številka 3 – december 2010 izziirraannoo S ossttoojjnnoo U O nizirano Orrga rggaan ni mo čeennjjee Saaammostojno Uččenje
številka 3 – december 2010
O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee
OSU je brezplačno elektronsko glasilo Središča za samostojno učenje v Knjižnici Otona Župančiča, enoti Mestne knjižnice Ljubljana. Izhaja praviloma trikrat v letu, v mesecih april, avgust in december. Izdajatelj Mestna knjižnica Ljubljana Središče za samostojno učenje Kersnikova 2 1000 Ljubljana 01/600 13 22 ssu@mklj.si www.mklj.si Avtorske pravice © Vse pravice pridržane. Prepovedano je reproduciranje in prepis celotne vsebine ali posameznih delov v katerikoli obliki oziroma na katerikoli način brez predhodnega pisnega soglasja izdajatelja. Dovoljeno pa je za potrebe bralca spletno glasilo natisniti ali shraniti na svoj računalnik ter posredovati po elektronski pošti morebitnim zainteresiranim bralcem. Uredila Lektoriranje Oblikovanje Naslovnica Fotografije Letnik Številka Dostopno na spletnem naslovu Delovanje SSU sofinancira Nosilec projekta OSU
Simona Šinko in Alja Verdenik Simona Šinko Simona Šinko Rebeka Rodošek ©
Arhiv MKL II, 2010 3, december www.mklj.si Ministrstvo za šolstvo in šport RS Andragoški center RS
številka 3 – december 2010
O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee K KA AZ ZA ALLO O UVODNIK ................................................................................................................................. 1 Staro in mlado …................................................................................................................... 1 IZ TEORIJE …........................................................................................................................... 2 Medgeneracijsko učenje........................................................................................................ 2 Akcijsko učenje v medgeneracijskih skupinah ................................................................. 6 … V PRAKSO............................................................................................................................ 9 SSU Novičkar ......................................................................................................................... 9 Nova gradiva ........................................................................................................................ 9 Vabilo na čaj ....................................................................................................................... 10 Angleščina za začetnike...................................................................................................... 10 Udeleženec meseca.............................................................................................................. 10 Uganka meseca ................................................................................................................... 10 Borza znanja med generacijami......................................................................................... 11 V SREDIŠČU: Udeleženci o medgeneracijskem učenju ................................................ 14 Janja Malić ......................................................................................................................... 14 Milena Kunstelj.................................................................................................................. 15 Katja Zupančič ................................................................................................................... 16 REPORTAŽA .......................................................................................................................... 18 Praznični Step by step........................................................................................................ 18 SSU V ŠTEVILKAH............................................................................................................... 19 Na obisku pri nas ............................................................................................................... 19 RAZISKOVALEC................................................................................................................... 20
številka 3 – december 2010
O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee
številka 3 – december 2010
O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee
U UV VO OD DN NIIK K SSttaarroo iinn m mllaaddoo … … Predzadnji večer v iztekajočem se letu 2010. Staro in mlado leto se srečujeta. Čas, ko smo po večini prepleteni v prijeten vrtinec prazničnih voščil, iskrenih želja, lepih popotnic za prihajajoče leto, toplih stiskov rok in sladkih daril. V prazničnem vzdušju v mozaik zadnje letošnje številke glasila OSU združujem prispevke, ki smo jih v veselem decembru pripravljali skupaj. Za ta mozaik pripravljam zadnji in hkrati tudi prvi kamenček – vrstice, ki jih pravkar prebirate. Gora idej, misli, želja, sporočil, vabil, poudarkov in domislic si v ta mozaik želi. Rdeča nit, s katero smo povezovali tokratne prispevke je medgeneracijsko učenje. Berete lahko o značilnostih medgeneracijskega učenja, o njegovih ciljih in vplivih ter pomanjkljivostih. O akcijsko naravnanem medgeneracijskem učenju v okviru podjetij. V luči medgeneracijskega učenja se predstavlja Borza znanja. V Središču se je Alja Verdenik o medgeneracijskem učenju pogovarjala s tremi udeleženkami o njihovem pogledu na medgeneracijsko učenje. Bralci, ki ste po duši raziskovalci, pa lahko v tokratnem Raziskovalcu s pomočjo namigov poiščete geslo, ki je prav tako odeto v barve rdeče niti. Tudi moj kamenček je tako obarvan. Razmišljanje o tem, da ne
glede na to, na kateri točki na poti od zibelke do groba smo, je okrog nas vedno učenje, nas vodi o tem, kakšno vlogo ima pri tem medgeneracijsko učenje. Na tej poti se generacije lahko učimo druga o drugi in druga od druge in kar je najpomembneje – učimo se lahko skupaj in tako ustvarjamo novo znanje in iščemo skupne poti. In ne glede na to, na kateri točki na poti od novega leta do silvestrovega smo, vedno je okrog nas učenje. Mlado leto je čas za nove izzive. Mrzli zimski dnevi, s katerimi nas pozdravi, so ravno pravi čas za osvajanje novih računalniških znanj, obnavljanje znanja tujih jezikov ali pa izboljšanje spretnosti tipkanja – ravno pravi razlog, da se na tej poti ustavitev v Središču za samostojno učenje v Knjižnici Otona Župančiča, enoti Mestne knjižnice Ljubljana – da svoje znanje dopolnite, osvojite novo ali prebudite staro. Vabljeni, da se nam tudi v letu 2011 učite pri nas in z nami. Ker pa ni zime brez rime: Staro in mlado – vse uči se rado. Staro in mlado – z roko v roki – novim izzivom naproti.
Vse dobro v 2011, Simona Šinko □□ simona.sinko@mklj.si
1
številka 3 – december 2010
O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee IIZ Z T TEEO OR RIIJJEE … … M Meeddggeenneerraacciijjsskkoo uuččeennjjee V družinah je medgeneracijsko učenje stoletja predstavljalo priložnostno prenašanje znanja, veščin, kompetenc, norm in vrednot med generacijami. Za takšno učenje je značilno, da stari starši delijo svojo modrost in izkušnje z mlajšimi člani družine, ki jih spoštujejo zaradi njihovega ohranjanja vrednot, kulture in edinstvenosti družine (Hoff 2007). V sodobnih družbah se medgeneracijsko učenje ne odvija samo znotraj družin, ampak pogosto tudi v širšem socialnem okolju. V tej zvezi posamezni avtorji (npr. Newman in Hatton‐Yeo 2008) opozarjajo na pojav nove, nedružinske paradigme medgeneracijskega učenja, ki je posledica demografskih, socialnih in ekonomskih sprememb.
» V sodobnih družbah se medgeneracijsko učenje ne odvija samo znotraj družin, ampak pogosto tudi v širšem socialnem okolju.« Prostorska ločenost nuklearne od razširjene družine vpliva na krčenje priložnosti za medgeneracijsko učenje in podporo, zaradi česar postajajo mladi in starejši ranljivi. Vse več mladih ima redke stike s starejšimi člani svojih družin, ki bi jim lahko s svojimi izkušnjami in modrostjo nudili oporo pri njihovem odraščanju in učenju. Ob vse redkejših stikih z mlajšimi družinskimi člani, so tudi stari starši prikrajšani za neposredno seznanjanje s sodobnimi družbenimi dogajanji ali z novimi tehnologijami, za vitalnost in pripadnost, kar bi jim lahko nudili mlajši, če bi živeli prostorsko bližje.
Obe skupini izgubljata zanesljivo podporo, ki jo lahko nudijo družinski člani iz nasprotnega konca življenjskega kontinuuma. Raziskovalci in praktiki, ki proučujejo področja družine, odraščanja, staranja in izobraževanja ugotavljajo, da je potrebno ustvariti priložnosti za medgeneracijsko učenje, ki bi združevale nebiološko povezane otroke, mladino in starejše odrasle. Programe medgeneracijskega učenja bi lahko označili kot »socialno kolesje, ki ustvarja smiselno in stalno trajajočo izmenjavo virov in učenja med starejšimi in mlajšimi generacijami« (Kaplan 2002). Newman in Hatton‐Yeo (2008) medgeneracijske programe učenja opredelita kot načrtovane dejavnosti, ki namerno povežejo različne generacije, da izmenjujejo svoje izkušnje, ki prinašajo obojestransko korist. Gre torej za medgeneracijsko delovanje, za celo paleto načinov sodelovanja mladih in starih in zagotavljanja pomoči drug za drugega. Cilj je vzpostavljanje vezi med mladimi in starejšimi ljudmi z namenom, da bi pridobila ena ali obe skupini. Lahko gre za pomoč mladih starim, starih mladim ali pa za vzajemno pomoč oz. učenje. Pri medgeneracijskem učenju gre pravzaprav več kot le za izobraževalne programe, gre za vrednotenje uresničevanja socialne politike in premislek o tem, kako načrtujemo delovanje temeljih institucij.
2
številka 3 – december 2010
O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee »Gre torej za medgeneracijsko delovanje, za celo paleto načinov sodelovanja mladih in starih in zagotavljanja pomoči drug za drugega.« Programi medgeneracijskega učenja lahko nastajajo v različnih institucijah in v širokem spektru različnih oblik, npr. v šolah, skupnostnih organizacijah, knjižnicah, bolnicah in drugje. Še posebno v šolah od sedemdesetih let prejšnjega stoletja nastaja veliko medgeneracijskih programov; če je šlo sprva za posamezne primere, pa se za te dejavnosti zdaj odločajo cela okrožja ali celo cela mesta, pri tem pa poudarjajo, da je medgeneracijsko vključevanje pomembno pedagoško orodje (Kaplan 2002). Če je tradicionalno poučevanje in učenje v različnih oblikah družbenega življenja (v družini, šoli, društvih, knjižnicah, galerijah, na delovnem mestu) pretežno naravnano tako, da se mladi učijo od starejših, pa temelji medgeneracijsko učenje na vzajemnosti in sodelovanju, ki je lahko različno intenzivno. Medgeneracijsko sodelovanje in izobraževanje namreč lahko poteka na več ravneh, to pomeni, da se med generacijami spletajo različno globoke vezi. Kaplan (2002) medgeneracijske programe uvršča na kontinuum medgeneracijske vključenosti – od iniciativ, ki ne zahtevajo neposrednega stika med starostnimi skupinami do iniciativ, ki spodbujajo intenzivni stik in stalne ter trajajoče možnosti za zaupnost.
Vsaka od ravni ima svoj smisel in svojo vlogo v programih medgeneracijskega izobraževanja, pomembno pa je, da se dejavnosti, ki spodbujajo različno vpletenost generacij, dopolnjujejo in prepletajo. Medgeneracijski izobraževalni programi imajo vpliv tako na udeležence programov kot tudi na okolje oz. lokalno skupnost. MacCallum in sodelavci (2006) so analizirali učinke 120‐ih medgeneracijskih programov in rezultati analize so dejansko pokazali različne prednosti in koristi medgeneracijske izmenjave tako za posameznike kot za skupnost. Mladi na podlagi sodelovanja v medgeneracijskih programih pridobivajo znanje in veščine, si oblikuje stališča do staranja in starejših ljudi, se emocionalno razvijajo itd. Učijo se upoštevati osebne izkušnje, učijo se skupinskega dela, pa tudi o preteklosti kot načinu življenja, ki traja in se na nek način ponavlja (Kaplan 2002). Pri otrocih in mladostnikih se povečuje občutek lastne vrednosti in samospoštovanja, manjši je občutek osamljenosti in izolacije, povečuje se občutek družbene odgovornosti, optimizma, poleg tega pa bolje razumejo vrednost vseživljenjskega učenja. »Medgeneracijski izobraževalni programi imajo vpliv tako na udeležence programov kot tudi na okolje oz. lokalno skupnost.«
3
številka 3 – december 2010
O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee Goff (2004) je ugotovil, da so mlajši udeleženci medgeneracijskega učenja razvili sposobnost empatije, ustvarjalnost, iniciativnost in odprtost, pokazali pa so tudi večjo pripravljenost za vključitev v alternativne prostočasne dejavnosti pri soočanju s problemi kot so zloraba drog, nasilje in nesocialno vedenje. Pri vsem tem pa raziskave kažejo, da je zelo pomembno, kako so te dejavnosti organizirane in kako intenzivno so mladi vključeni v dejavnosti. Medgeneracijski programi učenja pozitivno vplivajo tudi na starejše ljudi. Pomemben je vpliv na zdravje in raven dejavnosti starejših, na stališča do mladih ljudi, programi vplivajo na razmislek o samem sebi in posledično na izboljšanje življenjskih okoliščin. Raziskovalci so ugotovili, da so se pri starejših udeležencih medgeneracijskih programov opazno zmanjšali simptomi depresije, skrčil se je čas gledanja televizije, hkrati pa se je povečala njihova mobilnost in spretnost za reševanje problemov. Starejši udeleženci programov so poročali tudi o povečanem občutku lastne vrednosti, izhodu iz osamljenosti, ponovni vključitvi v življenje skupnosti, izboljšanju spomina in kognitivnih spretnosti, prijateljstvu z mlajšimi osebami, odkrivanju različnosti, prenašanju tradicije in kulture, povečanju motivacije, razvijanju socialnih veščin ter o uporabi novih tehnologij. Poleg tega so starejši odrasli zaznali spoštovanje in priznavanje njihovih prispevkov v skupnosti ter upoštevanje njihovih preteklih izkušenj in dosežkov.
Cilj mnogih medgeneracijskih programov pa prvenstveno niso niti potrebe mladih niti potrebe starih ljudi, temveč izboljšanje kakovosti skupnostnega življenja. Številni medgeneracijski programi so nastali, da bi ohranili lokalno zgodovino, ustvarjali ljudsko umetnost in kulturo, spodbujali skrb za čisto okolje (npr. recikliranje, zbiranje odpadkov, ipd.) ali da bi spodbujali skupnostno učenje (Kaplan 2002). Nekateri medgeneracijski programi imajo za izrecen cilj skupno reševanje težav skupnosti in prizadevanje za spremembe v skupnosti. Učinki so vidni pri različnih vidikih skupnostnega življenja in se kažejo v prevzemanju odgovornosti članov skupnosti iz različnih generacij, zmanjševanju stereotipov, obnavljanju stikov med sosedi in sorodniki, spodbujanju socialne kohezije in vzpostavljanju bolj inkluzivne družbe, zmanjševanju pritiskov na starše, oblikovanju socialnih omrežij in krepitvi vezi v skupnosti, oblikovanju, razvijanju prostovoljskega dela, itd. Udeleženci se učijo, da so generacije med seboj povezane in da imajo mladi in stari skupno skrb za kakovost življenja v njihovi skupnosti. »Cilj mnogih medgeneracijskih programov pa prvenstveno niso niti potrebe mladih niti potrebe starih ljudi, temveč izboljšanje kakovosti skupnostnega življenja.«
4
številka 3 – december 2010
O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee Kljub mnogim pozitivnim primerom medgeneracijskega učenja in sodelovanja pa je potrebno vpliv programov obravnavati kritično in z razmislekom. Obstajajo namreč velika pričakovanja, da bodo imeli medgeneracijski programi izstopajoče pozitivne učinke na življenje otrok, mladine in odraslih. Raziskovalci pa ob tem ugotavljajo, da obstaja veliko ovir za sistematični razvoj programov, npr. medgeneracijskih tradicionalna starostna segregacija udeležencev v učnih skupinah, pomanjkanje sodelovanja med finančnimi viri na lokalni in nacionalni ravni, neustrezna vpetost programov v obstoječi sistem služb, pomanjkljiv sistem ugotavljanja in izmenjave izkušenj in dobre prakse (Kaplan 2002), če naštejemo samo nekatere. Tudi v Sloveniji bo potrebno raziskati potrebe in možnosti za medgeneracijsko izobraževanje v različnih organizacijah v skupnosti. Pogosto obstaja razkorak med obljubami in prakso, med željami in možnostmi. Za vpeljevanje možnosti medgeneracijskega izobraževanja v Sloveniji bo potrebno narediti še veliko – vplivati na spreminjanje javnega mnenja o potrebnosti medgeneracijskih programov, torej ozaveščati javnost, vplivati na spremembe šolske politike, zagotavljati možnosti za podporo učiteljev pri razvijanju medgeneracijskih programov, vzpostavljati mehanizme za vključevanje starejših – prostovoljcev v šolsko delo in delo v skupnosti, in mnogo drugega. Literatura: Goff, K. (2004). Senior to senior: Living lessons. Educational Gerontology, 30, str. 205–217.
Hoff, A. (2007). Intergenerational Learning as an Adaptation Strategy in Ageing Knowledge Societies. V: European Commission: Education, Employment, Europe. Warsaw: National Contact Point for Research Programmes of the European Union, str. 126–129. Kaplan, M. S. (2002). Intergenerational programs in Schools: Considerations of Form and Function. International Review of Education, 48 (5), str. 305–334. Research Programmes of the European Union, str. 126–129. MacCallum, J., Palmer, D., Wright, P., Cumming‐Potvin, W., Northcote, J., Booker, M., Tero, C. (2006). Community building through intergenerational exchange programs. Australian Government Department of Families, Community Services and Indigenous Affairs: National Youth Affairs Research Scheme. Newman, S., Hatton‐Yeo, A. (2008). Intergenerational Learning and the Contributions of Older People. Ageing Horizons, št. 8, str. 31–39.
□ Sabina Jelenc Krašovec in Sonja Kump □ Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za pedagogiko in andragogiko
5
številka 3 – december 2010
O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee
A Akkcciijjsskkoo uuččeennjjee vv m meeddggeenneerraacciijjsskkiihh sskkuuppiinnaahh Učenje postaja vedno bolj del našega vsakdanjega življenja. Povezano je z drugimi dejavnostmi, ki jih ljudje opravljamo vsak dan. Pri tem ne govorimo le o izkustvenem učenju, kjer se nekaj naučimo ob izkušnji. Učenje ob izkušnjah je vedno potekalo. Ko so se ljudje pred dvesto leti srečali z novim orodjem, so se ga naučili uporabljati in so ga uporabljali do konca življenja. V sodobnem času govorimo o kulturi učenja, ki vključuje učenje kot način življenja, saj so spremembe tako hitre, da se mora posameznik nenehno prilagajati. Novo orodje se ne pojavi enkrat v dvajsetih letih, novo orodje se pojavi vsako leto ali vsak mesec. Nove računalniške programe in telefone srečamo vsakih nekaj mesecev, razvoj virtualnega sveta ponuja nove oblike zabave, ki jo lahko izkoriščamo, če se znamo priključiti v virtualni svet. Poleg orodij se spreminjajo tudi odnosi med ljudmi, načini komuniciranja, načini razmišljanja, čustvovanja, odnos do bolezni, starosti … Spreminja se okolje, v katerem živimo. Ena od velikih sprememb je daljšanje življenjske dobe. Vsi lahko opazimo, kako ljudje dlje živimo in se soočamo z več generacijami v družini in na delovnem mestu. Dodani čas življenjem omogoča, da ga napolnimo z novimi vsebinami, ki so koristne za posameznika in za okolje. Omogoča tudi druženje različnih generacij v skupnem ustvarjanju. »Vsi lahko opazimo, kako ljudje dlje živimo in se soočamo z več generacijami v družini in na delovnem mestu.«
Oblike učenja so raznovrstne. Mnogo je neformalnih oblik. Včasih se udeležujemo izobraževalnih programov, ki so pripravljeni v podjetju ali v kaki izobraževalni organizaciji. Programi, ki so posebej načrtovani in izvedeni kot izobraževanje, so namenjeni razvijanju znanja, ki ga posameznik potrebuje glede na zahteve delovnega mesta ali glede na potrebe v lokalnem okolju ali glede na jezikovne potrebe zaradi potovanja, trgovanja … Neformalnih programov imamo veliko in tudi razmeroma hitro nastajajo. Toda nastanejo tedaj, ko se v okolju pokaže potreba. Pokazati pa se mora potreba. To pomeni, da opazimo nek primanjkljaj glede na uveljavljene standarde. Ugotoviti moramo, da nekdo nekaj ne zna in pripraviti program, kjer bo razvil ustrezno veščino, spretnost, znanje. V času hitrih sprememb pa ni dovolj, če z izobraževanjem le odgovarjamo na potrebe, ki nastanejo ob zaznavanju primanjkljajev. Ko zaznamo primanjkljaj, je konkurenca že korak pred nami. Vedno bolj pomembno postaja, da smo ljudje vključeni v skupine, ki se nenehno učijo. Zaposleni morajo biti hitro pripravljeni spremeniti svoj program dela. Še več: nenehno morajo gojiti ustvarjalnost pri delu, negovati refleksivne pristope, da bi izboljševali svoje izdelke, storitve, da bi razvijali nove programe. Nenehno učenje prinaša s seboj izziv za organizacijsko kulturo. Če se je pred petdesetimi leti posameznik zaposlil, je lahko pričakoval, da se bo neformalno izobraževal v podjetju enkrat letno ali enkrat mesečno. Podjetja so imela svoje izobraževalne centre.
6
številka 3 – december 2010
O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee Železničarji so, denimo, imeli izobraževanja vsak mesec, ko so šli za eno dopoldne »v šolo«, kjer so jih seznanili z novostmi. Tovarne so izobraževale za uporabo novih strojev. Sodobni pristopi k učenju pa ne sledijo le modelu kompenzacije nekega ugotovljenega primanjkljaja, temveč sledijo modelu refleksivne organizacije, ki spodbuja vse zaposlene, da razvijajo »intelektualni«, »socialni« in »kulturni kapital« in da nenehno inovirajo svojo prakso. Pri tem je zelo pomembno, da drug z drugim sodelujejo, da prihaja do pretoka znanja med različnimi področji in različnimi generacijami. Med drugim se tako razvija medgeneracijsko učenje. Kaj lahko starejši naučijo mlajše ali bolje: kako se lahko učijo skupaj? Medgeneracijski programi so strukturirani na različne načine. Starejši so lahko mentorji mlajšim (npr. pripravnikom), mlajši so lahko mentorji starejšim (npr. ob uvajanju informacijske tehnologije), mlajši in starejši delujejo v medgeneracijskih skupinah pri reševanju skupnih problemov. Ena od učinkovitih strategij medgeneracijskega učenja so tudi skupine za akcijsko učenje. Akcijsko učenje je model, ki se je začel razvijati po drugi svetovni vojni in ga uporabljajo v večjih podjetjih, kot so Nokia, Samsung, General Motors … Model uporabljajo tudi v društvih in lokalnih organizacijah. Ko govorimo o akcijskem učenju, nimamo v mislih le učenja za reševanje konkretnega problema, kot je lahko primer projektnega učenja, temveč gre za strateško naravnanost v neki organizaciji ali okolju. Akcijsko učenje je sestavni del koncepta »refleksivne organizacije«.
S staranjem prebivalstva se je model akcijskega učenja začel povezovati s koncepti medgeneracijskega učenja, tako da nastajajo novi modeli. Akcijsko učenje za medgeneracijske skupine je dinamični proces, ki vključuje približno osem ljudi različnih starosti. Pogosto srečamo strokovnjake tik pred upokojitvijo ali že upokojene in mlajše zaposlene, ki ustvarijo dvogeneracijsko skupino. Skupina ima lahko svojega mentorja (learning coach), ki vodi skupino, lahko pa so srečanja bolj fleksibilna, kot jih sproti določajo sami udeleženci. V medgeneracijski skupini je ustvarjeno okolje, ki spodbuja, da posamezniki izstopijo iz konvencionalnih prepričanj, povezanih z njihovo generacijsko pripadnostjo. Izstopijo iz okvirja nekega znanja, vzpostavijo refleksijo o prevladujočih miselnih vzorcih in na ta način razvijajo nove poglede. V tem procesu ne gre le za pridobivanje novega znanja, temveč tudi za zamenjavo starih prepričanj. Med učenjem se »poslovijo« od kulturnih restrikcij, konformizmov. Proces sestavlja zapuščanje starih vzorcev in oblikovanje novih. Združeno je »raz‐učiti se« ali dekonstrukcija mentalnih shem in »na‐učiti se« ali z drugimi besedami konstrukcija novih mentalnih shem. Človek nadomešča zastarele vzorce z novimi, ki jih oblikuje v medgeneracijski skupini. Na tak način se oblikuje kultura skupnosti, medsebojnega sprejemanja. Slednje je del »socialnega kapitala«, ki postaja vedno pomembnejši. Po evforiji ob hitrem tehnološkem napredku in prepričanju, da bo z novimi informacijami vse z lahkoto obvladljivo, je prišlo spoznanje, da je potrebno védenje oplemenititi tudi z etičnim odločanjem in zavzetostjo, z delovanjem v skupnosti.
7
številka 3 – december 2010
O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee »Medgeneracijsko akcijsko učenje je ugodno okolje za razvoj kompetenc …« Medgeneracijsko akcijsko učenje je ugodno okolje za razvoj kompetenc, ki jih razumemo kot konstrukt vedenja, motiviranosti, volje, zmožnosti, da z vedenjem deluje v praksi. Ugodno je tudi za prenos tihega znanja. Znanje lahko razdelimo na t. i. kodirano znanje in nekodirano znanje ali z drugimi besedami: eksplicitno in implicitno znanje. Kodirano znanje je tiste vrste znanje, ki ga lahko takoj pripravimo za prenos. To so sklopi vedenja, veščin, ki jih lahko prenesemo s pomočjo organiziranih izobraževalnih programov. Spoznanja lahko pripravimo v obliki zapisa na spletni strani, v reviji ipd. Nekodirano ali implicitno znanje pa je tisto znanje, ki ga ne moremo hitro pripraviti za prenos, ker je povezano z osebnimi izkušnjami in vrednotami. Implicitno znanje je del organizacijske kulture in se prenaša z delovanjem ter druženjem. Potrebujemo suportivno okolje, da se menjava znanja zgodi. »Medgeneracijske skupine, kjer so vključeni starejši in mlajši, ki tvorijo odnos stari starši – vnuki, predstavljajo tako okolje, kjer se lahko razvije zaupanje, občutek pripadnosti, kreativnost.«
Medgeneracijske skupine, kjer so vključeni starejši in mlajši, ki tvorijo odnos stari starši – vnuki, predstavljajo tako okolje, kjer se lahko razvije zaupanje, občutek pripadnosti, kreativnost. Starejši morajo biti pripravljeni in zmožni, da znanje prenesejo in hkrati morajo biti mlajši pripravljeni, da znanje sprejmejo. Med zaporednimi generacijami, kjer so odnosi starši – otroci, je pogosto razvita tekmovalnost in zavist. Mlajši prevzemajo vlogo starejših, zasedajo njihova mesta in starejši ne sprejemajo tega najbolj lagodno ... Pri ne‐stičnih generacijah je manj možnosti za tak občutek in več za občutek povezanosti. V taki povezanosti so lahko zelo ustvarjalni. Medgeneracijske skupine uporabljajo akcijsko učenje pri soočanju s kompleksnimi izzivi, ko ne obstajajo standardne rešitve. To ni tip učenja, ki odgovarja na rutinske probleme, ki jih že znajo razrešiti, temveč je učenje, s katerim premislijo svojo prakso in iščejo nove rešitve. Naj zaključimo opis s primerom iz prakse. Na Univerzi v Torinu so oblikovali medgeneracijsko skupino mladih doktorskih študentov kemije z upokojenimi strokovnjaki iz kemijske industrije. Pri opazovanju njihovega dela se je prav metoda akcijskega učenja izkazala kot zelo učinkovita. □ Nives Ličen □ Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za pedagogiko in andragogiko
8
številka 3 – december 2010
O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee
… … V V PPR RA AK KSSO O SSSSU U N Noovviiččkkaarr Nova gradiva
Miklavž, Božiček in Dedek Mraz so se v letošnjem letu zelo izkazali – v mesecu januarju bomo v Središču za samostojno učenje tako izdatno dopolnili zalogo gradiva namenjenega samostojnemu učenju. Pri tem sta njim finančno pomagala Center za permanentno izobraževanje Cene Štupar in Mestna občina Ljubljana. Od približno trideset novih gradiv tokrat izpostavljamo štiri najzanimivejša: 1. Za vse tiste, ki želite izboljšati svoje znanje angleščine ‐ interaktivni tečaj poslovne angleščine EuroPlus+ Business English ter štiristopenjski tečaj splošne angleščine EuroPLUS+ Reward. Prvi je namenjen vsem, ki si želite izboljšati znanje angleščine v povezavi z resničnimi poslovnimi okoliščinami, saj zajema besedišče in situacije, s katerimi se srečujemo v poslovnem svetu, drugi pa za pridobitev splošnega znanja angleškega jezika do maturitetne ravni. Interaktivnost obeh gradiv je dobra garancija za zanimivo in učinkovito učenje.
2. Za učenje španskega jezika – petstopenjski interaktivni tečaj španskega jezika serije Rosetta stone, ki temelji na ʺfull immersionʺ tehniki učenja, kar pomeni, da ni prevodov in razlaganja slovničnih pravil ampak se jezika učimo s pomočjo asociacij slik.
3. Za vse, ki bi radi spoznali slovenski znakovni jezik pa smo za učenje izbrali Multimedijski praktični slovar slovenskega znakovnega jezika gluhih ter gradivo Naučimo se slovenskega znakovnega jezika 1 in Slikovni slovar slovenskega znakovnega jezika.
Pohitite in preizkusite gradiva prvi.
9
številka 3 – december 2010
O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee Vabilo na čaj
Vabimo vas, da se nam v sredo, 19. 1. 2011 pridružite na čajanki ob dnevu odprtih vrat Središča za samostojno učenje v Mestni knjižnici Ljubljana. Družili se bomo tisti, ki se samostojno učimo in tisti, ki bi to še želeli. O samostojnem učenju boste med sproščenim klepetom iz prve roke izvedeli vse, kar vas zanima, sami pa boste lahko tudi preizkusili učna gradiva. Pričakujemo vas med 15.00 in 19.00 uro v 1. nadstropju MKL; Knjižnice Otona Župančiča.
Za podrobnejše informacije nas lahko pokličete na telefonsko številko 01 600 13 22 ali pišite na ssu@mklj.si. Število udeležencev oziroma udeleženk je omejeno, zato je potrebna vsakokratna predhodna prijava.
Udeleženec meseca Med aktivnimi udeleženi samostojnega učenja tudi v letošnjem letu vsak mesec izberemo najbolj aktivnega, ki si prisluži naziv udeleženec meseca. Naziv udeleženec meseca si prisluži tisti, ki v določenem mesecu opravi največ ur samostojnega učenja. V septembru je ta naziv pripadel Jasminki Torbica, v oktobru Antonu Korelec, v novembru pa Janji Malić. Udeležencem meseca prejmejo simbolično nagrado. Pridružite se nam pri samostojnem učenju, nabirajte znanje in morda boste ravno vi naslednji Udeleženec meseca.
Vljudno vabljeni. Veselimo se vašega obiska!
Angleščina za začetnike V januarju bomo začeli z novim ciklom brezplačnih delavnic začetne angleščine. Namenjene so vsem udeležencem in udeleženkam Središča za samostojno učenje, ki želijo dopolniti znanje samostojnega učenja angleščine. Srečanja bodo potekala vsak 2. in 4. torek v mesecu ob 17. uri v multimedijski sobi.
Uganka meseca
Od septembra do decembra je bil žreb naklonjen naslednjim reševalcem mesečne uganke, ki so si prislužili knjižno nagrado: Tadeja Horvat (v septembru), Grega Malahovski (v oktobru) in Milena Poglajen (v novembru).
Nagrajencem še enkrat čestitamo, vse ki vam sreča tokrat ni bila naklonjena, pa vabimo k nadaljnjemu sodelovanju! Novičke zbrali Simona Šinko in Alja □ Verdenik. □
10
številka 3 – december 2010
O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee B Boorrzzaa zznnaannjjaa m meedd ggeenneerraacciijjaam mii Bi se radi naučili prekrivanja streh s slamo? Peke domačega kruha? Poslikave telesa? Pletenja različnih izdelkov z slame? Klekljanja idrijske čiške? Kuhanja po receptih naših babic in prababic? Mogoče bruhanja ognja ali igranja na citre ali orglice?Najnovejših tehnik digitalne fotografije ali značilnosti fotovoltaičnih sistemov? Borza znanja je ena od možnosti prenašanja znanja od starejših generacij k mlajšim in od mlajših k starejšim. Nastala je po idejni zasnovi ameriške ustanove The Learning Exchange leta 1992 v sklopu središča za pospeševanje izobraževanja odraslih na Andragoškem centru Slovenije kot poskusni projekt na področju povezovanja neformalnih oblik učenja in izobraževanja odraslih. Od konca leta 1993 je vključena v ponudbo Knjižnice Otona Župančiča in je uporabnikom na voljo v prostorih Mestne knjižnice Ljubljana na Kersnikovi 2. Danes deluje v Sloveniji že deset uspešnih borz znanja, poleg osrednje v Ljubljani ima Borza znanja enote še v Mariboru na DOBI, Novem mestu na RIC, Izoli v Mestni knjižnici, Škofji Loki na Freisingu ter na ljudskih univerzah na Ptuju, v Celju, Postojni, Novi Gorici in Murski Soboti.
Borza znanja pa ni samo v teh mestih – je tudi pri vas doma. Ponudba in povpraševanja za vse generacije 24 ur na dan, 7 dni na teden in 365 dni na leto dosegljivi na spletni strani www.borzaznanja.si. Borza znanja je informacijsko središče, v katerem zbirajo, urejajo in posredujejo informacije o posameznikih, ki ponujajo ali iščejo znanje. ʺMenjaj znanje, ne sanjeʺ je geslo projekta permanentnega in neformalnega izobraževanja, ʺučeče se družbeʺ in spoznanja, da se učimo vsi, mladi in stari, vse življenje in povsod. Borza znanja s svojim delovanjem pozitivno vpliva na širjenje kulture vseživljenjskosti učenja.
Borza znanja na Študentski areni 2010
Slovenska mesta z Borzo znanja
Dejavnost Borze znanja je neprofitna, namenjena pa je predvsem individualnim uporabnikom vseh starosti, ki si v različnih oblikah prostovoljnega in neformalnega in združevanja izmenjujejo znanja informacije. Slednje prispeva k osebni ali poklicni uveljavitvi članov. Anita Šefer ‐ Maca, članica Borze znanja, ki svoje znanje deli z vsemi generacijami ‐ ljubiteljska slikarka, ki piše tudi pravljice, črtice, svojo
11
številka 3 – december 2010
O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee izkušnjo z Borzo znanja opisuje: ʺBorza znanja mi ni omogočila le posredovanja svojega znanja na tak ali drugačen način, pač pa tudi spoznavanje novih ljudi. Z veseljem vedno znova ugotavljam, da sem si preko nje pridobila tudi nove prijateljice in prijatelje,ʺ je dejala. »S pomočjo Borze znanja si v Sloveniji več kot 15.000 ljudi izmenjuje znanja z več kot sto različnih področij.« V informacijska središča Borze znanja je vključenih več kot 15.000 ljudi, ki si izmenjujejo znanja z več kot sto različnih področij. Doslej so zabeležili 8.633 ponudb znanja in več kot 16.728 povpraševanj po različnih znanjih, med ponudniki in iskalci znanj pa so vzpostavili skoraj 36.915 učnih povezav. Mnogo od teh povezav in menjav je teklo med različnimi člani iz različnih generacij.
Mlada udeleženka spoznava kaligrafijo
Menimo, da bi profitna dejavnost zožila krog zainteresiranih, ki se sedaj z veseljem in pogosto obračajo na Borzo znanja, še zlasti pa tiste posameznike, ki imajo zelo redka in cenjena znanja, kot so na primer nekatere stare, domače in umetne obrti, redka strokovna znanja ter znanja o najrazličnejših prostočasnih dejavnostih, namenjenih izboljšanju kakovosti vsakdanjega življenja. Člani Borze znanja ne potrebujejo formalnih dokazil o izobrazbi, o načinu medsebojne izmenjave znanj in informacij ter obliki in načinu oddolžitve (brezplačno, za plačilo, v zameno za znanje ali kako drugače) pa se dogovorijo sami med seboj. Na borzi člane prosijo le za povratno informacijo o vzpostavljenem kontaktu in izmenjavi uslug. Kako torej do storitev Borze znanja? Obiščite ali pokličite najbližjo enoto Borze znanja, kjer vas bomo povprašali po nekaj osnovnih podatkih, vi pa man boste zaupali svoje želje po znanju, informacijah ali spretnostih. Na Borzi znanja bomo preverili dosegljivost iskanih znanj v informacijski bazi in vam posredovali morebitne kontakte članov, ki znanja ponujajo oziroma iščejo. V kolikor v informacijski bazi ne bo na voljo ustreznih znanj, se bomo potrudili in jih poskusili najti s pomočjo oglaševanja v sredstvih javnega obveščanja. Več informacij o Borzi znanja lahko preberete na naši spletni strani tudi www.borzaznanja.si.
12
številka 3 – december 2010
O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee »Kaj vam ponuja Borza znanja? • Če se želite nečesa naučiti: podatke o ljudeh, ki vas lahko to naučijo. • Če želite s svojim znanjem pomagati drugim: podatke o ljudeh, ki potrebujejo vaše znanje in izkušnje. • Če želite sodelovati v kakšni dejavnosti: podatke o ljudeh, ki se zanimajo za podobne aktivnosti.« Med trenutno najbolj aktualno ponudbo znanj sodijo: krotenje indijskih pitonov in udavov bruhanje ognja, ležanje na žebljih in hoja po steklu znanje ruščine znanje grafologije klasične masaže TUI‐NA igranje tamburice in mandoline slikanje na platno znanje o polstenju izdelava nakita‐kristali znanje solo petja izdelovanje »doužnjaka« izdelkov iz slame lepopisje‐kaligrafija znanje idrijske čipke
Povprašujete pa po: tehniki hitrega branja znanju procesov stohastike diatonični harmoniki rešilje vezenju igranju na blok flavto družbenih plesih ekološkem kmetovanju izdelavi aranžmajev iz suhega cvetja trebušni govorici montaži sončnih kolektorjev Informacije o učnih ponudbah in povpraševanjih: ‐ na www.borzaznanja.si ‐ osebno na vaši najbližji Borzi znanja. Edita Flegar □□
13
številka 3 – december 2010
O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee V V SSR REED DIIŠŠČ ČU U:: U Uddeelleežžeennccii oo m meeddggeenneerraacciijjsskkeem m uuččeennjjuu Središče za samostojno učenje je prostor, kjer se srečujemo ljudje različnih generacij. Tokrat smo se o medgeneracijskem učenju pogovarjali s tremi udeleženkami iz različnih življenjskih obdobij. Z nami so delili svoja razmišljanja o pomenu medgeneracijskega učenja, o svoji vlogi pri prenašanju znanj, o tem kaj se lahko od koga naučimo, o svojih pogledih na učenje.
Janja Malić Janja Malić je Središče za samostojno učenje začela obiskovati letos novembra, saj se rada uči in s tem širi svoja obzorja znanja. V Središče se prihaja učit angleščino, ki pa ji zaradi odprtosti do učenja ne povzroča prevelikih težav. ob besedi Na kaj pomislite medgeneracijsko učenje? Medgeneracijsko učenje ... Izkušnje naj bi se prenašale iz ene generacije na drugo. Že doma se prenašajo. Mladi velikokrat nas starejše kaj vprašajo. Kaj ste se vi naučili od starejših in katera znanja zdaj pridobivate od starejše generacije? Marsičesa sem se naučila od starejše generacije. Če pogledamo v preteklost, se mi zdi, da so takrat starejši bili zelo radodarni s svojim znanjem. Kamorkoli sem se obrnila je bilo znanje posredovano, tako v službi kot v družini. Tudi v zdravstvenem domu, zdravniki so bili na voljo, ko sem potrebovala znanje o določeni bolezni.
Prav tako sem se veliko naučila od starejših učiteljev na tečajih. Kaj pa od mlajše generacije? Kaj se od njih učite? Mlajši so zelo napredni, informacije kar vpijajo. Posredujejo lahko znanje o računalništvu in tehnični opremi. Če doma ne bi imela njihove podpore bi težko osvojila ta znanja. Posebej glede interneta. Sedaj sva se pogovarjali o tem, kaj ste se vi naučili. Kako pa vidite svojo vlogo? Kaj se lahko mlajši naučijo od vas? Katera znanja jim lahko predate? Sama posredujem tista znanja, ki sem se jih naučila v službi. Tak primer je računalniški program Photoshop, ki ga obvladam in lahko doma pomagam pri obdelavi slik. Tudi pri pisanju prošenj znam biti v pomoč. »Medgeneracijsko učenje ... Izkušnje naj bi se prenašale iz ene generacije na drugo.« Kaj pa starejši generaciji? Katera znanja lahko delite s starejšimi? Če bi me kdo od starejših potreboval, se mi zdi, da bi bila zelo primerna za poučevanje, na primer računalniških veščin. Mladi zelo hitijo in jih starejši ne dohajajo, jaz pa menim, da je potrpežljivost ena od vrlin, ki jo imam in zato bi v tem bila dobra.
14
številka 3 – december 2010
O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee Kdo ima po vašem mnenju vlogo učitelja v procesu medgeneracijskega učenja? Sama menim, da mladi veliko več vedo, ker imajo hitrejši dostop do informacij, jih veliko hitreje vpijajo in zato tudi posredujejo naprej starejšim generacijam. Po drugi strani pa so starejši veliko bolj teoretično podkovani in se zato tudi znajo postaviti v vlogo posredovalca znanja. Kje in kako menite, da poteka medgeneracijsko učenje? Menim, da posamezniki največ odnesejo iz raznih izobraževalnih institucij, ker je znanje skozi tečaj ali predavanje sistematično podano. Kaj za vas pomeni medgeneracijsko učenje? Starejši smo zelo potrpežljivi, mladi pa niti ne tako. Zato bi bilo zelo dobro, če bi se na medgeneracijsko splošno poudarjalo potrpljenje.
Milena Kunstelj Milena Kunstelj Središče za samostojno učenje obiskuje že več let. Vpisala se je že leta 2004. Do sedaj ga je obiskala že več kot 600 krat. Središče je začela obiskovati, ker je želela pridobivati nova znanja, ki bi ji popestrila vsakdan. Vztraja pa še, ker obstaja še veliko stvari, ki še jo zanimajo. Kaj ste se vi naučili od starejših oziroma, katera znanja pridobivate od starejše generacije? Vem kje moram iskati informacije, ko me kaj zanima.
Ko sem videla, da ne obvladam računalnika, sem vzela list papirja in svinčnik ter nekoga vprašala. Po navadi sem se obrnila na tisto osebo za katero sem menila, da mi bo znala pomagati. Recimo, da v reklami zasledim kakšno stvar, ki bi jo potrebovala in ne vem kako deluje, grem v trgovino, si izberem prodajalca/ko, za katerega menim, da mi bo znal vse povedati in se o tem pozanimam. Kaj pa od mlajše generacije? Kaj se od njih učite? Od mlajše generacije pridobivam predvsem računalniška znanja. Ko sem se želela naučiti uporabljati »skenner« sem se obrnila na informatorja v knjižnici, ki mi je pokazal kako ga uporabljati. Sedaj sva se pogovarjali o tem, kaj ste se vi naučili. Kako pa vi vidite svojo vlogo? Kaj se lahko mlajši naučijo od vas, katera znanja jim lahko predate? Veliko znanja imam s področja fotografiranja, tudi o potovanjih vem veliko; katere destinacije, prenočišča itd. so najboljša. Nikoli mi ni bil problem komu posredovati znanje, recimo v službi, sem pa mnenja, da si je potrebno dodatno še kaj zapisati, da ne pozabimo. Če imaš interes in željo lahko vse najdeš. »… menim, da medgeneracijsko učenje poteka povsod, kjer so vključene različne generacije in ni nujno vezano na šolsko učenje.« Kaj pa starejši generaciji? Katera znanja lahko vi posredujete njim? Menim, da bi jim lahko pomagala in svetovala o uporabi mobilnih telefonov.
15
številka 3 – december 2010
O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee Kdo ima, po vašem mnenju vlogo učitelja v procesu medgeneracijskega učenja? To je zelo odvisno od tega kdo posreduje znanje, zato menim, da se vloge izmenjujejo. In leta niso pomembna. Kje in kako menite, da poteka medgeneracijsko učenje? Po mojem mnenju ni vezano na prostor, kjer se dogaja. Nekaj časa nazaj sem v mestu prisedla na klop dekletu, s katero sva izmenjali nekaj besed in izkušenj o različnih temah in na koncu pogovora, se mi zdi, da sva bile obe zadovoljne. Zato menim, da medgeneracijsko učenje poteka povsod, kjer so vključene različne generacije in ni nujno vezano na šolsko učenje. Kaj za vas pomeni medgeneracijsko učenje? Menim, da se pomen medgeneracijskega učenja ne poudarja dovolj. Tisti, tista, ki se hoče kaj naučiti in ni pomembno ali si star/‐ a ali mlad/‐a, vedno dobiš informacijo. Katera misel, sporočilo je takšna da naj bi se prenašala iz generacije v generacijo? Ne glede koliko si star, vedno se učimo. Vendar je potrebno najprej vase pogledati in sebe poznati, da vemo kaj bi se radi naučili. Ni pomembno kaj, vendar je potrebno vztrajati. Vedeti je potrebno kaj bi radi vedeli.
Katja Zupančič Katja Zupančič je začela obiskovati Središče za samostojno učenje v novembru tega leta. Za ta način učenja se je odločila, ker je nekaj novega in drugačnega. Zelo rada potuje, zato si želi dopolniti svoje znanje tujih jezikov in se naučiti katerega novega. Na kaj pomislite ob besedi medgeneracijsko učenje? Občasno »varujem« otroke in menim, da sem se zelo veliko naučila od njih. Imajo še pristnost, ki smo jo odrasli izgubili. Pokažejo čustva, so iskreni in se lahko veliko naučimo od njih. Kaj ste se vi naučili od starejših? Katera znanja pridobivate od starejše generacije? Konkretno bi lahko rekla, da se pri stari mami učim »šole življenja«. Starejši imajo tiste življenjske izkušnje, ki jih mlajši nimamo. Kaj pa od mlajše generacije? Kaj se od njih učite? Naučila sem se, medtem ko sem delala z otroci, da pri njih ni blefiranja. Gre samo za iskrenost in če si odkrit, te tudi sprejmejo takšnega kot si.
16
številka 3 – december 2010
O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee Kako pa vi vidite svojo vlogo? Kaj se lahko mlajši naučijo od vas? Katera znanja jim lahko predate? Predvsem jim želim dati nasvete, izkušnje. Veliko sem potovala, dalj časa sem tudi živela v Južni Ameriki. Doživela sem veliko, pridobila ogromno izkušenj in to je bila najboljša šola v mojem življenju. Vsakemu/vsaki bi svetovala, naj si vzamejo čas zase, potujejo, nabirajo izkušnje, dozorevajo, da bodo ugotovili kaj bi radi delali v življenju. Kaj pa starejši generaciji? Katera znanja lahko posredujete njim? Če se omejim na slovenski prostor, lahko rečem, da je v Sloveniji veliko ostarelih ljudi. Mnogo jih je takšnih, ki se ne morejo premakniti naprej in so obtičali nekje v času. Poskušam jih naučiti, jim povedati, da naj živijo za danes in naj ne pogrevajo preteklosti. Ker ne zmorejo več dohajati hitrim spremembam, jih želim ta prehod, predvsem kar se tehnologije tiče, olajšati. To je tudi naloga vsakega od nas. Kdo ima po vašem mnenju vlogo učitelja v procesu medgeneracijskega učenja? Zveze se vedno prepletajo. Gre za odnose med ljudmi. Nikoli ne moremo reči, da je samo eden dajalec znanja, drug pa vedno prejemnik. Vsak človek ima določeno znanje in določene izkušnje. Ni pomembno ali si v vlogi mlajše ali starejše osebe, saj vedno ima eden neko znanje, izkušnje, ki jih drugi nima. Gre za sinergijo. »Medgeneracijsko učenje poteka vsakodnevno, v vseh odnosih, ki jih imaš z ljudmi.«
Kje in kako menite, da poteka medgeneracijsko učenje? V Sloveniji je zelo poudarjena formalna izobrazba. Ljudje pa se ne zavedajo, da je skoraj 80 % znanja pridobljenega neformalno. Medgeneracijsko učenje poteka vsakodnevno, v vseh odnosih, ki jih imaš z ljudmi. Kaj za vas pomeni medgeneracijsko učenje? Nikoli nisem o tem konkretno razmišljala. Vedno se vprašam kaj se lahko od nekoga ali od situacije naučim. Učenje ni samo učenje iz knjig, ampak učenje poteka nenehno, ljudje dozorevamo. □ Alja Verdenik □
17
številka 3 – december 2010
O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee
R REEPPO OR RT TA AŽ ŽA A
Praznični Step by step
V Središču za samostojno učenje smo tudi letos, našim udeleženkam in udeležencem, pripravili brezplačne delavnice angleščine za začetnike, ki bodo potekale vsak drugi torek v mesecu. V tem sklopu načrtujemo 14 delavnic, ki bodo potekale od decembra 2010 do vključno junija 2011. Namen in cilj delavnic je spodbuditi odrasle in starejše k samostojnemu učenju angleščine ter dopolnjevanju znanja samostojnega učenja, uporabe znanja v vsakdanjem življenju ter aktivno preživljanje prostega časa, druženje, izmenjava izkušenj in znanja.
Na prvi delavnici, ki je bila praznično obarvana smo se srečali 21.12.2010 v Mediateki v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani ob 17. uri. Uvodoma smo začeli s sestavljanjem novih angleških besed iz besede »Christmas«, katere namen je bil, spodbuditi razmišljanje v angleškem jeziku. Nadaljevali smo s poslušanjem Božičnih pesmi Rudolph the rednosed reindeer in We wish you a marry Christmas. Ob poslušanju so udeleženci in udeleženke pred seboj imeli besedila teh pesmi, kjer je manjkalo nekaj angleških besed in so jih morali dopolniti. Manjkale so tiste besede, ki so bile ključne za osvajanje novih besed o praznični temi. Besedni zaklad smo še dodatno razširili ob nalogi, kjer smo sličice povezali z novimi besedami. Po uri in pol aktivnega dela smo zaključili. Poslovili smo se z dobrimi željami za vesel božič in srečno novo leto 2011!
Hvala vsem, da ste prišli. Upam, da se vidimo na naslednji delavnici, ki bo 11. 1. 2011 v Mediateki ob 17. uri. □ Alja Verdenik □
18
številka 3 – december 2010
O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee SSSSU U V V ŠŠT TEEV VIILLK KA AH H V Središču za samostojno učenje se je od septembra do konca decembra aktivno samostojno učilo 108 udeležencev, 51 od njih je Središče obiskalo prvič. Skupaj so prišli nabirat znanje 1.247‐krat in se učili 2.786 ur.
Na obisku pri nas
Ogledi Središča za samostojno učenje v MKL, Knjižnici Otona Župančiča za zaključene skupine: Tuje svetovalke, Euro‐Guidence 16. 9. 2010 08. 10. 2010 Zavod Papilot in skupina v okviru izobraževalnega projekta Academia 11. 11. 2010 Zavod Papilot Zavod Papilot 26. 11. 2010 2 8. 12. 2010 Zaposlitveni kotiček, Zavod RS za zaposlovanje . 12. 2010 Zaposlitveni kotiček, Zavod RS za zaposlovanje 30
19
številka 3 – december 2010
O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee
R RA AZ ZIISSK KO OV VA ALLEEC C
Tokratni Raziskovalec vam ponuja nagradno križanko. Na voljo vam je 21 namigov, ki so razvrščeni po zaporednih številkah. Rešitve vpišite v križanko in v odebeljenem stolpcu se vam bo izpisala rešitev s katero si lahko prislužite nagrado. Tokratnega tema Raziskovalca je povezana s osrednjo temo OSU‐ja. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21
20
številka 3 – december 2010
O Orrrgggaaannniiizzziiirrraaannnooo SSaaammmooossstttooojjjnnnooo U Učččeeennnjjjeee NAMIGI: 1. izobraževanje, pri katerem se oseba samostojno izobražuje 2. s spoznanjem, ponavljanjem si pridobiti zanje 3. znanstvena disciplina, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem odraslih 4. ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času 5. stopiti, vključiti se v delovno razmerje 6. usmerjanje, vodenje neizkušenega človeka z nasveti, pojasnili 7. kdor se česa udeleži 8. javnosti namenjen pogovor, v katerem kdo odgovarja na pripravljena vprašanja 9. kar se rabi pri proučevanju, obravnavanju česa 10. ustanova, ki sistematično zbira, hrani in sposoja knjige 11. proces izzivanja, usmerjanja in uravnavanja človekove aktivnosti k cilju oziroma zadovoljitvi potrebe 12. pripravljenost si prizadevati za kaj; kar kdo hoče, da se uresniči 13. kar je posledica okoliščin, ugodnih za uresničitev česa 14. oseba ženskega spola, ki z nasveti usmerja, vodi 15. skupaj z drugimi biti udeležen pri kakem delu 16. kratko besedilo za razvedrilo, ki duhovito opisuje stvar, ki jo je potrebno ugotoviti 17. elektronska naprava za reševanje nalog na osnovi vloženega programa 18. dejstvo, da kdo s svojim delom, prizadevanjem doseže kar želi, pričakuje 19. aktivna informacija ali poznavanje, ki ga pridobimo z izkušnjami 20. večja enota obsežnejšega literarnega besedila 21. biti povišan z nižjega službenega mesta na višje Pravilno rešitev Raziskovalca pošljite po elektronski pošti na naslov ssu@mklj.si ali oddajte listek s pravilnim odgovorom v škatlo v Središču za samostojno učenje do 5. 4. 2011. Ne pozabite pripisati svojega imena in priimka. Srečno.
Rešitev raziskovalca iz prejšnje številke: Z NEFORMALNIM UČENJEM DO ZAPOSLJIVOSTI. Med prispelimi pravilnimi rešitvami je bil žreb naklonjen Nadi Fišer, ki prejme knjižno nagrado. Čestitamo.
Alja Verdenik □□
21