Knjiga

Albatros

Izleti po ljubljanski okolici

Spomladi je pri zalo`bi Sidarta iz{la nova dopolnjena in raz{irjena izdaja vodnika z gornjim naslovom. Prvotna verzija vodnika je iz{la leta 1994. In ponovno se potrjuje `e znano dejstvo Sidartnini vodniki so (vsaj v Sloveniji) med vodniki to, kar je Mercedes med avtomobili.

Delo je razdeljeno na 65 poglavij z obravnavo najrazli~nej{ih ciljev, ki pa sta jim skupni vsaj dve osnovni lastnosti – vsi se nahajajo v oddaljenosti do 50 km iz Ljubljane in niso tehni~no zahtevni.

Avtor tekstov Andrej Stritar je napisal `e ve~ vodnikov s praviloma zahtevnej{imi cilji. Verjetno tudi zato nam tokrat v uvodu sam pojasni kdaj in kako se je potepal po gri~ih v okolici ljubljanske kotline. Svoja do`ivetja je kasneje v obliki opisov poti, verjetno z namenom odpreti naravo tudi drugim, prelil na papir.

Glede na geografsko razporejenost ciljev je vodnik razdeljen v pet sklopov. Prvi nas vodi v Posavje ter na Dolenjsko. Drugi del se ukvarja z obrobjem Barja ter sega vse do Ko~evja ter Cerknice s Slivnico. V tretjem se lahko vsaj z branjem preganjamo po obrobju Gorenjske, predvsem po okolici [kofje Loke ter Kamnika. [marni gori je posve~en ~etrti del, saj je avtor poizku{al opisati vse mo`ne dostope na njen vrh in teh je res veliko. Zadnji del zasedajo Polhograjski Dolomiti.

Besedila so strukturirana enako kot v drugih zalo`binih vodnikih, kar je prav gotovo smiselna odlo~itev, saj se na ta na~in uporabnik navadi na neko enotno formo, hkrati pa bi bilo te`ko najti {e bolj{o razporeditev. Tako so najprej navedene bistvene nadmorske vi{ine, ~emur je dodan podatek o oddaljenosti od Ljubljane. Morda tudi z namenom obvestiti bralca, ~e bi se morebiti odlo~il za za~etek izleta s kolesom.

Sledi splo{ni opis samega cilja, nato pa `e kar klasi~ni deli: "Izhodi{~e", "Opis" (vzpon) in "Sestop". Nov (glede na ostale vodnike) je del~ek s podnaslovom "Nevarnosti", ki je prav dobrodo{el glede na to, da je vodnik namenjen gorni{ko manj izku{enim uporabnikom –izletnikom. Treba pa je priznati, da na ve~ini tur na pohodnika ne pre`ijo velike nevarnosti.

Proti koncu posameznega poglavja se zvrstijo {e: "Najprimernej{i ~as", "^asi", "Zaveti{~e", "Zemljevid" – rubrike. ki nam postre`ejo {e z obilico "tehni~nih" informacij. Pohvale vredna je predvsem navedba telefonskih {tevilk poleg samih imen zaveti{~. @al mi je le, da bodo glede na pogostost spreminjanja telefonskih {tevilk le-te prav kmalu brez pomena. A veljalo bi uvesti navajanje {tevilk, poleg imen ko~, domov, gostiln, kme~kih turizmov in drugih mo`nih zaveti{~, kot stalno prakso avtorjev vodnikov.

V opisih zasedajo posebno mesto cerkve in cerkvice, ki jih je v obmo~ju tur preko trideset. Ve~inoma so bile

zgrajene okoli 15. stoletja, v ~asu tur{kih vpadov in kot pomemben del na{e naravno-kulturne dedi{~ine zasedajo posebno mesto.

Popolna novost v vodniku so opisi raznih zanimivosti nana{ajo~ih se na kraje skozi katere nas vodi vodnik. Le-ti so potisnjeni med sama poglavja v posebnih okvirjih, ki jih lo~ujejo od ostalega besedila in tako `e sami po sebi predstavljajo zanimivo branje.

Grafi~ni del predstavljajo risbe in skice avtorja Jurija Kolenca. Kot vedno tudi tokrat predstavlja grafi~na oprema pomemben del vodnika, brez katerega knji`ica {e zdale~ ne bi bila to kar je.

Seveda pa risbe ter skice niso edina o~em prijetna zadeva, ki bogati vodnik. Pogled najprej prav gotovo pritegnejo lepe in skrbno izbrane fotografije – kar preko osemdeset jih je v vodniku – najrazli~nej{ih avtorjev, med katerimi je kar nekaj "upokojenih" tabornikov.

Format je klasi~en `epni, papir kakovosten, obdelava vrhunska. Poltrde platnice predstavljajo solidno za{~ito vodnika in ob vsaj zmerni pazljivosti lahko knji`ica tudi resnemu uporabniku slu`i dolga leta.

ZELO ZA!

Izdelek toplo priporo~am tabornikom oziroma vsaj vodnikom vodov ter na~elnikom, predvsem tistim, ki delujejo v enotah osrednje Slovenije. Ljubljan~anom, obljubljan~anom, [kofjelo~anom, Kamni~anom, Trbovelj~anom, Postonj~anom in vsem ostalim s tega podro~ja. Z izdajo te knji`ice (in z njeno uporabo v taborni{kih vrstah) je postal klasi~ni vodnikov izgovor: "Nisem vedel, kam naj peljem ~lane na izlet," popolnoma brezpredmeten!