Domoznanska razstava Slovanske knjižnice Kolodvorska ulica se je med 1949 in 1951 ponašala s prvim pravim živalskim vrtom v Ljubljani. To je bila prva lokacija 10. marca 1949 ustanovljenega Državnega gospodarskega podjetja Zoološki vrt. Na zemljišču nekdanje vrtnarije na Kolodvorski ulici 12 so namestili prve provizorične kletke in akvarij ter v njih razstavili majhno, stalno zbirko živih divjih živali. Kolodvorska ulica je bila v 19. in začetku 20. stol. zaradi lege ob mestni vpadnici in bližine kolodvora ena glavnih gostilniških ulic v Ljubljani. Ob koncu 19. stol. je na Kolodvorski ulici delovalo 14 gostilničarjev; večina jih je poleg hrane in pijače ponujala tudi poceni prenočišča, za kar so dobili koncesijo zaradi bližine železniške postaje. Zelo pomembna je bila gostilna Pri Bitencu ali »Zur Vereinigung«, poznejši Hotel Štrukelj. Po 2. svetovni vojni so hotel poimenovali Turist, zdaj pa je znan kot City Hotel Ljubljana na koncu Dalmatinove ulice. Zdajšnja gostilna Stari Tišler, nekdaj pomembna furmanska gostilna, nudi tradicionalno slovensko hrano in tudi prenočišča. Njena posebnost je spomeniško zaščiten obok nad vhodom, na furmanske čase spominjajo privezi za konje na pročelju hiše. Na Kolodvorski ulici so včasih delovali tudi žganjetoči in majhne pivovarne, v 20. stol. pa še: hotel Ilirija, Menza, gostilna Istra, Pajk, Ljubljanski dvor. Blizu RTV Slovenije deluje znani kavni bar Bangladesh.
Kolodvorska ulica je nudila dom uglednim Slovencem in Slovenkam: v hiši na današnji Kolodvorski ulici 6 se je 1878 rodila pisateljica Zofka Kveder. Po spominih Ivana Albrehta je na tej ulici stanoval književnik Milan Pugelj. Zadnja leta svojega življenja je na Kolodvorski ulici 12 preživel skladatelj Davorin Jenko, znan po uglasbitvah slovenske in srbske himne Naprej zastave slave in »Bože pravde«. Na tej ulici je živel in ustvarjal tudi sodobni slovenski književnik Jurij Hudolin, ki je 2011 svojo ulico ovekovečil z zbirko kratkih zgodb Na Kolodvorski ulici nič novega: iz roda v rod še naprej.
na med nostalgijo in sanjami a j l b u j L
Kolodvorska ulica od popotništva do kina
Na Kolodvorski ulici je imel fotografski atelje Davorin Rovšek. Vir: ZAL, Fototeka, okoli 1930
9. september–5. oktober 2013 Slovanska knjižnica Einspielerjeva 1, Ljubljana
Viri in literatura: • • •
• Pozdrav iz Ljubljane. Hotel Južni kolodvor. Razglednica iz 1904. Vir: ZAL 342, Fototeka.
Kolodvorska ni le dom kina in kasneje radia in televizije, tu je v svojem ateljeju ustvarjal tudi fotografski mojster in zgodnji navdušenec nad kinom Davorin Rovšek. Rovšek je v Parizu preučil poslovanje prvih kinematografov in nato začel v Ljubljani že leta 1906 predvajati filme v Elektrokinoskopu naprej v dvorani hotela Union, nato pa v hotelu Ilirija. Tako je postal prvi slovenski kinematografski podjetnik in začetnik stalnega kina na Slovenskem.
•
• • • •
Andrejka, R.: Zgodovina Hudovernikove hiše, Kolodvorska ulica 23 v Ljubljani. V: Kronika slovenskih mest, 1940. Butina, V.: Živalski vrt Ljubljana : jubilejni pogled v zgodovino in prihodnost. Ljubljana : MOL in ZOO, 2009. Čerpes, I., Mušič, V., Vodopivec A.: Kolodvorska ulica v načrtih in dejanjih. V: Metoda načrtovanja regulacijskih elementov in določil v urbanističnih načrtih : regulacijske prvine med urbanizmom in arhitekturo. Ljubljana : Urbanistični inštitut, Prispevek na str. 77 – 105. (Urbanistični inštitut RS, knjižnica). Črtica o naših izseljencih. V: Čas : znanstvena revija, 1. let., 1907, str. 417 (417 – 422), napisal M.M. Drnovšek, M.: Izseljenci in Kolodvorska ulica v Ljubljani. V: Čepič, T., Rebolj, J. (ur.): Homo sum. Ivan Hribar in njegova Ljubljana. Zbornik ob razstavi Mestnega muzeja Ljubljana. Ljubljana, 1997, str. 193 – 203. Rozman, K.: Ljubljanski javni spomeniki, Kronika, 1965, zv. 3. Valenčič, V.: Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Gradivo in razprave 9., Zgodovinski arhiv Ljubljana. Ljubljana, 1989. Zupančič, B.: Arhitekt Josip Costaperaria in ljubljansko moderno meščanstvo. Ljubljana : KUD Polis, 2004. Glasnik Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, 29.10.1957. Leto 4, št. 84.
Avtorja razstave: Gašper Hudolin Matjaž Bizjak
Za prispevek k razstavi in sodelovanje se zahvaljujemo: g. Klemnu Žunu in Kinodvoru, Zgodovinskemu arhivu Ljubljana, Muzeju novejše zgodovine Slovenije, RTV Slovenija, g. arhitektu Zoranu Kreitmayerju in ZPIZ-u, Slovenskim železnicam – Železniškemu muzeju Slovenije, ge. Jasmini Premrl iz IBM Slovenija in drugim.