok trak papirja, ki ga zgoraj in spodaj dobro prive`emo. Posodo postavimo in pritrdimo v vodo tako, da je rob posode nad gladino, papir pa v vodi. 2. ^ez prazen in o~i{~en sod napnemo platno, skozi katero filtriramo vodo (robec, brisa~a, nogavica…) 3. Na dno damo plast drobnih vejic iglavcev (20 cm), na to plast oglja, zavitega v platno (20-30 cm), ~ez polo`imo {e eno plast vejic, zgoraj pa skozi platno filtriramo vodo. 4. Na dno nasujemo 5-10 cm peska, ~ez pesek polo`imo platno, na katerega nasujemo 20-30 cm oglja. ^ez to napnemo naslednjo plast platna, ki ga prekrijemo {e z 20 cm peska, na katerega nalijemo 20-30 cm vode.

5. Na dno nasujemo 5-10 cm drobnega gramoza, ki ga prekrijemo s platnom. Na to nasujemo 20-30 cm oglja in ga spet pokrijemo s platnom, na katerega nasujemo 25-30 cm drobnega peska, nato 6-8cm drobnega gramoza, nato 58 cm grobega peska, ~ez to 40 cm drobnega peska, na katerega nalijemo 20-30 cm vode.

Razku`evanje

Vsako vodo, ki jo zajamemo v naravi, moramo pred pitjem razku`iti, saj je lahko navidezno ~ista in brez vonja, pa je vendar oku`ena z mikroorganizmi –bakterijami. Z razku`evanjem torej odstranimo biolo{ko onesna`enost. biolo{ko onesna`enost. biolo{ko onesna`enost. biolo{ko onesna`enost. biolo{ko onesna`enost. To velja tudi za studence, vodnjake in izvire, ki oskrbujejo z vodo doma~ine, saj so doma~ini nanje pogosto imuni.

Postopki razku`evanja

PREKUHAVANJE PREKUHAVANJE PREKUHAVANJE PREKUHAVANJE PREKUHAVANJE: je najpreprostej{i na~in. Voda mora vreti vsaj 10 min., priporo~ljivo pa je do pol ure. ^e prekuhavamo postano vodo z neprijetnim vonjem, ji dodamo nekaj kosov lesnega oglja in pustimo da vre. Nato jo precedimo skozi ~isto, gosto tkanino.

Prekuhani vodi izbolj{amo okus tako, da jo nekaj ~asa pretakamo na zraku. S tem ji dodamo kisik, ki ga je med vrenjem izgubila.

JODIRANJE JODIRANJE JODIRANJE JODIRANJE JODIRANJE: je razku`evanje z dodajanjem jodove tinkture. Na 1 l vode dodamo 5-10 kapljic tinkture, pretresemo in po~akamo pol ure. Uporaba ni priporo~ljiva za nose~nice in tiste, ki imajo te`ave s {~itnico.

KLORIRANJE KLORIRANJE KLORIRANJE KLORIRANJE KLORIRANJE: je uporabno za razku`evanje ve~jih koli~in vode. Uporabljamo razli~ne klorove preparate, najve~krat je to klorovo apno, ki ga za 1 kubi~ni m vode potrebujemo okoli 300 g. Najprej ga raztopimo v nekaj litrih vode, ko se raztopina zbistri, jo zlijemo v bistro, ~isto vodo. To preme{amo in pustimo stati pol ure. Paziti moramo, da voda ne stoji na soncu in da vedno pripravimo sve`e razku`ilo. Vodo kloriramo obi~ajno dvakrat dnevno ali vsaj dve uri pred uporabo. Namesto klorovega apna (0,5-1 g na 100 l vode), lahko uporabimo `avelovo vodo (1 g na 100 l vode), kaporit (0,15 g na 100 l vode) ali kloramin (0,5-1 g na 100 l vode).

TABLETE ZA RAZKU@EVANJE TABLETE ZA RAZKU@EVANJE TABLETE ZA RAZKU@EVANJE TABLETE ZA RAZKU@EVANJE TABLETE ZA RAZKU@EVANJE VODE VODE VODE VODE VODE: kupimo v lekarnah in jih uporabljamo po prilo`enih navodilih. (Najpogosteje so to razli~ni klorovi preparati, ki jih uporabljamo tako, da damo eno tableto v 1 l vode. To dobro pretresemo in po pol ure je voda pitna.)