Gibljiv slike 2014

Domoznanski večeri v Slovanski knjižnici Einspielerjeva 1, kletna dvorana

Ljubljana v gibljivih slikah filmske projekcije, predavanja, razstave torek, 15. aprila 2014 ob 19. uri HRADECKEGA MOST projekcije: Lena reka (1962); TV Dnevnik, Slovenska kronika (2007–2010) predavanje: Hradeckega most in njegova popotovanja po stolnem mestu Ljubljanskem - mag. Tadej Brate tematska razstava četrtek, 12. junija 2014 ob 19. uri PLEČNIKOVI MOSTOVI projekcija: Mojster Plečnik (1953); predavanje: Plečnikovi mostovi – prof.

Andrej Hrausky tematska razstava torek, 21. oktobra 2014 ob 19. uri FABIANIJEV MOST film: Reportaža o ljubljanskih mostovih (1962); Slovenska kronika (2012) predavanje: Kako vidim most v mestu – arhitekt Jurij Kobe tematska razstava Za sodelovanje se zahvaljujemo predavateljem, SFA pri Arhivu RS in RTV SLO

april junij oktober Ljubljanski mostovi

LJUBLJANA V GIBLJIVIH SLIKAH filmski ciklus Slovanska knjižnica 2014 kletna dvorana

Slovanska knjižnica že tretje leto zapored pripravlja cikel domoznanskih večerov Lj ub lj an a v gi blj i v i h s l ik ah , ki s pomočjo predavateljev in filmskih zapisov osvetljujejo časovne in prostorske kotičke Ljubljane, se spominjajo njihovih pozabljenih značajev ter jih skušajo osmisliti pogledu sodobnega prebivalca - meščana, sprehajalca, radovedneža.

Skupna nit letošnjih večerov so ljubljanski mostovi. Seveda ne bo šlo brez reke.

Ljubljanica je bila nekoč pomembna prometna pot, ki je omogočila nastanek in življenje Ljubljane. Bila pa je tudi ovira komunikaciji med meščani, ki so jo vztrajno premagovali.

Mostovi na rekah pomenijo tako svojevrstno zmago, večjo svobodo in najbrž ni naključje, da so v človeški zavesti dobivali mnoge simbolne pomene. En sam pogled na ljubljanske mostove nam pove, da sega njihova ukoreninjena trdnost nad gibajočo se reko daleč prek preproste gradbene konstrukcije: so prvovrstni predmet arhitekturne misli, estetike in kulture.

Prostor »Pod Trančo«, od koder se danes pne Plečnikov Čevljarski most, je bil v srednjeveški Ljubljani poleg Šiptalskega mostu (današnjega Tromostovja) edina povezava med ljubljanskima bregovoma. Most sam pa je spreminjal imena in namembnost: »Zgodovinar I. Vrhovec meni, da je Tranča dobila ime po nekdanjih mesarjih, ki so na

Mesarskem mostu klali živino in jo sekali na kose (fr. glagol »trancher«). Mesto je odstranilo mesnice z mostu l. 1614 … « (S. Kopriva, 1989). Sledil mu je leseni Novi ali Zgornji most. Ko je l. 1854 zgorel, so ga nadomestili z lesenim, nanj pa postavili kolibe za mestne čevljarje. Tako je postal Šuštarski ali Čevljarski most. Danes nanj spominja le še Kristusov kip, ki je stal sredi čevljarskih kolib, in je shranjen v Cerkvi sv. Florijana. Prav posebno usodo pa je doživljal uliti železni most, ki mu je sledil l. 1867. Poimenovali so ga po takratnem županu - Hradeckega most. Kaj se je z njim dogajalo, nam bo v torek, 15. aprila 2014, spregovoril mag. Tadej Brate, slovenski strokovnjak za varstvo tehnične dediščine, industrijski arheolog in publicist.

Predavanje Hradeckega most in njegova popotovanja po stolnem mestu Ljubljanskem bodo uvedla televizijska poročila Dnevnika in Slovenske kronike (2007-2010) ter film Lena reka (1962) režiserja Vita Lemeža. Z njim se bomo popeljali po Ljubljanici in se ozrli na mostove iz bližnje preteklosti.

Jože Plečnik je odklanjal misel o prevladi človeka nad reko, njegovo delo pa v ureditvi mostov in valovitih bregov Ljubljanice kaže na iskanje skladnosti med njima. Kako je Plečnik videl reko in vlogo mostov na njej, nam bo v četrtek, 12. junija 2014, v predavanju Plečnikovi mostovi spregovoril arhitekt in profesor Andrej Hrausky.

Pred tem si bomo še ogledali film Mirka Groblerja Mojster Plečnik (1953).

Reportaža o ljubljanskih mostovih (1964) RTVSLO in poročilo iz Slovenske kronike (2012) uvajata tretji, zadnji domoznanski filmski večer na temo mostov, ki bo v torek, 21. oktobra 2014.

Govorili bomo zlasti o mostu, ki je zaradi svoje lege in konstrukcije doživel tako množico pohval kot kritik. Gre za dvonivojski most pri Cukrarni, Fabianijev most. V okoliš Cukrarne so ga umeščali že načrti arhitekta Maksa Fabianija pred več kot sto leti. Več o njem bomo izvedeli iz predavanja Kako vidim most v mestu arhitekta Jurija Kobeta, ki je prvopodpisani natečajnega projekta za izvedbo mostu.

Cikel domoznanskih večerov pripravljajo: Pablo Juan Fajdiga (tematska zasnova), Jelka Golli in mag. Kristina Košič Humar. Bibliografija in viri: Arhitektov bilten: Mostovi Slovenije (št. 195/196, let. XLII; nov. 2012); S. Kopriva (1989): Ljubljana skozi čas, Lj: Založba Borec.

Wikipedia; Wikimecia commons; www.visitljubljana.com; www.globe-walls.com; www.pendrekmag.com.