Borza znanja by Mestna knjižnica Ljubljana

MENJAJ ZNANJE, NE SANJE

BORZA ZNANJA, LJUBLJANA 2010

1. BORZA ZNANJA SE PREDSTAVI . . . . . . . . . . . . . . . 1 Zakaj in kako je nastala Borza znanja . Kaj je značilno za Borze znanja . . . . . . Kaj vam ponuja Borza znanja . . . . . . . . Program Borze znanja vključuje . . . . . Kako postati član Borze znanja . . . . . .

. . . . .

1 2 3 3 .4

2. KJE SO BORZE ZNANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Osrednja Borza znanja Ljubljana . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Borza znanja Maribor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Borza znanja Novo mesto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Borza znanja Izola . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Borza znanja Murska Sobota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Borza znanja Škofja Loka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 Borza znanja Ptuj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Borza znanja Celje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Borza znanja Postojna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Borza znanja Nova Gorica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

3. VTISI IN PREDSTAVITVE ČLANOV . . . . . . . . . . . . . 20 4. NAJZANIMIVEJŠE PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA . . 25 5. NAJZANIMIVEJŠI UTRINKI ZADNJIH 10-TIH LET . . . . 26 6. KRIŽANKA, SUDOKU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

* * *

1. ZAKAJ IN KAKO JE NASTALA BORZA ZNANJA Praksa neformalnega učenja spremlja človeštvo že od nekdaj. V zgodovinskem razvoju so spontano prenašanje znanj, spretnosti, navad, informacij ipd. nadomestile vedno bolj objektivizirane, formalizirane in institucionalizirane oblike učenja. Čeprav je razvoj institucionalnega izobraževanja v precejšnji meri zmanjšal družbeno vrednost neformalnega učenja, ki poteka zunaj institucionalnih okvirov in formalnih učnih odnosov, se je neformalno učenje razvijalo v številnih in različnih oblikah, od spontanega druženja ljudi, v katerem so izmenjavali izkušnje, informacije in znanja, do različnih bolj ali manj organiziranih samoiniciativnih interesnih skupin, ki so združevale ljudi s skupnimi, profesionalnimi, prostočasnimi, nacionalnimi, političnimi, religioznimi, osebnimi in drugimi interesi. Tako je leta 1971 v Chicagu nastala ustanova »The Learning Exchange«, ki je temeljila na načelu »each one teach one«. Uveljavila se je kot uspešna zbiralnica in posredovalnica informacij o ljudeh s skupnimi interesi, tj. potrebami po znanjih in spretnostih, povezovanjih pri različnih prostoročnih dejavnostih, specifičnimi željami ipd. Podobna informacijska središča so nastala tudi drugje. Različnim in številnim učnim potrebam so prisluhnili tudi slovenski andragogi. Borza znanja je nastala 1992 v Andragoškem centru Republike Slovenije kot del širšega projekta »Središče za pospeševanje samostojnega učenja«, namenjenega povezovanju neformalnih oblik učenja in izobraževanja odraslih pri nas. Borza znanja je poskusno delovala v

Andragoškem centru približno eno leto. V tem času so razvili osnovna načela in pravila delovanja, računalniški program (ki se sproti posodablja), instrumente za spremljanje povratnih informacij, informativno gradivo in privabili k sodelovanju prva javna občila (interna gradiva Borze znanja). Odziv članov je pokazal, da je potrebno tovrstno informacijsko središče približati ljudem tudi z boljšo lokacijo. Tako je Borza znanja od 1. decembra 1993 dalje organizacijsko vključena v dejavnost Knjižnice Otona Župančiča na Kersnikovi 2 v Ljubljani. Sodelovanje je obojestransko koristno: Borza znanja predstavlja za obiskovalce knjižnice dodaten vir podatkov, obenem pa se veliko članov Borze znanja seznani z njeno aktivnostjo prav z obiskom v knjižnici. Borza znanje je informacijsko središče, v katerem se zbirajo, urejajo in posredujejo podatki o ljudeh, ki izmenjujejo (iščejo ali ponujajo) različna znanja in informacije v različnih oblikah prostovoljnega in neformalnega združevanja, namenjenega njihovemu izobraževanju. Program Borze znanja sledi konceptom permanentnega neinstitucionalnega in neformalnega izobraževanja odraslih, strategijam razvoja splošne kulture izobraževanja in izboljšanju kvalitete življenja znotraj učeče se družbe. Borza znanja je namenjena povezovanju ljudi, ki se želijo nečesa naučiti, in tistih, ki jim lahko pri tem pomagajo. Filozofija prijateljev Borze znanja je: Menjaj znanje, ne sanje!

KAJ JE ZNAČILNO ZA BORZE ZNANJA Borze znanja ne odločajo o tem, kje, kdaj in kako boste izmenjali znanje in informacije. Način učenja je odvisen od vaših potreb, želja in možnosti. Tudi o tem, kako se boste drug drugemu oddolžili, se sami dogovarjate. Pomagamo vam, da svoje znanje ponudite ali pridobite brezplačno oz. v zameno za drugo znanje. V Borzah znanja lahko sodeluje vsak, ki ima neko znanje ali spretnost. Potrdil o formalni izobrazbi ne potrebujete. Zadovoljni smo, da ste se odločili svoje znanje dopolniti ali nadgraditi oziroma ponuditi tudi drugim. Borze znanja posredujejo zgolj podatke o učnih ponudbah in povpraševanjih, ne zagotavljajo pa kakovosti učnih storitev. V pomoč so

nam vaše povratne informacije. Če člana, ki vam je znanje posredoval ali ste mu pomagali vi, posebej pohvalite, ga obvestimo o vašem zadovoljstvu in z veseljem priporočamo tudi drugim. Če pa nas obvestite, da s posredovanjem niste bili zadovoljni, smo pri naslednjem kontaktu bolj previdni in zadržani.

KAJ VAM PONUJA BORZA ZNANJA 8 Če se želite nečesa naučiti: podatke o ljudeh, ki vas lahko to naučijo! 8 Če želite s svojim znanjem pomagati drugim: podatke o ljudeh, ki potrebujejo vaše znanje in izkušnje! 8 Če želite sodelovati v kakšni dejavnosti: podatke o ljudeh, ki se zanimajo za podobne stvari!

In seveda prijaznost in pripravljenost pomagati vsakemu, ki se obrne na nas!

PROGRAM BORZE ZNANJA VKLJUČUJE 8 operativne aktivnosti: zbiranje, urejanje in posredovanje podatkov o izobraževalnih potrebah (povpraševanjih in ponudbah znanja ter informacij) uporabnikov, 8 načrtovanje, realizacijo in verifikacijo novih informacijskih in promocijskih strategij o dejavnosti Borze znanja, 8 pripravo metodoloških instrumentov za kontrolo gibanj ponudb in povpraševanja, 8 razvijanje strokovnega koncepta in organizacije mreže regionalnih informacijskih središč, 8 sodelovanje v konceptualno sorodnih strokovnih projektih znotraj domačih in tujih izobraževalnih institucij.

Posredovanje informacij je brezplačno; profitna dejavnost bi namreč od sodelovanja odvrnila mnogo ljudi, ki se sedaj z veseljem in pogosto obračajo na Borzo znanja, še zlasti tiste posameznike, ki imajo zelo redka in cenjena znanja, kot so npr. nekatere stare domače in umetne obrti, redka strokovna znanja ter najrazličnejše prostoročne dejavnosti, namenjene izboljšanju kvalitete vsakdanjega življenja, znanja torej, zaradi katerih je dejavnost Borze znanja zanimiva in privlačna za vedno širši krog uporabnikov.

Člani ne potrebujejo formalnih dokazil o izobrazbi: zagotovljena naj bi namreč bila možnost fleksibilne in racionalne izmenjave znanj in informacij čim več uporabnikom. O načinu medsebojne izmenjave znanj in informacij, obliki in načinu oddolžitve (brezplačno, za plačilo, v zameno »znanje za znanje« ali kako drugače) se člani sami dogovorijo. Podatki o članih Borze znanje in izmenjanih uslugah so evidentirani v redni mesečni statistiki. MENJAJ ZNANJE, NE SANJE!

KAKO POSTATI ČLAN BORZE ZNANJA 8 Oglasite se osebno ali pokličite po telefonu na vam

najbližjo Borzo znanja. 8 Na osnovi vašega povpraševanja vam izberemo najboljšo možnost, kako uresničiti vaše cilje pri pridobivanju novega znanja. 8 Povprašamo vas tudi po znanjih, ki jih imate sami in ste jih pripravljeni ponuditi drugim. 8 Če med našimi člani še ni oseb, ki imajo znanje, kakršnega želite osvojiti, jih skušamo poiskati s pomočjo oglaševanja v medijih. 8 Preverimo, če so podatki, ki jih potrebujete, na voljo v borzni bazi.

2. KJE SO BORZE ZNANJA Poleg Borze znanja v Ljubljani so se postopoma ustanavljala tudi druga informacijska središče po vsej Sloveniji: 8 24. januar leta 1996 – Borza znanja v Mariboru, ki deluje v prostorih Dobe in je po številu članov druga največja Borza znanja »v Sloveniji«. 8 26. maj leta 1996 - Borza znanja Novo mesto, nahaja se v Razvojno izobraževalnem centru Novo mesto, ki predstavlja center izobraževanja odraslih na Dolenjskem. Nastala je ob podpori Mestne občine Novo mesto in seveda Andragoškega centra Republike Slovenije. 8 22. oktober 1998 – Borza znanja Izola, domuje v prostorih Matične knjižnice Izola. 8 14. maj 1999 – Borza znanja Murska Sobota, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze v Murski Soboti. 8 19. april 2000 – Borza znanja Škofja Loka, ki jo izvaja Izobraževalni center Freising Škofja Loka. 8 Borza znanja na Ptuju je svoje prostore dobila na Ljudski univerzi Ptuj 2. decembra 2005. 8 V celjski Ljudski univerzi je 15. marca 2006 dobila svoje prostore Borza znanja. 8 15. aprila 2009 je svoje prostore v Ljudski univerzi Postojna dobila ena izmed mlajših Borz znanja. 8 Najmlajša Borza znanja je 16. aprila 2009 dobila svoje prostore na Ljudski univerzi Nova Gorica. Osrednja Borza znanja v Ljubljani koordinira delovanje regionalnih in lokalnih informacijskih središč, razvija in usklajuje skupne aktivnosti na nacionalnem nivoju ter skrbi za informiranje in promocijo projekta v domači in tuji javnosti.

Osrednja Borza znanja Ljubljana Mestna knjižnica ljubljana Borza znanja Ljubljana Kersnikova ULICA 2, p.p. 378, 1102 Ljubljana tel: 01 600 13 20 ljubljana@borzaznanja.si www.mklj.si

vsak delavnik 8 -15, sreda 8-17

Mestna knjižnica Ljubljana je splošna knjižnica glavnega mesta, ki omogoča prost dostop do knjig in drugih publikacij prebivalcem Mestne občine Ljubljana ter s svojimi storitvami in dejavnostmi predstavlja kulturno, informacijsko, izobraževalno in socialno stičišče posameznikov, skupin, kulturnih ustanov in drugih organizacij. V letih po združitvi bivših samostojnih knjižnic v enovito institucijo se je knjižnica v javnem prostoru mesta uveljavila kot prepoznavni igralec na področju kulture. S svojimi programi in projekti aktivno oblikuje široko knjižnično ponudbo, z brezplačnimi dogodki in prireditvami pa uspešno vstopa tudi na področje vseživljenjskega izobraževanja in kulturne ponudbe nasploh. Svojim obiskovalcem nudi demokratičen dostop do vsebin svojih zbirk s posredovanjem gradiva in informacij, shranjenih na tradicionalnih in sodobnih nosilcih. Svoje poslanstvo uresničuje tudi z razvijanjem bralne kulture in različnih oblik pismenosti ter usposabljanjem obiskovalcev za uporabo različnih virov informacij. Z oblikovanjem posebnih storitev skrbi tudi za vključenost ranljivih skupin prebivalstva. Knjižnica s svojimi dejavnosti prebiv¬alcem mesta približuje kulturo, znanje in infor¬macije, podpira njihovo vseživljenjsko učenje ter spodbuja njihovo ust¬varjalnost. ‘’Razumeti spremembe in pripraviti poti do storitev prihodnosti’’ je vizija Mestne knjižnice Ljubljana. Usmerjena v razvoj knjižnica izvirno povezuje svoje kulturne, informacijske in izobraževalne dejavnosti z interesi svojih uporabnikov.

NOVI PROSTORI Knjižnica Otona Župančiča že od 1. 12. 1993 daje streho Borzi znanja. Najprej je Osrednja Borza znanja (od 26. 10. 1992 do 2. 12. 1993) delovala na Andragoškem centru Slovenije, potem se je preselila v Knjižnico Otona Župančiča.

Decembra 2007 je Borza znanja z otvoritvijo prenovljenih prostorov na Kersnikovi 2 dobila sodobnejše in prijaznejše prostore ter razstavne stene, razstavne vitrine in prostore za izvedbo delavnic in večjih prireditev, kar ji daje več možnosti za širitev ideje o vseživljenjskem učenju in večjo fleksibilnost pri organizaciji izobraževalnih dogodkov.

Borza znanja Maribor DOBA, Evropsko poslovno izobraževalno središče Prešernova ulica 1, 2000 Maribor tel: 02 228 38 55 maribor@borzaznanja.si www.doba.si

vsak delavnik 9-15

DOBA je največji zasebni ponudnik izobraževalnih in študijskih programov v Sloveniji. Že od leta 1990 prispevamo k bogatenju izobraževalne ponudbe v Mariboru in v Sloveniji. Naša vrata je prestopilo že preko 87 tisoč udeležencev in študentov. Njihovo zadovoljstvo je pokazatelj kakovosti našega dela. Danes je DOBA nosilka sprememb pri uvajanju kompetentnega modela študija in e-izobraževanja. V okviru Poslovne skupine DOBA delujejo DOBA Fakulteta, Višja strokovna šola, Srednja šola, Jezikovni center, Poslovni inštitut, Inštitut za raziskave in razvoj, Programi za strokovno rast in osebnostni razvoj, Središče za samostojno učenje in Borza znanja. Borzo znanja, eno od različnih možnosti za pospeševanje neformalnega učenja , smo na DOBI kot prvo regijsko borzo v Sloveniji vpeljali 24. januarja 1996. DOBA ni samo vez med neformalnimi viri učenja v našem mestu, ampak na celotnem območju Podravja. Borza znanja je informacijsko središče, v katerem vam brezplačno posredujemo najaktualnejše informacije o ponudbi in povpraševanju po najrazličnejših znanjih. Sprotna dogajanja na Borzi znanja objavljamo v sredstvih javnega obveščanja v Podravski regiji, v dnevniku Večer, radiu Maribor in radiu Ptuj. Naša vizija: Doba - šola, ki vidi dlje. Naše poslanstvo: S sodobnimi programi in pristopi spreminjamo izzive v priložnosti.

Borza znanja Novo mesto Razvojno izobraževalni center Novo mesto Ljubljanska cesta 28, 8000 Novo mesto tel: 07 393 45 53 novomesto@borzaznanja.si www.ric-nm.si

vsak delavnik 8-16

Razvojno izobraževalni center Novo mesto, ali krajše RIC Novo mesto, je javni zavod za izobraževanje odraslih, ki ga je leta 1994 ustanovila Mestna občina Novo mesto. Koncept razvoja organizacije in dejavnosti zavoda se nenehno dinamično razvija in dograjuje. Iz zavoda, katerega dejavnost je pred desetimi leti v celoti zajemala predvsem programe za pridobitev izobrazbe, je RIC Novo mesto prerasel v andragoško središče z raznovrstno programsko ponudbo in močno razvojno dejavnostjo. Poleg matične občine se dejavnost izobraževanja odraslih primarno izvaja tudi v sedmih sosednih občinah. Vse večji obseg dejavnosti v zadnjem času predstavlja projektno delo in s tem članstvo v lokalnih, pa vse do mednarodnih projektnih partnerstev. Za izvajanje programov formalnega in neformalnega izobraževanja, razvoj lastnih programov, umeščanje novih oblik in možnosti izobraževanja in vseživljenjskega učenja, projektnega dela ter podpornih dejavnosti v izobraževanju in učenju odraslih - kot so svetovanje, borza znanja in središče za samostojno učenje skrbi petnajst stalno ali začasno zaposlenih strokovnih in administrativno - tehničnih delavcev ter večje število javnih delavcev. Novomeška Borza znanja je tretja od devetih borz, ki delujejo v Sloveniji. Od ustanovitve leta 1996 pa do danes ima že preko 1800 članov. Aktualno ponudbo in povpraševanje uporabnikov redno oglašujemo na radiu Sraka, uspešno pa sodelujemo tudi s televizijo Novo mesto (Vaš kanal). Z vključitvijo v projekt Center vseživljenjskega učenja Dolenjska pokrivamo celotno slovensko jugovzhodno regijo.

Borza znanja Izola Mestna knjižnica Izola Biblioteca civica di Isola Ulica Osvobodilne fronte 15, p.p. 118, 6310 Izola tel: 05 663 12 82 izola@borzaznanja.si www.izo.sik.si

VSAK DELOVNIK 9-16.30 SOBOTA 8-13

Primorsko Borzo znanja smo krstili 22. oktobra 1998 v Matični knjižnici Izola. Mestna knjižnica Izola – Biblioteca civica di Isola vseskozi zagotavlja svoboden in enakovreden dostop do znanja in informacij, hkrati pa prispeva k ohranjanju in razširjanju kulturne dediščine ter poskuša zagotoviti udeležbo tudi skupinam, ki so iz različnih razlogov izključene iz družbe - ter z veseljem sodeluje z drugimi ustanovami in organizacijami v lokalni skupnosti in širše. Že v svojem temeljnem poslanstvu knjižnica dopolnjuje tradicionalno, formalno izobraževanje, tako da promovira procese vseživljenjskega učenja, med katere nedvomno sodi tudi Borza znanja. V Mestni knjižnici Izola domuje že od leta 1998 in je danes sodobno informacijsko središče, v katerem zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Predmet ponudbe in povpraševanja predstavljajo znanja, vedenja, veščine, spretnosti in informacije z najrazličnejših področij. Vse borzne informacije so brezplačne. Član je vsak individualni ponudnik ali povpraševalec po določenem znanju, ki se včlani v katerokoli slovensko Borzo z namenom brezplačno pridobiti ali ponuditi določeno vrsto znanja. Do storitve Borze znanja dostopate tako, da nas obiščete v prostorih Mestne knjižnice Izola, preko spleta ali pa nas pokličete po telefonu (05/6631 282). Zaprosili vas bomo za nekaj osnovnih podatkov, s katerimi bomo ravnali v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov (UL RS, ZVOP-1, 3836/04). Povedali nam boste svoje želje po znanju, informacijah ali spretnostih. Preverili bomo, ali so podatki, ki jih potrebujete, na voljo v naši bazi podatkov. V tem primeru vam bomo posredovali ime in telefonsko številko naših članov, ki vam lahko pomagajo. Če med našimi člani še ni ponudnikov, ki bi lahko zadovoljili vaše potrebe, jih bomo poizkusili najti. Kaj torej čakate, menjajte znanje, ne sanje!

Borza znanja Murska Sobota Ljudska univerza Murska Sobota Slomškova 33, 9000 Murska Sobota tel: 02 536 15 66 murskasobota@borzaznanja.si www.lums.si ponedeljek - četrtek 8-18 petek 8-16

Pomurska regija je svojo Borzo znanja dobila v prostorih Ljudske univerze Murska Sobota 14. maja 1999. Skozi velika masivna vrata vodi pot iz središča Murske Sobote k nam. Ljudska univerza Murska Sobota je javni zavod za vseživljenjsko izobraževanje s 45-letno tradicijo na pomurskem področju. Skozi ta čas smo prilagajali naše delovanje potrebam ljudi in okolja po znanju širili in razvijali našo ponudbo izobraževanja. Vsa ta leta se srečujemo z ljudmi najrazličnejših socialnih, poklicnih in starostnih struktur. Zato so tudi njihove potrebe in želje različne. Naša vrata so odprta vsem in vsakomur. Ljudi informiramo, jim svetujemo, nudimo pomoč pri učenju in jih izobražujemo po javno veljavnih programih, v številnih neformalnih oblikah izobraževanj in jim nudimo možnosti pridobivanja znanj v posebnih oblikah.

Naša pot je nenehen razvoj. Znanje, ki ga gradimo in posredujemo udeležencem, temelji na nenehnem izpopolnjevanju vseh zaposlenih. Tako smo v stiku s sodobnimi smernicami in uspešno sledimo novostim na področju izobraževanja doma in po svetu. Delamo profesionalno, imamo dobre odnose z udeleženci in zunanjimi sodelavci. Pri delu smo prijazni, razumemo težave ljudi, smo odprti do drugačnosti, novosti in posebnosti. Ljudska univerza Murska Sobota stoji na treh medsebojno povezanih in prepletenih stebrih: prebivalcih pokrajine ob Muri, ki se želijo izobraževati, zaposlenih in zunanjih sodelavcih. Med nami je nenehen pretok informacij in znanja, ki ga zaposleni prinašamo iz različnih izobraževanj, sodelavci iz svoje stroke in udeleženci iz svojega življenja. Ljudje, ki prihajajo k nam skozi velika masivna vrata, si želijo sprememb, drugačnega, boljšega življenja. Naša vrata vodijo v boljši jutri.

Borza znanja Škofja Loka Izobraževalni center Freising Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka tel: 04 51 55 885 skofjaloka@borzaznanja.si www.freising.si

vsak delavnik 8-15

Borza znanja Škofja Loka je bila ustanovljena leta 2000. V Borzi znanja lahko sodeluje vsak, ki ima kakršnokoli znanje ali spretnost ali se želi naučiti česa novega. Tako je Borza znanja aktivno informacijsko središče, kjer zbiramo podatke o ljudeh, ki določeno znanje iščejo in ponujajo. Brezplačno posredujemo zbrane podatke tistih, ki iščejo, s tistimi, ki znanje ponujajo, in tako povezujemo člane borze ter širimo mrežo uporabnikov. Veseli bomo, če se boste odločili svoje znanje dopolniti, nadgraditi in ponuditi tudi drugim. Telefonska številka, na kateri vam bomo pomagali pri vpisu v bazo ponudnikov in iskalcev znanja, je 04/ 51 55 885.

Borza znanja Ptuj Ljudska univerza Ptuj Mestni trg 2, 2250 Ptuj tel: 02 749 21 51 ptuj@borzaznanja.si www.lu-ptuj.si

ponedeljek - četrtek 8-15 petek 8-13

Borza znanja na Ptuju je svoje prostore dobila na Ljudski univerzi Ptuj 2. decembra 2005. Od otvoritve, ki se je zgodila 1. decembra 2005, je sestavni del ponudbe brezplačnega izobraževanja na LU Ptuj. S sloganom »Menjaj znanje, ne sanje« poskuša med ljudmi iz širše regije pridobiti širok spekter najrazličnejših znanj, veščin ter tradicionalnih obrti, značilnih za naše okolje. Osnovni namen borze znanja je ideja o izmenjavi znanj med uporabniki, ki se delijo na iskalce ter ponudnike znanj, tako formalnih kot tudi neformalnih. Sodelovanje v borzi znanja je brezplačno in zelo enostavno: če menite, da posedujete določeno znanje, ki bi ga želeli širiti ali ohraniti, ali pa nemara že dolgo iščete določeno veščino, pa nikakor ne najdete prave informacije, potem je borza znanja kot nalašč za vas. Borza znanja Ptuj tako omogoča: 8 aktivno zbiranje, urejanje in posredovanje informacij o povpraševanjih in ponudbah znanj, 8 širjenje promocijske aktivnosti, 8 v lokalnem okolju sodelujemo z lokalno CATV (TV Ptuj), Radijem Ptuj, časopisi Štajerski tednik, Večer ter Ptujčan, prav tako pa imamo podporo tudi pri drugih lokalnih občinskih glasilih, ki nam redno zagotavljajo brezplačne oglasne strani, 8 povezovanje Središča za samostojno učenje, Svetovalnega središča ter Borze znanja v integriran paket CENTRA VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA.

Borza znanja Ptuj je projekt, ki naši organizaciji pomeni predvsem širitev in poenostavitev ponudbe znanj ter dodatek k našim uveljavljenim programom.

Borza znanja Celje Ljudska univerza Celje Cankarjeva 1, 3000 Celje tel.: 040 41 31 44 celje@borzaznanja.si www.lu-celje.si

ponedeljek - petek 8-15

Borza znanja je svoje prostore dobila v Ljudski univerzi Celje 15. marca 2006. Ljudska univerza Celje je javni zavod za izobraževanje odraslih. 11 zaposlenih vidi smisel in vizijo svojega delovanja v sodobnem mednarodnem izobraževalnem središču, ki bo sposobno slediti vsem novostim na izobraževalnem področju in bo v smislu vseživljenjskega učenja izobraževalo ljudi vseh generacij in različnih interesov. V izobraževalni ponudbi so tako formalne kot neformalne oblike izobraževanj. Slednje so v zadnjem času zelo pomembne za kakovostno delovanje na vseh področjih življenja. Formalne izobraževalne oblike: osnovna šola za odrasle, splošna Gimnazija, predšolska vzgoja, ekonomski tehnik, prodajalec, pek / slaščičar – konditor.

Nacionalne poklicne kvalifikacije Tečaji: tuji jeziki, dvostavno knjigovodstvo na računalniku, računalniški tečaji – Word, Excel, Power Point, Internet in e-pošta, Access, oblikovanje dinamičnih spletnih strani, tečaj tipkanja. Delavnice in tečaji za osebno in poslovno odličnost: retorika in komunikacija, osebna in poslovna komunikacija, bonton, nevrolingvistično programiranje – NLP diploma, ...

V prostorih Ljudske univerze Celje (LUC) so 15. 3. 2006 slovesno odprli Borzo znanja (BZ). To je prva BZ v celjski regiji, z njo pa je LUC naredila pomemben korak na poti k večji ponudbi znanja in izkušenj. Borzo je od otvoritve vodila Slavica Mandir, ki je izpostavila načelo, da bo Borza znanja delovala na neprofitnih osnovah in brez finančne pomoči države in tako deluje še danes.

Borza znanja Postojna ZAVOD ZNANJE POSTOJNA OE Ljudska univerza Postojna Ljubljanska 2, 6230 Postojna tel: 05 721 12 80, 05 721 12 88 postojna@borzaznanja.si www.lu-postojna.si

vsak delavnik 8-15

Ljudska univerza Postojna je javni zavod za izobraževanje odraslih. Skoraj petdeset let delujemo na področju Notranjsko-kraške regije. Ves ta čas si prizadevamo biti kakovostna, prilagodljiva in inovativna izobraževalna ustanova. Naša dejavnost zajema vsa temeljna področja izobraževanja za pridobitev izobrazbe, prav tako pa izvajamo programe strokovnega izobraževanja in usposabljanja, programe za prosti čas ter osebnostno rast. Imamo tudi brezplačne dejavnosti, ki jih financira Ministrstvo za šolstvo in šport in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Pod tem okriljem trenutno potekata dva pomembnejša projekta: 8 Center vseživljenjskega učenja, ki smo ga imenovali KRASNO in zajema Svetovalno središče, Točke vseživljenjskega učenja v naši bližnji okolici, Univerzo za tretje življenjsko obdobje in Borzo znanja. 8 Usposabljanje za življenjsko uspešnost (Most do izobrazbe, Beremo in pišemo skupaj, Izzivi podeželja ter Moj korak) in Računalniško opismenjevanje.

Naše poslanstvo je uporabnikom nuditi vso podporo pri pridobivanju znanja, hkrati pa omogočiti širšemu krogu ljudi kakovostno vseživljenjsko učenje.

BORZA ZNANJA POSTOJNA – utrinki iz otvoritve Borza znanja Postojna, ki deluje v sklopu Centra vseživljenjskega učenja Notranjsko-kraške regije (financiranega s strani Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za šolstvo in šport), smo svečano odprli 15. 4. 2009. Na otvoritvi so nas s svojim obiskom počastili župan Občine Postojna Jernej Verbič, »idejni oče« borz znanja dr. Zoran Jelenc, ga. Katja Dovžak z Ministrstva za šolstvo in šport in drugi. Na odprtju smo navzočim prikazali, kako bo borza delovala v praksi: Romeo Volk, ki v triu Volk Folk s hčerko Nino in sinom Gregorjem ohranja godčevo tradicijo svojih prednikov in se ljubiteljsko ukvarja z raziskovanjem narodopisne podobe domačih krajev, je predstavil stara zvočila in glasbila, ki so značilna za območje Reške doline, Brkinov in Zgornje Pivke. Svoje bogate izkušnje pri pisanju knjig in izdelovanju filmov je predstavila Marija Vogrič, Helena Bizjak pa je na ogled postavila zanimive izdelke iz fimo mase. Namen Borze znanja Postojna je pridobiti čim več ponudnikov in povpraševalcev znanj, ki so tipična za okolje, v katerem bo nova Borza znanja zaživela. Do storitve Borze znanja Postojna lahko dostopate na različne načine: lahko nas obiščete v prostorih Ljudske univerze Postojna, se z nami povežete preko spleta (www.cvzu-krasno.si) ali nas pokličete po telefonu (05-721 12 82).

foto: Zoran Kozina

Borza znanja Nova Gorica Ljudska univerza Nova Gorica – LUNG Cankarjeva ulica 8, 5000 Nova Gorica tel: 05 335 31 15, 051 607 259 novagorica@borzaznanja.si www.lung.si vsak delavnik 8-16 sreda 8-19

BORZA ZNANJA NOVA GORICA je svoj prostor dobila v Centru vseživljenjskega učenja Severne Primorske (CVŽU S.P.) na Ljudski univerzi Nova Gorica (LUNG). LUNG, znan po pozitivni energiji, odprtosti, dostopnosti, prijaznosti, strokovnosti, fleksibilnosti, zaupnosti in zanesljivosti, je 27. novembra 2009 dopolnil petdeseto leto. Izobraževalna ponudba LUNG-a, ki je sestavljena iz petih področij, je zaznamovana s sloganom »Svetla stran učenja«. Udeležencem, žejnim znanja vsako področje ponuja drugačen »napoj«. Izbirate lahko med »napojem znanja« (Pridobitev izobrazbe), »napojem sporazumevanja« (Jeziki), »napojem modrosti« (Izpopolnjevanje), »napojem za sprostitev« (Prosti čas) in »napojem samozavesti« (Center vseživljenjskega učenja). Na LUNG-u se lahko izobražujete od osnovne šole za odrasle, poklicnih in srednješolskih programov, višje in visokošolskih strokovnih programov, pa tudi magistrskega študija. Pri nas lahko jezikate v splošnih jezikovnih tečajih, izpopolnjujete se lahko v računalniških in računovodskih tečajih, tečajih knjigovodstva, slepega tipkanja, retorike, pa tudi strokovnih seminarjih in tečajih s področja »mehkih znanj«. Področje prostega časa se sedaj deli na že uveljavljene tematske sklope, ki jih pripravljamo trikrat letno. Novo pa je področje tečajev za prosti čas, ki vzpodbujajo ustvarjalnost in dobro počutje.

Peto področje predstavlja Center vseživljenjskega učenja Severne Primorske (CVŽU S.P.), znotraj katerega delujejo Svetovalno središče ISIO, CIPS (Center za informiranje in poklicno svetovanje), TVŽU (Točke vseživljenjskega učenja) in od 16. aprila 2009 BORZA ZNANJA. Izvajanje dejavnosti Borze znanje, je zelo dobrodošlo za celotno Severno-Primorsko regijo, saj je do sedaj še nismo imeli. Tako se je tudi naša regija s pomočjo projekta CVŽU pridružila ostalim osmim regijam po Sloveniji, ki Borzo znanja že imajo.

Odprtje Borze znanja Nova Gorica Dolga leta smo si na Ljudski univerzi Nova Gorica (LUNG) prizadevali, da bi Borzo znanja pripeljali tudi v Severno-Primorsko regijo. Uspeh na lanskem razpisu za nadgradnjo Centra vseživljenjskega učenja Severne Primorske je omogočil, da se tudi naša regija pridruži ostalim devetim regijam po Sloveniji, ki Borzo znanja že imajo. V prijetnem, zabavnem in sproščenem vzdušju smo vrata Borze znanja Nova Gorica odprli 16. aprila 2009. Povabljene goste je pred uradnim odprtjem pričakala žonglerska skupina Čupakabra. Popeljali so nas na razburljivo potovanje skozi deželo letečih predmetov. Sledilo je uradno odprtje s pomembnimi govorniki, ki ga je popestrila plesalka orientalskega plesa. Naše druženje smo zaključili ob penini in jagodah.

Popoldanske urice smo preživeli ob spremljavi »drugačnih« znanj. Organizirali smo ustvarjalne, poučne, gibalne delavnice za različne starostne skupine – naučili smo se pripraviti zdrav in okusen obrok, otroci so ustvarjali na delavnici izdelovanja živalic iz papirnatih krožnikov in lončkov ...

Na delavnici poslušanja glasbe smo spoznali vplive glasbe na telo in duha. Žonglerskih trikov smo se naučili na delavnici žongliranja. Na delavnici orientalskega plesa smo zaplesali v orientalskih ritmih… Na ta dan smo obiskovalce še posebej seznanjali z delovanjem Borze znanja – kako postati član, kako znanje ponuditi ali poiskati… Pester program, zanimive delavnice in spoznavanje z Borzo znanja niso pustile nobenega obiskovalca ravnodušnega. Prav vsi so bili nad pomembno pridobitvijo navdušeni. Za nami je uspešno izpeljano odprtje Borze znanja, ki je dobra popotnica za nadaljnje delovanje Borze znanja Nova Gorica. Na LUNG-u smo izredno veseli nove stopničke k uresničitvi vizije o možnostih vseživljenjskega učenja povsod in za vsakogar.

3. Vtisi članov Borze znanja in predstavitev njihovih znanj BorZa znanja LJubljana Jani Jakob je član Borze znanja, ki s svojim delom veliko prispeva k ohranjanju kulturne dediščine. Pletenje izdelkov iz slame - za Prekmurje značilno domačo obrt - ohranja kot družinsko tradicijo. Ročno pleteni izdelki spominjajo na šege in običaje ob koncu žetve. V začetku je bil »doužnjek« preprosto spleten venec iz klasja in okrašen s poljskim cvetjem, danes pa je ročno spleten lestenec iz slame in predstavlja vrhunec ustvarjalnosti domačega pletarstva. S pletenjem okrasnih slamnatih »obesil« se ohranja spomin na žetveni venec, ki so ga ob zaključku žetve svojčas spletli iz klasja zadnjega žitnega snopa in podarili prvemu koscu - »žnjecu«. Prav z njim se je poimenovanje preneslo na vsa okrasna obesila, ki jih v Prekmurju imenujejo doužnjek, najverjetneje iz dovršnosti glagola »do-žeti«. Doužnjek je najlepše odseval lepoto klasja, in spleten je bil najlepša zahvala za vse, kar je in kar daje narava človeku.

Rokodelsko spretnost pletenja doužnjeka in drugih izdelkov iz slame najzvesteje ohranjajo v Prekmurju v vasi Lipovci, kjer se dejavnost v glavnem ohranja in razvija kot družinska tradicija. Po tej poti se v družini Jakob nadaljuje tudi v Dravljah v Ljubljani in preko nje tudi na Borzi znanja Ljubljana. Rokodelsko spretnost pletenja izdelkov iz slame je ostalim članom Borze znanja Jani Jakob predstavil na ustvarjalni delavnici. Z delavnicami, kjer predstavi nekaj splošnih informacij o pletenju iz slame, prikaže načine

čiščenja slame iz snopa oziroma priprave slame za pletenje ter prikaže različne tehnike dela s slamo, s čimer predaja to tradicionalno znanje tudi predšolskim in osnovnošolskim otrokom. V prostorih knjižnice se je avtor predstavil tudi z razstavo, ki je obiskovalcem nudila veliko možnosti za priložnostno učenje. Na razstavi so si obiskovalci lahko ogledali različne doužnjeke, vrče, vaze, püitrce, kašarice, korblece, stenske okraske, makrameje, venčke in srčke. Vsi, ki bi želeli izvedeti kaj več o avtorju in tej tradicionalni obrti, vabljeni, da se vpišete v Borzo znanja.

BorZa znanja Maribor Ana Breznik, ljubiteljica vsega lepega, članica Borze znanja Maribor. Svoja znanja izdelave prelepih vitražev, poslikave porcelanastih izdelkov in graviranih steklenih izdelkov z veseljem deli s člani naše Borze znanja že vrsto let (od leta 2002). Njeno domovanje je prava paša za oči. Krasijo ga vitraži, vdelani v vrata, živahnih barv, umetelno izdelane svetilke iz vitraža, kozarci iz brušenega stekla z mehkimi linijami ter živahno poslikane skodelice in posodice iz

porcelana. Prostoru barvito steklo doda pridih čarobnosti. Motivi večinoma upodabljajo naravo, rože in živalske podobice. V delavnici gospe Ane čaka še kar nekaj nedokončanih izdelkov iz stekla (kozarčki, vaze, vitraži) na svojo končno podobo. Opazimo lahko, da je za izdelavo izdelkov iz stekla, predvsem vitražev, potrebno veliko časa, še več potrpljenja in natančnosti ter predvsem veselje in ljubezen do tega dela, kar pove tudi gospa Ana. Z

veseljem pa radovednim obiskovalcem in tistim, ki jih to delo zanima, razloži in pokaže postopek od zamisli do končnega izdelka. Pove, da so kvalitetni materiali, iz katerih izdeluje vitraže, precej dragi, v izdelek vloži veliko truda in časa, pa vendar zanimanje za tovrstno umetnost obstaja. Ana Breznik goji strast tudi do urejanja svojega domačega okolja, pravega raja domiselno oblikovanih grmovnic, pisanega cvetja in redkih dreves, katerih lepoto odsevajo tudi njeni izdelki.

BorZa znanja POSTOJNA Romeo Volk je član/mentor regionalne borze znanja v Postojni, ki deluje od letošnjega aprila. Ob otvoritvi se je obiskovalcem predstavil kot godec v družinskem godčevskem triu Volk Folk, raziskovalec domačega glasbenega izročila in izdelovalec glinastih piščalk in drugih ljudskih zvočil.

V domačem okolju je poznan kot človek, ki se živo zanima za ljudsko izročilo v vseh oblikah in ki ga sam prepoznava in priznava kot izvir in gonilo svoje ustvarjalnosti na različnih področjih delovanja, najsi gre za glasbo, rezbarstvo, slikanje, oblikovanje, ljudsko nošo ali pustne običaje. V zadnjem obdobju se posveča predvsem glasbi - v godčevski zasedbi, v kateri igrata še hčerka Nina in sin Gregor, nadaljuje glasbeno tradicijo svojega očeta in njegovih bratov, ki so bili znani kot »stari Bukovčani« po veselicah in ohcetih v Brkinih, dolini Reke, severni Istri pa vse tja do kvarnerskega zaledja. V zdajšnjem sestavu poprime za bas, ki se ga je sam začel učiti igrat »po posluhu« pred kakšnimi dvajsetimi leti. Glasbene šole, ki ima v njegovem domačem kraju sicer dolgo tradicijo, ni nikoli obiskoval in tudi not ne pozna; včasih se pošali, da je to v ljudski glasbi človeku samo v prednost ...

V domačem triu večinoma izvajajo plesne viže, ki so jih slišali od ljudskih godcev z Bistriškega in širše okolice, pa tudi take, ki so znane in razširjene po drugih slovenskih pokrajinah. Enako ljubo mu je tudi ljudsko petje, saj je prav ljudska pesem tista, ki je ohranila svojo prvinskost in samosvojost in se tako značilno razlikuje od glasbene podobe sosednjih dežel. Svoje vedenje in znanje o ljudski glasbi prenaša mladim in starim na plesnih, godčevskih in pevskih delavnicah, ki jih po Sloveniji organizirajo društvo Folk Slovenija, Glasbena mladina in Javni sklad za kulturne dejavnosti. Ali pa preprosto samo zabava in navdušuje tiste, ki so željni uživati v poslušanju ... Njegova druga strast je rezbarjenje, natančneje izrezovanje lesenih jaslic, v katerih »nastopajo« pastirčki v domači noši in z domačimi glasbili, kot je npr. meh in tudi Jezušček je povit tako, kot so včasih povijali otroke v teh krajih. Jaslice pri Romeu doma postavljajo še »po starem« v kot ali kotno omarico in ne pod drevesce, kot je navada danes. Včasih, če ima srečo in ga čas ne prehiti, pa mu uspe kakšno idilično podobo ujeti tudi na papir in v barve in tako nastane božična voščilnica za domačo rabo.

BorZa znanja CELJE Predstavljamo članico Borze znanja Celje Polono Kitak, ki se ukvarja s številnimi ljubiteljskimi dejavnostmi. Je članica Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, v katerem likovno ustvarja, sodeluje pri razstavah v društvu in pripravlja samostojne razstave. Sodeluje tudi pri likovnih delavnicah, lokalnih, regijskih in mednarodnih in na Zlati paleti, ki deluje na državni ravni. Kot članica Literarnega društva Šentjur je izdala slikanico za otroke. Ukvarja se tudi z ilustracijo in likovno opremo literarnih del. Ima mnogo strokovnega znanja na področju barvanja, plemenitenja in vzdrževanja tekstila in lahko pomaga s številnimi nasveti ... Nudi pa tudi informacije v zvezi z reklamacijami tekstilnih izdelkov.

BorZa znanja NOVO MESTO Nene Borčilo se je rodila 2. junija 1967 v Trbovljah. Je članica RELIKA – Društva revirskih likovnikov od leta 1997, članica borze pa že od leta 2005. Ljubezen do likovnega izražanja je gojila že od malih nog. V osnovni šoli je obiskovala likovni krožek pod strokovnim vodstvom akademskih slikarjev Leopolda Hočevarja in Janeza Kneza. S svojimi deli, voščilnicami je sodelovala pri objavi knjige 1100 voščilnic, ki jo je izdalo podjetje Freising iz Škofje Loke. Pri njih je za revijo Unikat posnela dve tehniki gyo-taku in izdelavo velikonočnih voščilnic v tehniki trgank. Za revijo Prometej pa posnela tehniko trgank. Svoja dela razstavlja na skupinskih razstavah RELIKA in samostojno. Sodeluje tudi na likovnih tekmovanjih, ki jih prireja Zveza likovnih društev Slovenije. Je dobitnica certifikata za barvno grafiko in številnih priznanj za druga dela. Sodelovala je tudi z Borzo znanja, in sicer na različnih delavnicah, kjer je predstavljala izdelavo unikatnih voščilnic (od akrila do tuša), tehniko gyo-taku (odtisi raznih materialov), tehniko japonske trganke ter imela razstavo pod naslovom Radost življenja, na katerih je predstavljala svoja abstraktna dela. Poleg likovnih spretnosti pa so ji domače tudi jezikovne spretnosti. Tako je sodelovala pri jezikovni klepetalnici Spregovorimo po japonsko, na kateri so udeleženci spoznali tipične japonske izraze, japonsko hrano, karakteristiko japonskega človeka …

4. Najzanimivejše ponudbe in povpraševanja PONUDBE 8recept za izdelavo ribezovega vina, 8 kako splesti košarice in druge rekvizite iz slame, 8mistika, okultizem, alkimija, 8znanje urejanja vrtov, 8znanje polstenja, 8bosanska kuhinja, 8peka različnih jedi, 8 oblikovanje iz fimo mase, 8obdelava in retuširanje fotografij, 8znanje vedeževanja, 8 izdelava harmonike (tehnika izdelave mehov in intarzije).

POVPRAŠEVANJA 8 kako se vrti staff palico, 8 informacije o enotni teoriji polja, 8 znanje gojenja žitne trave, 8 znanje izdelovanja narodnih noš, 8 ayurveda, 8 naučiti se gubanja blaga, izdelave pliseja, 8 jahanje, 8 hitro branje.

5. Najzanimivejši utrinki zadnjih 10-tih let BorZa znanja Ljubljana V Mediateki Mestna knjižnica Ljubljana, Knjižnice Otona Župančiča, se je 13. 11. 2008 dogajalo veliko zanimivega: Borza znanja Ljubljana je organizirala prireditev »Romski dan v Mestni knjižnici Ljubljanav. Od 14. ure naprej so se zvrstile prestavitve romskih tradicionalnih plesov, branje poezije, nastop pevskega zbora Romic, predstavitev radia in časopisov, nastop glasbene skupine Halgato Band, vedeževanje iz kart in kave, pokušina tipične romske pogače Kotlorski in še kaj.

Aprila 2009 pa so se v Knjižnici Otona Župančiča v organizaciji Borze znanja in pod vodstvom igralke Vesne Anđelkovič predstavile štiri etnične skupine: srbska, muslimanska, hrvaška in makedonska. Predstavile so se z recitiranjem v materinem jeziku in dramskimi nastopi, plesnimi in glasbenimi točkami. Na razstavi smo predstavili dodatke narodnih noš, različne starine in umetnine, značilne za posamezno manjšino. Na delavnici pa so udeleženci lahko spoznali tudi tradicionalno muslimansko vezenje.

Borza znanja NOVO MESTO Novomeška Borza znanja je 21. novembra 2006 praznovala 10. rojstni dan. Za zabavo so poskrbeli člani Borze znanja, in sicer smo plesali HIP HOP, udarjali po nenavadnih bobnih, z gospodom iz Malija plesali afriški ples, se preizkusili v ustvarjalni delavnici »Trganke«, okrasili lectovo srce,

vseskozi pa smo pekli kostanj. Ko se je stemnilo, smo bili priča spektakularnemu prikazu bruhanja in požiranja ognja, vrtenju ognjenih verig, ležanju na žebljih ter hoji po steklu. Rojstnega dne pa ni brez torte, zato je zanjo poskrbela članica naše borze.

Borza znanja Celje Borza znanja Celje je v petek, 3. novembra 2006, stopila v akcijo skupaj s Celjskim literarnim društvom. Da so besede ta večer lepo tekle, je poskrbel Vitez poezije 2006, Zoran Pevec z nastopajočimi literati Matej em Krajncem, Barbaro Jelen, Ivico Cvikl in Klementino Sambolič. Vsak izmed njih nas je navdal s posebnim navdihom in nam približal tako poezijo kot prozo. Matej Krajnc, najmlajši člana Društva slovenskih pisateljev, se je uveljavil kot pesnik, kantavtor in prevajalec rokerskih veličin. Kot vedno do sedaj nas je tudi tokrat navdušil s svojim originalnim, humoristično obarvanim glasbenim nastopom. Verjamem, da smo si ob teh prijetnih večernih uricah medsebojno veliko podarili in se podali na dolgo pot vseživljenjskega učenja skrivnostnih besed ...

Borza znanja Ptuj Vseživljenjsko učenje skrbi za trajni vzgojno-izobraževalni proces, ki vzpodbuja in povečuje moč posameznikov za pridobivanje znanja, spretnosti, razumevanja in vrednote, ki jih bodo potrebovali skozi celotno življenjsko obdobje. Šolski izobraževalni sistem pri nas je sicer dobro razvit, manjka pa mu izpopolnjevanje na področju idej vseživljenjskega učenja, ki zajema tudi neformalne oblike znanja. In tu kot ena izmed rešiteljic nastopa tudi Borza znanja na LU Ptuj.

V petek, 22. maja 2009, smo trije sodelavci ptujske Ljudske univerze sodelovali na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, v organizaciji Kmetijsko goz-

darskega zavoda Ptuj. Kot vsako leto se je prireditev odvijala v Minoritskem samostanu na Ptuju. Organizatorji so nam prijazno omogočili lastno stojnico, na kateri smo tako predstavljali naše brezplačne izobraževalne oblike, predvsem Borzo znanja in z njo povezan Center vseživljenjskega učenja Podravje. Odziv obiskovalcev je bil neverjeten. Razdelili smo prav vse zloženke, kar pomeni, da nas je obiskalo preko 200 ljudi. V primerjavi s prejšnjimi leti (na razstavi Dobrote slovenskih kmetij je BZ Ptuj sodelovala že četrtič) se je obisk naše stojnice povečal za več kot 100 odstotkov – rezultat, ki nas navdaja z optimizmom in zadovoljstvom. Med drugim so nas obiskali tudi nekateri slovenski politiki, gostje organizatorjev in pokazali precejšnji interes za naše storitve. Tako so se na podpisni listi znašli gospodje Jelko Kacin, Aleš Gulič, Milan Pogačnik, Ciril Smrkolj, Milan Zver in morda še kateri. Nemara se na prvi pogled zdi, da med predstavitve izobraževalnih programov ne sodi tudi ponudba kulinaričnih dobrot. Vendar pa tako kot prazna vreča ne stoji pokonci, tudi prazna glava ne dojema sveta okoli sebe. Mi pač ponujamo hrano za dušo in to najširšemu krogu morebitnih uporabnikov. Da se je naša prisotnost na prireditvi lepo vključila v dogajanje, pa smo že omenili. Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da je bil namen stojnice Borze znanja dosežen v največji možni meri. Ne le, da smo obiskovalcem uspešno predstavili delovanje našega zavoda, razdelili smo tudi preko 200 zloženk in 100 promocijskih majic. Končni rezultat, torej vpisovanje novih članov v Borzo znanja Ptuj, je bil prav tako dosežen – v naslednjem tednu smo pridobili kar 12 novih članov. Vsekakor dosežek, ki ga bomo skušali naslednje leto ponoviti, morda še v večjem obsegu. Na tem mestu pa se želimo zahvaliti za povabilo k sodelovanju KGZ Ptuj, brez katerega nas tam seveda ne bi bilo, predvsem pa gospodu Slavku Janžekoviču in gospodu Petru Pribožiču, ki sta nam udeležbo tudi omogočila.

7. razporedi besede v mrežo in iz črk na oštevilčenih poljih sestavi geslo

2 BESEDI: BRUHANJE OGNJA, ROČNA DELA 13 ČRK: RAČUNALNIŠTVO, RAČUNOVODSTVO 12 ČRK: KOMUNIKACIJA 11 ČRK: ASTRONOMIJA, POPOTNIŠTVO, VRTNARJENJE 10 ČRK: LITERATURA, PREVAJANJE, ANGLEŠČINA 9 ČRK: EKONOMIJA, MIZARSTVO, BIOLOGIJA

8 ČRK: PLAVANJE, KERAMIKA, SLIKANJE, PLETENJE 7 ČRK: TRŽENJE, RUŠČINA, RISANJE, VIOLINA 6 ČRK: GLASBA, FIZIKA 5 ČRK: ŠPORT, PETJE 4 ČRKE: PEKA 3 ČRKE: ŠAH

7. SUDOKU

3 1 8 7 9

7 5 2 4 9 2 7 9 3 8 5 6 4 1 1 5

3 8 2 3 7

2 3 4 5 1 9

3 5 4

7 1 5

3 7 6

9 6

5 3

6 1 9 5

7 9

6 1 3

8 4

1 8

2 6

3 6

7 1 3

1 4 8 9 6 2

3 9 3

8 6 3 6

7 2 9

5 4

5 9 1 5 2 8 7 8 6 9

5 4 7 7 3

9 2

V prazna polja delno zapolnjene kvadratne tabele 9 × 9 je potrebno vnesti številke med 1 in 9, tako da:

8se vsaka številka v določeni vrsti / stolpcu / kvadratu pojavi le enkrat! Danih številk v tabeli ni možno niti spremeniti niti premakniti. Igro rešuješ glede na dana števila. Igra ima le eno možno rešitev.

8ima 3 x 3 kvadrate 9 polj. Pravilno izpolnjen kvadrat mora vsebovati vsako izmed devetih številk. Številke v kvadratu se ne smejo ponoviti, vsaka se pojavi le 1x. V tabeli je devet kvadratov, za katera velja zgornje pravilo!

kje nas najdete?

www.borzaznanja.si

FREISING d.o.o. Ĺ kofja Loka

Ljudska univerza Nova Gorica Cankarjeva 8 5000 Nova Gorica

BORZA ZNANJA INFORMATIVNA BROŠURA AVTORJI Edita Flegar, mreža Borz znanja JEZIKOVNI PREGLED Tatjana Pristolič FOTOGRAFIJE arhiv Borze znanja OBLIKOVANJE Jernej Babnik Romaniuk IZDALA IN ZALOŽILA mreža Borz znanja TISK Grafika 3000 d.o.o. LETO IZDAJE Ljubljana, maj 2010 NAKLADA 5.000 izvodov IZDAJO PUBLIKACIJE JE OMOGOČILO Ministrstvo za šolstvo in šport

Borza znanja Ljubljana

Borza znanja Novo mesto

Mestna knjižnica Ljubljana Knjižnica Otona Župančiča Kersnikova 2, 1000 Ljubljana Telefon: 01 600 13 20 ljubljana@borzaznanja.si

Razvojno izobraževalni center Novo mesto Ljubljanska c. 28, 8000 Novo mesto Telefon: 07 393 45 53 novomesto@borzaznanja.si

Borza znanja Maribor

Mestna knjižnica Izola Biblioteca civica di Isola Ul. Osvobodilne fronte 15, 6310 Izola Via del Fronte di Liberazione 15, 6310 Isola Telefon: 05 663 12 82 izola@borzaznanja.si

Doba, Evropsko poslovno izobraževalno središče Prešernova ulica 1, 2000 Maribor Telefon: 02 228 38 55 maribor@borzaznanja.si

Borza znanja Izola