OSU številka 1, letnik 2, 2010

številka 1 ‐ april 2010 izziirraannoo S ossttoojjnnoo U O nizirano Orrga rggaan ni mo čeennjjee Saaammostojno Uččenje

1

številka 1 ‐ april 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

OSU je brezplačno elektronsko glasilo Središča za samostojno učenje v Knjižnici Otona Župančiča, enoti Mestne Knjižnice Ljubljana. Izhaja praviloma tri krat v letu, v mesecih april, avgust in december.

Izdajatelj Mestna knjižnica Ljubljana Središče za samostojno učenje Kersnikova 2 1000 Ljubljana 01/600 13 22 ssu@mklj.si www.mklj.si Avtorske pravice © Vse pravice pridržane.

Prepovedano je reproduciranje in prepis celotne vsebine ali posameznih delov v katerikoli obliki oziroma na katerikoli način brez predhodnega pisnega soglasja izdajatelja.

Dovoljeno pa je za potrebe bralca spletno glasilo natisniti ali shraniti na svoj računalnik ter posredovati po elektronski pošti morebitnim zainteresiranim bralcem.

Uredila Lektoriranje Oblikovanje Naslovnica Fotografije Letnik Številka Dostopno na spletnem naslovu Delovanje SSU sofinancira Nosilec projekta OSU

Melita Filo Simona Šinko Melita Filo Rebeka Rodošek ©

Arhiv MKL II, 2010 1, april www.mklj.si Ministrstvo za šolstvo in šport RS Andragoški center RS

2

številka 1 ‐ april 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

K KA AZ ZA ALLO O

UVODNIK ................................................................................................................................... 4 »Smisel življenja je živeti« ...................................................................................................... 4 Vabilo k sodelovanju ................................................................................................................ 5 IZ TEORIJE … ............................................................................................................................ 6 Prosti čas in knjižnica ............................................................................................................... 6 … V PRAKASO .......................................................................................................................... 8 SSU NOVIČKAR .................................................................................................................... 8 »Stojalo znanja« ................................................................................................................. 8 TVU 2010 ............................................................................................................................ 8 Udeleženec meseca/leta .................................................................................................... 8 Uganka meseca .................................................................................................................. 9 Delavnice v poletnem času .............................................................................................. 9 Učite se kjerkoli in kadarkoli – EASY ................................................................................... 10 V SREDIŠČU: Udeleženci samostojnega učenja v prostem času ......................................... 13 Maja Gostinčar – Prostovoljka na Onkološkem inštitutu .......................................... 13 Anton Korelec ‐ Jaz in moj prosti čas ............................................................................ 15 Jožica Arnšek ‐ Kaj, če bi vam »hobi« rešil življenje, vam ponudil zaslužek, ko se ukvarjate z njim pa bi vas razveseljeval ....................................................................... 17 REPORTAŽA ........................................................................................................................ 19 Slovenščina za tujce in tujke .......................................................................................... 19 IZ PRVE ROKE: Utrinki iz delavnic slovenskega jezika ...................................................... 21 SSU V ŠTEVILKAH ............................................................................................................. 22 Na obisku pri nas ............................................................................................................ 22 RAZISKOVALEC ................................................................................................................. 23

3

številka 1 ‐ april 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

U UV VO OD DN NIIK K »»SSm miisseell žžiivvlljjeennjjaa jjee žžiivveettii««

Leto dni je naokrog in naš in vaš časopis vstopa v svoje drugo leto. Prvega je uspešno preživel in vaši pozitivni odzivi (ni ji bilo malo ☺) ga motivirajo, da bo še naprej širil kulturo samostojnega učenja med vse vas, zveste bralce, in tudi tiste, ki nas po naključju prelistate.

Leto dni nazaj sem se spraševala kaj naj kot popotnico napišem novemu časopisu. To se vse do danes ni spremenilo. Še vedno sem v dilemi ali naj vam napišem, kaj vse se mi je zgodilo v času od prejšnje številke, ali pa naj razpravljam o političnih odločitvah, družabnem življenju Slovencev, vam morda zaupam kaj novega sem se naučila, kje sem bila …

Tokrat sem se odločila, da bom z vami delila POMLAD. Zdaj ko je spomladanska utrujenost že šla mimo in se je telo navadilo na spremembo ure, me navdihuje pomlad.

Pomlad je čudovita. Vse se prebuja. Travniki ozelenijo in se razcvetijo, ptičje petje postaja večglasno, saj se vračajo dopustnice z juga, sončni žarki pa kar vabijo, da se jim pridružimo v naravi.

Vsak dan je nekoliko daljši, pa še zmeraj prekratek, da bi lahko počela vse, kar si moje srce poželi. Spomladi vedno razmišljam, kako lepo bi bilo, če bi bila cvetka na širni livadi ali ptič na cvetoči

češnji. Iz moje perspektive sta tako svobodna in neobremenjena s časom in obveznostmi. Mi pa hitimo, bežimo … kot, da bi želeli prehiteti čas. Ob vsem tem pa pogosto pozabljamo nase in na svoj prosti čas. Ko sem že pri prostem času, pomlad je čudovita tudi z vidika preživljanja prostega časa. Pomlad nas kar vabi, da se ji pridružimo. Po bolj leni zimi, je spomladi čas za mnoge aktivnosti. Sprehod po prebujajoči se naravi, obisk hribov, branje knjige na sončku, tek, kolesarjenje, piknik s prijatelji, fotografiranje, igranje tenisa, vrtičkarstvo … za vsakega se kaj najde.

Pomlad je polna upanja. Mračni zimski obrazi se spremenijo v nasmejane in razigrane. Skozi oči pomladi, je vse videti prijaznejše, toplejše, barvitejše … Še spomladanske dežne kaplje so bolj prijazne od tistih poznojesenskih.

Jaz se že veselim novih poti, izkušenj in spoznanj, ki jih bo prinesla ta pomlad.

Upam, da tudi vas navdihuje in da je v vas prebudila želje po nečem novem, morda tudi neznanem. Bodite aktivni. Počnite tisto, kar vas veseli. Živite. Smisel življenja je živeti!

Spomladanski pozdrav, Melita Filo □□ melita.filo@mklj.si

4

številka 1 ‐ april 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

V Vaabbiilloo kk ssooddeelloovvaannjjuu

Drage bralke in bralci, udeleženke in udeleženci samostojnega učenja,

se ukvarjate s kakšnim zanimivim hobijem in bi ga želeli predstaviti drugim? Imate kakšna posebna znanja? Bi radi predstavili svojo umetniško udejstvovanje? Pišete poezijo ali prozo?

Poznate koga čigar ustvarjalno delo ni opaženo, pa bi rad bil viden?

Vabimo vas, da se nam pridružite in s svojimi prispevki sooblikujete naš in vaš spletni časopis OSU.

Svoje prispevke lahko pošljete na elektronski naslov melita.filo@mklj.si

Veselimo se vašega sodelovanja.

5

številka 1 ‐ april 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

IIZ Z T TEEO OR RIIJJEE … …

PPrroossttii ččaass iinn kknnjjiižžnniiccaa

Čas je naš spremljevalec na vsakem koraku.

V preteklosti, v sedanjosti, v prihodnosti.

Ne moremo se mu izogniti, ne moremo ga prikrojiti, ga nadvladati … Vsakdo izmed nas ga dojema skozi svoje oči, doživljamo ga zelo individualistično. V današnjem času, ko smo okupirani s številnimi obveznostmi je od vseh časov zagotovo najbolj zaželen prosti čas. V nadaljevanju bomo spoznali nekaj teoretičnih opredelitev in značilnosti prostega časa in jih aplicirali na primer knjižnice, kot prostora kvalitetnega preživljanja prostega časa.

2.

3.

4.

Fenomen prostega časa ne moremo pripisati samo obdobju v katerem živimo, saj se je prosti čas, spreminjajoč svoj smisel in funkcijo, pojavljal kot vsebina življenjske resničnosti pri posameznih družbenih slojih in različnih stopnjah družbenega razvoja (Kristančič et.al, 2007). Prosti čas, kot množični pojav, je produkt industrijske družbe, za katero je značilno ločevanje med delovnim in bivalnim okoljem, med produkcijo, reprodukcijo in potrošnjo (Černigoj ‐ Sadar, 1996). Razvoj industrializacije je povzročil ločevanje ekonomskih in neekonomskih vlog človeka, s čimer so se začrtale meje med posameznimi področji življenja, kot so plačano delo, družina in prosti čas.

Značilnosti odnosov med različnimi področji življenja ponazarja Parkerjev model življenjskega prostora. Parker opredeli življenjski prostor kot celoto aktivnosti oziroma načinov porabe časa, ki ga imajo ljudje na razpolago. Avtor loči pet skupin, v katere uvršča naslednje aktivnosti (po Černigoj ‐ Sadar, 1991): 1. delo, delovni čas, »prodani čas« ‐ čas v katerem si pridobimo sredstva

5.

za življenje (preživljanje); delovne obveznosti – čas, ki je povezan z delom (čas, porabljen za prevoz na delo in priprave na delo); eksistenčni čas – čas namenjen zadovoljevanju fizioloških potreb (spanje, hranjenje, osebna higiena), meja med zadovoljitvijo »eksistenčnih« potreb in prostočasnimi aktivnostmi ni jasna; »polprosti čas« ‐ nedelovne obveznosti, aktivnosti, ki spadajo v prosti čas, hkrati pa predstavljajo tudi različne oblike obveznosti (skrb za živali, družinsko praznovanje …); prosti čas – neobvezni čas, čas brez dolžnosti, osvobojeni čas.

Prosti čas bi lahko opredelili kot čas, v katerem je možna svobodna izbira aktivnosti. Rečemo lahko, da je prosti čas tisti čas, ki ni zapolnjen z obveznostmi s področja dela, šole, družine in drugimi družbenimi obveznostmi (Derganc, 2004).

Prosti čas je čas, ko posameznik na osnovi osebne izbire hoče sam sebe izraziti in se razvijati, če ima za to možnosti in sredstva.

Pojavlja se v treh osnovnih oblikah (Kristančič et. al., 2007): počitek – oddih razvedrilo – zabava razvijanje osebnosti – učenje za življenje.

Te oblike so med seboj tesno povezane, se med seboj prepletajo in se dopolnjujejo.

Dejavnosti prostega časa so vse dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo ljudje v prostem času. Lešnik (po Derganc, 2004) je oblikoval naslednjo razdelitev prostočasnih dejavnosti:

6

številka 1 ‐ april 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

informativne – tiste, ki zadovoljujejo potrebo po novih izkušnjah in novih spoznanjih (poslušanje radia, gledanje TV, branje časopisov, knjig, opazovanje ljudi, kino, gledališče, ogled razstave …); ustvarjalne – tiste, ki zadovoljujejo težnjo po ustvarjanju (risanje, slikanje, oblikovanje, šivanje in pletenje, fotografiranje, tehnične dejavnosti, pisanje, reševanje križank, igranje instrumenta …); telesno‐vzgojne – tiste, ki zadovoljujejo težnje po gibanju in uveljavljanju telesnih zmogljivosti (kolesarjenje, tek, pohodi, izleti, smučanje, plavanje …); družabne – tiste, ki zadovoljujejo težnje po stikih z ljudmi in sprostitvi (družabne igre, društva, sprehodi s prijatelji, prepevanje, igre z živalmi, ples …); filozofične – tiste, ki zadovoljujejo težnjo po razmišljanju o svetu in ljudeh (razmišljanje o prihodnosti, o ljudeh, o svetu …); neopredeljene – so vse tiste dejavnosti, ki jih ne uvrščamo v eno od prej naštetih skupin (npr. vožnja z motornimi vozili, osamljeno sprehajanje, spanje podnevi …).

Prosti čas omogoča oblikovanje osebnosti in značaja, pozitivno vpliva na zdravje, telesni in psihični razvoj, na ustvarjalnost osebnosti in bogatenje vsebin življenja. Je eden od nepogrešljivih pogojev za razvoj: telesnih, intelektualnih, delovnih, tehnično‐tehnoloških, moralnih, socialnih kakovosti v procesu oblikovanja osebnosti (Kristančič et. al., 2007).

Bistveni dejavniki, ki prostočasne dejavnosti ločijo od neprostočasnih so: uživanje, možnost svobodne izbire, sproščenost, notranja motivacija (Derganc, 2004).

Čeprav imamo občutek, da je čas vedno korak pred nami in da nas ves čas obvladuje, je pomembno, da se naučimo ravnati s časom. Zavestno upravljanje s časom pomeni zavestno upravljati s samim seboj. Ravnanje s časom pomeni postaviti si urnik in mu slediti s ciljem, da bi se lahko organizirali in si postavili prioritete med aktivnostmi. Pri tem ne smemo pozabiti, da je ena izmed prioritet tudi aktivno in koristno preživljanje prostega časa.

Posameznikove možnosti preživljanja prostega časa so povezane z možnostmi, ki jih ponuja okolje v katerem živi. Knjižnica s svojo kulturno, izobraževalno in socialno funkcijo pomembno vpliva na kakovostno preživljanje prostega časa. Ponuja številne (brezplačne) prostočasne aktivnosti namenjene počitku, razvedrilu in razvijanju osebnosti. V knjižnici lahko preživljamo svoj polprosti in prosti čas, nekateri pa tukaj preživljamo tudi svoj delovni čas.

□ Melita Filo □

Viri: ‐

‐

‐

‐

Černigoj ‐ Sadar, N. (1996). Prosti čas. V: I. Svetlik (ur.). Kakovost življenja v Sloveniji. Ljubljana: FDV. Černigoj ‐ Sadar, N. (1991). Moški in ženske v prostem času. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

Derganc, S. (2004). Prosti čas mladih.

Ljubljana: Društvo mladinski ceh (Žepna akademija).

Kristančič, A. et. al. (2007). Svoboda izbire – Moj prosti čas. Ljubljana: A. A. Inserco d. o. o. svetovalna družba.

7

številka 1 ‐ april 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

… … V V PPR RA AK KA ASSO O SSSSU U N NO OV VIIČ ČK KA AR R »Stojalo znanja«

Tisti, ki ste redni obiskovalci Središča za samostojno učenje, ste zagotovo že opazili poličke, ki so založene z različnimi zgibankami. Na »stojalu znanja« za vas zbiramo različne informacije o možnostih vseživljenjskega učenja. Če bi radi osvojili kakšno novo znanje in ne veste kje začeti, se razglejte po poličkah ali pa se obrnite na svetovalke in informatorke in skupaj bomo našli odgovore na vaša vprašanja.

Prireditve so brezplačne (izjemoma se lahko plača simbolični prispevek na delavnicah, kjer je veliko materialnih stroškov) in tako dostopne vsem. Koledar dogodkov in več informacij o projektu najdete na spletni strani http://tvu.acs.si

Udeleženec meseca/leta

Med aktivnimi udeleženi samostojnega učenja tudi v letošnjem letu vsak mesec izberemo najbolj aktivnega, ki si prisluži naziv udeleženec meseca.

V mesecu januarju si je naziv Udeleženec meseca prislužil Luka Radumilo, v mesecu februarju Jožef Kreže in v mesecu marcu Jožica Arnšek. Udeleženci meseca prejmejo simbolično nagrado.

»Stojalo znanja«

Za koledarsko leto 2009 je naziv udeleženca leta, tistega, ki se je v tekočem koledarskem letu v Središču samostojno učil največ ur, prejela Jožica Arnšek.

TVU 2010

Od 17. do 23. maja bo potekal že petnajsti, jubilejni teden vseživljenjskega učenja. V razširjenem terminu, od 1. maja do 30. junija 2010, se bo pod sloganom Slovenija, učeča se dežela, zvrstilo veliko prireditev, na katerih lahko odkrijete svoja nova zanimanja ali potešite radovednost in se naučite mnogih zanimivih reči.

Tudi vi lahko postanete ime meseca. Podajte se na lov za urami!

8

številka 1 ‐ april 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

Uganka meseca

Od decembra do marca je bil žreb naklonjen naslednjim reševalcem mesečne uganke, ki so si prislužili knjižno nagrado: • Anja Papež (v decembru), • Olga Kokol (v januarju), • Meta Kozole (v februarju) in • Branko Bosančič (v marcu).

Nagrajencem še enkrat čestitamo, vse ki vam sreča tokrat ni bila naklonjena, pa vabimo k nadaljnjemu sodelovanju!

Delavnice v poletnem času

Komaj smo dobro vstopili v pomlad, že se nam približuje poletje. V mesecu maju se lahko še zadnjič pred poletjem udeležite delavnic angleškega jezika Step by step (English for beginners), delavnic Slovenščina za tujce in tujke in začetnih delavnic računalništva Prvi digi koraki.

Spomladanski prvi digi koraki

V počitniških mesecih junij, julij in avgust bomo za vas pripravili delavnice digitalne fotografije. Naučili se boste, kako prenesti fotografije na računalnik, kako jih na računalniku organizirati in jih preprosto obdelati. V mesecu avgustu pa bomo organizirali še tridnevno računalniško delavnico Poletni prvi digi koraki.

Tako kot doslej, še vedno velja, da lahko razpored vseh delavnic spremljajte na plakatih v Knjižnici Otona Župančiča, v Mesečniku Mestne knjižnice Ljubljana in v koledarju dogodkov na spletnih straneh Podrobnejše MKL (www.mklj.si). informacije o delavnicah so vam na voljo v prvem nadstropju, v Središču za samostojno učenje, po telefonu 01 600 13 22 ali po elektronski pošti ssu@mklj.si.

Število udeležencev na vseh delavnicah je omejeno, zato je potrebna predhodna prijava.

□ Melita Filo □

9

številka 1 ‐ april 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

U Uččiittee ssee kkjjeerrkkoollii iinn kkaaddaarrkkoollii –– EEA ASSY Y

Za učinkovito učenje potrebujemo varen, prijazen, prijeten prostor. Idealno pa je, če je ob nas še nekdo, ki nas spodbuja, nam pomaga, če kaj ne gre, nam da kakšen namig, primerno gradivo … Takšne pogoje za učenje se trudi svojim uporabnikom in naključnim obiskovalcem zagotoviti knjižnica.

Svoje člane knjižnica spremlja tako pri formalnem, neformalnem kot tudi priložnostnem učenju v vseh življenjskih obdobjih. S pravljicami v otroštvu, obveznim branjem v osnovni in srednji šoli, strokovno literaturo pri študiju in kasneje pri poklicnem delu, z literaturo za kakovostno tretje življenjsko obdobje ipd. Z najrazličnejšimi gradivi (družabne igre, filmi, glasbeni CD …) in dejavnostmi (razstave, predavanja, izobraževanja …) jih spremlja pri v njihovem zasebnem življenju, poklicnem delu in preživljanje prostega časa.

EASY (angl.) = lahek, udoben, brezskrben, sproščen, lagoden, kar naredimo brez težav

Kdo sodeluje?

V projektu z združenimi močmi dela deset raznolikih organizacij iz petih držav – Nemčije, Finske, Turčije, Bolgarije in Slovenije. Iz vsake od držav prihajata dve organizaciji: organizacija namenjena izobraževanju izobraževalcev ter nevladna organizacija, ponudnica neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja za različne ciljne skupine. Skupina slednjih je resnično raznolika: v njej smo Finsko nacionalno združenje reševalcev (SPEK), Turško združenje za probleme žensk (KSAD), Nacionalni politehnični muzej iz Bolgarije, dnevni center za otroke in starejše Mobile e.V. iz Nemčije ter Mestna knjižnica Ljubljana.

Neformalno izobraževanje in priložnostno učenje sta področji, kjer ljudje pridobijo največ znanj. Pri slednjem gre za spontano, nestrukturirano učenje, ki se posamezniku »dogodi« ob drugih dejavnostih kot so ogled razstave, obisk knjižnice, pregledovanje, brskanje po spletnih straneh ipd. V mednarodnem projektu EASY (Easy to join education – Inclusion for all!) smo se spraševali prav o spodbujanju tovrstnega učenja: Kako lahko pri svojem delu ‐ v knjižnicah, muzejih, pri oskrbi starejših, pri delu v najrazličnejših nevladnih organizacijah – kot strokovnjaki podpiramo, spodbujamo učenje svojih uporabnikov, članov, naključnih obiskovalcev? Kako jim »narediti« učenje enostavnejše lažje, udobnejše, sproščeno …?

Srečanje partnerjev

Izobraževanje izobraževalcev Sodelujoče izobraževalne organizacije so oblikovale model izobraževanja izobraževalcev, ki delujejo v netradicionalnih izobraževalnih okoljih (npr. v muzejih, knjižnicah, društvih, dnevnih centrih, domovi za ostarele itd.).

Zaposleni iz sodelujočih nevladnih organizacij smo se pripravljenih

10

številka 1 ‐ april 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

izobraževanj, katerih namen je bil razviti kompetence potrebne za razvijanje in izboljšanje kakovosti neformalnega izobraževanja ter kompetence potrebne za spodbujanje in podporo priložnostnemu učenju obiskovalcev, udeležencev ali članov organizacij, kjer delujemo, udeležili.

Slovenska izobraževalna organizacija Glotta Nova je tako v aprilu 2009 organizirala izobraževanje za skupino zaposlenih v Mestni knjižnici Ljubljana. Program je trajal 4 dni – tri dni smo se učili skupaj v obliki delavnic, ki jih je vodila Karmen Šemrl, en dan pa samostojno, ob pomoči gradiv v skupni e‐učilnici. Na izobraževanju smo se spraševali o naši ciljni skupini, o značilnostih in razlikah neformalnega in priložnostnega učenja, »pilili« svoje komunikacijske in didaktične veščine ter trenirali spretnost javnega nastopanja, zbirali in ustvarjali ideje za priložnostno učenje naših uporabnikov … Poskusno uvajanje modela in njegove učinke na kakovost izobraževalne ponudbe pri vseh partnerjih v projektu spremljajo in evalvirajo zunanji strokovnjaki, sami izobraževalci in končni uporabniki (npr. obiskovalci knjižnice). Na podlagi povratnih informacij bodo ustvarjalci modela oblikovali morebitne izboljšave in dopolnitve.

preko dejavnosti Centra za vseživljenjsko učenje (Borza znanja, Borza dela, Središče za samostojno učenje, Središče za mlade, Točke vseživljenjskega učenja) in preko informacijskega opismenjevanja uporabnikov knjižnice. V obdobju od maja 2009 do marca 2010 smo izpeljali pet neformalnih in deset priložnostnih izobraževalnih/učnih dogodkov. V okviru neformalnih izobraževalnih dogodkov smo organizirali začetni tečaj računalništva, Borza dela je organizirala delavnico o zaposlitvenem razgovoru, v Središču za mlade smo izvedli ustvarjalno delavnico pletenja košar iz odpadnih električnih žic, predstavili mentorsko in svetovalno delo v Središču za samostojno učenje in ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili Mini Igrarium, delavnico učenja ob različnih družabnih igrah (Gospodar prstanov, Naseljenci otoka Catan, Spletke …).

Mini Igrarium

Izobraževanje izobraževalcev

Dogodki Mestna knjižnica Ljubljana je testirala model

Pletenje košar iz odpadnih žic

Priložnostno učenje, ki se v knjižnici dogaja vedno in povsod, smo opazovali v zelo

11

številka 1 ‐ april 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

raznolikih situacijah – postavitev fotografske razstave v knjižnici nam je kot učno izkušnjo predstavila članica Borze znanja Tadeja Horvat; razstavo kot priložnost za učenje smo opazovali tudi iz zornega kota obiskovalcev razstave; poudarili smo tudi učenje ob opazovanju predstavitve na Infogaleriji in ob obisku Festivala za tretje življenjsko obdobje. V spletni glasilu OSU smo pripravili križanko in na spletni strani knjižnice kviz o računalništvu. Obiskovalci knjižnice so se lahko učili tudi ob božičnem koncertu a cappella glasbe študentskega pevskega zbora Bee Geesus ter ob predstavitvi najboljših filmov na panojih v Mediateki.

Delo smo zasnovali v dveh smereh – izboljšave že vpeljanih dejavnosti v oblikah, metodah, krajih (npr. delavnice za iskalce za zaposlitve, začetni tečaj računalništva) ter v drugi, vpeljavi novih učnih aktivnosti in prostorov učenja (npr. dvigalo kot učni prostor, učenje ob spletnem kvizu).

S predstavitvijo primerov spodbujanja neformalnega in priložnostnega učenja bomo sodelovali pri pripravi zgoščenke s primeri dobrih praks, ki bo poleg priročnika z opisi uporabe posameznih izobraževalnih metod, v okviru projekta pripravljena za druge nevladnim organizacijam.

Mentorstvo pri samostojnem učenju

Sodelovanje v takšnih projektih je odlična priložnost za to, da se organizacije sprašujemo o svoji ciljni publiki, o tem, kdo, kdaj, kje in kako se pri nas uči ter kako njegovo učenje izboljšati, olajšati. Je pa priložnost tudi za vsakega izobraževalca, da pretehta svoje cilje, želje in naravnanosti do učenja in izobraževanja. Raznolikost v kulturi, načinih dela, jezikih, izkušnjah in ciljih med sodelujočimi partnerji je odlična priložnost, da se sodelujoči učimo drug od drugega in tako pomagamo k uresničevanju ideje o vseživljenjskem učenju za vse.

Projekt je v okviru Vseživljenjskega učenja, program Grundtvig, financiran iz sredstev Evropske unije.

Predstavitev najboljših filmov

Več na: http://www.mklj.si/index.php/projekti/me dnarodni‐projekti

Koncert Bee Geesus

□ Simona Šinko □

12

številka 1 ‐ april 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee V V SSR REED DIIŠŠČ m ččaassuu ČU U:: U Uddeelleežžeennccii ssaam moossttoojjnneeggaa uuččeennjjaa vv pprroosstteem

Maja Gostinčar – Prostovoljka na Onkološkem inštitutu

Maja se je odločila, da svoj prosti čas izkoristi tudi za to, da pomaga sočloveku.

Izbrala si je poslanstvo prostovoljke. Del svojega prostega časa podarja bolnikom na Onkološkem inštitutu.

V spodaj zapisanem pogovoru mi je zaupala svojo zgodbo.

Verjetno vas zanima zakaj sem se odločila za tovrstno prostovoljno delo, saj se vsak za to ne odloči. Odločila sem se predvsem in zato, ker je bilo v družini tega obolenja ogromno. Vsi sorodniki, vključno z mojim možem in bratom, so umrli za to boleznijo, in glede na to, da je že od nekdaj v meni čut »pomagati«, sem se odločila za Onkološki inštitut, da pomagam prav ljudem s to boleznijo.

zmogla, lahko še vedno pomagam kje drugje.

Kako se spomnite začetkov?

Na onkologiji delam že 4 leta. Od začetka je bilo kar zelo hudo, tako, da sem prve 3, 4 mesece že skoraj obupala, da ne bom zmogla. Na začetku sem se težko navadila, nisem mogla razumeti teh grozljivih prizorov, pa čeprav sem imela to tudi doma.

Potem sem se malo zmenila sama s sabo, pa je šlo. Zdaj sem se že zelo utrdila in kakor pravi Prešeren: »podplat je koža čez in čez postala«. Včasih me še premakne, posebno, ko vidim mater z dojenčkom v roki ... to me zelo gane, mi gre kar na jok.

»Ti ljudje, ti dajo toliko enega samospoštovanja in vere v življenje, da kar ne moreš razumeti, da je to možno, prav ti ljudje.«

Kako pa ste začeli delati kot prostovoljka na Onkološkem inštitutu?

Na vsak način sem poleg svoje slikarije želela še nekaj početi. Ko je moj najmlajši brat umiral za to boleznijo, sem šla po pomoč na društvo Hospic in rekla sem si, da bi se pravzaprav tudi jaz priključila k njim in pomagala tem ljudem. Že od nekdaj je to bilo v meni, pomagati nekomu. Takrat so mi povedali, da sem v taki situaciji, da mi odsvetujejo tako delo in tudi izobraževanje in da bo najbolje, da bom doma maksimalno pomagala, da pa naj pokličem, če bom potrebovala kakšno strokovno pomoč … in da mogoče čez nekaj časa, ko bom prebolela vse, da se takrat oglasim. Nekega dne me je moja soseda, ki dela na Filantropiji vprašala, če že delam pri Hospicu, če ne, da bi se lahko pridružila prostovoljcem na onkologiji. V bistvu me je ona »zvlekla« sem, rekla je, da naj poskusim, če pa ne bom

Kaj vam pomeni prostovoljno delo?

Moram vam povedati, da me tisti dan, ko delam 6 ur, napolni z energijo, optimizmom. Ti ljudje, ti dajo toliko enega samospoštovanja in vere v življenje, da kar ne moreš razumeti, da je to možno, prav ti ljudje. … Držijo se za vsako bilko upanja. Mi pa jih spodbujamo. Pri tej bolezni je zelo pomemben način življenja in pa dojemanje življenja.

Kakšne so vaše naloge?

Naša naloga je predvsem bolnika poslušati, ga spodbujati, mu dati toplo besedo, stisk roke … spraševati ne smemo nič, to je prepovedano. Tisti, ki želi kaj povedat, ti bo sam povedal in tisti, ki želi tvojo podporo, ti bo to pokazal.

13

številka 1 ‐ april 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

Imate tudi usposabljanja?

Prostovoljci imamo usposabljanja, brez tega ne gre. Usposabljanje predstavljajo pogovori in razgovori s psihologi in psihiatri, imamo strokovno podporo, potem znanje prve pomoči, potrebno je znati pomagati, ker so medicinske sestre obupno obremenjene.

Ljudi je ogromno, čakajo na ambulante, terapije, na diagnoze, kontrole … ugotovili so, da se je v zadnjih letih ta bolezen povečala za 30 odstotkov. Vsak, ki poskuša tukaj delati, ima uvajalno dobo treh mescev, medtem ima možnost ugotoviti ali je to zanj ali ne. V tem času ima mentorja, koordinatorka prostovoljcev pa ga po tem obdobju pošlje še na usposabljanje, ki ga opravijo vsi, ki želijo biti prostovoljci. Na Onkološkem inštitutu pa pripravijo tudi različna strokovna predavanja. Dvakrat na mesec imamo še supervizijo. Supervizija je strokovna podpora, ki jo rabimo. Na superviziji vedno razčistimo situacije, da jih ne nosimo s sabo, saj tako ne bi mogli delati.

Supervizije so obvezne, jih pa tudi psihologi izvajajo prostovoljno.

trgovskem svetu, kjer sem včasih delala, to sem izkoristila in svoji nadrejeni predlagala, da lahko priskrbim sponzorstvo. Nadrejena se je strinjala in z zdravnico, ki se na Onkološkem inštitutu ukvarja prav s prehrano teh bolnikov, sva šli v nabavo.

Mercator nam vsak mesec daruje 250 evrov, s katerimi kupimo 100% sokove, take miniaturne piškote in ene energijske ploščice … in te stvari mi potem malo razdelimo okrog. S tem ko nekaj ponudiš, je tudi lažji pristop do človeka.

Komu vse pa pomagate?

Pomagamo in bolnikom in svojcem. Vedno moraš malo presoditi, kdo je bolj potreben pomoči. Včasih svojci veliko bolj rabijo pomoč kot pa bolnik. Obojim je treba dati psihično podporo, jim dati vedeti, da bolnik ni sam, da je nekdo, ki ga razume, ki ga podpira, bodri. Ko komu stisnemo roko nam pogosto rečjo, da smo pravi angeli.

»Ko komu stisnemo roko nam pogosto rečjo, da smo pravi angeli.«

Maja na računalniški delavnici

Kako pa pristopite?

Vedno imamo kaj za ponuditi. Časopisna podjetja nam podarijo revije. Ker ti ljudje po navadi pridejo tešči, bodisi zaradi preiskav, bodisi ker ne morejo jesti, sem ugotovila, da bi mogli dat kaj v usta, saj čakajo skoraj cele dneve. Imela sem nekaj povezav v

Koliko pa vas je in kakšnih starosti ste?

Prostovoljcev nas je zdaj že kar veliko, vedno več nas je. Večinoma smo starejši, upokojenci, ene 20 odstotkov je mladih, mlajših. Na turnus nas je 5‐6, eden je vedno prisoten za pultom v avli, ki ga imamo prostovoljci, ostali pa smo leteči, s seboj imamo prenosne telefone in si sporočamo, kje je potrebna pomoč. Vnaprej si tudi razdelimo, kje je kdo, na katerem oddelku.

Moram reči, da ste vi mladi zelo inovativni, spomnijo se različnih delavnic, pa kakšni nastopi, pridejo tudi glasbeniki … zmeraj se kaj dogaja.

14

številka 1 ‐ april 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

V prostem času tudi slikate.

V prostem času drugače tudi slikam, ampak zdaj tako že skoraj vsak drug slika.

čas, prosti čas, zapolniti na tisoč in en način, namesto, da se smilimo samemu sebi, da nergamo, kritiziramo in podobno.

Kdaj pa najraje posežete po čopiču?

Slikam ponavadi zvečer, ko je mir, čez dan to ne utegnem. Ob slikariji se čisto izklopim, če imam kaj za razmišljati ne slikam.

Slikarija je za relaksacijo. Najraje slikam, ko pridem z onkologije. Po poti si najprej kupim en burek, ker tam ponavadi nič ne jemo, potem se za kakšno urico uležem, da se malo spočijem, ker sem bila ves dan na nogah, potem pa sedem za platno in takrat mi »penzl res laufa«, malo gledam v platno, da si malo prezračim možgane in tisto kar se mi je čez dan zgodilo, takrat mi slikanje res gre najbolje. Onkologija je ene vrste motivacija za slikarstvo.

Za mene je namen ta, da dojamemo, da življenje ni samo pusta zgodba, katere scenarij nam piše usoda, ampak, da lahko tudi sami aktivno sodelujemo pri izrabi svojega časa, pri soustvarjanju vsega kar nas obdaja in se dogaja v nas samih. Da dojamemo, da imamo tudi sami velik vpliv na svoje življenje in da to, kako kvalitetno izrabimo svoj čas, prosti čas, ni odvisno od tega koliko denarja imamo, kako pomembni smo ipd.

»Ljudje na onkologiji so me naučili spoštovanja in poguma.«

Kaj vas je naučila izkušnja prostovoljstva na Onkološkem inštitutu?

Ljudje na onkologiji so me naučili spoštovanja in poguma. Če tega nimaš, ugotoviš, da je življenje, ki ga živimo, prazno.

Koga bi povabili, da se pridruži prostovoljcem? Človeka, ki ima občutek za sočloveka, občutek, da želi nekomu nekaj pomagati. Za sočloveka biti človek. Brez tega ne gre.

□ Melita Filo □

Anton Korelec ‐ Jaz in moj prosti čas

Namen tega članka naj bi bil, da bi vsak predstavil svoj način, kako izkoristi svoj prosti čas, da bi lahko z izmenjavo informacij, čim več nas dojelo, da se da naš

Kvaliteta izrabe časa je za mene, odvisna od naše pripravljenosti, koliko smo pripravljeni vložiti sebe, v igro življenja, ki jo igramo vsi.

Od najbolj »neumnega« Janeza, do najbolj »pametne« Micke, igramo to igro vsi, včasih bolje, včasih slabše.

Če pa hočemo vložiti sebe, je pa za mene pomembno naslednje vprašanje: »Koliko poznamo sebe?« Pa tudi to vprašanje ni toliko pomembno, kot vprašanje, ki sledi iz njega: »Koliko si priznamo to, kar spoznamo o sebi in koliko to lahko sprejmemo sami pri sebi in koliko smo pripravljeni v svoje življenje vpeljati spremembe, ki nam naredijo življenje, lahkotnejše, preprostejše, ki nas osvobodijo vsega kar nas omejuje (jeza, zavist, kritika …)?« Za vse je potreben čas. Kruh je dober, ampak preden nas razvname s svojim okusom, ga je treba pregnesti. In zato sta tu življenje in čas, da nas pregneteta do najbolj omamnega okusa, ki smo ga sposobni sprejeti pri sebi in ga podariti tudi drugim.

Moje raziskovanje življenja me je pripeljalo do naslednjega zaključka. Človek, ki se stalno pritožuje, išče izgovore za svojo »nesrečo«, zelo malo pozna sebe, zelo malo pozna in si prizna, česa vsega je zmožen, v + ali ‐. In takemu človeku časa vedno

15

številka 1 ‐ april 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

zmanjkuje, mu je dolgčas, njegovi stavki se navadno začnejo, »ko bi imel, bi si tudi jaz lahko privoščil kvalitetno izrabo svojega časa« in še in še podobnih »cukerčkov«. In seveda: »Nimam časa!«

In kakšno raziskavo sem izvedel, da zdaj vse to vem? Čisto preprosto, iz lastne izkušnje. Bistveno pa to, da sem začel drugače razmišljati, poslušati tudi druge, prej hotel za vsako ceno doseči svoj prav. Pa sem bil res tako trd, trmoglav. Ne! Odraščanje je bilo takšno, da so bili medčloveški odnosi dobesedno na »psu«, eno samo lajanje, nerganje, brez pohvale, sočutja in tako dalje, do zlate medalje, še malo za »hec«.

»... odnos do samega sebe vpliva na vse ...«

resnici je vse skupaj ena sama histerija, ki pa smo si jo zakuhali sami, ker se samo odzivamo na življenjske situacije in zanemarjamo svoje sanje in premalo verjamemo, da so lahko uresničljive. Vsi hočemo tisoč in eno bogastvo, a si v resnici želimo biti samo srečni, da ljubimo in smo ljubljeni. Za srečo je včasih dovolj že nasmeh. Je smeh v vašem življenju?

Mene je odrešil stavek: »Tudi odnosov se da naučiti!« Vsega se da naučiti. In bistven stavek za mene je, da je ves čas, ki nam je namenjen, eno samo učenje. Samo odločiti se je treba kaj hočemo početi v svojem življenju. Tudi nabiranje regrata se začne z učenjem. Veste kaj je to regrat? Nekdo vam mora pokazati. Se pravi je zelo pomembno sodelovanje, izmenjava izkušenj, da lahko svoj čas izrabim kvalitetno, tudi prosti čas, da imamo ljubeč odnos do sebe in s tem tudi do drugih.

Bistveno spoznanje pri tem mojem raziskovanju je, da odnos do samega sebe vpliva na vse, na kvaliteto odnosov, na kvaliteto doživljanja časa, ki nam ga nameni življenje, na kvaliteto izražanja samega sebe, kot soustvarjalca »magičnosti življenja«.

Za mene je tudi bistven namen, ki si ga zadaš: »Živim, da uživam življenje!« Lahko kdo misli, da so se mi skisali možgani, ker si sploh upam to spregovoriti, ob današnji situaciji, ki nam jo narekuje »divji tempo življenja!«

»Živim, da uživam življenje!«

Da vas potolažim ‐ življenje nima nič s tem.

Sami smo podivjani, brez glave, in kar je še bolj moteče, brez srca, največkrat do samega sebe in iz tega izhaja vsa naša bolečina. V

In ta naša knjižnica je čudovit prostor kjer lahko začnemo razmišljati o svojih sanjah in se začeti učiti, kako jih uresničiti in ob tem vzljubiti sebe in druge. Prostor, kjer se lahko naučimo osvoboditi sodbe in kritike, naučimo dajati tudi pohvale in spoznavati kvalitete v sebi in v drugih.

»Ni pomembno, kaj počnemo.

Pomembno je, kaj hočemo početi.«

Za konec bi še dodal: Ni pomembno, kaj počnemo. Pomembno je, kaj hočemo početi.

In potem se lotimo brez izgovorov. Ko smo resnično pripravljeni uresničiti svoje sanje, se, verjemite, čas vedno najde. Ko želimo izraziti svojo kvaliteto, se čas vedno najde.

Ko se želimo učiti, se sanje vedno uresničijo.

Včasih je najprej marsikaj treba spremeniti pri sebi. Saj poznate tisto: »Najprej pospravi pred svojim pragom!«. Izgubljeni smo

16

številka 1 ‐ april 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

takrat, ko drugim solimo pamet, kako naj pospravijo pri sebi. To je samo pamet.

Modrost pa najdeš, ko pospraviš svoj prag.

Modrost pa je uživanje življenja. Da bi trdil, da je do nje lahka pot, bi lagal samemu sebi.

Ko pa si govorim, da z lahkoto spoznavam modrost življenja, je pa tudi vse OK, zakaj pa ne, važna je moja odločitev kaj hočem in kako, in da potem zaupam, da zmorem.

»Odločite se da svoj čas, prosti čas, namenite učenju uživanja življenja.«

In tu je knjižnica, kotiček za samostojno življenje, kjer lahko naredim svoje prve nebogljene korake, pri učenju uživanja življenja. Odločite se da svoj čas, prosti čas, namenite učenju uživanja življenja. Sliši se okusno, lahkotno. Vendar vse je pot, ki nas najprej pregnete, da smo na koncu nje, sploh sposobni uživati svoje sanje. Vse ostalo je za mene izguba časa.

Še enkrat, sliši se vabljivo.

Vendar so tudi ovire na tej poti in največja ovira smo mi, sami sebi. Začnite izrabo prostega časa ali pa časa nasploh s tem, da spremenite najprej odnos do sebe, da se spoznate in si priznate + in – pri sebi. Moja izkušnja je, da si tako prihranim marsikatero sekundo, minuto, uro pri uresničevanju svojih sanj, pri večanju zaupanja vase in v svoje sposobnosti.

In na koncu. Kaj jaz vse počnem v svojem prostem času, kako nasploh bolj ali manj kvalitetno izrabim svoj čas. Vzemimo si čas, dogovorimo se in si izmenjajmo izkušnje, kajti, ko spregovorimo naglas, se resnična pot lahko šele začne, kajti vse kar samo kuhamo v sebi, se slej ko prej razkuha, prismodi in še kako drugače zgodi. Vem, da nam gredo v knjižnici Otona Župančiča na roke tudi s prostorom, kjer lahko začnemo

svoj ustvarjalni pohod, proti svojim sanjam, modrost pa imamo v knjigah, ki so na voljo v sami knjižnici in modrost njenih zaposlenih in kar je še potrebno. Naša dobra volja, da drug drugega spodbujamo na tej poti svojih sanj.

Srečno vsem!

□ Anton Korelec □

Jožica Arnšek ‐ Kaj, če bi vam »hobi« rešil življenje, vam ponudil zaslužek, ko se ukvarjate z njim pa bi vas razveseljeval?

Vse to se dogaja meni. Prav zares. Pa začnimo vse lepo po vrsti. Ko sem se rodila je bil penicilin šele v povojih, ker pa razne prehladne bolezni niso nič novega, je bilo moje življenje takrat zaradi težke oblike prehlada zelo ogroženo, zdravnik mi ni znal več pomagati, čakali so kdaj bom umrla, pa seveda nisem. Ko je oče prišel nekega dne iz službe, je našel mojo mamo vso v solzah, ker ji je teta malo prej rekla, »veš, ko bo prišlo pa do srca, je pa ne bo več«, njena hči je že umrla, prav tako so umrli tudi vsi drugi majhni otroci z istimi znaki bolezni.

Preobrat se je zgodil v noči po tem, ko me je oče ob pomoči mame »knajpal«, jaz pa sem ju za nagrado zjutraj pozdravila z jokom, čeprav se že nekaj dni pred tem nisem več oglašala, le komaj slišno sem stokala, prav tako nisem ne jedla, niti pila nisem več. Aha, kaj pa je to »knajpanje«? To je zdravljenje z vodo. Takrat sem bila nekaj mesecev star dojenček, ki sta ga v toplem prostoru namakala v ledeno mrzlo vodo (vodi sta dodajala sneg) in takoj potem zavila v topla oblačila. Ko me je mama pripeljala k zdravniku na kontrolo, se ni mogel načuditi, da sem še živa. Edina sem preživela.

Seveda je ta zgodba dala meni poleg življenja še veliko več. Še zelo majhna sem

17

številka 1 ‐ april 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

začela spoznavati zdravilna zelišča, začimbe, kako si pomagati s telovadbo, zdravljenjem z vodo, najprej seveda v domači hiši. Kasneje pa mi to ni bilo več dovolj – posegla sem po različnih knjigah in izobraževanjih v obliki delavnic, trenutno se izobražujem v atlas‐profilaxu in še veliko drugega, bi lahko naštela. Delam različne tinkture, kreme in še marsikaj, kar seveda deluje, zato imam tudi stalne stranke.

»... vsa zanimanja sem spremenila v hobije.«

novo učenje španščine, italijanščine in nemščine. Pa tudi računalništva nisem zaobšla, ker so včasih bili računalniški programi zelo dragi, sem sama programirala za računovodstva, sedaj sem se pa še »spravila« na internetne strani, digitalno fotografijo, desetprstno slepo tipkanje. Že od nekdaj se ukvarjam z različnimi ročnimi deli, veliko stvari me še zanima, tako da bom morala še dolgo živeti, če bom hotela vse uresničiti. Verjemite mi, da v vsem tem uživam kot še nikoli, ker delam in se učim tisto, kar zares želim. Kaj pa zaslužek? Treba se je naučiti vse to prodati, kajti, če nekaj delaš s srcem, delaš dobro in tudi lahko prodaš dobro, ker je to resnično dobra stvar. Še ne dolgo tega sem v svet spravila zgoščenko, ki je posledica delavnic »ABC finančne pismenosti«, kjer so stroški dela kot so plača, avtorski honorar, regres za letni dopust, pogodbeno delo pripravljeni tako, da lahko z vnosom bruto zneska dobite neto znesek in pridobite še podatek koliko je skupen strošek delodajalca. To je bil moj odziv iz delavnic, kako vedeti koliko je moja neto plača, če so mi ponudili 1000 € bruto.

Jožica na delavnici španščine

»... nimam več problemov, ampak imam samo še priložnosti in izzive ...«

Poklicno sem se ukvarjala s financami, z davki in računovodstvom. Sedaj, ko je pa čas tretje kariere ali ko se srečaš z Abrahamom, je prav, da razmišljaš, kaj pa sedaj? Lahko bi spala do 11. ure in umirala od dolgočasja, gledala vse ponovitve nadaljevank, ampak moja odločitev je čisto drugačna ‐ vsa zanimanja sem spremenila v hobije. Naučila sem se delegirati delo in tudi reči ne, zato imam sedaj dovolj časa za vse tisto, česar ob obveznostih včasih nisem mogla. Tako sem se posvetila študiju tujih jezikov ‐ od tega, da sem obnovila znanje angleščine in francoščine, pa tudi čisto na

Za konec pa naj kot NLP‐jevka povem še tole; nimam več problemov, ampak imam samo še priložnosti in izzive, kar je zame ekološko beri sprejemljivo, je lahko tudi za vas, če ni tako, je prav da to poveste a ne kot napad temveč kot iskren predlog, kaj lahko izboljšamo.

Okužimo ta svet z nasmehom in ljubeznijo in prijazno pozdravljeni.

□ Jožica Arnšek □

18

številka 1 ‐ april 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

R REEPPO OR RT TA AŽ ŽA A

Slovenščina za tujce in tujke

V Središču za samostojno učenje MKL, smo po novoletnih praznikih začeli izvajati delavnice Slovenščina za tujce in tujke. S svežo motivacijo sem pričela voditi delavnice in z vsako izvedeno se mi je želja po posredovanju znanja še povečala.

Delavnice se že od 20. januarja odvijajo dvakrat mesečno. Število prisotnih se giblje od sedem do devet udeležencev in udeleženk na delavnico. Nekateri hodijo redno, drugi občasno, vsi pa so večinoma zadovoljni. Udeleženci in udeleženke znanje slovenskega jezika potrebujejo predvsem zaradi njihovega delovnega mesta, saj so večinoma zaposleni v Sloveniji, prihajajo pa iz različnih koncev Evrope in sveta: Bosna in Hercegovina, Italija, Makedonija, Ukrajina, Iran, Egipt.

Ko uporabljam poleg še srbohrvaški in angleški jezik, postane lahko zmeda popolna, a ključna je koncentracija. Vse primere, ki jih težko razložim, poskušam podati z obilico aktualnosti in humorja.

Napake jemljemo kot izziv ter nanje gledamo skozi očala humorja. Tako se med učenjem sprostimo, kar je redkost v današnjem času, ki zahteva stoodstotno produktivnost z veliko količino stresnih situacij. Z zabavno predstavitvijo slovnice skušam doseči visok rezultat, saj se uporabni primeri udeleženkam in udeležencem vtisnejo v spomin in jih tako lahko sami uporabijo v vsakdanjem življenju.

Ko sem pričela z delavnicami, sem ugotovila, kako je slovenščina za tujke in tujce težka. Večina jezikov ne pozna dvojine, nekateri nimajo srednjega spola, nekateri ne poznajo toliko sklonov.

Slovenščina seveda ima pravila, ampak mnogokrat jih enostavno ni. Sami pomislimo, če res znamo sklanjati besede kot so otrok, oči, mati, hči, tla … Znamo pravilno vikati? Znamo sklanjati osebek ženskega spola v prvem zaimku dvojine?

Delavnice smo pričeli z osnovami slovenščine (abeceda, osnove komunikacije, osnovne besede), nato smo nadaljevali z uporabo dvojine, množine, osebnih zaimkov in prešli na uporabo sklonov, ki predstavljajo najtežavnejši izziv udeleženkam in udeležencem. Na vsaki delavnici poskrbim za poslušanje različnih radijskih obvestil, pogovorov, dialogov, ki jih tudi ponovimo ali zapišemo. Učimo pa se pisati tudi razglednice, pritožbe, prošnje ter preverjamo ali znamo vprašati za različne informacije na cesti, v trgovini, v lekarni …

19

številka 1 ‐ april 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

Glavno dejstvo, ki skupino popestri pa je v vseh pogledih multikulturnost. Slednja zagotavlja pluralnost vrednot, stališč in tudi svetovnih nazorov. Poleg učenja se zraven

učimo sobivanja različnih kultur, medsebojnega spoštovanja, kljub različnim pogledom na svet.

Veliko zaslug za uspešno izvedbo gre seveda kolegicam v Središču, ki mi stojijo ob strani tako z organizacijsko, kot s čustveno oporo. Pod slednje spada tudi čokolada, ki me preseneti v omari ali predalu. Zahvaliti pa se želim tudi izjemni skupini udeležencev in udeleženk na delavnicah, ki kljub temu, da so v tuji državi in da selitev predstavlja pomemben prelom v življenju ljudi, ohranjajo dobro voljo, težave premagujejo z veliko motivacije in mi vsako delavnico v okviru učenja slovenščine, spremenijo v prijetno druženje.

□ Tadeja Žele □

20

številka 1 ‐ april 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

IIZ Z PPR RV VEE R RO OK KEE:: U Uttrriinnkkii iizz ddeellaavvnniicc sslloovveennsskkeeggaa jjeezziikkaa

Iz prve roke tokrat izkušnje udeležencev, ki obiskujejo delavnice slovenskega jezika. Ker se slovenščine šele učijo, jim slovnične in jezikovne napake spreglejte.

Rada bi se zahvalila za te delavnice na katerih se lahko učim slovenskega jezika.

Zelo lepo, da ste pripravljeni to izvajati.

Način na katerega Tadeja razloži slovnico in težke besede je odličen, vedno uporabi zanimive primere, ki nikoli ne dopustijo, da bi to pozabila. Tadeji želim vse dobro in tudi celi podporni ekipi, ki sodeluje z njo.

Žal mi je, da sem prišla na delavnice šele tako pozno. Nisem imela veliko časa za samostojno učenje, ampak so pa delavnice zelo zanimive in zelo lepe. Želim si več ustnega govorjena. Upam, da se bom lahko več časa učila slovenščino tudi z računalnikom.

□ Nataliia, Ukrajina □

Delavnica je super. Rad prihajam nanje in vsi smo dobro razpoloženi. V kratkem času smo se mnogo naučili, posebno iz gramatike, ki je zelo težka. Predavateljica se res trudi, da pojasni vse kot se le da. Želim si edino še več dela s časi. Vseeno pa upam, da se bomo še mnogo naučila do konca.

□ Eman, Egipt □

Delavnica slovenskega jezika v vsakem primeru mi pomaga pri učenju. Ko pridem je atmosfera vedno sproščena. Vidi se, da ima predavateljica veliko dela, da pripravi material za delavnice. Prihajamo iz različnih krajev, tako da ima predavateljica veliko dela z različnimi jeziki, ampak to počne z veliko potrpežljivosti.

Upam, da se bom še naprej učil na teh delavnicah.

□ Željko, Bosna in Hercegovina □

□ Zlatko, Bosna in Hercegovina □

V delavnici za slovenski jezik se imamo lepo. Vsi zelo smo se potrudili, čeprav so sklanjatve za nas največja nočna mora, vendar s Tadejino potrpežljivostjo jih lahko spremenimo v lepe sanje.

□ Edmonda, Italija □

21

številka 1 ‐ april 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

SSSSU U V V ŠŠT TEEV VIILLK KA AH H Središče za samostojno učenje je v prvih štirih mesecih leta 2010 imelo 151 udeležencev, ki so se aktivno samostojno učili. Od teh je 67 udeležencev Središče obiskalo prvič, skupaj so ga obiskali 1631‐krat in se učili 3532 ur.

Na obisku pri nas

Ogledi Središča za

skupine:

21. 01. 2010

11. 03. 2010

26. 03. 2010

31. 03. 2010

15. 04. 2010

15. 04. 2010

28. 04. 2010

samostojno učenje v MKL, Knjižnici Otona Župančiča za zaključene

Zaposlitveni kotiček, Zavod RS za zaposlovanje Zaposlitveni kotiček, Zavod RS za zaposlovanje Zavod Papilot Zaposlitveni kotiček, Zavod RS za zaposlovanje Zavod Papilot Zaposlitveni kotiček, Zavod RS za zaposlovanje Zavod Papilot

22

številka 1 ‐ april 2010

O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee

R RA AZ ZIISSK KO OV VA ALLEEC C

V tokratnem raziskovalcu vam ponujamo reševanje križanke. Na voljo vam je 14 namigov, ki so razvrščeni po zaporednih številkah. Rešitve vpišite v križanko in v odebeljenem stolpcu se vam bo izpisala rešitev tokratnega Raziskovalca.

Vsi namigi se nanašajo na dejavnost, ki ljudi povezuje med seboj, so značilnosti te dejavnosti in so ciljni problemi pri katerih ta dejavnost nesebično sodeluje s svojo pomočjo. Katera je ta dejavnost? Raziskujte in rešitev bo na dlani.

NAMIGI: 1. nesebična dejavnost drugim ljudem ko so v stiski; 2. sopomenka veselja, sreče; 3. motnja v delovanju organizma, nasprotje zdravja; 4. smetenje, izpusti plinov, odplak v naravo; 5. pomoč drugi osebi z nasveti; 6. ljudje brez službe; 7. ljudje z malo materialnih dobrin; 8. ljudje, ki so se upokojili; 9. odraščajoča mladina; 10. pridobivanje novega znanja; 11. odnos, ki se razvije med ljudmi po daljšem času druženja in ga odlikujejo zaupanje, pomoč, razumevanje; 12. izbruh vulkana, potres ali vremenska ujma so naravne _________; 13. stanje prijetne vznemirjenosti, ki se izraža v smehu, živahnosti in radosti; 14. ljudje brez doma.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14

Pravilno rešitev Raziskovalca pošljite po elektronski pošti na naslov ssu@mklj.si do 5. 8. 2010, ne pozabite pripisati svojega imena in priimka. Srečno.

Rešitev raziskovalca iz prejšnje številke: Oda Radosti. Med prispelimi pravilnimi rešitvami je bil žreb naklonjen Pavli Plavc, ki prejme knjižno nagrado. Čestitamo.

Tadeja Žele □□

23