Tabor 09 2000

OBISKI TABOROV

DR@AVNI MNOGOBOJ

september

1

NAPOVEDUJEMO

Kdaj?

Kaj?

Kdo?

8. - 9. september POROD-u 20. in 21. september

TOTeM v Ilirski Bistrici

Razpis v avgustovskem

Predstavitve projektov udele`encev temeljnih in nadaljevalnih te~ajev za in{truktorja I. stopnje Za~etek akcije Rekreacija 2000

Razpis v avgustovskem POROD-u

22. september u 29. september - 1. 10 7. - 8. oktober

20. - 22. oktober 21. - 22. oktober 28. oktober 30. - 31. oktober

30. oktober do 5.11.

ROT (organizator MZT Ljubljana) Priprave na jesenske posvete stare{in, na~elnikov rodov, dru`in in klubov po obmo~jih Jesenski posveti po obmo~jih JOTA IN JOTI Skup{~ina ZTS ^UJ (sre~anje vodnikov mariborskega obmo~ja) Miklav` pri Mariboru Jesenske po~itnice

Razpis v majskem POROD-

Koledar akcij ZTS

Razpis v tem Taborni{kem vestniku Andreja Hazabent (02/629 13 77) mail4haza@yahoo.com

POMEMBNO! Na 21. skup{~ini ZTS, ki bo 28. oktobra, bo izvoljeno novo vodstvo Zveze tabornikov Slovenije, nacionalne skavtske organizacije. Voljo ~lanov na volitvah novega vodstva bodo na skup{~ini zastopali na~elniki in stare{ine rodov ter obmo~nih zvez.

Leto{nje volitve so {e posebej zanimive, saj gre za generacijsko zamenjavo na vodilnih polo`ajih Zveze. Kandidati za polo`aje bodo dokon~no znani {ele 18. spetembra, ko se izte~e kandidacijski rok.

Ve~ o volitvah in najnovej{e vesti o volitvah lahko najdete na spletni strani volitve.rutka.net volitve.rutka.net.

Vrhunec leta V prvih Taborih, ki so lu~ sveta ugledali `e leta 1951, lahko preberemo, da je prav taborjenje tista stvar, ki jo taborniki vse leto nestrpno pri~akujejo in na njem doka`ejo in poka`ejo, kaj vse so se med letom nau~ili. Danes je druga~e. Mnogi taborni prostori so `e tako opremljeni, da so podobnosti s taborjenjem le {e v spanju v {otorih, spet drugi so ~isto pre`ivetje v naravi. Ker taborniki obi~ajno gredo le na svoj tabor in mogo~e {e h komu na obisk, se je ^rtomir odpravil po poletnih taborih slovenskih rodov in ugotovil, kako taborijo, kako so prijazni in {e mnogo zanimivosti.

2

revija Tabor

UVODNIK Med reporta`ami se je v tej {tevilki zna{el tudi Etnostep na Kozjanskem, dr`avni mnogoboj, Pugy pa je pod drobnogled vzel leto{nje poletne te~aje. Hribolazci boste veseli, saj se je na strani Tabora vrnil Albatros, tokrat s potepom po hrva{kem otoku Cresu.

V septembru ne moremo brez omenjanja {ole. Predvsem zato, ker se bo ravno te dni spet za~elo intenzivnej{e delo v vodih. Sicer pa - u`ivajte v novi taborni{ki sezoni.

Matija Tonejc

VSEBINA Napovednik Uvodnik

2 2

AKTUALNO____ Obisk taborov* Poletni te~aji* Pe{ do Ljubljane Etnostep* Dr`avni mnogoboj Sea Scout

4 9 11 12 16 18

Zvezni dogodki Techuana Joti in jota

20 22 27

Internet Glasila Orientacija Narava @VN Astronomija Izleti Mednarodne strani

28 29 32 33 34 36 38 40

Popotovanja Trenutki Igre in pesmi Z znanjem do odgovora Volk Kri`anka

42 44 45 46 46 47

IZ_PRVE_ROKE STROKOVNO___

Obisk taborov, stran 4 Taborjenje je vsako leto znova najlep{e do`ivetje vsakega tabornika.

Poletni te~aji, stran 9

RAZVEDRILO__

Glavni urednik: Igor Bizjak Odgovorni urednik: Matija Tonejc Urednici prilog Medo in Gozodvnik: Polona Robida, [pela Novak Predsednik izdajateljskega sveta: Marjan Mo{kon Uredni{tvo: Jaka Bevk-[eki (ilustracije), Igor Bizjak, Rafael Kalan, Primo` Kolman, Tine Koloini, Branka Le{njak, Marta Le{njak, Frane Merela, Barbara Pape`, Franci Pav{er ml., Tadej Pugelj-Pugy, Marko Svetli~i~-Medo (fotografija) in Barbara @eleznik-Bizjak.

Etnostep, stran 12 Nepozabno prijazni doma~ini, lepa beseda na vsakem koraku, prijaznost, pomo~, prostovoljno taborni{ko delo, zanimivo delo in enkratno prijateljsko vzdu{je med tabore~imi.

Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije.

TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije.

NASLOV UREDNI[TVA: Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 061/30008-20, fax 061/13-61-477, E-mail: zts@guest.arnes.si; WWW: http://www.zts.org.

Cena posameznega izvoda je 399 SIT, letna naro~nina je 3800 SIT, za tujino pa 100 DEM. Teko~i ra~un: 50101-678-47184.

Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto.

Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS {t. 89/98) sodi ~asopis med proizvode, za katere se obra~unava davek na dodano vrednost po stopnji 8%.

Grafi~na priprava: Tridesign d.o.o., Ljubljana Tisk: Tiskarna Sku{ek d.o.o., Ljubljana Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana Naslovnica: Bla` Verbi~

september

3

AKTUALNO

Tabor na Tabor na obisku poobisku taborih Tabor na obisku Tabor na obisku ^rtomir

Taborjenje je vsako leto znova najlep{e do`ivetje vsakega tabornika. Je kraj in ~as, ko se odtrga{ od vsakodnevnega udobja, a tudi napetosti in te`av civilizacije. Je miren kraj sredi narave, je ~as, ki ga pre`ivi{ v dru`bi svojih prijateljev. Je vi{ek letnega programa in prilo`nost za nora do`ivetja, za sklenitev prijateljstev in za {e ve~.

Toda taborjenje je tudi prilo`nost za negovanje {eg in navad, ki pa se od roda do roda rahlo razlikujejo. Nekateri rodovi organizirajo lo~ene izmene za M^-je in GG-je, drugi lo~ene tabore, pri tretjih mlaj{i taborijo manj ~asa, nekateri pa imajo po starosti me{ane tabore.

Eni pozdravljajo rodovo, drugi Zvezino, tretji dr`avno zastavo. Nekateri svojim tabornikom pripravijo fizi~no napornej{i program, drugi izkoristijo tabor za pripravo bodo~ih vodnikov.

Taborjenja se po svoji izvedbi rahlo razlikujejo od rodu do rodu, toda osnovna je vedno enaka. [e pomembnej{e je, da se zavedamo, da nas ta raznolikost bogati, in da lahko veliko dobrih idej "poberemo pri sosedih". Dobrodo{li na potovanju po taborih.

4

revija Tabor

Rod dobre volje Rod dobre volje iz Ljubljane vsako leto menja kraj svojega taborjenja. Letos so taborili ob So~i, v Kalu Koritnici blizu Bovca. Taborni prostor je skrit s ceste in kar dvignjen nad reko. Je tudi zelo blaten v de`ju, ki ga ni primanjkovalo, res pa je, da je teren primeren za kopanje jarkov, kar sem izkusil `e prvi dan. Taborno vodstvo je bilo, z izjemo stre{ine, mlado – taborovodja je bila stara 22, vodniki in vodje programa pa 16 do 18 let. Kljub mokremu vremenu in mladosti so do`iveli zelo zanimiv tabor, ki jim bo {e dolgo ostal v spominu, na zelo svojstven na~in pa so bili vodniki motivirani tudi za nadaljnje delo na odgovornej{ih funkcijah v rodu.

AKTUALNO

Rod so{kih meja{ev Rod so{kih meja{ev iz Nove Gorice je ponovno taboril v Podbeli ob Nadi`i, na skrajni zahodni to~ki Slovenije. Taborni prostor je odmaknjen od vsakr{ne ceste ali ve~jega zaselka, ~isto na samem, in z njega se odpira pravlji~ni prizor na (takrat) toplo reko Nadi`o. RSM je mlad rod, ki so ga pred petimi leti na novo ustanovili nekdanji taborniki. Sedaj ta skupina gr~ skrbi za tehni~no izvedbo tabora, hkrati pa na taborjenju kalijo in preizku{ajo kandidate za nove vodnike.

V pomanjkanju v taborni{tvu izurjenih PP-jev, so izna{li izviren na~in vzgoje kadrov. Med letom pou~ujejo starej{e GG-je in PP-je v vodni{kih znanjih, na taboru pa jih {e zadnji~ preizkusijo in glede na potrebe in izkazane sposobnosti razvrstijo med vodnike in pomo~nike vodnikov. Vodi so me{ani po starosti in spolu, zanje pa skrbijo kandidati za vodnike.

Program pripravljajo in, predvsem v obliki delavnic, izvajajo programerji – izku{eni in med letom aktivni vodniki in na~elniki, ki se po potrebi tudi priklju~ijo vodom. Zelo zanimiv sistem izobra`evanja kadrov, ki v RSM odli~no deluje.

september

5

AKTUALNO

Rod dveh rek Rod dveh rek iz Medvod menja vsako leto taborni prostor. Letos so taborili v sose{~ini RSM, na tabornem prostoru ob avtokampu pri Podbeli. ^eprav je prostor manj pravlji~en kot RSM-jev, pa ima prednost grajene kuhinje in strani{~.

Tabor so vodili PP-ji in mlaj{e gr~e, pri RDR pa slovijo po tem, da svojih mal~kov ne ~uvajo. Tako imajo M^-ji dvodnevni, GG-ji pa `e tridnevni bivak. Vsako leto za vse svoje ~lane organizirajo "uzbuno" – pono~i jim s pomo~jo sporo~il in potnih znakov preko zgodbe razka`ejo okoli{ke ru{evine in/ali pokopali{~e, obenem pa jih {e bogato prestra{ijo. RDR-jevci dan pred odhodom na taborjenje organizirajo tudi "zbiralno akcijo", na katero star{i prinesejo ve~je koli~ine sadja, zelenjave in drugih koristnih potreb{~in, potrebnih za cenej{o izvedbo taborjenja.

6

revija Tabor

AKTUALNO

XI. SNOUB Rod XI.SNOUB iz Maribora `e 30 let tabori na svojem tabornem prostoru v Gornjem Gradu. Tehni~na izvedba tabora je zelo ute~ena (zidana strani{~a in kuhinja, `e dolga leta isti ekonom in kuharica), smeri in lokacije izletov in bivakov poznajo vsi vodniki, zato si lahko brez pomisleka privo{~ijo izredno mlado taborno vodstvo (stare{ina stara 21, taborovodja 20, vodniki okoli 17 let), povsem v skladu z motom: taborni{tvo je gibanje mladih za mlade.

En dan – 24 ur taborjenja, se celoten tabor igra "komandose". Pri tej igri se skupina petih ali {estih PP-jev odpravi v gozd v okolici tabora, naslednjih 24 ur pa morajo pre`iveti tako, da opazujejo dogajanje v taboru in izkoristijo nepazljivost stra` za nabavo za pre`ivetje potrebnih stvari – hrane, sekir, {otork. Seveda so pravila igre zelo kompleksna, zato da igra tudi ob udele`bi M^-jev poteka mirno, kakor tudi, da se zagotovi pre`ivetje vsem komandosom.Vsako leto pripravijo "narobe dan", dodaten dan, ki poteka med polno~jo in ~etrto uro zjutraj, med katerim mal~ki spoznajo Gornji Grad pono~i in opazujejo peka pri delu. Gornji Grad je vsem tabore~im dejansko drugi dom.

september

7

AKTUALNO

Rod gorjanskih tabornikov Rod gorjanskih tabornikov iz Novega mesta ponavadi tabori v @eleznem, letos pa so izjemoma taborili v Pustem Gradcu ob reki Lahinji, na dale~ najbolj pravlji~nem tabornem prostoru, kar sem jih kdaj videl.

Lahinja je pri Pustem Gradcu mirna, skoraj stoje~a, vendar {e vedno svojih pet metrov {iroka in dva metra globoka reka, ki s svojo strugo oblikuje otok, na katerem je krajinski park. Dostop do tabornega prostora je mo`en samo pe{ (traktorji in kanuji so edina alternativa) skozi ne preve~ zara{~en visok iglast gozd. In potem se na koncu potke odpre pogled na velik taborni prostor. Na visok jambor, lepo postavljanje {otore in veli~asten vhod. Enkratno. Nepozabno. Pravlji~no.

RGT-jevce sem obiskal med PP izmeno. PP-ji, ki so sicer med taborom vodniki, vodje programa ali na~elniki, so po taborjenju ostali kot zahodnica. Toda poleg pospravljanja tabornega prostora so izvajali {e aktiven program - dnevno in no~no orientacijo, dirke s kanuji po Lahinji, no~ne igre... Na koncu, ko so vse pospravili, pa so opravili {e dvodnevni spust s kanuji po Kolpi

Pomembni dnevi ...

24. oktober - svetovni dan Organizacije zdru`enih narodov Ko je 50 dr`av sveta ob koncu 2. svetovne vojne ratificiralo dokument, s katerim naj bi se podpisnice zavzemale za mir in blaginjo na svetu, je bil to za~etek delovanja Organizacije zdru`enih narodov. Ta organizacija, ki jo sestavljajo predstavniki skoraj vseh dr`av sveta, v dana{njem ~asu predstavlja jedro globalnih prizadevanj za re{evanje problemov in izzivov ~love{tva.

8

revija Tabor

Zahvaljujem se vsem rodovom, ki so me sprejeli medse, me gostili in mi omogo~ili zbrati material za ta prispevek.

AKTUALNO

Poletni Poletni te~aji te~aji Poletni te~aji Poletni te~aji Pisan poletni `iv`av v Ribnem

Na tabornem prostoru [ale{ke zveze v Ribnem je bilo tradicionalno `ivahno. Taborjenjem rodov iz Velenja in [o{tanja, so se priklju~ili tudi taborniki iz Rodu Franc Le{nik iz Miklav`a ter skupina murnov iz Ljubljane. Na vodni{ki {oli so se poleg Zmajev kalili {e bodo~i vodniki iz Se`ane, Habo pa je pripeljal tudi {tiri svoje gojence iz Doma Mal~i Beli~eve iz Ljubljane.

"Udele`enci imajo v ~asu te~aja ve~inoma rastlinsko prehrano, brez nekaterih za~imb (soli), beljakovin in ma{~ob seveda ne gre," je povedal vodja te~aja Borut Cerkveni~, ki je letos v svojo ekipo povabil Andrejo Osvald. V te~aju sta sodelovala tudi Milena iz Idrije in Albert iz Ilirske Bistrice, ki sta na dobri poti, da postaneta specialista pre`ivetja z rastlinami.

Poleg novih {otorov je bila sve`a pridobitev tudi sten~as sredi tabora

Koprive so lahko odli~na priloga Te~aj pre`ivetja z rastlinami za prehrano in zdravje Tisti, ki so letos poleti `eleli izvedeti ~im ve~ o rastlinah so se konec julija udele`ili te~aja pre`ivetja z rastlinami za prehrano in zdravje. 14 te~ajnikov iz cele Slovenije je na Pohorju cel teden nabiralo rastline in pripravljalo juhe, priloge, solate in razne ~aje in napitke.

Danes bodo za kosilo pala~inke s koprivami! september

9

AKTUALNO

Na lov za novimi kadri

Vsi se zavedajo, po kaj so pri{li

Vodni{ki te~aji v ~asu po~itnic

In{truktorski te~aji v Gozdni {oli Zadnje dejanje poletnega izobra`evanja ZTS so vsekakor in{truktorski te~aji. Gozdna {ola je tako letos pod svojo streho sprejela 51 te~ajnic in te~ajnikov dveh temeljnih te~ajev in enega nadaljevalnega. Znanja, ki so jih te~ajniki v ~asu te~aja pridobili, so obogatili tudi z nekaterimi novimi spretnostmi, predvsem pa so usklajevali poglede, izmenjavali izku{nje in gradili samozavest, s katero bodo kasneje la`je in u~inkoviteje izvajali zastavljene naloge.

Te~aj je povezoval vsebinski okvir Butalcev. Tako so bila `e imena te~ajev povezana s to tematiko (Kljukci, Meketa~i, Podvrbosmuki), kanar~ki so pripravljali dnevni ~asopis Butalski gnoj, pika na i pa je bilo ustvarjalno vzdu{je, ki so ga vodstvo in te~ajniki skupaj gradili od za~etka do konca te~aja.

K pestrosti te~aja je prispeval tudi skavtski in{truktor iz Danske Soren Friis, ki je poleg predstavitve svoje organizacije v pogovoru udele`ence pou~il o {tevilnih mo`nostih izmenjave in sodelovanja ter tako zelo nazorno prikazal mednarodno dimenzijo skavtstva.

Poleg taborjenj so v poletnem ~asu pod {otori potekali tudi vodni{ki te~aji. Zveza tabornikov je za "novince" organizirala te~aj v Gozdni {oli v Bohinju, Pomursko obmo~je pa je te~ajnike priklju~ilo kar k rednemu taborjenju. Na podoben na~in `e vrsto let organizira {olanje vodnikov tudi Rod jezerskih zmajev iz Velenja, letos pa so se jim priklju~ili tudi udele`enci iz Se`ane. V Ribnem so poleg Velenj~anov vodnike {olali tudi v Rodu pustega gradu, svoj dom pa je na prostoru Rodu belega bobra na{la tudi vodni{ka {ola MZT. Jeseni se bo za te~ajnike za~elo resno delo, rezultate pa bodo novi vodniki merili predvsem po {tevilu ~lanov v svojih vodih.

Kako do novega kroja?

Na zadnjem in{truktorskem te~aju, ki se je kon~al v nedeljo, 20. avgusta, so pri podiranju {otorov pomagali tudi taborniki, ki so ~lani posebnih enot civilne za{~ite. Ker jim je bilo med podiranjem {otorov vro~e, so nekateri odlo`ili kroje na klop sredi tabora.

Po kon~anem delu pa enega kroja s kratkimi rokavi ni bilo na klopi. Ker je o{kodovani imel v `epu kroja tudi uro, prosi tistega, ki si je kroj "sposodil", naj vrne vsaj uro.

Naslov je v uredni{tvu revije Tabor

10 revija Tabor

AKTUALNO

Dalj{i sprehod

Dalj{i Sprehod Dalj{i Sprehod Sprehod Dalj{i

Pe{ iz Bele krajine v Ljubljano Dvaindvajset Ra{i~anov nas je in dva pridna uvo`ena Ro`nikovca. Zapu{~amo ki~asto lep prostor ob Lahinji v Beli krajini. [est dni PP-tabora je za nami.

Bilo je krasno. In zdaj gremo domov. Pe{.

vinogradov nas ponosen vinogradnik povabi v hladno zidanico in ponuja vince. Ko mu povemo, da smo taborniki, re~e, da ga lahko tudi razred~i z vodo, ampak da bi nam dal samo vodo - to pa res ne gre. Potem popusti in se nam ~udi. Mi pa odgrizemo naprej v hrib. Na Mirni gori postavimo {otore, v kuhinji planinskega doma pa nam Kuli pripravi ve~erjo. S stolpa se odpira krasen pogled na 900 m ni`je le`e~o Belo krajino.

Nas pa zanimajo samo na{e spalne vre~e.

Pe{ na pot "Daj, Ne`a, Travca, zribajta vidva tele kanuje – Buhy, so {otori `e na kamionu? – Irena, bo{ ti sesula latrino, ne? – Ste spakirani? – No, vzemite vsak {e eno tuno in grisine za na pot – ltemo drvemo" V civilizaciji potrebuje{ za zastra{ujo~o razdaljo 500 m do trgovine najmanj terensko vozilo. Zdaj pa to - 125 km in pet dni. [e zadnji~ pogledamo svoje {e neo`uljene noge in – kaj pa nam drugega ostane – gremo.

12 km Pozno popoldan krenemo iz ^rnomlja na Mirno goro. Med potjo mimo

27 km Titovko na glavo in ~ez Rog v dolino. Dan za jugonostalgike. Partizanska bolnica Zgornji Hrastnik in Baza 20.

Manjkali so samo {e medvedi in dan bi bil popoln. Pozno popoldan smo `e v Dolenjskih Toplicah. Zapojemo nekaj partizanskih in nekaj cerkvenih (da smo nevtralni) in nabito poln bazen se v nekaj minutah tako izprazni, da se lahko po{teno naplavamo.

17 km Dopoldne je {e suho. Pridemo do Stav~e vasi, kjer nas v hi{o vzame Mal~i, v~asih izredno pridna ~lanica ^rnih mravov. De`evno popoldne posvetimo

Tinca bo naslednje leto za obli`e potrebovala sponzorja operacijam na na{ih `uljih, spanju in splo{ni zabavi. Trije neustra{ni klonijo `uljem in se pridru`ijo Kuliju, ki nam v razpadajo~em "jugecu" vozi hrano in {otore.

36 km ^etrti dan hodimo po zara{~enih in neozna~enih poteh ob Krki, ki jih imenujejo E7. Mimo @u`emberka in izvira Krke ~ez Pol`evo v Vi{njo Goro. Doma~ini nam sredi mestnega trga odprejo vodomet s pitno vodo in prijazna mamca nam prinese pi{kote. V sosednji vasi nas okoli idili~ne cerkvice ~akajo `e postavljeni {otori in ve~erja. Zadnji ve~er pa je tako ali tako vedno lep. Bla`eva kitara, narabutana koruza in {e zadnje zganjanje romantike.

33 km Novo jutro. Ljubljana kli~e. In sladoled tudi kli~e. In doma~ tu{. In ko "pojemo" Djurdjevdan pred hotelom Union nas ~udno gledajo. Ko pri Pre{ernu zapojemo pesem slovesa, je `e no~.

Na Bavarskem dvoru se zares poslovimo, si povemo, da je bilo na taboru naaajbolj{e in da se imamo raaadi in da se bomo pogreee{ali in...

No, pa saj se `e jutri vidimo na bazenu in pojutri{njem je pala~inkaparty.

Meti, RaR

september

11

AKTUALNO

Etnostep Kozjansko 2000 Etnostep Etnostep

Etnostep

Bla` Verbi~

Nepozabno – prijazni doma~ini, lepa beseda na vsakem koraku, prijaznost, pomo~, prostovoljno taborni{ko delo, zanimivo delo in enkratno prijateljsko vzdu{je med tabore~imi.

Vse to in {e ve~ je ostalo v spominu udele`encem tabora ETNOSTEP v Dobju na Kozjanskem od 5. do 12. avgusta.

Etnostep je projekt PP tabora v okviru Evrokorakov s poudarkom na etnologiji. Etnostep je bil letos organiziran prvi~, vendar `eli postati tradicionalen.

V taboru na majhni jasi pred {olo in po sosednjih vaseh smo v enem tednu zbrali in zapisali precej etnolo{kih podatkov o prehrani, umetnosti, glasbi, plesu, vodnih virih, gostilni~arstvu, dru`inskem `ivljenju in komunikacijah v vsakdanjem `ivljenju neko~ in danes.

Delo je potekalo zelo spro{~eno.

Razdeljeni v tri skupine smo obiskovali doma~ine in jih spra{evali v okviru zastavljene teme. Vsako od skupin je vodil {tudent ali {tudentka etnologije in s svojimi izku{njami pomagal pri izbiri vpra{anj. Vedno smo naleteli na zelo dober odziv pri doma~inih, vsi so bili pripravljeni pomagati in vedno izkazali tudi svojo gostoljubnost in nas pogostili.

Vendar pa smo z na{o taborni{ko prijaznostjo gostoljubnost tudi vrnili.

Pomagali smo pri spravilu sena in pri sekanju drv pri starej{ih doma~inih, z mlaj{imi pa smo odigrali igro nogome-

ta in odbojke, na koncu pa za vse pripravili razstavo in pokazali, kaj vse smo uspeli izvedeti na na{ih raziskovanjih.

Pokusili pa smo tudi hrano kozjanskih gospodinj in sami pripravili nekaj na{ih lokalnih specialitet.

Na koncu smo se spet vsi raz{li in se z vlakom odpeljali nazaj v svoje kraje po Sloveniji. In vsi smo si na koncu obljubili, da se drugo leto spet vidimo na etnostepu.

Raziskovanje in poizvedovanje o vodnih virih

NEPREKLICNO NARO^AM REVIJO TABOR

IME IN PRIIMEK: __________________________________ ROD: ___________________________________________ ULICA: __________________________________________ PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ: ___________________________

NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!

Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana

12 revija Tabor

AKTUALNO

Andrej Rutar - vodja projekta

Kr{ke tabornice med po~itkom na izletu

Zahvala za opravljeno delo na travniku

ETNOSTEP 2000 - ne toliko Evropski korak kot korak vsakega posameznika, ki je doprinesel k dobrem vzdu{ju in skupinskem delu na taboru. Po mojih ocenah smo vsi od{li domov z novim znanjem in do`ivetji, ki jih bomo hranili v sebi vsaj do naslednjega skupnega sre~anja.

Same priprave na tabor niso bile tako zahtevne. Bolj me je mu~ilo majhno {tevilo udele`encev, ki se je pri realizaciji izkazalo za pozitivno. Skupina 18 tabornikov in tabornic, kateri se je `e prvi dan pridru`ila {e dijakinja iz Dobja, se je `e prvi dan odli~no ujela ter nato preko delavnic, raziskovanja, kuhanja doma~ih specialitet, iger in petja {e bolj utrdila prijateljstva.

Ogromno je h kvaliteti pripomogel Bla` Verbi~ (tabornik/{tudent etnologije), ki je s {e dvema so{olkama in svojimi bogatimi izku{njami na tem podro~ju, udele`ence nau~il prefinjenosti in iznajdljivosti pri odkrivanju vseh vrst znamenitosti.

Lahko zaklju~im, da je vredno kaj takega ponoviti, sam pa bom gotovo {e pomagal pri tovrstnih projektih - s tako ekipo udele`encev in mentorjev je res lepo delat. september

13

AKTUALNO

Mnenja udele`encev Jessy iz Grosuplja:

"Bilo nas je malo in tako smo se takoj dobro ujeli. Bili smo kot velika dru`ina. Doma~ini so nas prijazno sprejeli in bil je res en poseben tabor, druga~en od ostalih. Upam, da bomo zadevo ponovili."

Luka iz Ajdov{~ine:

Bija in Tina iz Kr{kega:

"Poleg dobre zabave smo naredili tudi veliko koristnih stvari. V{e~ mi je bilo, da nas je bilo malo in smo se tako bolj{e spoznali. Pa tudi prijaznost doma~inov me je prijetno presenetila."

Jaka iz Kr{kega: "V{e~ mi je, da so taborniki opravili nekaj prostovoljnega dela pri doma~inih in pri njih tudi poskusili razne jedi, spoznali njihov kraj in obi~aje."

Kuharica Meta: "Tabore~i so bili zelo pridni, prijazni, v glavnem super.

Zdi se mi, da niso veliko pojedli, ker se jih je ve~ina najedla `e pri doma~inih."

Tabornica meseca

"Ljudje so bili zelo prijazni, pokrajina lepa, raziskovanja so bila zelo zanimiva, slabih stvari skoraj ne bi znal na{teti."

Tadej iz Ajdov{~ine: "Bilo mi je v{e~, ker sem spoznal veliko novih prijateljev, ker smo obiskali ogromno prijaznih doma~inov, ker se je odvijal pester program in ker so mi dovolili pogovore po mobitelu."

Jan iz Kr{kega: "^ist divje. V{e~ mi je bilo, da nas je bilo malo in smo se tako bolje spoznali in postali dobri prijatelji. Najbolj v{e~ mi je bilo raziskovanje po hi{ah."

14 revija Tabor

Nova Rutkina stran xxx.rutka.net bo odslej skrbela za {e lep{e, bolj{e in hitrej{e tabornice in tabornike meseca.

AKTUALNO

Emil Mumel

Vhod v tabor

Prostovoljno delo - grabljenje sena pri doma~inih

Leto{nji etnostep v Dobju na Kozjanskem mi je bil zelo v{e~. @e sama priprava programa je kazala na uspeh akcije. Pri pripravi sta se zelo potrudila Andrej Rutar in Bla` Verbi~ kot tabornika in kot {tudent etnologije.

Te~ajniki so bili za delo zelo zagnani in so ga sprejemali z veliko mero odgovornosti in zaupanja.

Vsa raziskovalna dela in tudi prostovoljno pomo~ doma~inom na kmetijah so opravili zelo dobro.

Imeli smo vso podporo vodstva {ole, doma~inov in ob~ine Dobje. Da na{i `elod~ki ne bi bili prazni, je zelo lepo skrbela kuharica Meta.

Pri etnolo{kem delu izvedbe programa sta Bla`u pomagali Marjeta in Neva.

Celoten tabor je bil zelo dobro pripravljen in izpeljan in tabore~i so delovali kot ena velika dru`ina prijateljev. Nekaj dni sem sodeloval tudi sam in nikakor mi ni `al.

Pisanje vtisov s tabora za doma~e september

15

AKTUALNO

Izziv, dru`enje in zabava

Dr`avni mnogoboj Dr`avni mnogoboj Dr`avni mnogoboj na Oto~cu Dr`avni mnogoboj Pugy

Vsi smo si `eleli, da poka`emo znanja in spretnosti, ki smo jih pridobili na taborni{kih sre~anjih med letom. Da se pomerimo in nagradimo na{o prizadevnost. In ~e bi dejal, da se bo tistega junijskega petka popoldne na travniku ob Krki zbralo toliko tabornikov z vseh koncev Slovenije samo zaradi tekmovanja, tega nih~e ne bi verjel. Njihova pri~akovanja so presegala boj z ocenami in ~asom, `eleli so si dru`enja in zabave. In tega je bilo na mnogoboju dovolj.

Ponovno vsi skupaj

Dr`avni mnogoboj je bil po dolgem ~asu zopet organiziran za vse veje skupaj. Tako se je ve~ kot 600 udele`encev z raznobarvnimi rutkami od 9. do 11. junija zbralo na Oto~cu pri Novem mestu.

Gostitelj, ~lani Rodu gorjanskih tabornikov, so se `e v petek zagnali v priprave in res vzorno uredili tabor. Tudi ve~ina udele`encev je prispela `e v petek, kljub temu, da se je tekmovalni del za~el {ele v soboto.

Tekmovanje Tekmovanje je potekalo v duhu

16 revija Tabor

preizku{anja mo~i posameznih ekip.

Da je dober rezultat delo celotne ekipe, {e enkrat dokazuje, da je delo v majhnih skupinah pravilna usmeritev organizacije.

Prosto~asne dejavnosti

Prosto~asne dejavnosti so bile ena izmed oblik, s katerimi smo udele`ence pritegnili k ustvarjalnosti. Poleg delavnic ro~nih spretnosti, na katerih so predvsem M^-ji in GG-ji slikali, izdelovali lesene pi{~alke in pionirske objekte iz {pagetov, je organizator pripravil ve~erni ogenj, glasbeni koncert in v nedeljo tudi lutkovno predstavo.

Panoge so potekale po v naprej pripravljenem urniku in na ta na~in je celotno tekmovanje potekalo nemoteno, sodniki, ~lani komisije za program, pa so svoje delo opravili korektno.

AKTUALNO Osve`itev Vro~ina in lepo vreme udele`encev nista mogla odvrniti od pogledov proti hladni osve`itvi - reki Krki. Tako so se prvi pogumne`i kaj kmalu zna{li v objemu hladne osve`itve. Ker pa zgledi vle~ejo, je bilo v vodi kmalu vsesplo{no rajanje, "{pricanje" in tunkanje.

Nova prijateljstva Tak{na in podobna sre~anja na dr`avni ravni pomenijo tudi spoznavanje in sklepanje prijateljstev. Seveda ni manjkalo tudi snidenj starih prijateljev iz preteklih akcij in za pogovore o {oli, ljubezni, pre`ivljanju prostega ~asa in na~rtih za prihodnost. Tako {e bolje spoznavamo druge in sami sebe.

Hvala organizatorju Rodu gorjanskih tabornikov iz Novega mesta za odli~no organizacijo mnogoboja, in ~lanom komisij, ki so pri{li pomagat pri izvedbi. Naj bo to primer, ki bo vzpodbudil tudi druge, da ~lanom ponudijo podobne akcije.

Emil Mumel, na~elnik za program ZTS

Zabavno dru`enje z namenom Dr`avni mnogoboj je na lep na~in ponazoril osnovno sporo~ilo BiPi-ja, da je skavtstvo zabava z namenom. Tak pristop je pomemben pri pripravi razli~nih aktivnosti v organizaciji, saj je za mlade pomembno, da jih pritegne zabava in dru`enje, skozi dejavnosti pa seveda zorijo in osebnostno rastejo. V svetu, kjer se otrokom in mladim skraj{uje ~as igre, zorenja in oblikovanja svoje osebnosti, pa je to {e kako pomembno. september

17

AKTUALNO

SEA SCOUTING SEA SCOUTING SEA SCOUTING SEA SCOUTING Z vetrom v jadra novega programa

EUROSEA 6 Poljska, 8 – 12. junij 2000 Na seminarju, na katerem je sodelovalo 48 udele`encev iz 21 dr`av, so bile predstavljene akcije pomorskih skavtov Evrope v zadnjih treh letih (moram priznati, da sem bil zelo presene~en, ~esa vsega se ne lotijo skavti drugod). Ve~ino ~asa je seminar potekal po delavnicah. Predstavljene so bile teme od predstavitve na internetu, izobra`evanja vodij, baz podatkov za vodje in evropskih predpisov, ki vplivajo na "Sea scouting".

Pomorsko skavtstvo v Evropi Po zadnjih podatkih, ki jih je pripravila Evropska skavtska regija, v Evropi izvajajo program v 28-ih dr`avah. Ocena ~lanstva je okoli 95.000, posamezne skupine pa so velike od 16 pa celo do 167 ~lanov. Pri izvajanju programa prednja~ijo nizozemski, poljski, finski, {vedski in angle{ki skavti.

Glavna atrakcija seminarja je bilo jadralno-orientacijsko tekmovanje na njihovih jadrnicah, ki jih uporabljajo

18 revija Tabor

za u~enje jadranja. Posadke udele`encev (od 6 do 8 ~lanov) so bile zelo pestre in naj omenim le to, da smo ekipa "New Zeland" prepri~ljivo premagali ostale posadke (skrivnost uspeha je bila v druga~ni taktiki). Poleg tega so organizatorji pripravili tudi mednarodni ve~er, tr`nico in kapitanovo zabavo, ko sta nas zadnji ve~er zabavala kapitana ^rnega Viteza, jadrnice, na kateri je lansko leto potekal Peace Cruise.

O pomorskih skavtih in njihovih aktivnostih in o seminarju lahko izveste {e kaj ve~ na spletni strani www.seascout.org/europe www.seascout.org/europe.

Iz Perkoza Matja` Jesen{ek - Jessy

"SEA SCOUTING"

Nova programska vzpodbuda za popotnice in popotnike

Ko je Lord Robert Baden Powell leta 1908 napisal priro~nik Skavtstvo za de~ke, so nekatere skavtske enote vklju~ile v program tudi posebne dejavnosti, povezane z vodo in ob vodi (veslanje z razli~nimi plovili, splavarjenje, preu~evanje `ivljenjskih sistemov povezanih z vodo...).

BiPi je dodatni program sprejel z navdu{enjem, njegov brat pa je kot vzpodbudo leta 1912 napisal priro~nik "Sea scouting for boys" (v dobesednem prevodu priro~nik za "pomorske" skavte, mi{ljeno pa za skavte, ki imajo poseben poudarek na programu povezanem z vodo - pri nas v preteklosti npr. Pore~ani).

"Sea Scouting" je samo vsebinska veja skavtske organizacije, ki zagotavlja vzgojo in izobra`evanje mladega ~loveka skozi program, ki je povezan s specifi~nim `ivljenjskim okoljem (npr. za

AKTUALNO

Vodni krst POMORSKIH TABORNIKOV

Jessy

rodove, ki delujejo ob morju ali pa v krajih, kjer je `ivljenje mo~no povezano z reko ali jezerom).

Poleg rodov s slovenske obale bi kot primer lahko navedli Poklju{ki rod iz Gorij in Blejsko jezero kot pomemben gospodarski dejavnik predvsem z vidika turizma. Specifi~en primer so tudi rodovi ob ve~jih rekah kot so Drava, So~a, Mura, Krka in druge, ki so z gospodarstvom (hidroelektrarne, ribi{ki turizem, splavarjenje lesa) ali drugimi vejami (okoljevarstvo in ohranjanje specifi~nih `ivljenjskih sistemov) povezane z `ivljenjem tamkaj{njega prebivalstva. Specifi~ni primer so tudi obmejne reke (Kolpa, Dragonja...) ali pa Ljubljansko barje.

Tudi program akcij in taborjenj tak{nih rodov (ali pa samo skupin znotraj njih) je mo~no povezan z vodo, seveda pa je za tak{no dejavnost potrebna tudi specifi~na oprema (recimo kanuji, oprema za rafting, jadrnice, potaplja{ka oprema...). V primerih, ko gre za drago opremo, je dovolj, ~e se s kak{nim od dru{tev, ki specifi~no dejavnost izvajajo, pove`emo in si opremo samo izposodimo.

Namen programa vodnih dejavnosti je pove~ati atraktivnost osnovnega skavtskega programa na tak na~in, da ~lanom ponudimo ve~ programskih mo`nosti, v okviru katerih la`je razvijajo specifi~ne ve{~ine in spretnosti povezane z njihovim na~inom `ivljenja. Tako dose`emo bolj{o motivacijo in osebno rast posameznika ter razvoj spretnosti vodje. Program je {e posebno u~inkovit pri starostni veji PP. Cilj programa je, da imajo ~lani tak{nih skupin: • razvite osnovne ve{~ine in spretnosti vodnih dejavnosti • mo`nost, da organizirajo in se udele`ijo "vodne" ekspedicije • imajo na razpolago svojo ali izposojeno opremo za izvajanje teh dejavnosti • imajo usposobljene voditelje, ki imajo znanje ve{~in in spretnosti vodnih dejavnosti.

Pugy

Pred slabim mesecem dni, na son~no soboto smo taborniki Srebrnega galeba iz Kopra izpeljali vodni krst, ki je bil uvod v na{o novo prihodnost. Zakaj? Odlo~ili smo se, da bolje izrabimo pogoje, ki nam jih poklanja narava ob morju. Ker imamo idealno lokacijo za delovanje v okolici vode je bilo `e nekaj ~asa v na{ih glavah, da je potrebno nekaj storiti. In smo.

Odlo~ili smo se, da o`ivimo program pomorskega taborni{tva.

Prva prilo`nost je bila `e vodni krst na morju. Dobili smo se na rtu Se~a pri zloglasni restavraciji Ribi~ in takoj nadaljevali s prijetnim veslanjem v kanujih do krajinskega parka Se~oveljske soline. Po dobri uri popotovanja s kanuji so se na{i mlaj{i ~lani odpravili na kopanje z vodniki, ostali pa smo pri~eli s pripravo na krst. Najprej je bilo treba spe~i 4 kg sardel na "pirogrillu". Zalo zanimiva stvar, vam povem. Sploh tam, kjer velja prepoved kurjenja v naravi. Seveda so bile sardele neo~i{~ene, saj se pravi pomorci nimajo ~asa ukvarjati s tako majhnimi stvarmi, kot je ~i{~enje sardel. Pe~ene sardele so tako lepo zadi{ale po polotoku, da je vonj privabil marsikaterega gosta, med njimi tudi znano taborni{ko dru`ino Vr~kovnik (zaupali so nam, da je di{alo prav do Velenja). Nato smo na{o na~elnico oblekli v Pojzedona, pripravili pozejdonov voz in vse je bilo nared za vrhunec dneva, krst. Pozejdona smo dali v voz (beri kanu) in odpeljali do svojih kr{~encev. Vsak kr{~enec je moral nastaviti svojo rit, da ga je tja Pozejdon lahko "{piknil". Za poslastico je sledila {e pe~ena sardela, ki jo je moral vsak novi pomorec pojesti kar celo.

Tako smo "odprli" na{e novo poglavje v `elji, da se bodo tudi ostali obalni rodovi odlo~ili za podoben program aktivnosti. Ob tem vam lahko izdam {e to, da se v ''hangarju'' `e prenavlja jadrnica, ki smo jo dobili v dar od o~eta na{e Ane. Se vidimo na morju!

september

19

IZ_PRVE_ROK E IZ_PRVE_ROKE

Zvezni dogodki Zvezni dogodki Zvezni dogodki Zvezni dogodki Pugy

Postopek kadrovanja za nove organe ZTS PRIPRAVE NA JESENSKE POSVETE Od 19. do 21. oktobra naj bi v ve~ini obmo~ij potekali jesenski programski posveti. Del programa posvetov bo namenjen delu obmo~ij, poleg tega pa bodo obmo~na vodstva v sodelovanju s programskimi komisijami ZTS pripravila tudi nekaj aktualnih programskih vsebin iz usmeritev dela v prihodnje. O usmeritvah in projektih, ki v prihodnosti ~akajo ZTS na podro~ju programa, so se ~lani komisij na posvetu v Bohinju konec avgusta `e dogovorili, sledi pa {e usklajevanje z na~elniki obmo~ij in pa pripravljalni posvet, ki bo potekal 6. in 7. oktobra na Skomarju. Na tem posvetu bodo poleg obmo~nih na~elnikov sodelovali {e njihovi programski pomo~niki.

20 revija Tabor

Kandidacijska komisija je 12. 6. 2000 pregledala prispele kandidature za volitve funkcionarjev oz. novih organov ZTS. Do razpisanega roka 10. 6. so na sede` ZTS prispele naslednje kandidature: dve za na~elnika ZTS, ena za na~elnika za program, vzgojo in izobra`evanje odraslih in mednarodne zadeve ter ena za ~lana IO ZTS za posebne projekte. Ker {tevilo ne omogo~a normalne izvedbe volitev novih organov ZTS na 21. skup{~ini, je stare{instvo ZTS podalj{alo rok za oddajo kandidatur do ponedeljka, 18. septembra do 17. ure, ko bo komisija pripravila volilni razglas. Komisija prosi rodove uprave, vodstva OO ZTS in druge organe v ZTS, da predlagajo kandidate in se na ta na~in bolj tvorno vklju~ijo v postopek izvolitve novih organov ZTS.

IZ_PRVE_ROKE

Aktualno iz stare{instva ZTS Na seji stare{instva, ki je potekala sredi junija v Ljubljani, so se ~lani stare{instva najprej lotili zapleta okoli sprememb statuta Mestne zveze tabornikov Ljubljana Ljubljana. Po dokaj odprti razpravi je stare{instvo ZTS sprejelo odlo~itev, da se v obdobju od seje stare{instva do konca septembra IO ZTS in MZT Ljubljana dogovorita o uskladitvi statuta MZT (kot obmo~ne organizacije) s statutom ZTS. ^e do tega roka usklajevanje ne bo uspe{no zaklju~eno, bo stare{instvo ZTS Mestni zvezi tabornikov Ljubljane odvzelo status obmo~ne organizacije in za~elo z aktivnostmi za ustanovitev obmo~ne organizacije na obmo~ju mesta Ljubljana.

Stare{instvo je v nadaljevanju obravnavalo tudi predlog teksta Izjave o vzgoji v ZTS ZTS. Dokument, ki ga je delovna skupina oblikovala od ustanovitve skupine decembra 1998, je {el skozi dolg postopek razmi{ljanja, komu je sploh namenjen, poenotenja in dolo~itve vrednot in metod, ki bi jih morali v ZTS {e posebej razvijati.

Temu so bile namenjene tudi delavnice, na katerih so sodelovali ~lani rodov in obmo~ij, ki so {e dodatno raz{irili obseg razmi{ljanja o vsebini in obliki tak{nega dokumenta. Kljub temu, da je do skup{~ine le malo ~asa, je pomembno, da dokument z argumentiranimi popravki sprejmemo in na ta na~in dr`avi, vzgojno-izobra`evalnim institucijam in javnosti predstavimo na{o vzgojnoizobra`evalno vlogo. Stare{instvo ZTS je na koncu sprejelo Izjavo o vzgoji v ZTS kot predlog za javno razpravo pred sprejetjem na Skup{~ini ZTS. Pisne pripombe, ki jih bodo rodovi in obmo~ja poslala do 15. 9. 2000, bo obravnavala delovna skupina za vzgojno izjavo.

Stare{instvo je sprejelo tudi vi{ino ~lanarine za leto 2001 (ta se pove~a za 10% glede na lansko leto), registrirali 66 rodov, ki so izpolnjevali pogoje za registracijo, sprejeli koledar akcij ZTS v letu 2000/01 in imenovalo organizacijski odbor za pripravo Zleta ZTS v Tolminu leta 2002.

Ve~ o stare{instvu si lahko preberete v Taborni{kem vestniku in POROD-u. september

21

IZ_PRVE_ROK E IZ_PRVE_ROKE

TECHUANA - ALTERNATIVA NARAVI Mednarodni tabor "Techuana 2001" bo med 3. in 12. avgustom 2001 potekal v bli`ini slovensko-italjanskoavstrijske tromeje.

Razpis pri~akujte v rodovi po{ti in na internetu (techuana.rutka.net)!

In kaj vse bomo tam po~eli?

Plavali bomo v bli`njih jezerih Se vozili s kanuji po Dravi Canyoning Dvodnevni potepi in enodnevni izleti v gore Planinarili Na ekskurzijah raziskovali sosednje de`ele Postavljali pionirske objekte Se u~ili plese Spoznavali nove igre Pre`iveli progo pre`ivetja Obiskali grad Hochosterwitz, Zemljo ~udes in Minimundus Sodelovali pri postavljanju svetovnega rekorda za Guinnessovo knjigo rekordov Izdelali toteme Obiskali ru{evine gradu Finkenstein in opazovali orle na gradu Landskorn Izdelali pe~i za pe~enje pizze in kruha Izlet v Beljak in druga okoli{ka mesta Predstavljali taborni{ke tehnike v Talent-O-Rami Se potepali s kolesi Zgradili radijski oddajnik, pripravo za dimljenje postrvi in bojler za vodo Izdelovali bumerange Se u~ili igrati na dromljo Plezali...

TECHUANA - NARAVNA ALTERNATIVA 22 revija Tabor

TABORNI[K I VESTNIK TABORNI[KI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVII

Razpis za TOTeM 2000 Rod Sne`ni{kih ru{evcev iz Ilirske Bistrice vas vabi na Taborni{ko Odbojkarsko Tekmovanje na Mivki, ki se bo zgodilo KJE? V Ilirski Bistrici, stadion Trnovo (cca. 300 m od `elezni{ke postaje) KDAJ? 8. in 9. septembra 2000 Program petek, 8. septembra popoldne prihod, prijava ekip in nastanitev zve~er taborni ogenj in `rebanje skupin (sistem tekmovanja bo prilagojen {tevilu ekip) sobota, 9.septembra tekmovanje in spremljevalne aktivnosti KDO? Me{ane ekipe ~etvork (2@ +2M in do 2 rezervi, vendar sta na igri{~u lahko le 2 predstavnika istega spola hkrati). Starostnih omejitev ni, ~eprav je tekmovanje mi{ljeno za kategorijo PP in mlaj{ih gr~.

KAKO? Za preno~i{~e bo poskrbel organizator (1 {otor na ekipo), prinesite pa spalno vre~o, armafleks, mena`ko, kitaro oz. kak{en drugi instrument in veliko dobre volje.

PRIJAVNINA? 2500 SIT na osebo na @R 52210-678-92841 s pripisom "za TOTeM" Prijavite se lahko do 5. 9. 2000 (po tem datumu 20% vi{ja prijavnina) na naslova: Miha [kerlavaj, Pod Stra`ico 13, 6250 Ilirska Bistrica, 067 400 lycosmail.com 410, e-po{ta: miha.skerlavaj miha.skerlavaj@lycosmail.com ali Kova~i~ Gregor, Maistrova 18, 6250 Ilirska Bistrica, 067 400 940, kiss.uni-lj.si e-po{ta: gregor.a.kovacic gregor.a.kovacic@kiss.uni-lj.si kiss.uni-lj.si, kjer smo vam na voljo za vse morebitne dodatne informacije.

ZLATA PU[^ICA Pozor, pozor!

V tem taborni{kem letu tradicionalnega lokostrelskega tekmovanja Zlata pu{~ica {e ni bilo, zato smo se odlo~ili, da vam namesto ene ponudimo kar dve - pu{~ici namre~. Zlato in Srebrno. Slednja je novost, ki se je boste razveselili vsi, ki nimate lokostrelske opreme in tudi sicer v tej panogi niste dejavni. Gre namrec za {aljivo tekmovanje, za opremo poskrbimo mi, dobra volja pa je tudi zagotovljena.

7. oktobra boste torej vsi na pu{~ici - Zlati, Srebrni ali pa kar na obeh.

Za borih 1500 SIT na osebo boste na tem edinstvenem taborni{kem tekmovanju preizkusili kako mirna je va{a roka in kako oster je va{ pogled, poleg tega pa se boste {e noro zabavali.

Z veseljem vas pri~akujemo.

RTT

TOKA Rod Aragonitnih je`kov ponovno organizira Taborni{ko Orientacijsko Kolesarsko Avanturo - TOKA 2000. Zgodila se bo 9. septembra 2000.

Vse informacije: raj.rutka.net/toka00/toka.htm OPIS TOKA - Taborni{ka Orientacijska Kolesarska Avantura Sobota, 9. september 2000, Start: 14h Informacije: raj.rutka.net/toka00/toka.htm ali marko.obid kiss.uni-lj.si ali na GSM 041 759 190 (Mare) marko.obid@kiss.uni-lj.si Z gorskimi kolesi je treba prevoziti progo 35km, ki poteka po cerkljanskih hribih. Proga je primerna tako za rekreativce kakor tudi za tekmovalne kolesarje. Obvezna je uporaba za{~itne ~elade. [tartnina: 1000 SIT

NATE^AJ ZA NAJBOLJ[O FOTOGRAFIJO Revija Tabor razpisuje nate~aj za najbolj{o fotografijo, posneto na leto{njem dr`avnem mnogoboju. Tema fotografij je poljubna, strokovna `irija, sestavljena iz treh ~lanov uredni{tva, pa bo fotografije pregledala in izbrala najbolj{e.

Nagrada za najbolj{e fotografe bo objava fotografij na naslovnici revije Tabor in na publikacijah Zveze tabornikov, avtorjem pa bomo za objavljeno fotografijo izpla~ali tudi avtorski honorar.

Pogoji razpisa: • Fotograf mora biti ~lan Zveze tabornikov Slovenije.

• Fotografije morajo biti posnete na leto{njem dr`avnem mnogoboju.

• Velikost fotografije naj bo vsaj 10 x 15 cm.

• Diapozitive sprejemamo.

• Fotografije morajo biti na hrbtni strani (diasi na okvir~ku) ozna~ene s polnim imenom in priimkom ter naslovom avtorja.

Fotografije, ki ne bodo ustrezale pogojem razpisa, bo lahko avtor dvignil na Zvezi tabornikov dva meseca po roku oddaje (to velja tudi za vse neizbrane fotografije), ali pa mu jih bomo na njegove stro{ke poslali na dom. Fotografom, katerih fotografije bomo izbrali, bomo ostale, ~e ne bomo izbrali vseh, vrnili po po{ti na doma~ naslov.

Rok za oddajo fotografij je 20. oktober 2000.

SEPTEMBER(2000) - 23

TABORNI[K I VESTNIK TABORNI[KI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVII

TI POVEJ!

ROT 2000

Ker smo taborniki veliko v naravi in ker tudi fotografiramo, je razpis Urada Republike Slovenije za mladino kot nala{~ za vse, ki imate lepe fotografije s taborjenja ali pohoda. Akcija Ti povej! v sodelovanju s slovenskimi fotografi organizira poletni foto nate~aj na temo identiteta Slovenije.

Pogoji sodelovanja so starost pod 30 let in poslana fotografija na naslov: Urad za mladino, [tefanova 1, Ljubljana.

Rok za oddajo fotografij je 15. september, zato pohiti. Nagrade so take, ki jih ne more{ kupiti za noben denar - dan v fotografskem laboratoriju, dan s fotoreporterji Dela in dan v studiu Klik.

Ve~ o nate~aju najde{ na www.tipovej.org www.tipovej.org.

Pridi, poglej in zmagaj!

ORGANIZATORJA: Zveza tabornikov Slovenije in Mestna zveza tabornikov Ljubljana.

DATUM IN KRAJ TEKMOVANJA: Republi{ko orientacijsko tekmovanje – ROT 2000 – bo potekalo v okolici Ljubljane od petka, 29. septembra, do nedelje, 1. oktobra 2000.

PRIJAVE: Vse prijavnice mora organizator prejeti najkasneje v petek, 21. septembra 2000. Prijava je veljavna s prilo`enim potrdilom o pla~ani {tartnini. V prijavi poleg rodu in kategorije obvezno navedite tudi ime, priimek, naslov, telefonsko {tevilko in elektronski naslov vodje ekipe. V primeru, da prijava velja za ve~ ekip, navedite podatke za vse vodje ekip. Prijavite se lahko tudi po elektronski po{ti, vendar mora prijavo opraviti na~elnik ali stare{ina rodu. Prijave zbiramo na naslovu: Rok Su{nik, Verje 42, siol.net 1215 Medvode, e-po{ta: susnika susnika@siol.net siol.net. [tevilo ekip je omejeno na 64, v primeru ve~jega {tevila prijavljenih ekip bomo upo{tevali tiste, ki so se prijavile prve.

[TARTNINA: [tartnina za ekipo zna{a 14.000,00 tolarjev. [tartnine organizator ne vra~a in je ne sprejema na dan tekmovanja. Naka`ite jo na ra~un Mestne zveze tabornikov Ljubljana, Parmova 33, 1000 Ljubljana; @R: 50102-678-709907, sklic na {tevilko 2000+{ifra va{ega rodu.

PRAVILA TEKMOVANJA Veljavna pravila za tekmovanje najdete v priro~niku Taborni{ki mnogoboji, 1999.

INFORMACIJE: Vse informacije lahko najdete tudi na spletnih straneh www.mzt.org in rot.rutka.net . Elektronski naslov za rutka.net informacije v zvezi z ROT-om je mzt mzt@rutka.net rutka.net, telefonska {tevilka pa je 041/267-601 (Tine).

Informacije, ki v tem razpisu niso zajete (tema testa, zbirno mesto, prevoz) bodo objavljene naknadno in sicer na spletnih straneh in v po{ti po rodovih. @elimo vam ~udovit taborni{ki september.

^I^ 2000 BO! ^lani Zmajevega rodu vabimo vse nadobudne tabornike, da se nam v mesecu septembru pridru`ijo na ^i~evem memorialu. To je tradicionalno orientacijsko tekmovanje, ki bo letos potekalo od petka, 22., do sobote, 23. septembra v prostorih O[ v Borovnici.

Tekmovanja se lahko udele`ijo me{ane ekipe (2 deklici in 3 fanti~i ali dva de~ka in 3 dekli~i) v treh kategorijah: • GG 12-15 let (vklju~no letnik 85) • PP 16-20 let (letniki 84 do 80) • gr~e nad 21 let (letnik 79 in starej{i) Starost tekmovalcev se {teje po koledarskem letu.

Tekmovalni del v petek zajema vrisovanje, topografske teste in no~no signalizacijo (Morse). V soboto sledi orientacijski pohod. PP ekipe se lahko same odlo~ijo, na katere kontrolne to~ke bodo odkorakale in katerih nalog se bodo lotile. Na izbiro imajo: prvo pomo~ (teoreti~no in prakti~no), test @VN, semafor, skico in opis terena, skico in opis poti, profil terena, prehod in skico minskega polja in hitrostno etapo. Kontrolne to~ke se to~kujejo glede na oddaljenost in zahtevnost orientacije. Mladi GG-ji {e nimajo te svobode, njihova (orientacijsko bistveno la`ja) pot z nalogami je vnaprej dolo~ena. [tartnina bo letos zna{ala 9000 slovenskih tolarjev in sicer jo naka`ite na `iro ra~un 50101-678-48108 s pripisom za ^I^-ev memorial najkasneje do petka, 15. septembra septembra. Ekipe lahko prijavite preko e-po{te ali telefona. Zamudniki bodo od{teli {e dodatnih 1000 slovenskih tolarjev, na dan tekmovanja prijave niso mogo~e.

Kot so pozorni bralci `e ugotovili, so leto{nja pravila igre malce druga~na od lanskih. Vabimo na ogled propozicij: akcije.rutka.net/cic ka.net/cic.

Dodatne informacije in prijave na: tel. 061 662-346 ali 031 840-773 (Bili-Biljana Hacin), e-po{ta: bilih @ hotmail.com ali sasa.fratina@student.fmf.uni-lj.si Zmaji vabimo!

24 - SEPTEMBER(2000)

PREDSTAVITVE OSEBNIH PROJEKTOV IN[TRUKTORSKIH TE^AJEV 1. STOPNJE V Komisiji za vzgojo in izobra`evanje odraslih v ZTS smo se odlo~ili, da vzpodbudimo te~ajnike nadaljevalnih te~ajev iz preteklih let, da z opravljeno predstavitvijo projekta kon~ajo nadaljevalni te~aj za in{truktorja I. stopnje.

Ker letos podelitve in{truktorskih nazivov v poletnem ~asu ni bilo, smo se odlo~ili, da po predstavitvah na Skup{~ini ZTS aktivnim

TABORNI[K I VESTNIK TABORNI[KI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVII in{truktorjem te nazive tudi podelimo.

Zato vabimo vse te~ajnike, ki projekta {e niso predstavili, da to opravijo in s tem zaklju~ijo te~aj za in{truktorje 1. stopnje.

Predstavitve projektov te~ajnikov nadaljevalnih te~ajev bodo: • v sredo, 20. septembra ob 17. uri ali • v ~etrtek, 21. septembra ob 17. uri uri.

Osebni projekt je naloga, ki si jo zastavi vsak te~ajnik(ca) v dogovoru s potrebami v rodu ali obmo~ju. Oblika predstavitve ni predpisana. V bistvu gre za poro~ilo o tem, kako si opredelil problem, ki je osnova projekta, kak{en program nalog si si zastavil(a) in zakaj, da bi projekt izpeljal(a), kaj in kako si `e opravil(a), kak{ni so rezultati in na koncu tvoja ocena celotnega projekta (ovrednotenje). Za`eljeno je, da projekt odda{ tudi v pisni obliki (oblikujemo knji`nico projektov, ki bodo kot pripomo~ek na voljo na~elnikom in bodo~im in{truktorjem).

Predstavitve projektov bodo potekale v sejni sobi na ZTS ZTS, Parmova 33 v Ljubljani. Za ~im bolj nazorno predstavitev lahko uporabi{ video rekorder, diaprojektor, grafoskop, tablo s papirjem in flomastre oziroma sredstvo, ki ga prinese{ s seboj. Na voljo ima{ 10 minut.

Prosim te, da na sede` ZTS po telefonu 300 08 20 takoj sporo~i{ svojo udele`bo.

POTRDILA O IZOBRA@EVANJU ^e ste v preteklosti obiskali kak{nega od te~ajev, seminarjev ali delavnic, ki jih je v okviru neformalnega izobra`evanja organizirala ZTS, potem lahko za to izobra`evanje pridobite potrdilo o sodelovanju. V svetu in tudi pri nas delodajalci pri izbiri kandidatov v veliki meri poleg formalne izobrazbe upo{tevajo tudi znanje pridobljeno skozi neformalno vzgojo in izobra`evanje.

8. SEJA STARE[INSTVA ZTS V sejni sobi podjetja Delo v Ljubljani je bila 17. 6. 2000 ob 10.00 uri 8. seja stare{instva ZTS. Na seji je bilo prisotnih 24 ~lanov (od 42) vseh, kar je 57,14%, od tega predstavniki iz 8 (od 10) obmo~nih organizacij ZTS. Stare{instvo je o vseh to~kah razpravljalo in sprejelo sklepe z zapisnika 7. seje, poslovniku o delu 8. seje stare{instva, informaciji o delu IO ZTS med 7. in 8. sejo, predlogu Izjave o vzgoji v ZTS, registraciji rodov v letu 2000, poro~ilu o akciji Lu~ miru 1999, koledarju akcij v letu 2000 – 2001, ~lanarini za leto 2001, opisih del in nalog funkcionarjev v rodovih in OO ZTS, zletu ZTS 2002, razre{itvi in imenovanja v Skavtski fundaciji, informaciji o postopku kadrovanja za nove organe ZTS, informaciji o specialnostih in specialistih v ZTS ter o priznanjih in odlikovanjih.

Predlog besedila s pozivom za vklju~itev v javno razpravo o Izjavi o vzgoji v ZTS so rodovi prejeli po po{ti, na straneh Taborni{kega

vestnika pa objavljamo (ali {e bomo) pomembnej{e sklepe s te seje.

Stare{instvo ZTS se je seznanilo s poro~ilom skupnega odbora ZTS in ZSKSS za pripravo akcije Lu~ miru iz Betlehema 1999 in odboru ZTS – ZSKSS priporo~ilo, da naj ~imprej oblikuje odbor za pripravo akcije Lu~ miru iz Betlehema 2000, ki naj pripravi predlog poslanice.

Prisotni so se seznanili s predlogi opisov delovnih nalog za ~lane rodovih uprav, za na~elnika in stare{ino OO ZTS ter pomo~nike na~elnika OO ZTS za delo z M^, GG, PP in vzgojo kadrov.

Stare{instvo predlaga rodovom in OO ZTS, da jih pri~nejo uporabljati pri svojem delovanju.

Imenovan je bil organizacijski odbor za pripravo zleta ZTS v letu 2002 v sestavi: predsednik odbora: Milko Okorn na~elnik odbora: Toma` Strajnar odgovoren za program: Andrej Rutar vodja tehni~ne izvedbe: Rok Ur{i~ promocija in propaganda: Igor Bizjak blagajnik: Ivo [tajdohar tajnik: Mateja Justin Stare{instvo ZTS je ugotovilo, da je Borisu Mraku, Lenki Puh in Josipu [kobernetu potekel mandat v Upravi Skavtske fundacije in jih ponovno imenovalo na iste funkcijo.

Sprejeta je bila informacija o postopku kadrovanja za nove organe ZTS. Na predlog kandidacijske komisije je stare{instvo podalj{alo rok za oddajo kandidatur in sicer do ponedeljka 18. septembra 2000 do 17.00 ure.

Pred zaklju~kom seje je stare{instvo ZTS je sprejelo {e informacijo o specialnostih in specialistih v ZTS ter zabele`ilo nekaj pobud: da naj IO ZTS in stare{instvo razpravljata o vpra{anju ~lanstva oziroma o delovanju registriranih in neregistriranih enot v obmo~jih, da preu~imo mo`nosti, za statutarno zagotovilo, da bi imeli rodovi z ve~jim {tevilom ~lanstva tudi ve~ delegatov na skup{~ini ZTS, in da naj razmislimo o tem, da ~lani IO ZTS ne bi imeli pravice glasovanja v stare{instvu ZTS.

^LANARINA ZA LETO 2001.

Zavedajo~ se vedno ve~jega problema odvoda ~lanarine na ZTS, je stare{instvo na 8. seji dne 17. 6. 2000 po dalj{i razpravi sprejelo sklep o ~lanarini za leto 2001.

SKLEP 11 a) Priporo~ena ~lanarina za leto 2000 - 2001 je 2.400,00 tolarjev. b) 1100 tolarjev ostane za delo rodu, predvsem za usposabljanje kadrov, del ~lanarine, ki jo rodovi odvajajo na `iro ra~un ZTS za skupne naloge, je 1.300,00 tolarjev.

SEPTEMBER(2000) - 25

TABORNI[K I VESTNIK TABORNI[KI UREJA: IVO [TAJDOHAR, LETO XLVII c) Tako zbrana sredstva bodo namenjena: 60 tolarjev za odgovornostno zavarovanje vodnikov in drugih funkcionarjev, 410 tolarjev za literaturo za vodni{ke in in{truktorske te~aje ter Taborni{ki vestnik, 110 tolarjev za delo obmo~nih zvez, 115 tolarjev za mednarodne ~lanarine, 55 tolarjev za materiale za promocijo in propagando 550 tolarjev za po tri priloge MEDO in GOZDOVNIK: MEDA naj bi prejel vsak prijavljen M^, GOZDOVNIKA pa vsak prijavljen GG v letu 2000-2001, ter priznanje za PP za udele`bo v programu EU zate in AWARD. d) ^lanarina mora biti pobrana in odvod ~lanarine nakazan na `iro ra~un ZTS do 31. 12. 2000. Po tem datumu bo odvod na ZTS 1.600 tolarjev. e) Rodovi bodo lahko na osnovi prijave ~lanstva (oddani podatki o ~lanstvu na elektronskem mediju) za do 15. 12. 2000 prijavljene ~lane poravnali ~lanarino v dveh delih: polovico do 31.

12. 2000 in drugo polovico do 31. 3. 2001. ^lanske izkaznice se izdajo po celotnem vpla~ilu ~lanarine.

REGISTRACIJA RODOV-DRUGI DEL Stare{instvo ZTS je na 8. seji dne 17. 6. 2000 ugotovilo, da tudi naslednjih 18 rodov izpolnjuje pogoje za registracijo enot v letu 1999/2000: 1. Rod II. grupe odredov Celje 2. Rod temnega hrasta Hrastnik 3. Rod Lilijski gri~ Pesje,-Velenje 4. Rod topli vrelec Topol{ica 5. Rod Polde Eberl - Jamski Zagorje 6. Rod izpod zelenih Dobrovelj Letu{ 7. Rod belega konja Slovenske Konjice 8. Rod sivih jel{ Trebnje 9. Rod zelenega Jo{ta Kranj 10. Rod morski viharniki Portoro` 11. Kvedrov rod Ptuj 12. Rod Bi~kova skala Ljubljana 13. Rod Sivega volka Ljubljana 14. Rod Beli bober Ljubljana 15. Rod severnica Maribor 16. Rod ukro~ena reka Maribor 17. Rod srebrnih krtov Idrija 18. Rod puntarjev Tolmin

26 - SEPTEMBER(2000)

RAZPIS ZA ZASEDBO PROSTIH KAPACITET GOZDNE [OLE IN TABORNIH PROSTOROV V RIB^EVEM LAZU V LETU 2001 I. Gozdna {ola Za dejavnosti vzgoje kadrov so termini v G[ ZTS v letu 2000/2001 `e navedeni v koledarju akcij. Vsi ostali termini: jesenske po~itnice, bo`i~ne po~itnice in novoletni prazniki, zimske po~itnice, prvomajski prazniki, del poletnih po~itnic in seveda nezasedeni konci tednov) so na voljo drugim uporabnikom.

Prednost pri dodeljevanju terminov bodo imeli uporabniki po naslednjem prednostnem redu: 1. te~aji ZTS 2. vodni{ki te~aji OO ZTS 3. vodni{ki te~aji rodov in ZTO 4. taborjenja rodov, 5. taborjenja drugih Kapaciteta tabornega prostora je okoli 80 tabore~ih oseb oziroma 50 le`i{~ v hi{i.

Cene za bivanje (preno~i{~e in prehrana) bodo med 2.300,00 in 3.800,00 SIT (cenik je na sede`u ZTS) glede na to, ali so udele`enci ~lani ZTS ali ne, kak{na je velikost skupine, koliko ~asa bodo v G[ ali je izmena v kurilni sezoni ali ne in kak{ne dodatne storitve in jedilnik `elijo. ^lani ZTS so taborniki, za katere so rodovi odvedli del ~lanarine na ZTS in ki bodo imeli veljavno ~lansko izkaznico, ZTS si pridr`uje pravico do popravka cen glede na gibanje cen in storitev na slovenskem trgu.

Pri ve~jih skupinah bo mo`en popust in sicer na vsakih 30 udele`encev eden zastonj.

Zbiranje prijav traja do 6. oktobra 2000 oziroma do zasedbe kapacitet.

II. Taborna prostora v Rib~evem lazu ZTS ima v Rib~evem lazu v Bohinju dva taborna prostora, na katerih lahko rodovi organizirajo letna taborjenja.

Na zgornjem prostoru lahko tabori okoli 60 tabore~ih, na spodnjem pa 80.

Najem tabornih prostorov je 12.000 SIT na dan za oba skupaj, 6000 za zgornjega in 8000 SIT na dan za spodnji taborni prostor.

Rodovi, ki bodo taborili na teh dveh tabornih prostorih, bodo morali pokriti {e stro{ke najema in praznenja kemi~nih strani{~ in kontejnerja za smeti.

Prosimo vse rodove, ki `elijo v prihodnjem letu taboriti v Rib~evem lazu, da po{ljejo na sede` ZTS prijavo, v kateri naj navedejo `eljeni termin taborjenja in predvideno {tevilo udele`encev.

Zbiranje prijav traja prav tako do 6. oktobra 2000, oziroma do zasedbe kapacitet.

IZ_PRVE_ROKE

JOTA JOTA JOTA JOTA pibi@rutka.net

JOTI JOTI JOTI

JOTI

gaby@rutka.net

Lep po~itni{ki pozdrav vsem skupaj. Taborjenja so za vami, "Radijska `aba" pa je tudi kon~ala svoje popotovanje po taborih. Med svojim prvim potovanjem je radioaktivna @aba prepotovala nekaj ve~ kot 1500 kilometrov in se predstavila na 6 taborih. Samo {estim taborom, bodo rekli nekateri, a za za~etek je to popolnoma v redu.

V kratki predstavitvi so udele`enci spoznali del~ek radioamaterskega dela in se na koncu tudi sami preizkusili pred radijskim mikrofonom. Radijska `aba bo s tem nadaljevala tudi v prihodnosti. Sedaj pa k leto{nji JOTA, ki `e trka na vrata.

Do nje nas lo~i {e mesec dni in {e vedno imamo nekaj ~asa, da se pripravimo. Zlet v zraku v zadnjem ~asu spremlja tudi igrica, ki dodatno popestri celotno radijsko dogajanje. Leto{nja igrica bo na koncu predstavljala zbirko sli~ic, ki bodo pripovedovale zgodbo. Zgodbo boste sami oblikovali. Pri igranju igrice bo potrebno sodelovati v radijskem, internetnem, skavtskem medmre`ju; odve~ pa ni niti pomo~ prijateljev, ~lanov voda ... ve~ kot jih bo – la`je bo.

Kratek opis igrice Udele`enci boste zbrali 7 sli~ic, ki jih bodo ~lani WOSM-a postavili na internetne strani, v obla~ke vpisali tekst in tako sestavili zgodbico, ki jo lahko po{ljete do 1. novembra v @enevo na sede` Svetovne skavtske organizacije. Najbolj izvirni izdelki bodo objavljeni na njihovi doma~i internetni strani. Podrobnej{a navodila za igrico so `e na poti v rodove.

Lep 73 Prijavite se in sodelujte na JOTA 2000 Tudi ~e sami ne poznate nobenega radioamaterja, pa bi radi sodelovali, mi to sporo~ite in poskusili bomo re{iti te`avo. Prijava naj vsebuje kontaktno osebo, naslov, e-po{tni naslov in telefon. Po{ljete jih lahko na elektronski naslov pibi@rutka.net ali po po{ti: PRIMO@ BAJEC, PIV[KA 1, 6230 POSTOJNA. Zadnji rok za prijavo je 1. oktober. Vsa dodatna pojasnila in teko~e informacije dobite tudi na internetnih straneh: www.scout.org/jota ali jota.rutka.net.

Leto je naokoli in spet se pribli`uje ~as, ko se bomo "ircarji" zbrali, oblikovali majhne skupinice, zagnali IRC odjemalce in se podali novim pogovorom naproti. Lanski JOTI je potekal zelo dobro. Ker pa je tudi med taborniki ra~unalni{ka pismenost iz leta v leto ve~ja, pri~akujem, da bo letos udele`ba na tem megalomanskem sre~anju {e ve~ja.

Dopisni seznam Tudi letos se lahko prijavite na dopisni sezman, kjer vas bom sproti obve{~ala o vsem potrebnem (pravila, spremembe, uporabne zadeve). Tisti, ki ste na seznam `e prijavljeni, vam ponovna prijava ni potreba. Za vse tiste, ki ste novi pa bom ponovila postopek prijave. m42.cx Poslati morate e-po{to na naslov: majordomo majordomo@m42.cx m42.cx.

V telo sporo~ila (body) napi{ite le {e: “subscribe joti” (brez narekovajev), vse ostalo mora ostati prazno. Verjetno se spra{ujete, komu je tak dopisni seznam namenjen. Nujen je za tiste, ki se boste lotili organiziranja JOTI-ja znotraj rodu, kajti tukaj boste prejeli vse napotke. Za vse ostale je pa ta seznam za`eljen, kajti tukaj bomo izmenjali tudi vse te`ave (tehni~ne, organizacijske), ki nas pestijo.

Med JOTI-jem se bomo Slovenci dobivali na `e dobro znanem kanalu #zts, dodatno pa bo v uporabi {e #joti.si.

Novosti Kot ste `e verjetno opazili, je bila spletna stran www.scout.org prenovljena. Moram priznati, da so se zelo potrudili, saj je na strani vse kar potrebujete in {e malo ve~ ;).

Za vse tiste, ki ne znate niti angle{kega, {panskega, nem{kega, francoskega ali nizozemskega jezika, pa lahko najdete vse potrebne informacije na strani na{e predrage RUTKE joti.rutka.net (joti.rutka.net joti.rutka.net). Stran bo v kratem tudi prenovljena.

Letos se je glavno JOTI organizacijsko jedro premaknilo na podro~je Ljubljane. V ta namen bi povabila ~im ve~ sodelavcev iz ljubljanske regije, ki bi mi pomagali pri organizaciji. Poleg tega bi prosila vse rodove iz Ljubjane, ki bi se JOTI-ja udele`ili v ve~jem {tevilu, da mi po{ljejo e-pismo na gaby rutka.net gaby@rutka.net rutka.net.

Na JOTI-ju vas ~aka Gaby september

27

STROKOVNO

Internet Internet Internet bubi@rutka.net

Internet

Kaj pa meni{ ti?

Ko bodo jeseni topli dnevi od{li, se bo prava vro~ina v na{i Zvezi {ele pri~ela! Vse v pri~akovanju 21. skup{~ine ZTS, ki bo 28. oktobra in na kateri bo ena izmed glavnih to~k izvolitev novega vodstva ZTS. RutkaNET se je v to dogajanje `e aktivno vklju~il s stranjo na naslovu volitve.rutka.net volitve.rutka.net. Na{a `elja je, da bi ta pomemben dogodek pribli`ali predvsem {ir{i taborni{ki javnosti in s tem posameznika – tabornika spodbudili k aktivnej{i in odgovornej{i vlogi v na{i organizaciji. Omenjene strani vam predstavijo skup{~ino, pravila, na njej najdete razpis volitev in obrazec za prijavo kandidata, po izteku kandidacijskega roka (18. septembra) pa vam bodo na voljo tudi predstavitve kandidatov in virtualne volitve na spletu. Osrednja stran, povezana z volitvami pa bo najbr` stran foruma (ki jo sicer najdete tudi na forum.rutka.net forum.rutka.net). Pri~akujemo, da se bodo na njem spro`ile najrazli~nej{e razprave, povezane s posameznimi kandidati, njihovimi programi, delom ZTS v preteklem obdobju, prav tako pa tudi o sedanjih problemih ZTS. Tu lahko aktivno sodeluje{ tudi TI TI, predvsem pa upamo, da se bodo na dogajanje odzvali posamezni kandidati.

Sicer pa nas pred skup{~ino ~aka {e marsikaj. Do naslednje {tevilke Tabora bo to vsekakor ROT. Poleg uradne strani na rot.rutka.net rot.rutka.net, vam bo pri pripravi na najbolj zahtevno taborni{ko tekmovanje pomagal tudi Rutkin semafor e-skavt.rutka.net/semafor - in gradivo za u~enje Morsejeve abecede, ki ga boste na{li na gradivo.rutka.net/dokumenti/morse.html ti/morse.html.

Pa {e nekaj za sprostitev.

Nekaj rodov je `e pripravilo fotogalerije s svojih taborjenj: RAJ – Obretanovo – raj.rutka.net/tabor00 RSO – Podvrh – rso.rutka.net/tabor2000 RZS – Gornji Grad – rzs.rutka.net/t.htm Za~eli smo tudi z izborom najlep{e fotografije tabornice na dvomljivem naslovu xxx.rutka.net xxx.rutka.net, na katerem lahko ne{tetokrat glasujete za ve~ fotografij. Tista z najve~ glasovi bo seveda objavljena v reviji Tabor!

Za konec pa {e pohvala Ra{i{kemu rodu, ki je svoje strani preselil na RutkaNET; najdete ga na rar.rutka.net rar.rutka.net.

28 revija Tabor

STROKOVNO

Glasila Glasila Glasila Glasila

Matija

Vsako poletje uredni{tvo skoraj zasujete z glasili. Je pa~ tako, da je ~as pred taborjenjem najprimernej{i za izdajanje glasila, ki ga lahko predstavite star{em tabornikov, ki bodo {li na tabor. Je pa tudi res, da se poleti najde tistih nekaj trenutkov prostega ~asa, ko se lahko rodovo glasilo v miru sestavi.

ertete

Glasilo je polno reporta` in navadnih, posebnih in va`nih obvestil. RTTjevci oziroma ertetejevci se pohvalijo tudi z obnovo "bajte" na Mokrcu. Uredili bodo le`i{~a, jedilnico, preuredili kuhinjo in izkopali jamo za cisterno za zbiranje vode.

bavamo s kri`anko, povezovanjem to~k, kvizom in {e s kako razvedrilno nalogo.

O~e in mati Brzic sta Meti in Miha, ki v vsebino nista pozabila vplesti tudi strokovnih ~lankov. Tako lahko v Brzicam preberemo vse o klopu, tej majhni hudobni in oku`eni stvari, ki lahko marsikomu zagreni `ivljenje.

Za konec pa {e pohvala RutkaNETu, saj ga je Meti v svojem sestavku "Ko se odpravi{ surfat..." predstavila kot odli~no izhodi{~e za raziskovanje svetovnega spleta. Skozi taborni{ke o~i, seveda.

[~uka

Brzice

Glasilo Rodu Tr{atega Tura junij 2000, {t. 8 Ertete nas `e na naslovnici pozdravi s sporo~ilom: "juhuhu, po~itnice so tu, zdaj pa hitro vsi na tabor," iz ~esar ugotovimo, da so glasilo razdelili med tabornike malo pred poletnim taborom.

Domiselno je sestavljen list z zadnjimi informacijami, saj ima spisek potrebne opreme za taborjenje, zraven vsakeka kosa inventarja pa je kvadrat, v katerem lahko ozna~imo, kaj `e imamo v nahrbtniku.

Glasilo Dru{tva tabornikov Ra{i{ki rod Ljubljana april 2000 Brzice niso niti najmanj dolgo~asno glasilo. Ko preberemo vse ~lanke z ve~jih akcij, se lahko kar nekaj ~asa za-

Cajtng cerkn'{kih tabornikov lejtu dvatau`nt (beri: leto 2000) Niti [~uka ni mogla ube`ati poletnemu taborjenju. Na zadnji strani lahko preberemo vse o taborjenju v @agi ob Kolpi. Toda prava zanimivost nas ~aka {ele, ko glasilo odpremo na ~etrti strani. september

29

STROKOVNO Caty se prito`uje, da ji vsi te`ijo: "kej napi{ za [~uko, sej ni va`n kaj, samo da je." Nalogo je vzela zelo resno in napisala kratek in zabaven esej o NOT-u.

In ~e `elite brezpla~no ogla{evati kak{no storitev, to ni ve~ noben problem. [~uka vam namre~ ponuja mo`nost brezpla~nega ogla{evanja v va{i kopiji glasila - na strani za oglase so pripravili prazen okvir posebej v ta namen.

Zmaji

Glasilo Zmajevega rodu iz Ljubljane marec, maj 2000, {t. 4 in 5 Ker Zmaji izhajajo - tako pi{e v kolofonu - ko je ~as in dovolj gradiva, bi kdo pomislil, da ne izidejo prav pogosto. Toda letos sta iz{li `e dve {tevilki. ^etrta {tevilka je nekoliko obilnej{a, v o~i pa pade predvsem razpored akcij na zadnji strani glasila. Vsi bodo~i novinarji in rodovi propagandisti morajo nujno prebrati novo vrsto intervjuja "inter-net-vju" -, ki ga je posebej za Zmaje v sodelovanju z Rifletom izna{la Jana. In kar dolg je, prava zakladnica malih in velikih Rifletovih skrivnosti in

30 revija Tabor

podatkov iz mladosti.

Preden sem prebral peto {tevilko so me od tipkanja `e po{teno bolele roke, ampak na pomo~ mi je prisko~il strokovni ~lanek o "Sindromu zapestnega kanala". Kar se sli{i zelo u~eno je nekaj nasvetov glede bole~in v zapestju, ki jih dobimo pri tipkanju. Na koncu je {e zelo hiter te~aj desetprstnega tipkanja v samo desetih stavkih se ga lahko nau~imo.

Kranjski tabornik

Viharnik

Glasilo postojnskih tabornikov pomlad/poletje 2000, {t. 1 Tudi Viharnik je taborno razpolo`en. Del glasila, ki je namenjen informacijam o taborjenju bi skoraj lahko rekli priloga, saj bi strani lahko iztrgali iz sredine glasila in jih uporabili kot informator. ^eh v svojem uvodniku razglablja o tegobah uvodnika, saj "ima{ pri ~lanku temo, idejo o ~em pisati, pri uvodniku pa si prepu{~en samemu sebi in svoji domi{ljiji." Poleg Snow Jama, ki ga je za Viharnik spisal Gu{ter, lahko beremo o zimskem vzponu na Sne`nik in opravimo test "Ali sem zadovoljen s svojim `ivljenjem".

uradno glasilo Zveze tabornikov ob~ine Kranj april 2000, {t. 4 Kranjski tabornik, zvarjen po zahtevnem receptu, serviran kot dober ~asopis. Tako hvali odgovorna urednica Newitza Kranjskega tabornika. In popolnoma prav ima. Sicer je izidu tako kakovostno narejenega glasila botrovala 20. obletnica RS@-ml., vendar v njem najdemo obse`en pregled dogodkov, navodila o internetu, besedilo o Indijancih in kot se za obletnico spodobi kratko zgodovino in predstavitev legend RS@ ml.

Vas zanima, koliko je orientacijskih tekmovanj v Sloveniji? Kranjski tabornik nam pove, da jih je deset, potem pa {e vsako tekmovanje predstavi. Seveda pa je taborni{tvo tudi zabava, ekologija in na~in `ivljenja. O vsem tem pi{e Kranjski tabornik.

Za konec tehni~no zelo dobro izdelanega glasila popestrijo vozli. Dobri stari vozli, s pomo~jo katerih smo na taborjenjih odkrivali na{ skriti pionirski talent.

STROKOVNO

@abica

Glasilo Mestne zveze tabornikov Ljubljana junij 2000, {t. 9 Ob prvem pogledu na naslovnico je nekaj narobe. Ob drugem tudi. In ob tretjem in ....

Kako to, da je na junijski {tevilki na naslovnici igriv tabornik v puhovki. Le kaj so pri @abici hoteli s tem povedati. Vsekakor so bili z naslovnico malo bolj skrivnostni kot s ~lankom "Ale{ Posega trenira skok v daljino", v katerem so tako razlo`ili teorijo vzpona veljaka MZT, kot tudi vse mo`ne, nemo`ne in pri~akovane teorije zarote, ki se lahko pripetijo, ~e bi bil Ale{ Posega izvoljen na mesto na~elnika ZTS. Van~ se je dodobra naposlu{al tra~ev, da je lahko sestavil tako informacijsko pestro besedilo.

Kriti~en, a zelo konstruktiven, je tudi Helenin sestavek o `aboriju, ali `abji orientaciji, ki je nastala predvsem zaradi previsokih {tartnin na drugih orientacijskih tekmovanjih. @abori je namenjen u~enju in spoznavanju vseh nalog, ki se opravljajo na ostalih orientacijskih tekmovanjih.

Ker je organizacijo presti`nega slovenskega taborni{kega tekmovanja prevzela MZT, se spodobi, da tekmovanje ogla{ujejo tudi v svojem glasilu. Letos bodo oni organizirali ROT, obljubljajo pa ob~utno ni`jo {tartnino kot zadnja leta le 14.000 SIT.

TaBor~ek Glasilo Rodu Mladi bori Ajdov{~ina maj 2000, {t. 3 TaBor~ek `e poznamo razdeljen je na strani posameznih vodov, ne manjka pa mu reporta` in zanimivih ~lankov. Tudi ta {tevilka je obdr`ala posebnost tega glasila ima dve kri`anki. Eno za M^je in eno za GG-je, poleg tega pa {e kup ugank.

Ajdovski taborniki se zavedajo nevarnosti, ki pre`i v gozdu in zato je Tadej napisal nekaj o klopih, posebej v ta namen pa so uvedli rubriko Nevarnosti v naravi.

Zanimiva sta {e ~lanka o sodelovanju s star{i in modra

beseda na~elnika. V slednji na~elnik RMB-ja Medo predstavi `alostno usodo taborni{kega doma na Kovku. Rod namre~ ni zmo`en zbrati sredstev za obnovo, prav tako pa teh sredstev nima lastnica doma, ob~ina Ajdov{~ina.

Mnenje tabornikov o ...

Vodstvo ZTS Ali meni{, da ZTS potrebuje novo, druga~no vodstvo?

DA: 80,90% NE: 10,67% NE VEM: 8,43% Skupaj glasov: 178

september

31

STROKOVNO

Orientacija Orientacija Orientacija Orientacija ROT 2000 se bli`a

Le {e nekaj tednov nas lo~i od leto{nje najpomembnej{e orientacijsko topografske preizku{nje – Republi{kega orientacijskega tekmovanja (ROT). ROT je najzahtevnej{e taborni{ko tekmovanje z ve~ desetletno tradicijo. Po precej{njih te`avah z organizatorji, spremembami pravil in skromno udele`bo v za~etku devetdesetih let v zadnjih letih ponovno pridobiva na pomenu, kakr{nega je imelo {e v osemdesetih letih, takrat pod imenom STPM in v majskem terminu. Naj vas spomnim: leto{nji ROT bo potekal od 29. septembra do 1. oktobra v okolici Ljubljane.

Redki se zavedajo, da je ROT v mnogo~em podoben razli~nim ekipnim vzdr`ljivostnim preizku{njam, ki jih lahko spremljamo na razli~nih satelitskih televizijskih programih. Od ekipe zahteva {iroko tehni~no (strokovno) znanje, dobro fizi~no pripravljenost in tudi psihi~no stabilnost. ^eprav je orientacija osnova ROT-a, saj mora ekipa predvsem prehoditi predvideno progo, pa morajo najbolj{e ekipe pokazati mnogo znanja in izku{enj z vseh podro~ij `ivljenja v naravi.

Udele`ba na ROT-u je za tabornika ali za ekipo najbolj{a mo`nost preizkusa svojih sposobnosti v tekmovanju z drugimi ekipami ali s svojimi cilji. Pri ROT-u so zmagovalci, ni pa pora`encev: vsak, ki pride na cilj in pri tem opravi vsaj del nalog, je bil uspe{en.

Vsekakor pa je za uspeh in sploh za dobro po~utje ekipe na ROT-u koristno, da so njeni ~lani na zahtevnost tekmovanja pripravljeni. Osnova je fizi~na pripravljenost. Vsak udele`enec mora biti sposoben v dveh dneh prehoditi do

32 revija Tabor

50 km s preko 10 kg te`kim nahrbtnikom na ramenih. ^eprav je dol`ina tekmovalne proge najve~ 30 km se moramo zavedati, da je to zra~na razdalja med kontrolnimi to~kami in da v resnici vsaka ekipa prehodi mnogo dalj{o razdaljo. Temu moramo pri{teti {e bivakiranje, ki ne omogo~a optimalnega po~itka pred drugim dnevom. Fizi~na zahtevnost je tudi razlog omejitve starosti udele`encev na najmanj 15 let. Koristno je, da je ve~ina ~lanov ekipe fizi~no dokaj enako pripravljena, najhuje pa je, ~e je en ~lan mnogo slab{i od ostalih. Zaradi utrujenosti, nepredvidenih te`av na progi in slabo opravljenih nalogah prihaja med ~lani ekip pogosto do trenj in prepirov, ki nemalokrat povzro~ijo tudi to, da se ekipa razide ali celo odstopi. Zaradi tega je pomembno, da se vsi ~lani ekipe predhodno zavedajo naporov, ki jih ~akajo in so pripravljeni na skupno re{evanje te`av. To seveda sodi med prej omenjeno psihi~no pripravo ekipe. Ostane {e tehni~na (strokovna) pripravljenost ekipe, kjer

pa se lahko ~lani ekipe medsebojno dopolnjujejo. Ekipa, v kateri le en ~lan opravlja ve~ino nalog, ostali {tirje ~lani pa zgolj hodijo in nosijo opremo, bo te`ko posegla v vrh uvr{~enih. @e pri gibanju po terenu s pomo~jo karte je pogosto koristen posvet o izbiri poti. Najve~ pa pridobi ekipa, v kateri so med ~lane porazdeljene risarske topografske naloge tako, da jih ~im ve~ izdelajo so~asno: na primer eden skico terena, drugi skico poti, tretji in ~etrti profil terena in peti poro~ilo o prehojeni poti ali skico minskega polja.

Upam, da bo teh nekaj napotkov koristilo ekipam v zadnjih pripravah pred odhodom na ROT, morda pa {e koga dodatno vzpodbudilo, da se vendarle preizkusi na najzahtevnej{em in najpomembnej{em taborni{kem tekmovanju.

Torej: nasvidenje konec meseca na ROT-u v Ljubljani.

Pepl

Narava Narava Narava Narava

STROKOVNO

Pugy

Dobrovlje Dobrovlje je raztegnjena in s samotnimi kmetijami poseljena planota, ki se kot podalj{ek mogo~nej{e Menine planine zaklju~uje s Savinjsko dolino in Celjsko kotlino. Iz razgibane kra{ke planote se dvigajo vrhovi Grmada, [unc, Konj{ek, Bezovec in Podgorski hrib, z njih pa se nam odpira razgled na vrhove Zasavskega hribovja, goro Oljko, Ple{ivec, Golte in Kamni{ko-Savinjske Alpe, poleg narave pa je mo`no ob~udovati tudi delo ~love{kih rok; spodaj le`e~e vasi Letu{, Braslov~e, [martno, Polzelo, Mozirje in Nazarje ter {tevilne nasade hmelja.

Simbolika rodovega imena: Za nas tabornike Dobrovelj predstavljajo u~ilnico v naravi; v njenih gozdovih si postavimo vodove koti~ke, v katerih v~asih tudi prespimo. Tam se taborniki nau~imo `iveti z naravo.

ROD IZPOD ZELENIH DOBROVELJ Podro~je delovanja: RIZD deluje na podro~ju Letu{a, Braslov~ in [martnega ob Paki.

Leto ustanovitve: Ustanovljen je bil leta 1989 v Letu{u. [tevilo ~lanov: 45 Struktura rodu: 1 vod M^, 4 vodi GG in klub PP. Najbolj zagrizena ~lanica rodu: Lea Presker, Podgorje 5, 3327 [martno ob Paki. september

33

STROKOVNO

@VN @VN @VN

@VN Tadej Beo~anin in Rado Malnar

Bivakiranje

Tabornik seveda zelo rad tabori. Z raznimi izleti in preno~evanji zunaj tabora oz. ko~, si pridno nadgrajuje znanja o naravi. Nemalokdaj pa se lahko znajde v ko~ljivi situaciji.

Kdaj, kje, kako preno~iti? Bivakiranje je tista prvinska stvar, ko zna{ poskrbeti za preno~evanje v naravi, ne da bi ogro`al sebe, druge ljudi in navsezadnje na{e okolje.

34 revija Tabor

Bivakiranje, nam dobro znana beseda, pa v sebi skriva ogromno na `alost lahko tudi neljubih presene~enj. V izogib neprijetnostim je vsako na{o akcijo potrebno skrbno premisliti in na~rtovati! Pri preno~evanju v naravi taborniki radi govorimo o planiranem oz. prisilnem bivaku. V ~em je razlika? V bistvu je skoraj ni! Postopek premi{ljenega pre`ivetnika je vedno enak. V danih razmerah si z danimi sredstvi ustvariti zadovoljivo varnost in pogoje za pre`ivetje! Torej drobcena razlika le obstaja v koli~ini opreme, ki jo imamo s seboj. Ve~ kot je znanj in izku{enj, praviloma manj je opreme, seveda v enakih pogojih - okolju.

Pri bivaku takoj opustimo misel na francosko posteljo, roglji~ke in toplo kavo. Razmi{ljaj o za{~iti pred mrazom, vlago...! Ne govorimo o najhuj{em, pa vendar bodimo odgovorni. Pomembno je, da na akciji vedno skrbno nadzorujemo zdravstveno stanje, utrujenost, mo`nosti za spremembo vremena in navsezadnje na bli`ino no~i! Za varno bivakiranje bo{ lahko poskrbel le takrat, ko se bo{ zanj pravo~asno odlo~il. [koda govoriti, da je sredi naliva, po mo`nosti v temi, ves trud skoraj zaman iskati prostor in graditi bivak. ^etudi bo{ imel sre~o in ostal nepo{kodovan, pa bo verjetno tvoje delo zaman. Premo~en, utrujen in neprespan bo{ slabo za~el naslednji dan.

Torej zgodnja in premi{ljena odlo~itev o preno~evanju je nujna! Bolje ure prekmalu, kot minuto prepozno. Pri izbiri prostora za bivak je dobro upo{tevati dejavnike, kot so npr. nevihte v Sloveniji, ve~inoma prihajajo iz severozahoda, oskrba, bli`ina pitne vode je skoraj nujna. Material za morebitno kurjenje ognja je dobrodo{el. Zadek oz. hrbet bivaka mora biti obrnjen v smer proti stalnemu vetru. Bivaka ne postavljaj v bli`ini nara{~ajo~ih voda, da te pono~i ne bi zbudil hladen curek mokrega presene~enja (struge hudournikov, vodne jame¼). V nevarnosti pred udarom strele se izogibaj samotnim drevesom. V kotlinah se rada zadr`uje megla, vlaga in hladen zrak. Na vrhovih nas lahko preseneti mo~an veter. ^e

STROKOVNO

`eli{ mirno spanje, bodi pozoren na ste~ine - stalne poti divjih `ivali. Opla! Tudi mravlje so med njimi¼Brez panike! Verjetno bomo vsem pogojem res te`ko zadostili, pomembno pa je, da jih poznamo in da zavestno sklenemo kompromis.

Pri izgradnji oz. iskanju bivaka pa se zavedajmo, da je bivak {e vedno le zasilno bivali{~e. Zanj porabimo kar se da malo ~asa in energije. @e po nekaj "igranih" bivakih boste za~utili, da so prava mesta pod podrtimi drevesi, ob stenah, skalnih razpokah, previsih, jamah, pod gosto kro{njo drevesa¼Izurjeno oko bo take danosti hitro opazilo in z veliko manj energije, predvsem pa prijaznej{e do narave (brez pretirane se~nje), bomo hitro uredili na{e bivali{~e. Pozor, bivak vedno za~nimo urejati pri sedi{~u (v sili, na suhem presedena no~, je zelo pogosta in obi~ajna oblika bivakiranja) oz. le`i{~u. Najve~krat z dobro izolacijo od hladnih in mokrih tal opravimo vse. Ko potrebujemo streho iz priro~nih sredstev, se zavedajmo, da ~eprav bolj prepustna a strma streha, bolje odvaja vodo kot polo`na. Verjemite, polo`ne neprepustne strehe, recimo tudi iz gosto nalo`enega smre~ja ni. Ko gradi{ streho sledi napotku, da veja polo`ena tako kot je rasla, bolje zadr`uje in "usmerjeno" odvaja vodo. Tehni~no bi mogo~e lahko temu rekli, da je njena pokrivnost bolj{a. Kakorkoli se je `e na za~etku dobro zavedati, da nadomestila za dnevno sobo ne bomo kmalu na{li.

K ugodnem po~utju in obvarovanju zdravja bo veliko pripomogla tudi dobra telesna pripravljenost. Skrb zanjo pa naj bo del vsakdanjika in ne le "prazni~no" darilo telesu! Primernost obla~il ima lahko pri bivakiranju klju~no vlogo. Ve~ o tem pa si preberite `e v prej{njih Taborih. Na koncu pa se lahko zopet re~e, da ga ni recepta, so le napotki, ki ob trdem delu prinesejo zadovoljstvo in uspeh! Pridno vadite in bivakirajte v doma~em okolju. Nabirajte potrebne izku{nje, ~e pa naletite na `ivljenjsko silo, se za vsako ceno ne dokazujte! Neka definicija trdi, da je bivakiranje najbolj{a izraba danih mo`nosti in ~e si dovolj iznajdljiv, je lahko to tudi hotelsko spanje na kredit.

september

35

STROKOVNO

Astronomija Astronomija Astronomija Astronomija SKRIVNOSTNI KROGI V @ITNEM POLJU Primo`

Ve~krat smo `e imeli mo`nost prebrati o skrivnostnih pojavih, ki si jih ~love{ka pamet {e ne zna razlo`iti. Eden takih pojavov so vsekakor "skrivnostni odtisi v `itu". Pravzaprav gre za nekako potla~eno klasje, ki se sredi `itnega polja razprostira tako na {iroko, da je pravo presene~enje mo~ opaziti {ele iz zraka. Od blizu izgleda le kot po naklju~ju poteptano klasje, z zraka pa se nam poka`e v najrazli~nej{ih oblikah, ki najbolj spominjajo na fraktale (oblike ponavljajo~ih se vzorcev osnovnih celic kaosa, ki spominjajo celo na red).

Nekateri verjamejo, da je to skrivna govorica vesoljcev nam neznane naprednej{e vrste, ki se nam nikakor no~e pokazati, o njih beremo le kot poro~ila o videnjih tako imenovanih NLP. Drugi so prepri~ani, da je to klju~ do skrivnostnega znanja prebivalcev Atlantide. Tretji pa seveda, da je vse skupaj brez veze in da so nori tisti, ki se sploh spra{ujejo o takih stvareh, ki z realnostjo nimajo ni~ skupnega.

Kakorkoli `e, letos smo se tudi Slovenci pridru`ili karavani dr`av, ki se lahko pohvalijo s tovrstnimi ~ude`i. V no~i z 19. na 20. junij so se skrivnostni krogi pojavili tudi na slovenskih tleh in sicer na njivi Zelkovih iz Pe~arovcev pri Murski Soboti. 19. junija zve~er je znanka Zelkovih iz [alamencev videla svetle~o kroglo velikosti Lune, ki se je pomikala proti mestu, kjer so naslednje jutro opazili kroge. Zunanji obro~ je meril 32 metrov v premeru (pribli`no 1 m debeline), osrednji krog pa je meril 8 m v premeru. @ito je bilo polo`eno v nasprotni smeri urinega kazalca in je bilo nepo{kodovano, dokler ga seveda obiskovalci niso pohodili. Meja med p{enico in je~menom je potekala neposredno po sredini kroga. Celoten znak je najbolj spominjal na astroSlike angle{kih krogov v `itu

LUNINE MENE: Prvi krajec Polna luna Zadnji krajec Mlaj Prvi krajec Polna luna

5. 9. 2000 13. 9. 2000 21. 9. 2000 27. 9. 2000 5. 10. 2000 13. 10. 2000

ob ob ob ob ob ob

18:29 21:39 3:30 21:54 13:00 10:56

Jesensko enakono~je (za~etek jeseni) nastopi 22. 09. ob 19:24 36 revija Tabor

ZNANE IZJAVE: Brez domi{ljije ni ~ude`a !

Brez ~ude`ev pa je dolg~as !

STROKOVNO

Astronomija Astronomija Astronomija lo{ki znak Sonca, kar nekateri povezujejo z nastopom poletnega solsticija (za~etek poletja). Krogi v `itu so se namre~ pojavili natanko 24 ur pred nastopom tega pomembnega astronomskega dogodka.

Kroge v `itu so prvi~ odkrili v Angliji leta 1978 in se tam pojavljajo vsako leto vse od pozne pomladi in poletnih mesecev. Tvorbe so na{li tudi po Evropi, kot tudi v ZDA, Kanadi, na Japonskem in v drugih dr`avah.

Krogi se navadno "pojavijo" pono~i, v nekaj sekundah, na poljih p{enice, je~mena, oljne repice, ovsa, son~nic in drugih rastlin. Rastline se upognejo, vendar se med nastajanjem krogov v `itu ne zlomijo in na tleh tvorijo fino tkane vzorce, podobne "rekam" `ita.

Avgusta 1996 je John Wheyleigh, mlad mo`, ki je {otoril v ju`ni Angliji pri Oliver's Castlu, posnel kratek videofilm, ki prikazuje dejansko nastajanje kroga v `itu v obliki sne`inke.

Na filmu lahko opazimo tudi {tiri hitro premikajo~e se svetlobne krogle, katerih prisotnost se zdi povezana z nastankom kroga v `itu. Nekateri raziskovalci menijo, da je bil trak le potegav{~ina. V ve~ini profesionalnih videolaboratorijev, kjer so trak analizirali, pa so potrdili, da je film "~ist" in da nikakor ni verjetno, da je nastal ali bil obdelan z ra~unalnikom.

Avgusta 1997, leto potem ko je bil posnet Wheyleighov videofilm, je Ilyes, dr`avna koordinatorka Centra za preu~evanje krogov v `itu v ZDA, opravila intervju z dvema ~e{kima raziskovalcema krogov v `itu, ko sta stala v tvorbi "fraktal Koch 2" v kraju Alton Barnes v Angliji. Tvorbo so odkrili tistega dne zjutraj. ^e{ka raziskovalca Zora in Prokop sta dejala, da sta zgodaj tistega jutra videla, kako so tri lo~ene skupine svetlobnih krogel pre{le mesto, kjer so pozneje odkrili krog v `itu.

Svetlobne krogle so kot na videoposnetku Johna Wheyleigha potovale skupaj in zelo hitro, njihove poti pa so bile pri vsakem prehodu enake. Poleg tega sta ^eha poro~ala, da sta med opazovanjem prvega kompleta krogel sli{ala nenavaden zvok. John Wheyleigh je poro~al o podobnem zvoku, ki ga je prebudil in mu omogo~il snemanje dogodkov, ki so sledili. Ilyes meni, da predstavljajo podatki, ki sta jih dala ^eha, najpomembnej{o zgodbo o krogih v `itu v letu 1997, ki jo videofilm Johna Wheyleigha nekako potrjuje.

Skrivnostni krogi v Pe~arovcih september

37

STROKOVNO

Izleti Izleti Izleti Izleti Albatros

Oto{ka potepanja

Poletje je mimo, toda nikjer ne pi{e, da gremo lahko na morje samo v najve~ji vro~ini. Nasprotno – izlet, ki vam ga predstavljam danes, je primeren ravno za jesenski ~as, za tako imenovano indijansko poletje ali pa za kak{en pomladanski termin.

Vabim vas namre~ na otok Cres in {e malo na Lo{inj. Zadeva se vam bo, dragi bralci, morda zdela nekoliko eksoti~na, a ni. Vzemimo na primer taborni{ki rod s kolikor toliko dobro stoje~im klubom PP z 10 ~lani. Ker je kategorija PP namenjena tabornikom starosti 16-20 let, klube pa vodijo ponavadi mlaj{e gr~e, pomeni da ima verjetno marsikateri izmed tabornikov `e opravljen vozni{ki izpit. Iz taborni{ke prakse je znana dobrohotnost star{ev otrok tabornikov, ki za marsikatero taborni{ko akcijo odstopijo svoj avtomobil, ravno tako ima marsikateri mladec `e lastnega. No, nadobudni PP-ji se v petek popoldan usedejo v avto in so v nekaj urah na Cresu.

Na Cres lahko pridemo iz dveh razli~nih smeri. Za izhodi{~e vzamemo vsaki~ Ljubljano, ostali pa si razdalje ustrezno prilagodite. Prva razli~ica nas vodi iz Ljubljane proti Postojni in nato proti Ilirski Bistrici. Mejo s Hrva{ko pre~kamo na mejnem prehodu Rupa ter nadaljujemo proti Opatiji. Nad Opatijo se usmerimo proti Pulju in nadaljujemo do Brestove. Tu se vkrcamo na

trajekt (~ 100 HRK). Trajekt nas odlo`i na Cresu v Porozini. Nadaljujemo v smeri jug v osr~je Cresa.

Druga razli~ica nas vodi iz Ljubljane preko Ko~evja do Broda na Kolpi, kjer pre~kamo mejo. Nadaljujemo mimo Delnic proti Reki (cestnina ~ 10 HRK) ter sledimo ka`ipotom za most na otok Krk. Preko mosta dose`emo Krk (mostnina ~ 10 HRK) ter nadaljujemo proti mestu Krk oziroma trajektnemu pristani{~u Valbiska. Odtod nas trajekt (~ 80 HRK) popelje v Merag na otoku

Pogled z Osor{~ice na Nerezine...

38 revija Tabor

Cresu. Strmo vzpenjajo~a cesta nas po treh kilometrih pripelje na cesto iz Porozine proti jugu.

Za izhodi{~e za na{a oto{ka potepanja predlagam enega izmed {estih avtokampov na otoku. Najbli`ji izhodi{~em je Bijar pri Osorju, a izberemo lahko tudi katerega izmed preostalih petih ali pa se namestimo na Lo{inju (5 kampov). Za prijetno izvedbo potepanj niti ni tako pomembna lokacija nastanitve, saj brez manj{ih avto-transportov tako ali tako ne bo {lo. V ~asu prvomajskih praznikov, ko smo neformalna skupina MZT "MZT na raj`o gre" pohajkovali tod okoli, nam je za izhodi{~e slu`ilo apartmajsko naselje Mihola{~ica v bli`ini znane Martin{~ice.

Osor{~ica (589 m) Osor{~ica sodi v tisti del potepanj, kjer vas vabim {e malo na Lo{inj. Je na-

STROKOVNO mre~ na otoku Lo{inj. Sicer pa sta bila otoka Cres in Lo{inj nekdaj eno. Dandanes ju na mestu, kjer ju je nekdaj povezovalo kopno, povezuje dvi`ni most.

Prekop pod njim so `e pred davnimi 4000 leti izkopali Liburni. Le-ti so pri{li na otok v drugem tiso~letju pred na{im {tetjem.

Izhodi{~e za vzpon na Osor{~ico so Nerezine, kjer na koncu mesteca (~e se pripeljemo iz Osorja, v desnem ovinku), pri kapelici zavijemo desno navzgor na kolovoz in nato na drugem odcepu levo, vse dokler ne naletimo na za~etek markirane poti. Ta za~etek, ki ga lahko {e obdelamo z vozilom, je orientacijsko najzahtevnej{i. Skoraj nemogo~e se je izogniti iskanju , verjetno pa si je mo`no pomagati z informiranjem preko doma~inov.

Stik z markirano potjo je skoraj nezgre{ljiv. Manj{e parkiri{~e ob kamniti ograji in rde~e markacije nam dajo vedeti, da je ~as, da zapustimo vozilo.

Pot je sprva polo`na ter nekoliko zara{~ena in poteka v koridorju med dvema kamnitima ogradama. Kmalu se za~ne strmeje vzpenjati v klju~ih. Poka`ejo se prvi razgledi v smeri proti SV, proti Cresu. Povr{ine so namenjene pa{i ovc in tako nam tudi kak{no bli`nje sre~anje z njimi ne uide.

V slabi uri dose`emo greben kjer skorajda tr~imo v tablo na razpotju.

Leva pot nas v nekaj minutah privede do sv. Nikole (sv. Mikule, ~ 550 m). To je majhna, slikovita cerkvica vrh vetrovnega grebena. Desna pot se najprej malo spusti, potem pa nas v dolgem, zlo`nem vzponu pripelje na najvi{jo to~ko ({e pol ure od table). Osor{~ica je pravzaprav ime celotnega masiva, a najvi{ji vrh se imenuje Televrin (589 m). Ozna~uje ga betonski stebri~ek.

Seveda to ni vse, kar se da po~eti za-

... in na Osor... nimivega na Cresu. Lahko si gremo ogledat {e preostala zanimiva prazgodovinska naselja (Osor, Cres, Beli). ^e se bomo potrudili, bomo na nebu opazili beloglavega jastreba – najve~jega mrhovinarja, ki razpre krila tudi do 2,8 m in domuje tukaj. Pod Lubenicami je ena izmed najlep{ih pla`, v bli`ini se nahaja znamenita modra {pilja¼ Skratka {e in {e. Morje, sonce, zabava, aktivni oddih...

Izhodi{~e: Nerezine; ~asovnica: 3h za vzpon (in sestop) na Osor{~ico; te`avnost: lahka ozna~ena pot; primernost: glede na destinacijo (Hrva{ka) je zadeva namenjena klubu PP, ki lahko vse skupaj pove`e {e s spoznavanjem zgodovinskih in drugih znamenitosti ter seveda z zabavo; vodni{ka literatura: izletni{ka karta Kvarner 1:100.000.

... ter {e proti sv. Nikoli. september

39

Mednarodne Mednarodne Mednarodne strani Mednarodne

STROKOVNO

Pugy

VE^JE AKCIJE V LETU 2001 V prej{nji {tevilki revije Tabor smo na Mednarodnih straneh predstavili koledar mednarodnih akcij, ki jih bodo organizirali skavti po svetu. V tej pa bomo nekaj ve~ pozornosti namenili trem ve~jim, ki bodo najbr` pritegnile tudi veliko tabornikov.

delujejo na tem obmo~ju (izmenjave, programi ~ezmejnega sodelovanja, partnerstvo v skupnih projektih).

Pred tem bo od 16. do 25. julija v bli`ini Salzburga potekal tudi Avstrijski dr`avni zlet, na katerem organizatorji pri~akujejo okoli 6.000 udele`encev v starosti od 13-20 let.

skimi brati in sestrami".

Pobegnite od poletne vro~ine in poi{~ite navdih za `ivljenje v naravi pod kro{njami stoletnega gozda in bistre vode jezer Bajer in Lepenice.

Futuroscout 2001

7. Smotra Saveza izvid`a~a Hrvatske 2001

Techuana 2001

Sv. Martin pri Beljaku, od 3. do 12. 8. 2001 @IVO SOSEDSTVO Pod okriljem avstrijske regionalne (Koro{ke) skavtske organizacije in v sodelovanju z nem{ko DPSG, italijanskima AGESCI in CNGEI in ZTS se bo v ~asu Techuane 2001 za okoli 2.000 mladih v starosti od 10 do 16 let dogajalo marsikaj zanimivega. Poleg zanimivega programa spoznavanja kulture sodelujo~ih (kulinarika, navade, jezik), izletov v zanimive kraje sodelujo~ih dr`av (Tromeja), taborni{kih dejavnosti in celo postavljanja rekordov (najve~ji rutni vozel), bo zlet tudi odli~na mo`nost za navezovanje stikov in trajnej{ega sodelovanja med organizacijami, ki

40 revija Tabor

Fu`ine pri Delnicah, od 20. do 30.7. 2001

Francija - Jambville; od 21. julija do 2. avgusta 2001

TABORNIKI ZNAJO IN ZMOREJO (Izvid`a~i znaju i mogu) Iz potrebe po prenovi programa v Savezu izvid`a~a Hrvatske se je stare{instvo odlo~ilo organizirati Smotru izvid`a~a Hrvatske. 7. zlet (od zadnjega zleta leta 1990 je preteklo `e 11 let) bo potekal v organizaciji skavtov iz Splita in Rieke v Fu`inah pri Delnicah. Idili~na okolica Gorskega Kotarja bo udele`encem poleg obi~ajnih dejavnosti taborjenja ponudila {tevilne delavnice, progo pre`ivetja, izlete v bli`njo in daljno okolico. Kot udele`enci boste lahko doma~inom pomagali pri hi{nih opravilih, seveda pa ne bo manjkalo dru`enja in mo`nosti za sklepanje poznanstev in prijateljstev s hrva{kimi "skavt-

EVROPSKI JAMBOREE ZA GOZDOVNICE IN GOZDOVNIKE Nacionalne skavtske organizacije iz Francije, Poljske, [panije in Anglije skupaj pripravljajo Evropski jamboree (Futuroscout 2001) za gozdovnice in gozdovnike stare od 11 do 15 let. Poleg atraktivnega programa bodo organizatorji {e dodatno poskrbeli za dru`enje preko meja - v prvih desetih dneh bodo udele`enci oblikovali mednarodne tabore, ki bodo raziskovali razli~ne pokrajine Francije, v drugem delu (4 dni) pa se bodo vsi udele`enci zbrali na skupnem tabornem prostoru v Jambvillu pri Parizu. Organizatorji jamboreeja pri~akujejo ve~ kot 12.000 udele`encev iz vse Evrope.

e strani strani Svet Evrope strani

STROKOVNO

Predstavitev mednarodnih organizacij

Sodelovanje med narodi, skupno re{evanje problemov in spoznavanje lokalnih zna~ilnosti posameznih narodov nas bogati. To je bilo vodilo, ki je 5. maja leta 1949 deset dr`av Evrope vodilo k razmi{ljanju o povezovanju na “starem kontinentu”. Z Londonsko pogodbo je bil ustanovljen Svet Evrope. Ta `eli na pragu novega tiso~letja sooblikovati program na podro~ju demokracije in ~lovekovih pravic, socialne usklajenosti in varnosti dr`avljanov, izobra`evanja za demokracijo in kulturne raznolikosti.

Svet Evrope je meddr`avna organizacija s sede`em v Strasbourgu, ki jo sestavlja 40 demokrati~nih dr`av Evrope.

Cilji Sveta Evrope so: • varovati ~lovekove pravice, pluralisti~no demokracijo in pravno dr`avo; • ozave{~ati ljudi in spodbujati razvoj evropske kulturne prepoznavnosti (identitete) in raznolikosti; • iskati re{itve za probleme, s katerimi se sre~uje evropska dru`ba (manj{ine, sovra{tvo do tujcev, nestrpnost, varstvo okolja, kloniranje ljudi, aids, mamila, organiziran kriminal itd.); • pomagati pri uveljavljanju trdne demokracije v Evropi s podporo politi~nim, zakonodajnim in ustavnim reformam.

Te cilje Svet Evrope uresni~uje s pomo~jo odbora zunanjih ministrov dr`av ~lanic, parlamentarne skup{~ine sestavljene iz parlamentarcev dr`av ~lanic in kongresa lokalnih in regionalnih oblasti. Slovenija je ~lanica Sveta Evrope od leta 1993.

Nekateri Svet Evrope zamenjujejo z Evropsko unijo, ~eprav so ~lanice EU tudi ~lanice Sveta Evrope.

Pomen Sveta Evrope za mladino V okviru Sveta Evrope deluje tudi Evropski direktorat za mladino in {port. Svet Evrope s tem organom na razli~ne na~ine vzpodbuja mlade, da bodo dejavni dr`avljani v svoji lastni dr`avi, Evropi in v svetu ter s tem aktivno sodelovali pri ustvarjanju lastne prihodnosti. To uresni~uje skozi vzgojno-izobra`evalno dejavnost usposabljanja mladine za organizacijo mednarodnih mladinskih dejavnosti, za delo v mednarodnih mladinskih organizacijah in za mladinske voditelje. Poleg tega pa za mladinske voditelje organizira tudi jezikovne te~aje in s tem pove~uje mo`nost za mednarodno udejstvovanje mladih.

Za potrebe podpore mladinske dejavnosti je bil leta 1972 ustanovljen Evropski mladinski center v Strasbourgu, zaradi ve~je svobode gibanja in odpiranja vzhodne Evrope pa leta 1985 {e drugi v Budimpe{ti. Oba skupaj z razli~nimi mladinskimi organizacijami (tudi WOSM-om) pripravljata dejavnosti, ki mladim omogo~ajo preu~evati teme, ki izhajajo iz potreb dana{nje mladine (vsako leto centra obi{~e ve~ kot 2000 mladih).

Ve~ina teh aktivnosti, ki so za udele`ence brezpla~ne, se financira iz Evropske mladinske fundacije. Ta je od leta 1972 prispevala `e ve~ kot 170 milijonov francoskih frankov za projekte v katerih je sodelovalo ve~ kot 200.000 mladih. Fundacija podpira predvsem dejavnosti za mlade, ki temeljijo na vrednotah demokrati~ne Evrope, vse dejavnosti pa morajo vklju~evati ve~ narodnosti, povezovati morajo razli~ne kulture, najpomembneje pa je, da jih pripravijo mladi sami. V zadnjem ~asu je {e posebej v ospredju vzgoja in izobra`evanje mladih na podro~ju ~lovekovih pravic.

V julijskem Europaku je Evropska skavtska regija posredovala informacije o {tevilnih seminarjih in te~ajih za mlade na temo priprava evropskih mladinskih projektov in povezav za pospe{evanje socialne zdru`ljivosti. Ve~ informacij lahko najde{ na spletni strani www.coe.fr/youth ali www.scout.org/europe. september

41

Popotovanj a Popotovanj Popotovanjaa

RAZVEDRILO

Popotovanja

Tadeja Milivojevi~ Nemani~

Indonezija: "zemljokuhalniki" in kako priti do njih Te`ko bi verjeli, da je Indonezija najve~je oto~je na svetu, ki se razteza od Indijskega oceana pa tja do Pacifika, obenem pa zdru`uje na tiso~e razli~nih kulturnih vzorcev, dvakrat po sto milijonov ljudi, izolirana plemena in hite~e poslovne`e v ban~ni ~etrti Jakarte. Velike razlike med otoki in tudi ljudmi so naredile ta konec sveta izjemno zanimiv in privla~en za vse vrste novodobnih iskalcev. Pa vendar je ve~ini indonezijskih otokov nekaj skupnega. Vulkani! ^e so se nama nekako izmuznili na Vanuatuju, sva se tukaj potrudila pokukati v nekaj bolj in nekaj manj mirujo~ih "zemljokuhalnikov". In danes vam bom izdala najin recept, kako zlesti na enega izmed njih.

Najprej si mora{ izbrati pravega. To pomeni takega, ki bo solidno visok, primerno oddaljen, dovolj znan, ne prezahteven in ravno prav ukro~en. S Tja`em se nama je s svojimi 3124 m za prvega zdel najbolj primeren Gunug Agung na Baliju ali Gora Mati, kot ga imenujejo doma~ini.

Na pot se mora{ odpraviti zgodaj zjutraj oziroma sredi no~i, ~e sem natan~nej{a, je na{a gru~ica odrinila `e malo po polno~i. Do vzno`ja vulkana smo imeli namre~ debeli dve uri vo`nje po tihi, spe~i pokrajini.

Zakaj smo {li sredi no~i?

V tropskih krajih je v hribe modro hoditi {e bolj zgodaj kot je to `e navada pri nas. Kmalu po son~nem vzhodu za~nejo nastajati tropske sopare, ki ~esto pokvarijo razgled. Zato je najbolje, ~e na vulkan odrine{ kar po ve~erji. S tem si pove~a{ verjetnost, da bo{ na vrhu ravno ob son~nem vzhodu.

Na vzno`ju te s stopni~astimi strehami in brez{tevilnimi oltarji pozdravi

42 revija Tabor

takrat odnesla strehe 100.000 ljudem, se je od takrat `e dodobra ohladila.

Prihod sonca na obzorje, ~ez katerega so se sukale `veplene pare iz ognjenika, je bil na mo~ veli~asten. Misel, da se nahaja{ na robu gromozanskega "ekonom lonca", katerega vsebina in namere niso najbolj pomirjujo~e, naju

To je dokaz, da smo se res odpravili {e v trdi temi hinduisti~ni tempelj. Hitro, a spokojno smo opravili daritev iz ri`a, ro`, sadja in di{e~ih pali~ic. V trdi temi smo se ozirali proti nedolo~ljivemu vrhu in med hojo z baterijami prebadali okoli{njo go{~o.

Teren se je divje vzpenjal, postajal vedno bolj gol in kmalu je bila steza le {e topografski pojem. Lava, ki je z vso mo~jo nazadnje bruhnila leta 1963 in

Na Baliju daritev ne opravi{ le pred vzponom na goro, temve~ je to del vsakodnevnega `ivljenja

RAZVEDRILO

V najhuj{i vro~ini je najbolj prijetno dremati v senci – ~e si bo kdo za`elel prevoz, te bo pa `e zbudil je kar vznemirjala. Stene kraterja so se strmo spu{~ale v rumenkasto `vepleno dno. Ko sva se ozrla naokoli, so se v daljavi proti modremu nebu in oceanu na pobo~jih raztezale skrbno obdelane zelene ri`eve terase tu in tam posejane z malimi vasicami.

Od enega do drugega vulkana sva potovala na najrazli~nej{e na~ine. Z malo pretiravanja lahko re~em, da kolikor je v Indoneziji pokrajin ali celo mest, toliko je tudi razli~nih na~inov prevoza. Izbira{ lahko med avtobusi, kombiji, taksiji ... ^e ti to ne ustreza, lahko presedla{ na zadnji sede` motorja, dobro oblazinjeni prtlja`nik kolesa ali v kolesarsko rik{o.

V kolesarskih rik{ah je dovolj prostora za dva povpre~na Indonezijca, Slovenca pa sta `e kar malo utesnjena.

In ~e na vrh tega doda{ {e dva ogromna nahrbtnika in kak manj{i klanec, se ti mo`akar za teboj, ki tako kolesno ko~ijo poganja, kar po{teno smili.

Posebno do`ivetje je tu potovati z vlakom; vendar mora{, ~e ho~e{ u`iti vso barvitost, potovati z najcenej{im "ekonomskim" razredom, kljub temu, da to pomeni po~asno potovanje v natrpanih vagonih brez ventilatorjev. Cene

za vozovnice so sme{no nizke, a kaj kmalu ugotovi{, da bo{ na vlaku zapravil vsaj {e enkrat toliko.

Na vlaku kar mrgoli trgovcev, ki ti ponujajo najrazli~nej{o doma pripravljeno hrano in pija~o, posladke in prigrizke pa tudi ~asopise in kri`anke ter igra~ke in usnjene denarnice. Vsakih nekaj kilometrov se zamenjajo, tako da je na vlaku vedno sve`a ponudba. Smeti dosledno me~ejo pod sede`e in vsakih nekaj ur pridejo ~istilci, zadevo po~istijo ter od potnikov poberejo prostovoljne prispevke.

Ob pogledu na `veplene pare mi je bilo kar nelagodno

Lahko bi rekli `e skoraj umetni{ka skulptura je v resnici znak za majhno bencinsko ~rpalko september

43

Trenutki Trenutki Trenutki

RAZVEDRILO

Trenutki

Barbara

Zbudi se zarana, pojdi k reki ali na goro in ~akaj.

Glej, kako raste svetloba, kako iz nje nastaja gora, kako ri{e drevesa, trave in vse drugo.

Zapomni si prvi glas tega jutra. ^eprav bo boje~ in komaj sli{en, si ga zapri v uho.

Morda bo to najlep{i glas tega dne.

Naj~istej{i.

Najsvetlej{i.

Odnesi ga v dan, potem {e v no~ in ne daj, da umre v tebi.

44 revija Tabor

pesmi , i g re pesmi , i g re pesmi,igre Igre in pesmi

RAZVEDRILO Pugy

Spe~i stra`ar

Dolo~imo spe~ega stra`arja. Drugi ~lani skupine so tati~i. Stra`ar sedi na tleh z zavezanimi o~mi in ljubosumno ~uva dragocen predmet, ki le`i pred njim. Toda stra`ar ne more biti kar naprej buden in zato zaspi.

Tati~i v razdalji 30 korakov okoli stra`arja oblikujejo krog. Na na{ znak se za~nejo ~imbolj nesli{no pribli`evati. Pribli`ati se morajo tako blizu, da ukradejo zakled, ne da bi ob tem prebudili stra`arja. ^e stra`ar sli{i bli`ajo~ega tati~a, poka`e s prstom v njegovo smer. ^e je pokazal pravilno ali skoraj pravilno, mora tati~ negibno obstati. Ko je negibnih `e nekaj igralcev, jim dovolimo, da se vrnejo na zunanji obod in nadaljujejo igro. Paziti moramo, da se tati~i ne premikajo, medtem ko stra`ar dolo~a, od kod je pri{el {um. Na na{ znak se tati~i ponovno za~nejo pribli`evati stra`arju. Ne dovolimo, da tati~i te~ejo ali se na zaklad vr`ejo. Tati~, ki je uspel dobiti zaklad, je v naslednji igri stra`ar.

september

45

Zeznanjem doodgovora odgovora znanj e m do ZZZznanj m do odgovora znanjem do odgovora

RAZVEDRILO

Branka

3

7

8

3 12

4

5

6

5

6

5

9

8

5

10

8

11

2

6

13

6

14

STRIC _VOLK Konec je. Mojega potikanja po gozdovih Slovenije, ko sem opazoval {tevilna taborjenja namre~. In zato mi misli `e uhajajo naprej.

Najbolj v ospredju je seveda Skup{~ina ZTS, na kateri bomo dobili izvr{no oblast (pa o tem kdaj drugi~). Ker smo volkovi tako kot taborniki sistemati~ni ljudje, sem razmi{ljal {e malo dlje. Pred nami je leto 2001, ki bo postreglo s {tevilnimi dogodki ob po~astitvi okrogle obletnice ustanovitve ZTS. Verjetno se odbor za pripravo aktivnosti `e po{teno trudi pripraviti program, ki bo javnosti pokazal kaj pravzaprav taborniki smo, kje je na{e mesto in kak{na je na{a vloga v sedanji dru`bi. In ~e se zazrem {e malo v prihodnost, je tu `e Zlet tabornikov Slovenije, ki bo verjetno predstavljal vrhunec taborni{kih aktivnosti v letu 2002. ^e se spomnim zadnjega zleta v Velenju, je bilo prav gotovo tako. In ker se pi{e september leta 2000, je organizacijski odbor po izku{njah iz prej{njega `e za~el s propagandno dejavnostjo doma in v tujini, pripravo prora~una in zagotavljanja sponzorskih sredstev.

Ravno to so bile namre~ klju~ne to~ke, iz katerih bi se morali iz preteklega zleta najve~ nau~iti, mar ne?

46 revija Tabor

Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. ^rko s pravilnim odgovorom vpi{i v polje s {tevilko, ki je pred vpra{anjem. Pravilna re{itev je povezana s klopi.

1. Kateri objekt zanesljivo najdemo v vsakem taborni{kem taboru? K – latrino, G – prostor s toplimi tu{i, A – kadilnico.

2. Kateri od na{tetih izrazov ne ozna~uje tabornikov, ki so postavili tabor? E – predhodnica, S – kona~arji, L – zidarji.

3. Kako iz kemi~no onesna`ene vode dobimo pitno? O – ni enostavnih postopkov, F – s tabletami za razku`evanje, I – s filtriranjem.

4. Kak{ne barve so cvetovi plju~nika? V – bele, @ – rumene, P – rde~e, vijoli~aste in modre.

5. Katera ve~ja sprememba se je v zadnjem ~asu zgodila na podro~ju uporabe GPS? N – ZDA so prenehale namerno motiti signal, Z – Slovenija je dobila gosto mre`o permanentno delujo~ih referen~nih postaj, U – tr~ila sta dva satelita, ki posredujeta podatke, zato je natan~nost dolo~itve lege precej slab{a kot v~asih.

6. "Solze svetega Lovrenca": E – je naslov nove taborni{ke pesmi, I – je ime za meteorski roj iz ozvezdja Perzej, H – je naslov priro~nika ZKSS. 7. Rod dveh rek deluje: J – v Ljubljani, O – v Zidanem mostu, M – v Medvodah.

8. Edina svetovna organizacija, ki je namenjena izklju~no otrokom vsega sveta, je: T – OZN, E – UNICEF, K – WOSM. 9. Kaj lahko storimo, ~e se `elimo udele`iti mednarodne skavtske akcije in nimamo dovolj denarja? G – izkoristimo mo`nost sofinanciranja mednarodnih mladinskih izmenjav s strani Evropske unije, B – sprijaznimo se s kruto usodo, R – prodamo nekaj taborni{ke opreme.

10. Za kateri kontinent so zna~ilne koale in kenguruji? N – za Afriko, D – za Ameriko, C – za Avstralijo.

11. Zakaj je odpadlo tekmovanje Kanu {~uka zlet? C – organizatorji so pozabili priti na zbirno mesto, F – Cerkni{ko jezero je bilo osu{eno, L – rodovi so ga bojkotirali zaradi previsoke {tartnine.

12. Na gradu Prem: O – je bil Bi~ikleta `ur, ^ – je {e ta po~asnemu minevalo, A – so uresni~evali sanje na kreativni delavnici KREART. 13. Kateri krvosesi se skrivajo v ve~ini na{ih gozdov? P – vampirji, [ – pijavke, T – klopi.

14. ROT bo letos potekal v okolici: A – Postojne, M – Maribora, S – Ljubljane.

RE[ITEV IZ [TEVILKE 7-8/2000:

KANDIDACIJSKA KOMISIJA ZTS. NAGRADNI KUPON [TEVILKA 9

1

2

Re{itve so: ______________________________________ ________________________________________________ ________________________________________________ ________________________________________________ Re{evalec: ______________________________________ ________________________________________________ ________________________________________________

Nagradna kri`anka Nagradna Nagradna kri`anka kri`anka Nagradna kri`anka AVTOR: F. KALAN

IZOBRA@EVALNA USTANOVA

KEMI^NI ELEMENT (Cl)

EVROPSKI VELETOK

KALO

LOVRO TUMAN

ZANKA, NASTAVA

BOLEZEN SADNEGA DREVJA PAVILJON (MANJ[.)

RAZVEDRILO

STENSKI ^ASOPIS (KRAT.)

ZAREBRNICA

HUSEINOVA DR@AVA

NORD. IZRAZ ZA SMU^I KRAJ PRI PORE^U CILJ STRELCEV PERZIJSKA KRALJICA

OSTANEK KART PO DELITVI

16. IN 3. ^RKA RELIKT

OBER

[VEDSKI SMU^. CENTER BRANE IVANC

DIPLMAT ZLOBEC

PESNIK MERMOLJA ZUNANJI DEL IGRI[^A

RADO ^ASL OPIS, NA^RT

LESENA HI[A

DELAVEC V OLJARNI

RUSKA VLADARICA ORGANSKO VE^ANJE POPOLNA ZMAGA PRI TAROKU

@IVAL RJAVE BARVE BALONAR [ORN VRH PRI LJUBLJANI

VRH PRI KRANJU

LUKA V ELVIS PRESLEY SEVERNEM JADRANU RIM. BOG LJUBEZNI

@ABA

PRVO NARAVNO [TEVILO NIKO ^UDEN

AMERI[KA LETALSKA DRU@BA

SPODNJI DEL POSODE MEHANI^NO U^ENJE TANJA RIBI^

ZDRAVILNA RASTLINA

ZAPORNICA

KULTURNA RASTLINA

FIZIKALNO LE^JE

REKREACIJA

NAGRAJENCI_IN_NAGRADNI_RAZPIS_[TEVILKA_9 Pravilno izpolnjen kupon {t. 5-6 je poslalo 35 bralcev TABORA, pravilne re{itve so: SO[KA OLIMPIADA, NOT, SKANDIJ in AKROPOLA, `reb pa je izbral naslednje: knji`no nagrado je prejel Jo{t Skubic iz @irov. Baseball ~epico (podarja Flo&Boy, d.o.o.) je dobila Tja{a Kobal iz [o{tanja.

DROGINI nagradi sta prejeli Mimi Trajber iz Lendave in Janja Vodovnik iz [martnega ob Paki, na ajdove omlete v

gostilno LIEBER bo {la Barbara Pape` iz [en~urja, nagrado podjetja JAZON pa dobi Nu{a Leskov{ek iz Maribora. ^estitamo!

Nagradne kupone {t. 9 po{ljite najkasneje do 20. septembra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. september

47

[portni klub Planet Sport vabi v {portne programe: - aerobike po 40. letu - latino, step in klasi~no intenzivne aerobike - hatha joge - {portne igralnice za otroke od 1 - 3 let - {portne programe za otroke od 3 - 7 let in - vadbe za seniorje

^e se `elite udele`iti {portnih programov kluba Planet Sport re{ite kri`anko, izpolnite kupon in ga po{ljite. Tri nagrade {portnega kluba Planet Sport ~akajo.

pridi, poglej in zmagaj www.mzt.org rot.rutka.net

48 revija Tabor