•
ustanovitve pomembne glasbene revije »Novi akordi«. Revija je izhajala kot dvomesečnik v obdobju od 1901 do začetka prve svetovne vojne. Gojmir Krek je bil njen urednik, Schwentner pa založnik. Revija je v trinajstih letih na 950 notnih straneh prinesla več kot 300 različnih skladb šestdesetih skladateljev. V letu 1910 je dobila glasbeno književno prilogo, ki je izhajala vse do ukinitve revije.
SCHWENTNERJEV POSLOVNI ODNOS S CANKARJEM •
• •
Vinjeta iz Novih akordov, avtor S. Šantel (Vir: Narodna galerija, Ljubljana)
SCHWENTNERJEVE KNJIGE V SLOVANSKI KNJIŽNICI • •
•
• •
Slovanska knjižnica je kot naslednica Mestne knjižnice podedovala tudi ves njen fond. Nekdanja Mestna (Magistratna) knjižnica je delovala skupaj z Mestnim arhivom. Njena prva bibliotekarja sta bila obenem arhivarja in književnika (Anton Aškerc od 1898 do 1912 in za njim Oton Župančič od 1913 do 1921). Knjižnico je leta 1901 prvi uredil Aškerc. Skrbno je pazil, da so v knjižnični fond prihajali tudi prvotiski slovenskih avtorjev. Ker pa je v začetku 20. st. večino teh del izdal prav Schwentner, se je knjižnična zbirka z njegovimi izdajami sproti dopolnjevala. S tem je nadaljeval tudi njegov naslednik Oton Župančič. Zanimivo pa je, da sta Aškerc in Župančič, tudi sama izdala kar nekaj svojih del v Schwentnerjevi založbi.
• •
V intervjuju za časnik Glas naroda (19. 12. 1935, str. 4) je novinarju Anteju Gabru, sam pojasnil kako je prišel v stik z avtorji: »Poznali smo se. Ni bilo treba posebnih stikov. Ko je izšla pri meni Župančičeva ‘Čaša opojnosti’ (pesnikova prva knjiga), so prišli drugi sami.« Prvo Cankarjevo delo, ki je izšlo pri njem so bile Vinjete leta 1899. Cankarju je Schwentner izdal večino njegovih del in postal njegov »stalni založnik«. Kakšen poslovni odnos je imel s Cankarjem je opisal v omenjenem intervjuju za Glas naroda takole: »Kakor z vsemi. Bilo je mnogo prijetnega in dosti težav. Cankar je bil izredno plodovit. Saj je izšlo pri meni menda 26 njegovih knjih (tiskarska napaka, op. p.).« Pojasnil je tudi, da je avtorjem plačeval od 400 do 500 kron za knjigo. Dušan Moravec je Schwentnerja in Cankarja označil kot človeka, ki sta z medsebojnim sodelovanjem oba pridobila: »…ko bi ne bil ‘stalni založnik’ našega najpomembnejšega pisatelja, bi bil njegov pomen zmanjšan za polovico in več.« Enako naj bi veljajo za Cankarja: »…ko bi ne bilo Schwentnerja, bi bila Cankarjeva življenjska pot še veliko težavnejša… - le kdo bi mu izdal v takratnih razmerah toliko knjig…« (Novi tokovi v slovenskem založništvu, Ljubljana, 1994, str. 20).
Domoznanska razstava Slovanske knjižnice
Slovenski zaloznik in knjigarnar
Lavoslav Schwentner
Znak založbe L. Schwentnerja Viri in literatura: Amtsblatt zur Laibacher Zeitung, 1. 7. 1898, št. 146, str. 1200. Brenčič, Polona, Mavsar, Silvo: Brežice, Krško, 2010. Logar, Janez: Schwentner Lavoslav, Slovenski biografski leksikon, 10. zv., str. 253, Ljubljana, 1967. Lavoslav Schwentner, Slovenski poročevalec, 1. 1. 1953, let. XIV, št. 1, str. 6, (nekrolog). Moravec, Dušan: Novi tokovi v slovenskem založništvu, Ljubljana, 1994 Rodoljubni založnik Lavoslav Schwentner, Ljubljana, 2012. Schwentner, Lavoslav, Gaber, Ante: Ni še mogoče govoriti o vsem, Glas naroda, 19. 12. 1935, let. 1, št. 228, str. 4 (intervju s Schwentnerjem). Slovenski gospodar, 13. 9. 1888, let. XXII, št. 37, str. 296. Vinjeta, S. Šantel, Narodna galerija, Ljubljana
Župančičeve Pisanice ter Čaša opojnosti, avtor risbe na platnicah I. Jager (Vir: Biblioteka ZRC SAZU)
Za sodelovanje se zahvaljujemo: Biblioteki ZRC SAZU, Narodni galeriji, OHK Filozofske fakultete, Mestni knjižnici Kamnik, Muzeju in galerijam mesta Ljubljane, Javnemu zavodu za kulturo, turizem in šport, Vransko
27. maj - 5. julij 2013 Slovanska knjižnica Einspielerjeva 1, Ljubljana Avtorice razstave: Simona Pečenik, Maša Šipič, Nela Križnik