Polletno%20porocilo%202009 by Mestna knjižnica Ljubljana

Polletno poroÄ?ilo 2009

Ljubljana, julij 2009

za obdobje januar - junij 2009

Polletno poročilo Mestne knjižnice Ljubljana za obdobje od 01.01. do 30.06.2009

1 2 3 3.1 3.2

UVOD Funkcije knjižnice DOLGOROČNI CILJI MESTNE KNJIŽNICE LJUBLJANA LETNI CILJI MESTNE KNJIŽNICE LJUBLJANA URESNIČEVANJE CILJEV Organizacija in interni akti Skupni projekti Mestne knjižnice Ljubljana

I 1 2

KNJIŽNIČNA MREŽA IN PROSTOR Knjižnična mreža Knjižnični prostor

II 1 2 2.1 2.2 2.3 2.4 3 3.1 3.2

DEJAVNOSTI KNJIŽNICE Pridobivanje gradiva Delo z uporabniki Članstvo Obisk Izposoja gradiva Obisk spletne strani (od 1. aprila 2009) Izobraževanje Izobraževanje uporabnikov Izobraževanje knjižničarjev slovenskih knjižnic, študentov bibliotekarstva in prostovoljcev Prireditve Domoznanska dejavnost Izvajanje nalog osrednje območne knjižnice Dejavnosti posameznih oddelkov in centrov MKL Promocija knjižnice Odgovori na vprašanja uporabnikov prek spletnega naslova info@koz.si ter info@mklj.si Knjižnica v medijih

4 5 6 7 8 8.1 9

UVOD V programu dela MKL za leto 2009 smo napisali, da je bil »glavni cilj združitve prej nepovezanih mestnih knjižnic, da bo enovita knjižnica lažje dosegala svoje cilje, bolje servisirala informacijske potrebe uporabnikov in zagotavljala udobnejšo in tudi cenejšo uporabo vseh zbirk in informacijskih storitev«. To naj bi dosegli zlasti s poenotenjem načina delovanja na največ možnih področjih, v končni fazi zlasti pri izvedbi informacijskih storitev in delu z našimi bralci. S tem namenom je bilo najprej treba zagotoviti novo organiziranost podpornih poslovnih dejavnosti, kar smo z razmeroma malo težavami, a veliko zagnanega dela sodelavcev, uredili že v letu 2008. Letos pa je cilj, da bi na podlagi enotne organizacije skupnih strokovnih služb in sistemizacije temu ustreznih novih delovnih mest, enotnim upravljanjem s kadrovskimi viri, enotno nabavo in obdelavo gradiva, poenotenjem oziroma združitvijo informacijskega sistema in IKT opreme (kar bo glede na velikost institucije zahtevalo znatna sredstva), enotno člansko izkaznico in enotno grafično podobo organizacije ipd. uveljavili mestno knjižnico v skladu z zakonodajo. Prav ob koncu polletja smo uresničili dva bistvena pogoja za udejanjenje vseh teh nalog, pridobili smo (v najem) nove prostore, v katerih bosta delovali Služba za razvoj in območnost in Služba za delo z uporabniki in posebne zbirke (s tem smo sprostili prostore za umestitev Službe za pridobivanje, obdelavo in zaščito gradiva na osrednji lokaciji) in sprejeli težko pričakovani pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Program dela za leto 2009 je bil pripravljen ambiciozno in predvideva večja finančna sredstva, kot jih je knjižnica prejemala doslej, večji del povečanja sredstev pa naj bi bil namenjen vlaganjem v procese »zagona« enotne knjižnice. Ker so finančna sredstva omejena, aktivnosti izvajamo v obsegu, ki nam ga v tem trenutku omogočajo. Podoben problem, pogojen s finančnimi danostmi, je kadrovska zasedba MKL. Knjižnica ima sicer na prvi pogled veliko zaposlenih, saj imamo trenutno zasedenih 210 delovnih mest – vendar je okrog 25 delovnih mest tehnično-administrativnih, s prehodom skoraj 30 zaposlenih v nove strokovne skupne službe pa se bo število zaposlenih, ki bodo na voljo za delo z uporabniki, zmanjšalo na približno 155 zaposlenih, ki bodo morali pokrivati celodnevno odprtost v petih velikih knjižnicah mestnih območij in večinoma poldnevno odprtost v njihovih celotnih mrežah, torej skupaj v 36 knjižnicah (Če torej glede na različno velikost knjižnic nekoliko poenostavimo, lahko rečemo, da imamo za pokrivanje odprtosti le 4,3 zaposlenega na knjižnico!). V MKL se zavedamo, da lahko prav to kadrovsko dejstvo v prihodnje ogrozi nadaljnji hitrejši razvoj enotne knjižnice. Trudili pa se bomo, da bodo sodelavci, ki bodo še naprej neposredno delali z uporabniki v naši knjižnici, zelo cenjeni, saj so prav oni ogledalo knjižnice in prvi, ki so v neposrednem stiku z bralci. Od njihovega dobrega dela in zadovoljstva (ki bo odvisno zlasti od tega, da zaradi pomanjkanja kadrov ne bodo obremenjeni preko vseh razumnih meja) ter prijaznega odnosa do bralcev bo v veliki meri odvisna podoba mestne knjižnice v javnosti. Zelo me veseli, da je Mestna knjižnica v prvem polletju spet opravila zelo veliko dela in se vsem sodelavkam in sodelavcem iskreno zahvaljujem za sodelovanje, prizadevnost, trud in iznajdljivost, pa tudi za izkazano strokovno znanje in številne inovativne ideje! Opažam, da se pri večini krepi zavest o pripadnosti skupni organizaciji, seveda pa včasih tudi to, da se zaradi zamujanja pri dokončanju nekaterih bistvenih projektov nekaterih loteva nezadovoljstvo. Menim, da bomo v drugi polovici leta prešli kritično točko in dokončno uvedli

najpomembnejše skupne storitve, zaradi katerih trenutno morda obstaja določena slaba volja pri sodelavcih ali uporabnikih. Natančnejši pregled tega poročila kaže na uspešno delo na več področjih, zlasti bi rada poudarila naslednja: - enotna članska izkaznica s poenotenjem baze članov, - enotna baza bibliografskih podatkov s preurejenim šifrantom postavitvenih skupin, - razvoj strateškega načrta, - enotna celostna grafična podoba, - aktiviranje nove spletne strani, - ustanovitev skupnih strokovnih služb. Pri teh projektih smo že prispeli skoraj do zaključne točke in trdno pričakujemo, da bodo v letu 2009 implementirani. V knjižnični mreži MKL je prišlo tudi v tem letu že do nekaterih sprememb. Mestni občini Ljubljana zaradi potreb otroškega varstva vračamo lokacijo na Koseskega ulici na Viču, pridobili pa smo možnost ustanovitve nove krajevne knjižnice v Sostrem, ki bi lahko bila odprta že do konca leta. Tudi s Potujočo knjižnico se trudimo najti nove lokacije, kjer nas uporabniki potrebujejo, dogovori potekajo z Inštitutom za rehabilitacijo. Pridobili smo novo sodobno knjižnico na Brezovici, iz naše knjižnice pa se je izločila Knjižnica Medvode. Z Občino Dol pri Ljubljani smo se dogovorili za vključitev podatkovne baze njihove knjižnice v bazo MKL ob konverziji z možnostjo kasnejše vključitve knjižnice v celoten organizacijski sistem MKL. Tudi z Občino Dobrova-Polhov Gradec smo dosegli dogovor, da bodo pohiteli z adaptacijo knjižnice, ki bi jo zaradi dotrajanosti sicer morali zapreti. Opažamo, da v času krize zaradi zmanjšanja sredstev za nakup gradiva v primerjavi s preteklim letom nekoliko trpi nakup novega knjižničnega gradiva, doslej smo kupili nekaj več kot 44.000 enot, v okviru česar je bilo 10.176 enot književnosti za otroke in mladino in 13.146 enot književnosti za odrasle. Pri članstvu smo se odločili za temeljito čiščenje baze podatkov o članih pred združitvijo baz, zato smo izločili čim več podatkov o nedejavnih članih in seveda tudi vse podvojene zapise o aktivnih članih – že lani smo napovedali, da se bo zaradi tega drastično znižal dosedanji podatek o številu članov, ki pa bo zato bolj ažuren in natančen. Doslej imamo v MKL zabeleženih 84.610 aktivnih članov. Primerljive številke v primerjavi z lanskim letom smo dosegli tudi pri obisku in izposoji gradiva, posebej zanimivi pa so podatki o obisku naših spletnih strani, kjer zasledimo podatek, da so nas »obiskali« uporabniki iz kar 58 držav. Zato bodimo še bolj zanimivi in ponudimo na portalu MKL, ki je naše okno v svet, vse, kar znamo in zmoremo! MKL je zagotovo eden najpomembnejših kulturnih centrov v Ljubljani, o čemer priča tudi to poročilo v delu, ki govori o najrazličnejših prireditvah, ki smo jih izpeljali v prvi polovici leta. Izpeljali smo že 1.212 različnih prireditev, ki jih je obiskalo okrog 24.000 udeležencev, v povprečju skoraj 20 na prireditev. S tem smo zelo zadovoljni, čeprav je naš cilj privabiti še več ljudi, zlasti tistih, ki si ne morejo privoščiti dragih prireditev v drugih ustanovah! Vedno poudarjamo, da so naše knjižnice tudi močno socialno orientirane, saj so vse naše prireditve za obiskovalce brezplačne!

In nenazadnje: tudi v medijih smo pogosto prisotni in z veseljem ugotavljamo, da zlasti takrat, ko se pri nas odvija kakšna zanimiva prireditev. Želimo in upamo, da gospodarska kriza naše knjižnice ne bo prizadela v tolikšni meri, da bi morali ob koncu leta poročati o neizpolnjenih načrtih kot njeni posledici. Imamo namen, da program izpeljemo v kar največji meri, kljub temu da v teh razmerah to ne bo zelo enostavno.

Funkcije knjižnice MKL opravlja naslednje funkcije za potrebe knjižničnega sistema Slovenije: - je splošna knjižnica na območju MOL (270.828 prebivalcev, podatki po: Statistične informacije, št. 52/08), - izvaja naloge splošne knjižnice za osem občin izven Mestne občine Ljubljana (43.450 prebivalcev, - je osrednja območna knjižnica za osrednjeslovensko knjižnično regijo (524.151 prebivalcev), - izvaja naloge posebnih humanističnih zbirk in domoznanstva – Slovanska knjižnica, - izvaja naloge na področju razvoja bralne kulture za otroke in mladino – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo – Pionirska knjižnica, - izvaja naloge potujoče knjižnice, - izvaja naloge na področju vseživljenjskega učenja – Borza znanja, Borza dela, Središče za samostojno učenje itd. - razvija bralno kulturo in informacijsko pismenost na celotnem območju, na katerem delujejo njene organizacijske enote, knjižnice mestnih območij in krajevne knjižnice, - je pomemben kulturni center mesta Ljubljana. 1 -

DOLGOROČNI CILJI MESTNE KNJIŽNICE LJUBLJANA nadaljnja izgradnja kvalitetne in k uporabnikom usmerjene knjižnične zbirke, zagotavljanje dostopnosti knjižnice, knjižničnih storitev in informacijskih virov, razvoj digitalne knjižnice, usmeritev knjižnice v permanentno učečo se organizacijo, promocijske in druge dejavnosti knjižnice za izboljšanje bralne kulture in informacijske pismenosti. uveljavljanje sodobnega poslanstva knjižnice, v kateri bodo zaposleni v dobro uporabnikov, zlasti prebivalcev Ljubljane, združili svoja znanja ter razvijali nova strokovna znanja in veščine, integracija notranjih knjižničnih sistemov, krepitev učinkovitosti delovnih procesov, razvoj novih informacijskih storitev, medsebojno sodelovanje ter vzpostavljanje nove notranje kulture in pripadnosti skupni organizaciji, sodelovanje z lokalnim okoljem s ciljem povečati pestrost delovanja in pridobiti nove člane. LETNI CILJI MESTNE KNJIŽNICE LJUBLJANA

Na področju strokovnega dela knjižnice: -

omogočanje čim večjemu številu uporabnikov (odraslim, mladini in otrokom) izposojo čim bolj raznovrstnega in zanimivega knjižničnega gradiva, uravnotežena nabava, kvalitetna bibliografska obdelava v sistemu COBISS in redno izločanje knjižničnega gradiva,

posodabljanje informacijske opreme in razvoj digitalne knjižnice z nadgradnjo enotnega spletno-informacijskega sistema, servisov za samostojno uporabo knjižnice in digitalizacijo knjižničnega gradiva, izobraževanje zaposlenih in uporabnikov knjižnice, sodelovanje na javnih razpisih za prijavo projektov na nacionalnem in mednarodnem nivoju, kar omogoča zagotavljanje dodatnih sredstev za dejavnosti knjižnice, oblikovanje skupne domoznanske zbirke in izvajanje domoznanske dejavnosti za večjo osveščenost o pomembnosti kulturne dediščine in za dostop do informacij za lokalne študije, izvajanje nalog območne knjižnice za osrednjeslovensko knjižnično regijo, s kandidaturo za sedež vseslovenskega portala KAMRA za dostop do domoznanskih gradiv in kulturne dediščine, organizacija različnih prireditev za širjenje bralne kulture in informacijske pismenosti, razvoj dejavnosti in storitev za ciljne skupine uporabnikov in za uporabnike s posebnimi potrebami, organizacija dogodkov in prireditev, ki omogočajo aktivno in kvalitetno preživljanje prostega časa, povečevanje prepoznavnosti knjižnice v lokalnem okolju ter na nacionalni in mednarodni ravni z oblikovanjem različnih partnerstev, sodelovanje pri projektih Mestne občine Ljubljana.

URESNIČEVANJE CILJEV

3.1

Organizacija in interni akti

Celotno leto 2009 bo po naših predvidevanjih še vedno namenjeno aktivnostim v zvezi z združitvijo knjižnic in poenotenjem poslovanja. Žal pri tem beležimo določene zamude, ki pa niso posledica morebitnega našega slabšega dela, ampak je do njih prišlo zlasti zaradi obremenjenosti naših partnerjev v postopkih združevanja podatkovnih baz, še trajajočega razvoja mestne kartice Urbana, določenih časovnih premikov oziroma zamud pri obnovi prostorov (Imovina d.o.o.), v katere bomo preselili nekatere združene službe, delno pa tudi zaradi pomanjkanja ustreznih zagonskih sredstev za projekte združevanja. Prav zaradi zakasnitve pri obnovi prostorov smo tudi pravilnik o notranji organizaciji sprejeli šele v juniju, saj je zaposlene smiselno premeščati na nova delovna mesta šele tedaj, ko je ta delovna mesta dejansko možno oblikovati. Ustanovitev skupnih strokovnih služb bo izpeljana konec julija in v začetku avgusta, polno pa bodo začele delovati po dopustih. Službe za podporo poslovanju MKL pa redno in uspešno delujejo že vse leto, prav tako je bilo v prvi polovici leta urejeno tudi upravljanje in vodenje zavoda. V prvem polletju sta bili izpeljani dve imenovanji, in sicer sveta zavoda po novih določbah zakonodaje za štiriletni mandat ter imenovanje direktorice za petletni mandat. Knjižnica je konec leta 2008 sprejela Register tveganj, v katerem so določeni elementi za njihovo obvladovanje. S tem je omogočeno bolj načrtno delo pri notranjem in zunanjem poslovanju, ki ju urejamo tudi s sprejemanjem ustreznih notranjih aktov. Ti so namenjeni tako zaposlenim kot uporabnikom in so za tako veliko knjižnico izjemno pomembni. V prvem polletju smo sprejeli sedem takih aktov, in sicer:

3.2

Sklep (o spremembi rokov izposoje knjižničnega gradiva) (februar 09), Pravilnik o kriterijih za določitev redne delovne uspešnosti v MKL (marec 09), Pravila za naročanje in rezerviranje knjižničnega gradiva v MKL (marec 09), Pravilnik o prostovoljskem delu in usposabljanju na delovnem mestu v MKL (marec 09), Pravilnik o delovnem času v MKL (april 09), Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest (junij 09), Navodila sistema registracije delovnega časa Time & Space (junij 09). Skupni projekti Mestne knjižnice Ljubljana

V programu dela za leto 2009 smo si za najpomembnejši cilj zadali dokončanje poenotenja dejavnosti, zajema vzpostavitev nujnih pogojev za enotno delovanje in poslovanje združene knjižnice. Po dokončani prvi fazi, ki je obsegala združitev poslovnih funkcij, so v drugi fazi nujni zlasti naslednji projekti, katerih izvedba ali priprava bo vzpostavila podlage za kasnejše uspešno izvajanje poenotenih funkcij: Projekt: Strateški načrt MKL 2009-2012 Projektna skupina je oblikovala osnovne dokumente: poslanstvo in vizijo ter analizo notranjih (SWOT) in zunanjih dejavnikov. Strokovni kolegij je v mesecu maju sprejel strukturo strateškega načrta in osem področij delovanja knjižnice, za katera bodo posamezniki in timi sodelavcev oblikovali strateške cilje, ukrepe, aktivnosti, pričakovane učinke in kazalnike uspešnosti. Ta področja so: 1. Razvoj knjižnične mreže 2. Izvajanje nalog območnosti 3. Izgradnja in upravljanje knjižnične zbirke 4. Delo z uporabniki in dostopnost knjižničnih storitev 5. Izvajanje domoznanske dejavnosti 6. Izgradnja digitalne knjižnice 7. povezovanje z okoljem in promocija knjižnice 8. Knjižnica kot učeča se ustanova in nova notranja organiziranost knjižnice Projekt: Enotna celostna grafična podoba knjižnice Z novo zasnovo CGP želimo povečati vidnost in prepoznavnost knjižnice med uporabniki in v širši javnosti na lokalnem, regionalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju. V prvi polovici leta so bili izdelani: - Elektronski dopisi - Poslovna vizitka - Članska izkaznica - Kuverta - Grafična podoba spletne strani MKL - Označevalne table za vseh 36 knjižnic v mreži MKL - Oprema za predstavitve na različnih prireditvah, sejmih, festivalih - Vrečke Elemente CGP uporabljamo tudi pri internih dopisih in dokumentih, pri plakatih, zgibankah, vabilih, potrdilih kot komunikaciji z uporabniki in pri e-podpisu kot komunikaciji prek elektronske pošte.

Projekt: Poenotenje baze članov MKL Zaradi zamika s strani IZUMa ter pomanjkanja kadra v času poletnih dopustov smo združitev baz preložili na september 2009. V vmesnem času so bile narejene 3 poizkusne konverzije, namen katerih je bil testiranje in odpravljanje napak na novonastali bazi. Po prvih treh testiranjih (prva faza) so člani skupine za izposojo izločili večino večjih napak, ki so nastale ob konverziji. V drugi fazi bazo testira 20 zaposlenih na evidenci izposoje. Projekt: Enotna članska izkaznica Z zamikom konverzije baze članov in pričetkom uporabe nove baze sovpada tudi vpeljava Enotne mestne kartice – Urbane. S podjetjem Ultra in IZUMom smo opravili razgovore za integracijo kartice kot identifikacijske in plačilne kartice v knjižnici. V prvi fazi nameravamo kartico uporabljati le za identifikacijo. Kartico bodo tiskali v podjetju Ultra in jo razpošiljali na naslove naših članov, pošiljanje potrebnih podatkov za izdelavo bodo z avtomatizacijo procesa prijeli direktno iz COBISSa. Projekt: Priprava nove spletne strani MKL Januar – februar 2009: v tem obdobju je bila dokončana struktura spletne strani in izdelana končna podoba predloge spletnega mesta. Dokončno so bile nameščene tudi vse potrebne komponente oz. moduli (npr. EventList za vpisovanje dogodkov, Phoca Gallery za pripravo galerij, JoomlaPack za izdelavo varnostnih kopij spletne strani). Dokončno so bile vnesene osnovne statične vsebine (ceniki, delovni časi, predstavitev dejavnosti, stiki, opisi enot….). Pričel se je tudi vnos dogodkov. Marec 2009: pričetek internega testiranje spletne strani, kjer smo zaprosili zaposlene v MKL, da si jo temeljito ogledajo in opozorijo na napake oz. pošljejo popravke in dopolnila. V drugi polovici meseca smo vnesli prejete popravke in dopolnila. April 2009: spletna stran je pričela uradno delovati 1. aprila 2009. Ob tem so bile izdelane tudi preusmeritve s starih spletnih strani knjižnic. Redno vnašanje vsebin in vzdrževanje spletnega mesta. Maj 2009: opravljeno izobraževanje urednikov spletnih strani za samostojen vnos vsebin. Junij 2009: dodana sklopa »Projekti« in »Posebne dejavnosti«. Pričetek izdelave osnovne strukture za Intranet stran MKL, postavitev testne verzije na testnem strežniku. Projekt: Svetovna prestolnica knjige 2010 MKL se je odzvala povabilu Oddelka za kulturo MOL k oddaji predlogov za oblikovanje programa v okviru Unescovega naslova Ljubljana - Svetovna prestolnica knjige 2010 in prijavila 15 projektov. 26. junija je bil objavljen Javni poziv za izbor projektov za pripravo in izvedbo programa Ljubljana-svetovna prestolnica knjige 2010, na katerega pa se MKL kot javni zavod, ki ga financira MOL, ne more samostojno prijaviti. Iskali bomo možnosti realizacije lastnih projektov v okviru partnerstva z založniki, NGO in prek dodatnega financiranja rednih letnih programov. Dogovorjeno je tudi, da bo MKL prevzela koordinacijo prodaje kvalitetnih knjig, izdanih v okviru projekta, v mreži slovenskih splošnih knjižnic. Distribucija bo potekala prek desetih osrednjih območnih knjižnic v celotni mreži splošnih knjižnic. V sodelovanju z Mestnim muzejem bo MKL oblikovala program za Trubarjevo hišo literature. THL bo imela dve glavni usmeritvi: ohranjanje spomina (Primož Trubar) v domeni MM in živi del (klubska soba s čitalnico), ki bo namenjen literaturi in knjigi ter bo v domeni MKL.

V letu »prestolnice knjige« bo MKL pridobila v dar tudi dragoceno zbirko ok. 3000 naslovov miniaturnih knjig iz zasebne zbirke dr. Martina Žnideršiča. V času SPK bo izbor miniaturk razstavljen v MM, potem jih bo dobila v hranjenje MKL, jih katalogizirala in pripravljala redne tematske razstave v vseh enotah MKL. Poenotenje nabave in bibliografske obdelave gradiva Nabava in obdelava knjižničnega gradiva je v prvi polovici leta 2009 potekala ločeno po območnih enotah knjižnice. Za vzpostavitev združenega oddelka septembra 2009 pa so pripravljeni naslednji pogoji: Z novo sistematizacijo je oblikovana Služba za pridobivanje in obdelavo knjižničnega gradiva (SPOK). Opravljena je ureditev dodatnih prostorov za SPOK. Priprava na konverzijo bibliografskih baz COBISS na IZUM-u kot pogoj za vzpostavitev enotne dejavnosti SPOK je v zaključni fazi, testna izvedba bo izvršena prve dni septembra. Opravljena je organizacija enotnega poslovanja SPOK: vzpostavitev skupnih nabavnih postopkov, obdelave in inventarizacije, ureditev enotnih šifrantov v sistemu COBISS. Zaradi poenotenja ureditve gradiva v prostem pristopu je steklo preopremljanje gradiva in urejanje enotnih označb za postavitev gradiva v vseh enotah MKL. V okviru strateškega načrta MKL do l. 2012 začenjamo proces oblikovanja strateških ciljev enotne nabavne politike za nakup knjižničnega gradiva.

Delovanje oddelka za informatiko Oddelek za informatiko je v prvem polletju z zunanjimi sodelavci oblikoval Projekt za razpis za izgradnjo informacijskega sistema, pripravljamo tudi razpis za nakup opreme. Prijavili smo se na razpise MK in MVZT za pridobitev dodatnih finančnih sredstev za izgradnjo IS. Uspeli smo pridobiti ustrezno opremo za neprekinitveno napajanje informacijskega sistema ter sredstva za nakup strežniške opreme, dela diskovnega polja ter licenc za vzpostavitev vseh servisov knjižnice. Prav tako smo pridobili sredstva za instalacijo in nastavitev strežniške opreme. MKL zaradi nepopolne IKT opreme žal ne gostuje spletnega portala Kamra. Mentorstvo Pripravljen je bil Pravilnik o prostovoljskem delu in usposabljanju na delovnem mestu, ki na ravni MKL ureja uvajanje v delo novo zaposlenih delavcev, študentov na študijski praksi, prostovoljcev in delo njihovih mentorjev. Pravilnik obsega vse potrebne dokumente: dogovor o prostovoljnem delu, evidenco mentorskih ur, podatke o prostovoljcu, vprašalnik za prostovoljce, program usposabljanja, pogodbo o mentorskem delu ter seznam mentorjev v MKL. Pravilnik je sprejela direktorica po potrditvi na strokovnem kolegiju MKL. Knjižničarji, ki bodo mentorji prostovoljcem v svojih enotah, so poenoten program dobro sprejeli. V mentorski program so bili vključeni novo zaposleni in prostovoljci, ki so opravljali delo v različnih enotah MKL, večinoma z namenom pristopiti k strokovnemu izpitu. Nekateri prostovoljci so že uspešno opravili strokovni izpit, ostali pa nameravajo pristopiti jeseni. Knjižnica sodeluje z Inštitutom Republike Slovenije za rehabilitacijo in tako deluje kot partner v poklicni rehabilitaciji za dva rehabilitanta. Kandidati za prostovoljno delo prihajajo k nam po lastni iniciativi, nekatere napoti Zavod za zaposlovanje in pri nas opravljajo usposabljanje na delovnem mestu. Delo s prostovoljci obsega izobraževanje, praktično spoznavanje z delom v knjižnici ter specifične naloge posameznih oddelkov in servisov.

Maja 2009 so bili na praksi v MKL študentje bibliotekarstva in študentka FDV. Program prakse je prvenstveno potekal v KB in v KOŽ; praktikanti so obiskali vse večje enote MKL. Tovrstno povezovanje z Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo pri Filozofski fakulteti v Ljubljani načrtujemo tudi v prihodnje. Prijave na razpise Razpis JAK (JR1-KNJIGA-2009) za promocijo branja: prijavljenih šest projektov in potrjeno šest projektov. Razpis MK (JPR23-KOP-2009) za izbor kulturnih projektov ter projektov nakupa informacijske in komunikacijske opreme za potrebe splošnih knjižnic: prijavljeni trije projekti, potrjen en projekt. Razpis MVZT (JR 430-76/2008) za sofinanciranje vzpostavitve brezžičnih omrežij EDUROAM v knjižničnih okoljih in javnih raziskovalnih zavodih: prijavljen projekt za vse območne enote MKL. Center vseživljenjskega učenja Ljubljana / CVŽU Ljubljana MKL je konzorcijski partner v projektu CVŽU, ki ga je razpisalo MŠŠ v okviru Evropskih socialnih skladov za obdobje 2008-2013. Prijavitelj in nosilec projekta v LUR je CDI Univerzum. MKL koordinira mrežo in izvaja svetovanje za 8 Točk vseživljenjskega učenja v splošnih knjižnicah LUR: MKL (Knjižnica Šiška, Knjižnica Bežigrad, Knjižnica J. Mazovca in Knjižnica Otona Župančiča), Matična knjižnica Kamnik, Knjižnica I. Cankarja Vrhnika, Knjižnica Litija in Knjižnica Domžale. Projekt je zelo uspešen in bo trajal pet let. V obdobju od 1.1.2009 do 30.6.2009 smo na vseh točkah vseživljenjskega učenja v mreži vzpostavili svetovalno dejavnost. Za udeležence smo organizirali računalniške in jezikovne tečaje, ustvarjalne delavnice, predavanja in delavnice s področja zdravja in osebne rasti. Za mentorje v TVŽU smo organizirali usposabljanje v okviru EU projekta Easy. Ker je eden od ciljev projekta tudi vključevanje ranljivih skupin v procese vseživljenjskega učenja, smo oblikovanju vsebin zanje posvetili še dodatno pozornost. V Tednu vseživljenjskega učenja smo izvedli skupno akcijo točk pod naslovom »Kako knjižničarji pomagamo iskalcem zaposlitve« (delavnice, predavanja in razstave gradiva, vse prilagojeno za brezposelne). Starejšim udeležencem so prilagojeni nekateri tečaji za osnove računalništva in tečaji tujih jezikov za začetnike. ORGANIZACIJA

MKL Knjižnica Jožeta Mazovca MKL Knjižnica Bežigrad MKL Knjižnica Šiška MKL KOŽ Enota Nove Poljane Knjižnica Domžale Cankarjeva knjižnica Vrhnika Matična knjižnica Kamnik Knjižnica Litija Načrtovano na vsaki TVŽU

1. 1. do 30. 6. 2009 št. št. ur udeležencev 517 199 478 139 459 131,5 100 91 496 181,5 584 198 640 344 340 119,5 120 144

Easy / Easy to Join – Education -Inclusion for all

Projekt Easy je za obdobje 2008-2010 prijavilo 10 partnerjev iz 5 držav (Nemčije kot prijaviteljice, Finske, Turčije, Bolgarije in Slovenije). Poteka v okviru Programa vseživljenjskega učenja ''Grundtvig – Multilateralni projekti''. Iz vsake države sodelujeta dva partnerja: zasebni ponudnik izobraževanja odraslih in nevladna oziroma neprofitna ustanova. Iz Slovenje sta to Glotta Nova in MKL. Namen projekta je oblikovanje modela izobraževanja zaposlenih prek na delovnem mestu v NGO, ki bodo izvajali učne aktivnosti neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja za končne uporabnike. 15. in 16. januarja je potekalo prvo srečanje partnerjev v Helsinkih. 14., 15., 15. in 22. aprila je potekalo izobraževanje izobraževalcev (Glotta Nova), 8., 9., 15. in 16. junija pa coaching prek zunanjega izvajalca. Pričele so se priprave za izvedbo 15 učnih aktivnosti (5 v obliki neformalnega izobraževanja in 10 v obliki priložnostnega učenja), ki jih bomo v okviru projekta testirali v MKL. ENTITLE / Europe's New Libraries Together in Transversal Learning Environments Knjižnica sodeluje kot pridruženi partner v projektu ENTITLE / Lifelong Learning, multilateral project, ki ge je 13 partnerjev (v Sloveniji je koordinator NUK) iz 12 držav (trajanje: 24 mesecev) prijavilo v okviru programa Vseživljenjsko učenje, prečnega programa »Širjenje dobre prakse«. V okviru projekta je knjižnica izvedla nacionalno raziskavo o dejavnostih izobraževanja uporabnikov v splošnih knjižnicah (do konca junija 2008) in je sodelovala kot testna knjižnica v preverjanju orodja GLOs za merjenje uspešnosti izobraževanja uporabnikov. Testiranje GLOs v MKL je bilo predstavljeno na nacionalni konferenci čeških splošnih knjižnic 21. maja v Pragi in na strokovnem posvetu slovenskih splošnih knjižnic 8. junija v Ljubljani.

KNJIŽNIČNA MREŽA IN PROSTOR

Knjižnična mreža

- Knjižnica Bežigrad, Einspielerjeva 1, Ljubljana Knjižnica Glinškova ploščad, Glinškova ploščad 11a, Ljubljana Knjižnica dr. France Škerl, Vojkova 87a, Ljubljana Knjižnica Savsko naselje, Belokranjska 2,Ljubljana Knjižnica Črnuče, Dunajska 367, Ljubljana - Knjižnica Jožeta Mazovca, Zaloška 61, Ljubljana Knjižnica Polje, Zadobrovška 1, Ljubljana – Polje Knjižnica Fužine, Preglov trg 15, Ljubljana Knjižnica Zalog, Zaloška 220, Ljubljana Knjižnica Jarše, Clevelandska 17–19, Ljubljana - Knjižnica Otona Župančiča, Kersnikova 2, Ljubljana Knjižnica Poljane, Zarnikova 3, Ljubljana Knjižnica Nove Poljane, Povšetova 37, Ljubljana Knjižnica Kolodvor, Trg osvobodilne fronte 10, Ljubljana Potujoča knjižnica s postajališči - Knjižnica Prežihov Voranc, Tržaška 47/a, Ljubljana Knjižnica Rudnik, Dolenjska c. 11, Ljubljana Knjižnica Brdo, Brdnikova 14, Ljubljana Knjižnica Grba, Cesta na Brdo 63, Ljubljana Knjižnica Ig, Ig Knjižnica Dobrova, Dobrova Knjižnica Šentjošt, Knjižnica Polhov Gradec, Knjižnica Škofljica, Škofljica Knjižnica Velike Lašče, Velike Lašče Knjižnica Rob, Knjižnica Horjul, Horjul Knjižnica Brezovica Knjižnica Podpeč, Podpeč Knjižnica Rakitna, Knjižnica Notranje Gorice - Knjižnica Šiška, Trg komandanta Staneta 8, Ljubljana Knjižnica Šentvid, Prušnikova 106, Šentvid Knjižnica Gameljne, Srednje Gameljne 50, Ljubljana – Šmartno Knjižnica Vodice, Škofjeloška cesta 7, Vodice - Slovanska knjižnica, Einspielerjeva 1, Ljubljana Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Brezovica je z novimi prostori in razširjeno dejavnostjo februarja 2009 postala profesionalna knjižnica. Knjižnica Šiška V skladu s sklepom občinskega sveta občine Medvode, je s 1.4.2009 Knjižnica Medvode začela poslovati kot samostojen javni zavod. Z istim dnem se je mreža MKL – Knjižnice Šiška

zmanjšala za imenovano enoto. Knjižnica Medvode je vključena v mrežo splošnih knjižnic osrednjeslovenske regije, ki jo kot OOK koordinira MKL. 2

Knjižnični prostor

Knjižnica Prežihov Voranc V februarju 2009 je pričela z delovanjem nova knjižnica Brezovica, za katero je občina Brezovica uredila nov knjižnični prostor v izmeri 163,37 m2 nad prostori trgovine Mercator na Podpeški cesti 2 na Brezovici. S tem je nekdanja amaterska knjižnica, ki je delovala v prostorih krajevnega zaklonišča, postala profesionalna enota. Prostori knjižnice Dobrova (podstrešna mansarda) v stavbi na ulici Vladimirja Dolničarja 2 so z leti postali pretesni in neustrezni za izvajanje knjižnične dejavnosti, predvsem iz vidika varnosti. Občina Dobrova - Polhov Gradec je na ponovno opozorilo Mestne knjižnice Ljubljana o možnosti zaprtja knjižnice zaradi neustreznih prostorskih pogojev, obljubila, da bo obstoječe prostore knjižnice Dobrova preuredila in tako zagotovila varne pogoje za izvajanje knjižnične dejavnosti.

DEJAVNOSTI KNJIŽNICE

Pridobivanje gradiva

Koncept nabave knjižničnega gradiva MKL za 2009 je zagotavljanje ustreznega prirasta založniških novosti v vseh 36 enotah knjižnične mreže po kriterijih za splošne knjižnice. Pri tem sledimo naslednjim ciljem nabavne politike: - Dvigati kakovost knjižnične zbirke z nadomeščanjem izrabljenega gradiva z novimi izdajami ter z zamenjavo zastarelih vsebin z novimi deli. - Zagotoviti ustrezno število izvodov knjižničnega gradiva glede na potrebe in pričakovanja uporabnikov za čimbolj uravnovešen obrat vsega gradiva od sedanjega povprečja 3,4 na načrtovano vrednost 3. - Oblikovanje kakovostne zbirke, prilagojene potrebam lokalnega okolja in regije. - Zadovoljevanje potreb različnih ciljnih skupin uporabnikov v okolju. - Oblikovanje knjižnične zbirke, prilagojene posebnim skupinam uporabnikov. - S stalnim spremljanjem slovenske založniške produkcije vključiti v nabavo večino kakovostnih izdaj slovenskih založb in kakovostna dela samozaložnikov. - Vključiti v nabavo večino kakovostnih del slovenskih avtorjev in prevodov tujih del, ki jih subvencionira MZK RS. - S poudarkom na nabavi večine del slovenskih avtorjev našim uporabnikom omogočiti seznanjanje s trendi v sodobnem slovenskem leposlovju. - Spremljanje in seznanjanje ter zbiranje in evidenca domoznanskega gradiva za celotno lokalno mrežo. - Lokalne skupnosti in zainteresirane posameznike vključiti h konstruktivnemu sodelovanju pri zbiranju domoznanskega gradiva. - Zagotoviti dovolj veliko število izvodov aktualnega gradiva. - S pestrim in kakovostnim izborom gradiva z pridobiti nove uporabnike knjižnice. Prirast knjige

serijske p.

5428 5197 6912 9839 5131 1646 1363 35.516

KB KJM KOZ KPV KŠ SK Potujoča k. MKL SKUPAJ

neknjižno g. 166 318 884 524 52 218 7 2169

SKUPAJ 1078 862 1311 2274 691 18 259 6493

6672 6377 9107 12637 5874 1882 1629 44.178

Prirast gradiva po UDK in namembnosti (monografije) 0

za mlad. za odr. Skupaj

82P

82L

SKUPAJ

1700

2009

180

368

449

624

179

2217

264

4497

204

392

119

539

683

185

3917

288

6506

KJM

za mlad.

533

1533

2378

181

271

330

279

2233

229

3781

198

323

146

411

812

103

3766

262

6159

236

1530

2060

330

230

763

119

574

1406

350

2675

421

7047

374

246

803

175

636

1642

395

100

4205

433

9107

135

144

175

515

3108

4263

112

459

400

205

784

1811

191

148

3210

465

7850

180

460

535

349

959

2326

233

148

6318

535

12113

106

151

1671

2164

211

247

327

717

1721

187

3658

241

295

105

433

868

3392

219

5822

110

251

733

319

1646

110

251

733

319

1646

143

634

897

141

357

732

119

284

991

1629

223

315

413

543

1637

143

10176

177

13771

634

1400

297

2333

534

2571

5077

763

535

13146

1921

29211

857

1497

332

2648

947

3114

6714

906

547 23322

2098

42982

za odr. Skupaj

KOZ

za mlad. za odr.

Skupaj

KPV

za mlad. za odr.

Skupaj za mlad.

KŠ

za odr. Skupaj za mlad.

za odr. Skupaj

Potujoča

za mlad. za odr.

Skupaj

SKUPAJ

za mlad. za odr.

MKL SKUPAJ

Delo z uporabniki

2.1

Članstvo Članstvo

KB KJM KOZ KPV KŠ SK Potujoča k. MKL SKUPAJ

novo vpisani člani 1270 976 2213 1942 1536 286 89 8312

aktivni člani 12199 15301 20476 17483 16217 983 1305 83.964

2.2

Obisk Obisk izposoja na dom

KB KJM KOZ KPV KŠ SK Potujoča k. MKL SKUPAJ

88832 82244 141630 133788 113211 1089 4860 565.654

drugo

izposoja v knjižnici*

obisk prireditev

44 49 1123 26 38 2018 2 3300

3012 4496 7458 6980 4608 870 0 27.424

SKUPAJ internet

servisi

6113 7759 76605 10666 16474 5751 0 123.368

0 0 3598 0 0 0 0 3598

98001 94548 230414 151460 134331 9728 4862 723.344

* - podatek vključuje le tiste uporabnike, ki so bili registrirani v sistemu COBISS. 2.3

Izposoja gradiva

KB KJM KOZ KPV KŠ SK Potujoča k. MKL SKUPAJ

2.4

knjige 291878 265406 453962 438665 512648 2882 29171 1.988.217

Izposoja gradiva na dom serijske p. neknjižno g. 7014 100640 3491 46670 13042 161320 10784 110845 5436 78705 60 12 3 8623 39.830 50.6125

SKUPAJ 399532 315567 628324 560294 596789 2954 37797 2.541.1257

Obisk spletne strani (od 1. aprila 2009)

Število obiskov Število ogledov strani Število unikatnih obiskovalcev Povprečen čas obiska strani

96.744 260.038 (2.69 ogledov strani/obisk) 35.049 1,54 minute

Odstotek obiskovalcev, ki so si ogledali samo prvo, vstopno stran je 56,16%. Viri obiska Direkten obisk Spletni iskalniki (Google, Najdi.si) Strani z povezavo na našo stran Slovenija Zahodna Evropa Severna Evropa Severna Amerika

41.305 28.226 27.213 95.905 293 139 61

42,70% 29,18% 28,13% 99,10% 0,30% 0,14% 0,06%

Strani so si sicer ogledali obiskovalci iz 58 držav.

Število ogledov posameznih strani /index.php /index.php/enote /index.php/cobiss-katalog /index.php/enote-center /index.php/moja-knjiznica

105.003 13.199 10.844 7.038 6.166

40,38% 5,08% 4,17% 2,71% 2,37%

64.174 28.613 1.109

66,33% 29,58% 1,15%

Tehnologije uporabljene ob obisku Internet Explorer / Windows Firefox / Windows Firefox / Linux

Obiskovalci so sicer uporabljali še brskalnike Chrome, Safari, Opera in operacijske sisteme Macintosh in SymbianOS (mobilni telefoni). 3

Izobraževanje

3.1

Izobraževanje uporabnikov

Knjižnica Bežigrad Knjižnična vzgoja poteka na vseh nivojih od vrtca do srednje šole ter vključuje tudi zainteresirane odrasle. Voden obisk knjižnice smo organizirali za 86 predšolskih otrok. Iz bežigrajskih osnovnih šol je v okviru projekta Rastem s knjigo knjižnico obiskalo 331 sedmošolcev ter 46 učencev iz prvega ter 51 iz tretjega razreda. Knjižnico smo predstavili tudi gojencem iz Zavoda za gluhe in naglušne (13 otrok). Na bibliopedagoških urah v knjižnici smo imeli prve letnike Srednje gradbene, geodetske in ekonomske šole Ljubljana (78 dijakov) in prvi letnik Srednje vzgojiteljske šole – smer ples (16 dijakov). Predstavitev knjižnice, mladinskega oddelka in mladinske literature je bila pripravljena za skupino odraslih, ki se izobražujejo za pomočnike vzgojiteljic v vrtcu (17 odraslih). Za vse skupine smo pripravili predstavitev v računalniški obliki ter za osnovnošolce in dijake tudi vprašalnike za praktično delo. Za otroke smo organizirali računalniški tečaj in tečaj izdelave spletne strani. V času počitnic smo za osnovnošolce pripravili tedenske ustvarjalne delavnice ter posebno delavnico ob glasbeni razstavi Stabat Mater na temo izdelovanja glasbenih instrumentov. V okviru informacijskega opismenjevanja je bilo izvedenih 78 ur računalniškega izobraževanja, ki se ga je udeležilo 54 starejših članov. V šolskem letu 2008/2009 smo organizirali 30-urni začetni tečaj italijanskega jezika, 30-urni nadaljevalni jezikovni tečaj 1. stopnje in 30-urni nadaljevalni tečaj italijanskega jezika 2. stopnje za starejše uporabnike knjižnice. Točko vseživljenjskega učenja je v prvem polletju obiskalo 96 članov. Največ zanimanja je bilo za učenje računalniških programov in učenje tujih jezikov, nekaj udeležencev je uporabljalo tudi spletno učenje. Dvakrat mesečno je bila v Točki VŽU prisotna mentorica iz MKL. Knjižnica Jožeta Mazovca Izobraževanje v okviru programa TVŽU je obsegalo delavnice za rabo računalnikov in računalniških orodij, ter delavnice poslikav svile in blaga, izdelovanje predmetov: izjemno odmevno je bilo učenje angleščine . Vse delavnice so bile polno zasedene na osnovi predhodnih prijav.

Strokovna predavanja alternativne medicine in duhovnosti v Knjižnici Fužine vsako leto povečuje obisk, tako, da je treba iskati večje prostore. Predavanja so zanimiva in vzpodbujajo branje gradiva, ki ga ob predavanjih ponudimo. Knjižnica Otona Župančiča Izpostavili bi zanimivo neformalno obliko izobraževanja mladih, to je projekt ''Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz: Znameniti Slovenci in njihove spominske hiše'', ki ga pripravlja in koordinira Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo s sodelovanjem muzealcev, slovenskih splošnih knjižnic, osnovnih šol, z galerijami ter s Turistično zvezo Slovenije. Projekt je dostopen kot tiskani vprašalnik (ilustrirana brošura), vsak mesec pa še na spletni strani projekta in prek mobilnih telefonov 3G. Sprotni sklopi so objavljeni tudi v reviji PIL in na TV (Enajsta šola - Oddaja za radovedneže). Mega kviz je reševalo 12.245 otrok. Njihovo število ni zajeto v tabelah. Knjižnica Šiška V KŠ največjo pozornost posvečamo mladim uporabnikom. Kot knjižnica, ki se ponaša s posebno kinološko zbirko, smo nekaj izobraževalnih dejavnosti za mlade posvetili kinologiji. 1x mesečno prirejamo »Kinološke urice«, katerih namen je seznaniti otroke s kinološko kulturo: izbira primerne pasme, različni vedenjski vzorci v odnosu človek - otrok - pes, odgovornost, ki jo lastništvo psa prinese, predstavitev različnih pasem…. Poleg tega smo prirejali tudi bralne urice z Galom. Gre za čisto novo obliko dejavnosti, ki poteka z izšolanim terapevtskim psom. Otrokom se najprej pove ljudska pravljica, ki ji sledijo aktivnosti z izšolanim terapevtskim psom. Vpeljevanje psa na ure pravljic je pri naših mladih obiskovalcih naletelo na izredno pozitiven odziv in je zanimanje tako veliko, da so potrebne predhodne prijave. Otrokom, ki so imeli strah pred psi, pa je Gal pomagal, da so se strahov znebili. Slovanska knjižnica V Slovanski knjižnici izobraževanje uporabnikov med drugim zajema tudi vodene oglede knjižnice. Ti po vnaprejšnji najavi potekajo za srednješolsko mladino, študente in druge zainteresirane skupine. Zanimanje je za dva tipa obiskov, in sicer za ogled knjižnice kot sodobno opremljene in urejene »zgodovinske« ustanove z bogato zbirko historičnega gradiva ter za tako imenovano »šolsko uro v knjižnici« (predstavitev knjižnične dejavnosti v splošnih okvirih, ogled specialnih zbirk ter načini iskanja gradiva in informacij v knjižnici). Uporabnikom je na voljo tudi individualno usposabljanje, in sicer za iskanje po računalniškem katalogu (COBISS), uporabo mikročitalcev, preslikavanje gradiva in iskanje po spletnih podatkovnih bazah. Za to vrsto izobraževanje vnaprejšnja prijava ni potrebna.

KB KJM KOZ KPV KŠ SK Potujoča k. MKL SKUPAJ

št. ur 102 492 127 143 4 868

mladina št. udel. 701 2380 2132 2307 70 7590

Izobraževanje uporabnikov odrasli št. ur št. udel. 403 201 205 522 216,5 1227 74 313 135,5 485 15 90 1049 2838

št. ur 505 205 708,5 201 278,5 19 1917

SKUPAJ št. udel. 902 522 3607 2445 2792 160 10428

Izobraževanje uporabnikov KB oblika bibliopedagoško delo vodeni ogledi razstav tečaji

delavnice

drugo

SKUPAJ

KJM

KOZ

KPV

KŠ

Potujoča

št. prir.

št. ud.

št. prir.

št. ud.

št. prir.

št. ud.

št. prir.

št. ud.

št. prir.

št. ud.

št. prir.

št. ud.

št. št. Prir ud.

621

192

3285

1464

1765

1675

101

433

166

240

SKUPAJ št. prir.

št. ud.

467

8880

129

706

294

za mladino za odrasle za mladino za odrasle za mladino za odrasle za mladino za odrasle za mladino za odrasle za mladino

413

676

452

793

265

184

270

143

296

659

197

367

217

843

129

312

542

485

316

801

103

315

530

701

238

4021

492

2380 113

2132

132

2307

1032

11611

za odrasle

266

201

502

202

1227

313

200

547

2531

321

902

246

4523

694

3607

145

2445

134

2395

270

1579

14142

MKL SKUPAJ

3.2 Izobraževanje knjižničarjev slovenskih knjižnic, študentov bibliotekarstva in prostovoljcev Interno izobraževanje uredniškega odbora spletne strani MKL Spletna stran Mestne knjižnice Ljubljana je pričela delovati s prvim aprilom 2009 na naslovu www.mklj.si. Stran temelji na dinamičnem upravljalniku vsebin Joomli. Začetne vsebine sta pripravila avtor in administrator spletne strani Aleš Jamšek ter glavni urednik Aleš Klemen. Ustanovljen je bil uredniški odbor spletne strani, ki skrbi za ažurno objavljanje statičnih in dinamičnih vsebin. Uredniški odbor je sestavljen iz predstavnikov posameznih območnih enot Mestne knjižnice Ljubljana, ki bodo skrbeli za posamezne, vnaprej določene segmente spletne strani. Pred izobraževanjem se je uredniški odbor sestal 12.2. in 8.4.2009. Izobraževanje za uporabo dinamičnega upravljalnika vsebin Joomla in urejanje spletne strani MKL je bil organiziran v dveh sklopih. Za potrebe izobraževanj je bila pripravljena testna baza, ki je bila strukturno in vsebinsko identična delujoči spletni strani. Prvi sklop je potekal 20.4.2009. Sodelujoči so se seznanili z elementi dinamičnega upravljalnika vsebin, izveden je bil pregled strukture in gradnikov spletne strani, izvedeni so bil praktičen primeri dodajanja in spreminjanja statičnih in dinamičnih vsebin. V času med prvim in drugim izobraževanjem so bili sodelujoči pozvani k vnašanju vsebin v testno bazo. Drugi sklop je potekal 8.5.2009. Izveden je bil pregled vnesenih vsebin v testno bazo, preko diskusije so bili podani odgovori na vprašanja, ki so se sodelujočim porajala tekom uporabe dinamičnega upravljalnika vsebin. 19

Knjižnica Bežigrad V mesecu marcu smo imeli na obisku študente prvega letnika bibliotekarstva, ki smo jim predstavili strokovno bibliotekarsko delo in postavitev knjižnične zbirke v prostem pristopu. Obvezno tritedensko delovno prakso sta v mesecu maju opravila dva študenta bibliotekarstva. Od meseca januarja pri delu v Knjižnici dr. Franceta Škerla in v Knjižnici Bežigrad pomaga prostovoljka, ki želi opravljati strokovni izpit iz bibliotekarske stroke. Knjižnica Otona Župančiča Posebno obliko neformalnega izobraževanja strokovnih delavcev predstavljajo strokovne srede, ki jih oblikuje in organizira Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo že od 1972 leta dalje. Izvajajo se enkrat na mesec za knjižničarje v osnovnošolskih in splošnih knjižnicah. Strokovnih sred se udeležuje povprečno 70 knjižničarjev na mesec. Knjižnica Prežihov Voranc Za študentke 3. letnika Oddelka za bibliotekarstvo smo pripravili predstavitve in oglede knjižnic znotraj mreže KPV. 15. maja 2009 je pričela z delom prostovoljka, njeno izobraževanje je potekalo po enotnem Programu usposabljanja za prostovoljce v MKL. Pomoč in mentorstvo smo nudili tudi novo zaposlenima sodelavkama Maji Car (bibliotekarka), Poloni Maček (knjižničarka) ter Aleksandri Klokočovnik (bibliotekarka). Knjižnica Šiška V KŠ smo v maju v okviru strokovnih sred gostili mladinske knjižničarje iz vse Slovenije na zaključnem srečanju. V okviru srečanja smo predstavili prostore in dejavnost predvsem mladinskega oddelka, ki je v novih prostorih zaživel s številnimi novimi dejavnostmi. Nato smo kolege popeljali na ogled novo nastale Knjižnice Medvode. Srečanje je potekalo v sproščenem vzdušju, kar je dodatno vzpodbudilo živahno izmenjavo izkušenj in mnenj. Prav zaradi tega so tovrstna srečanja nadvse koristna.

KB KJM KOZ KPV KŠ SK Potujoča k. MKL SKUPAJ

knjižničarji št. ur št. udel. 51 5 41 521 5 65 97 591

Izobraževanja študenti bib. prostovoljci št. ur št. udel. št. ur št. udel. 242 28 60 1 8 3 453 1 8 84 5058 12 23 4 470 2 8 3 408 1 3 3 24 6 316 131 6449 17

SKUPAJ št. ur št. udel. 302 29 512 9 5107 617 493 6 421 69 3 3 24 6 6862 739

Prireditve

Knjižnica Bežigrad Med razstavami, ki so bile najprej na ogled v območni Knjižnici Bežigrad, izpostavljamo naslednje (izbor in predstavitev razstav pripravila Tatjana Pristolič): Namesto rož: Svetlana Makarovič MKL, Knjižnica Bežigrad, januar/ februar 2009 Z razstavo Namesto rož, poimenovano po istoimenski zbirki šansonov Svetlane Makarovič, smo se ob sedemdesetletnici ustvarjalke na simbolični ravni poklonili najpomembnejši pesnici druge polovice 20. stoletja v slovenskem prostoru. Skozi razstavljena gradiva in v

vizualno privlačni podobi smo prikazali avtoričino dolgoletno literarno ustvarjanje na treh ravneh: ustvarjalni, osebni in družbenokritični ravni njenega udejstvovanja. Poleg knjižnih izdaj so si obiskovalci lahko ogledali tudi gradiva na glasbenih nosilcih ter zgoščenke šansonov Svetlane Makarovič - slednje smo uporabili tudi kot glasbeno podlago k razstavi. Moj pogled, razstava fotografij nagradnega natečaja MKL, Knjižnica Bežigrad, marec/april 2009 V mesecu aprilu 2009 smo v preddverju knjižnice pripravili razstavo del, prispelih na fotografski nagradni natečaj Moj pogled na temo knjig – branja – učenja – življenja, ki smo ga v Knjižnici Bežigrad organizirali v mesecu marcu. S fotografskim natečajem, ki je prvi v ciklu podobnih, smo želeli mlade vzpodbuditi k raziskovanju tem, s katerimi se srečujejo pri svojem vsakodnevnem življenju in jih pozvali k angažiranemu kulturnemu udejstvovanju, obenem pa smo prispela dela v obliki razstave vključili v vsakodnevni utrip knjižnice. Na nagradnem natečaju so lahko sodelovali mladi do 26. leta, ki so svoje fotografije poslali do 31. marca 2009 na spletni naslov knjižnice. Žirija je med prispelimi fotografijami izbrala tri nagrajence in jim podelila tri nagrade: darilni bon za udeležbo na fotografskem tečaju National Geographica Založbe Rokus Klett in dve knjižni nagradi, ki ju je prispevala Knjigarna Konzorcij. Stabat Mater – ob 200. obletnici smrti Josepha Haydna MKL, Knjižnica Bežigrad, maj/junij 2009 V letu 2009 slavimo vrsto obletnic velikih skladateljev: Henryja Purcella, Franza Xaverja Richterja, Georga Friedricha Händla, Josepha Haydna, Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Louisa Spohra, Isaaca Albeniza, Radovana Gobca, Boga Leskovica, Heitorja Villa-Lobosa in Bohuslava Martinuja. V maju in juniju smo jih v MKL, Knjižnici Bežigrad predstavili v okviru osrednje razstave z naslovom Stabat Mater – 200. obletnica Haydnove smrti. V sklopu razstave so v razstavnem prostoru in v dvorani Knjižnice Bežigrad potekale številne prireditve: glasbeni nastopi vokalistov in instrumentalistov, predavanja strokovnjakov s področja glasbe, otroška delavnica na temo izdelave glasbenih inštrumentov in improvizacijski večer srednješolske improlige. V Knjižnici Glinškova ploščad smo v okviru likovnih razstav predstavili ilustratorko Andrejo Gregorič, imeli lutkovno razstavo skupine iz Hiše otrok in umetnosti ter predstavitev fotografij mlade umetnice Ajde Zorko. Na literarnem večeru smo gostili znanega mladega pisatelja: Pogovor z Goranom Vojnovićem MKL, Knjižnica Bežigrad, 21. april 2009 Literarni pogovor s pisateljem, nagrajencem Prešernovega sklada, režiserjem in scenaristom, publicistom in pisateljem Goranom Vojnovićem smo organizirali v okviru slovenskih dni knjige 2009. Avtorjev prvenec Čefurji Raus je izšel leta 2008 pri Študentski založbi in je kmalu postal slovenska bralna uspešnica, še bolj bran in iskan pa je postal v letošnjem letu zaradi policijske ovadbe in dodelitve nagrade Prešernovega sklada. Literarni večer s številčno udeležbo je odprl marsikatero vprašanje o sami knjigi, priseljencih, stereotipih ter utripu v urbanih naseljih v prestolnici danes. Pogovor je vodila Tatjana Pristolič. Knjižna doživetja – literarne pogovore o izbranem literarnem delu vodi zunanja sodelavka, psihologinja Tanja Grunfeld. Potekali so enkrat mesečno od januarja do maja. V dvorani Knjižnice Bežigrad so potekala izobraževalna predavanja, ki so bila v osmih primerih združena tudi s predstavitvijo avtorja novih del, dvakrat pa smo imeli strokovno predavanje ob razstavi Stabat Mater, posvečeni glasbeni tematiki.

Potopisna predavanja smo organizirali enkrat mesečno v Knjižnici Bežigrad in v Knjižnici dr. Franceta Škerla. V dvorani Knjižnice Bežigrad je potekala okrogla miza z naslovom »Elektronske knjige in bralniki v splošni knjižnici«, ki jo je organizirala mag. Mateja Ločniškar Fidler. Najmlajši so obiskovali pravljične urice v vseh enotah Knjižnice Bežigrad ter si ogledali lutkovno predstavo senčnega Gledališča Žarnica in Mišje zgodbe Lutkovne skupine Bobek v Knjižnici Glinškova ploščad. Za starše smo pripravili predstavitev novih knjig za otroke. Knjižnica Jožeta Mazovca Med prireditvami za otroke in mladino so najobsežnejše oblike ure pravljic, ki jih v programskem letu izvajamo samostojno s poprečno eno gostjo. Pravljice tudi sami prevajamo in skrbimo za pestro izbiro enkrat tedensko v vsaki knjižnici. Strokovna sodelavka v okviru posebnega projekta vodi ure pravljic in druge spremljajoče dejavnosti tudi za skupino šolskih otrok in opravlja raziskovalno delo v okviru specialističnega študija. Filmska šola za predšolske in posebej šolske otroke je nova oblika filmske vzgoje, ki si počasi utira pot z namenom pravilne in kakovostne izposoje filmskega gradiva . Projekt »Berem, rastem, se učim» je obsežen, načrtovan projekt spoznavanja, analiziranja in popularizacije knjižnih naslovov za odrasle bralce. Skupini se srečujeta dvakrat mesečno in vsak naslov tudi predstavita na spletni strani z namenom vzpodbuditi tudi druge bralce in člane k branju. Ciklus strokovnih predavanj s področja alternativne medicine in duhovnosti za odrasle bralce oziroma člane, kjer sodelujejo zunanji sodelavci in predavatelji, je zbudil ogromno zanimanje. Program slikarskih razstav je namenjen predstavitvi ustvarjalnosti občanov ne glede na njihovo profesionalnost in z načrtovanimi predstavitvami in odprtji daje vedno večji delež k uveljavljanju knjižnice kot kulturnega središča. Knjižnica Otona Župančiča Škotski dnevi Predavanje Damjana Končnika: predstavitev stare in nove kulture te izjemne dežele: od stoječih kamnov v Callanishu, utrdb, ki so značilne za škotske otoke, neolitska naselja, izjemne grobnice do dosežkov velikih škotskih znanstvenikov in piscev. Predstavitev Katarine Juvančič: škotska folk glasba skozi uho "outsiderja". Škotska ljudska glasba se vse od Lomaxovih folklorističnih terenskih raziskovanj in McCollovih radijskih balad v 50-ih letih 20. stoletja umešča med najbolj poznane glasbene tradicije na svetu, ki pa, tako kot vsake inovativne godbe, ves čas spreminja svojo družbeno-glasbeno podobo, tempo ter smer razvoja. Zadnja desetletja so bila za škotsko folk glasbo še posebej prelomna. Predavanje Tima Gallagherja: Škotski miti in legende: predavanje o škotski zgodovini, mitih in legendah. Škotska ima bogato keltsko zgodovino, staro prek 2000 let, ki sega v čas bogat z vraževernostjo. Ko so nenavadne dogodke »razložili« z izmišljenimi zgodbami, ki so se prek ustnega izročila ohranile do danes. Predavanje je potekalo v angleškem jeziku. Pripravili smo ga v sodelovanju z Gimnazijo Vič v Ljubljani. Glasbeni nastop škotskega dua Doghouse Roses: škotski alternativni folk duo iz Glasgowa Doghouse Roses, ki ga sestavljata Paul Tasker: akustična kitara, mandolina, ustna harmonika in vokal ter Iona Macdonald: vokal, akustična kitara, je oktobra 2008 izdal svoj odmeven prvenec »Where have you been this time?«. Doghouse Roses, je bil letos nominiran za najboljšo glasbeno skupino v veliki Britaniji (Fatea Awards) in dosegel drugo mesto. Literarni večer s Ferijem Lainščkom: Ne povej, kaj si sanjalal

Glavni gost večera je bil Feri Lainšček, ob njem pa nam je o gregorjevem in o slovenski tradiciji zaljubljenosti in ljubezni govorila Dušica Kunaver. Večer ter predstavitev knjige je vodila Manca Košir. Odlomke iz romana je brala Lara Jankovič. Razstava arhitektonskih fotografij '' Podstrešja in nadzidave na Dunaju'' Razstava fotografij arhitekture podstrešij in nadzidav v mestnem jedru Dunaja je pripravila arhitektka Violeta Vujović-Salhofer. Prikazala je najzanimivejše primere tovrstne gradnje: od rekonstruiranih baročnih podstrešij, prek modernih in prilagojenih rešitev, do zelo drznih projektov. Igrarium 2009 Družabni dnevi namiznih iger, stripa, filma in glasbe, ki smo jih pripravili v sodelovanju z društvom Stratosfera, Impro Ligo, s Striparnico Buch, Stripburgerjem, s. trgovino Črna Luknja in Prometejem d.o.o. Družabni dnevi so potekali tri dni od jutra do večera. Z Igrariumom 2009 smo želeli pritegniti predvsem mlade od 15 do 24 let; saj je bil pomemben poudarek prireditve na pristnem osebnem druženju, in ne na virtualni/ internetni, računalniški socializaciji. Del programa je bil namenjen tudi najmlajšim (od 5 do 10 let) v obliki namiznih iger.. Vse tri dni (od četrtka do sobote) je poleg igranja namiznih iger potekal poseben program za obiskovalce; vrstila so se predavanja, predstavitve, delavnice, okrogle mize in zanimive razstave iz sveta namiznih iger, stripa, risanega filma. Prireditev je pritegnila več kot 400 obiskovalcev Okrogla miza ''Čutim, vidim, zmorem'' ob 200-letnici rojstva Louisa Brailla Ob 200-letnici rojstva Louisa Brailla, ki je okrog leta 1822 izumil brajlovo pisavo, smo priredili v sodelovanju s Študentsko založbo okroglo mizo, posvečeno vključevanju slepih in slabovidnih v družbo, predstavili pa smo tudi knjižno novost, ki se osredotoča na prilagajanje mestnih površin slepim in slabovidnim – knjigo Andreje Krivic: Čutim, vidim, zmorem. Sejem Informativa09 Knjižnica Otona Župančiča, služba za prireditve, je bila organizatorka predstavitve MKL na sejmu. Servisa Borza znanja in Borza dela sta se predstavila z delavnicama. Sejem je bil namenjen predvsem dijakom in študentom. Na enem mestu so lahko dobili pregled čez vse različne izobraževalne programe, ki so na voljo, od srednjih šol do visokošolskih programov, dodatnega izobraževanja in usposabljanja, jezikovnih tečajev, vseživljenjskega učenja itd. V paviljonu Mestne knjižnice Ljubljana smo predstavili dejavnosti in programe, ki so v knjižnici namenjeni mladim oziroma študentom. Tako smo jim nudili najrazličnejše informativno in promocijsko gradivo Knjižnice Otona Župančiča, Knjižnice Bežigrad in Slovanske knjižnice. Na mladinskem področju izpostavljamo: Prireditve ob mednarodnem dnevu knjig za otroke, kjer smo podelili plakete najbolj priljubljenemu mladinskemu avtorju, ilustratorju in založbi ter prevajalcu najbolj priljubljenega tujega mladinskega dela. Pri izbiri je sodelovalo več kot 20.000 slovenskih otrok. Pripravili smo razstavo o umetniškem delu Saše Vegri. Skupaj z revijo Otrok in knjiga smo obeležili 75-letnico Saše Vegri z organiziranjem simpozija o njenem delu. Z referati so sodelovali: Ciril Zlobec, Niko Grafenauer, dr. Igor Saksida, dr. Marjana Kobe, Darka Tancer Kajnih, dr. Tanja Mastnak in mag. Darja Lavrenčič Vrabec. Zelo zanimivi in popularni so ''literarni sprehodi po Ljubljani'' kot bibliopedagoška oblika namenjena spoznavanju kulturnih ustanov, zgodovine s pomočjo literature, ustvarjalcev, ki imajo svoja spominska obeležja na poti, ter pravljični in igralni uri v mestu.

Knjižnica Prežihov Voranc Grški večer V sredo 1. aprila 2009 ob 16.30 uri je bil v Knjižnici Prežihov Voranc pomemben kulturni dogodek, ki smo ga pripravili v sodelovanju s Slovensko-grškim kulturnim društvom, Grško in Ciprsko ambasado in številnimi uglednimi gosti. Dogodek je imel s tega stališča tudi mednaroden odmev, saj kulturno sodelovanje med Slovenijo in Grčijo postaja že tradicionalno. Večer se je začel z uvodnim predavanjem nemškega profesorja z univerze v Hamburgu dr. Hansa Eideneirja ”Kje v Evropi kulture se nahaja moderna Grčija”. Pozdravni nagovor je imel prof. Valentin Kalan, predsednik Slovensko-grškega kulturnega društva in redni profesor na Filozoski Fakulteti v Ljubljani. Slovesni predstavitvi slovenskega prevoda epa Apolonija Rodoškega-Argonavti je sledil recital odlomkov tega epa, katerega dramaturgijo je pripravila Jera Ivanc. Recital so izvedli dramski igralci Maja Boh, Polde Bibič in Lotos Vincenc Šparovec. Besedo o prevodu in pomenu tega za svetovno literaturo pomembnega literarnega dela je imel prof. Matjaž Babič iz Oddelka za klasično filologijo Filozofske Fakultete v Ljubljani. Recitalu je sledil večerni koncert tradicionalne grške glasbe Tria Vagantes, ki ga sestavljajo Tomaž Šinigoj (violina), Miha Šinigoj (čelo) in vodja tria Boris Šinigoj (kitara). Obiski starejših v Domu za ostarele v Vidmu Knjižnica Velike Lašče že vrsto let vzdržuje stike z varovanci Doma za ostarele v Vidmu. Letos smo jih obiskali že dvakrat. Enkrat skupaj z otroki z vrtca Sončni žarek iz Velikih Lašč. Zaigrali so jim igrico z naslovom Robček, ki jo je priredila Anja Štefan. Knjižnica pa jim je podarila nekaj knjižnici podarjenih in pa odpisanih knjig za njihovo knjižnico. Drugič smo jih obiskali skupaj z učenci petega razreda OŠ Primož Trubar iz Velikih Lašč. Zaigrali so jim igrico Peter Klepec. Njihovega zadovoljstva in navdušenja ni mogoče opisati, to moraš doživeti. Obljubili smo jim, da jih bomo do konca leta še obiskali. Palček Bralček V letu 2009 smo podelili rekordno število priznanj predšolske bralne značke Palček Bralček. Priznanja je prejelo 970 predšolskih otrok, 17 prireditev se je udeležilo 1028 otrok, 97 odraslih, za njih pa je nastopalo 78 nastopajočih. V projekt se je vključilo 20 vrtcev, ki so prijavili 48 skupin otrok. 19 vrtcev je iz našega območja, letošnje leto pa smo sodelovali tudi z Vrtcem Jelka iz Bežigrada, na kar smo še posebno ponosni. Na 17 prireditvah je nastopilo 78 nastopajočih. Od tega je sedem prireditev vodila sodelavka Marija Mazi, pripovedovala je dve pravljici O žabjem princu in o Čarovnici Zgagici. Na treh prireditvah je nastopal pravljičar in lutkar Boris Kononenko s svojo priredbo pravljice Zlatorog. Osnovnošolci iz osnovne šole BIČEVJE so imeli dva nastopa z gledališko prestavo, prav tako so imeli dva nastopa osnovnošolci iz osnovne šole HORJUL z lutkovno predstavo, po enkrat pa so nastopali osnovnošolci iz osnovne šole VIČ, osnovne šole Preserje in osnovne šole Ig. Knjižnica Šiška V KŠ smo v letu 2009 uvedli kar nekaj povsem novih prireditev za mladino, med njimi »Afriške pripovedke« in »Pravljico v angleškem jeziku«. Preko afriških pripovedk seznanjamo otroke z drugačnimi kulturami in s prvimi koraki medkulturnega dialoga. Pripovedka nam služi kot iztočnica za pogovor o afriški kulturi. Glavne osebe v afriški pripovedki so drugačne, počnejo drugačne stvari, živali, ki nastopajo, so eksotične in nenavadne, njihov način življenja popolnoma drugačen, njihov materialni svet

minimalističen…, vse to otroci počasi, iz pripovedke v pripovedko spoznavajo in se seznanjajo s svetom, ki je bistveno drugačen od sveta, ki ga poznajo. Za vse tujce, ki slovenščine ne razumejo in za vse tiste otroke, ki se radi preizkušajo v razumevanju angleškega jezika, prirejamo »Pravljico v angleškem jeziku«. Poleg pravljice se udeleženci seznanijo tudi z angleško kulturo, kulinariko, mitologijo… Nemalokrat se zgodi, da se pravljične urice udeležijo tudi odrasli, ki si želijo osvežiti poznavanje angleščine. V letu 2009 smo tudi prireditve za odrasle zelo popestrili. Poleg dobro utečenih in obiskanih potopisnih predavanj smo v okviru TVŽU organizirali različna predavanja in srečanja z ustvarjalci. Tako so se npr. v ciklu treh predavanj o spomladanskih zdravilnih zeliščih obiskovalci seznanili z različnimi zdravilnimi zelišči, njihovim nabiranjem in predelovanjem. Pripravili smo tudi nekaj zanimivih likovnih in fotografskih razstav, za katere smo ob otvoritvi pripravili prireditev z glasbenim programom in recitacijami. Slovanska knjižnica V Slovanski knjižnici je kulturna ponudba obsegala po eni strani tematske književne in likovne razstave, po drugi pa večerne prireditve (predavanja, okrogle mize ipd.). Po kakovosti in odmevnosti je izstopal ciklus pogovornih večerov Philologos, ki je letos posvečen obravnavam posameznih del ali avtorjev s področja likovne umetnosti. Zelo odmevna je bila tudi prireditev ob 200. obletnici rojstva Charlesa Darwina, zasnovana kot praznovanje rojstnega dne z odprtjem razstave slikarke Maje Šubic in gostujoče britanske razstave Darwin now, iskrivim debatnim večerom v angleškem jeziku, izdajo posebne znamke, spominske pisemske ovojnice in še čim.

KB* oblika razstave otvoritve razstav ure pravljic knjižne uganke srečanja z ustvarjalci predavanja in okrogle mize glasbeni nastopi Drugo*

MKL SKUPAJ

št. prir.

KJM

št. ud.

št. prir.

št. ud.

Prireditve KPV

KOZ št. prir.

št. ud.

št. prir.

KŠ

št. ud.

št. prir.

SK št. ud.

št. pr ir.

št. ud.

Potujoča SKUPAJ št. št. št. pr št. ud. ud. prir. ir. -

236

470

181

1022

298

170

2221

537

149

2369

1342

187

2710

938

120

543

8016

114

385

266

194

1002

234

229

982

224

116

1815

757

440

2724

658

510

350

114

5439

225

810

1035

163

603

1376

2100

157

132

4489

190

2110

256

4496

301

7458

305

6980

110

2213 42

640

120

1212

24017

*Knjižica Bežigrad pod drugo predstavi dogodke kot je prikazano v spodnji tabeli. Drugo:

št. prir.

št. ud.

lutkovne predstave za otroke

predstavitev novih knjig za starše

Improvizacijski večer

Knjižna doživetja

Domoznanska dejavnost

Knjižnica Bežigrad V Knjižnici Bežigrad smo v prvem polletju nadaljevali z zbiranjem domoznanskega gradiva. Pregledujemo naslednje časnike in revije: Delo, Dnevnik, Mladina, Mag, Jana, Naša žena, Ljubljana, Ampak. Pri pregledovanju izbrane periodike smo zbrali okoli 120 člankov, manjše število plakatov in letakov, prejemali nove številke domoznanske periodike in gradivo iz nekaterih šol in delovnih organizacij. Knjižnica Jožeta Mazovca Domoznanska dejavnost je za zdaj žal še postranska dejavnost. Tako je ostalo pri neorganiziranem zbiranju domoznanskega gradiva in predstavljanju že urejenega gradiva (Naši Španci). V spremljanem obdobju smo posebej zbirali (in se dogovarjali) za domoznansko gradivo KD Španski borci oziroma Gledališča za otroke in mlade, ki je prenehalo delovati kot samostojni javni zavod. Zbrano gradivo ( letake, plakate, vabila, druge tiske) obdelujemo s posebnim računalniškim programom, unikatne listine, ki si jih sposodimo, pa skeniramo in uvrstimo v listine domoznanskega gradiva. Knjižnica Prežihov Voranc V obravnavanem obdobju je potekalo osnovno, strateško načrtovanje te dejavnosti v okviru strateškega načrta MKL 2009 – 2012. Utečeni postopki nabave in obdelave gradiv ter vnašanje člankov v vzajemno bazo so potekali nemoteno, primanjkovalo pa je časa za poglobljeno delo in nadaljnjo digitalizacijo člankov. V juniju 2009 so stekle začetne priprave za izpraznitev prostorov na Koseskega 17, kjer domuje tudi domoznanska zbirka. Domoznanska zbirka bo, dokler ne bo priključena skupnim zbirkam v Slovanski knjižnici, preseljena v eno izmed pisarn na Tržaški cesti 47 a. Izposoja domoznanskega gradiva v tem času ne bo mogoča. Zbirka domoznanskih člankov: v prvem polletju leta 2009 je bilo v vzajemno bazo vnesenih 80 novih zapisov domoznanskih člankov, kar približno ustreza načrtovani vrednosti in enakemu lanskemu obdobju. Digitalizirana zbirka člankov se ni povečala in še vedno šteje 646 člankov v 17 tematskih sklopih, uporabnikom je dostopna na računalniku v čitalnici. Zbirka domoznanskih monografskih publikacij: zbirka obsega 132 naslovov monografij, v prvem polletju letošnjega leta smo pridobili in obdelali 5 novih domoznanskih monografij. Zbirka domoznanskih serijskih publikacij: zbirka obsega 73 naslovov serijskih publikacij. V obravnavanem obdobju smo pridobili 12 novih naslovov osnovnošolskih glasil. Imamo tudi 18 šolskih raziskovalnih nalog. Zbirka drobnih tiskov: zbirka obsega okoli 470 drobnih tiskov, letakov, reklamnih obvestil in manjših brošur. Pridobili smo tudi 6 koledarjev. Knjižnica Šiška Z odcepitvijo Knjižnice Medvode smo v KŠ izgubili sodelavko, ki se je doslej ukvarjala z domoznanstvom. Gradivo, ki ga je skrbno zbirala in obdelovala, se nahaja v skladišču KŠ na TKS 8. Pričakujemo, da bo z novo zastavljenim domoznanskim oddelkom tudi ta dejavnost dobila novo obliko in razsežnost. Slovanska knjižnica V Slovanski knjižnici poteka domoznanstvo v obliki zbiranja, hranjenja, obdelovanja in predstavljanja knjižničnega gradiva. Posebna pozornost je namenjena zbiranju gradiva, ki je kakor koli povezano z Ljubljano in njeno okolico z zgodovinskega, družbenega in družabnega vidika. Gradivo je sproti obdelano v računalniškem sistemu COBISS, iskalno in dostopno pa

prek ustreznih predmetnih oznak (pribl. 3000 zapisov). V podatkovni bazi je gradivo razdeljeno na primarno in sekundarno zbirko. V prvi polovici leta sta bili domoznanskim temam namenjeni razstava Slava vojvodine Kranjske (ob 320. obletnici izida tega Valvasorjevega dela) in zelo obširna književnofotografska razstava Moje steze, posvečena prof. Pavlu Kunaverju, »meščanu, ki je svoje življenje poklonil naravi«. 6

Izvajanje nalog osrednje območne knjižnice

MKL deluje kot OOK za osrednjeslovensko regijo na območju 28 občin in izvaja štiri osnovne naloge območnosti za 8 osrednjih knjižnic. S knjižnicami regije sodelujemo prek sestankov, ki so svetovalne in posvetovalne narave; prek usklajevanja programa OOK, ki ga MKL prijavlja na javni poziv Ministrstva za kulturo, usklajevanja nabave gradiva iz sredstev OOK ter svetovanja in pomoči pri prijavi na razpise Ministrstva za kulturo. Za leto 2009 načrtujemo nakup dodatne podatkovne zbirke, v prvi polovici leta so potekali pogovori za nakup zbirke Who is who založnika Oxford University Press. Knjižnicam regije smo zagotovili oddaljeni dostop do elektronskih podatkovnih zbirk, kupljenih iz sredstev OOK, preko orodja EZProxy. Pripravljeno je bilo promocijsko gradivo, s katerim knjižnice regije enotno predstavljajo ponudbo gradiva, ki je dostopno na daljavo. Pridobljeni so bili statistični podatki knjižnic regije za leto 2008, pripravljen je bil zbirnik. Popis stanja razvitosti knjižnic smo v takšni obliki izvedli tretjič zapored. Potekali so razgovori s Centrom za razvoj knjižnic pri NUK glede izvedbe merjenja uporabe elektronskih virov v knjižničnih zbirkah splošnih knjižnic osrednjeslovenske regije. Izvedena je bila predstavitev razpisa za izbor izvajalcev kulturnih projektov ter projektov nakupa informacijske in komunikacijske opreme za potrebe splošnih knjižnic MzK za leto 2009, aktivna pomoč pri pripravi razpisne dokumentacije za potrebe knjižnic regije. Organiziranih in izpeljanih je bilo pet mesečnih Strokovnih sred v organizaciji Centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Srečanje direktorjev knjižnic regije je bilo 17.3.2009, kjer je bil sprejet program izvajanja posebnih nalog OOK v letu 2009 in program digitalizacije 2009. Z delom je pričela skupina za izobraževanje v sklopu Tima OOK, vodenje je prevzela Simona Resman. V okviru lani zastavljene izvedbe analize stanja IKT opremljenosti osrednjeslovenske regije smo izvedli zadnje popise, ki jih zaradi objektivnih razlogov (združitve ljubljanskih splošnih knjižnic v enovit zavod) nismo uspeli izvesti v letu 2008. 15.5.2009 smo zaposlili območno koordinatorko domoznanske dejavnosti, ki obsega koordinacijo zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva in urednikovanja spletnega portala Kamra. Za potrebe celovitega pregleda stanja domoznanstva so bili opravljeni obiski splošnih knjižnic osrednjeslovenske regije. Na podlagi pregleda stanja bosta pripravljena vizija in program izvajanja nalog koordinacije zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva na ravni OOK 2009-2012, ki bo usklajen z domoznanskimi programi knjižnic regije; kakor tudi vsebinski sklopi za potrebe portala Kamra. V okviru koordinacije dejavnosti domoznanstva je koordinator iz osrednjeslovenske regije sodeloval pri izvedbi analize in interpretacije rezultatov popisa stanja domoznanske dejavnosti v Sloveniji, ki je bila opravljen v letu 2007.

Sodelovali smo pri pripravi in predstavitvi domoznanske dejavnosti na ravni Tima OOK na prvem festival domoznanstva – Domfest 2009, ki je potekal v Knjižnici Srečka Vilharja v Kopru. Na nivoju regije smo pričeli z realizacijo projekta »Digitalizacija občinskih glasil občin Osrednjeslovenske regije«. Izveden je bil sestanek s predstavniki Digitalne knjižnice Slovenije glede dosedanjih izvedenih, kakor tudi prihodnjih projektov digitalizacije. 7

Dejavnosti posameznih oddelkov in centrov MKL

Knjižnica Bežigrad Delavci Knjižnice Bežigrad smo aktivno sodelovali v delovnih skupinah za poenotenje poslovanja in strokovnega dela v okviru MKL. V vseh enotah Knjižnice Bežigrad se je pričela preureditev postavitve knjižnega gradiva glede na enoten šifrant postavitvenih UDK skupin, ki je bil sprejet v okviru MKL. Delo je povezano s preurejanjem in prerazporejanjem gradiva na knjižnih policah v oddelkih za odrasle. V dislociranih enotah smo s črkovnimi oznakami opremili police z leposlovnim gradivom za lažje iskanje avtorjev, ki so urejeni po abecedi. V knjižnični mreži Knjižnice Bežigrad so potekale prireditve in dejavnosti za različne skupine uporabnikov v okviru oddelka za otroke in mladino ter oddelka za odrasle, ki so bile dobro obiskane. Poleg opravljanja osnovnega poslanstva – posredovanja knjižničnega gradiva in informacij – Knjižnica Bežigrad pridobiva svoj pomen tudi kot kulturno, izobraževalno in socialno središče okolja, v katerem deluje. Knjižnica Otona Župančiča V polletnem poročilu Knjižnice Otona Župančiča želimo izpostaviti nekaj dejavnosti, ki so potekale v okviru posameznih organizacijskih enot knjižnice in se pred tem niso izvajale. Središče za samostojno učenje je v letu 2009 obogatilo svojo dejavnost s številnimi aktivnostmi. Izvajati je začelo brezplačne tečaje računalniškega opismenjevanja, z naslovom Prvi digi koraki in tečaje za učenje španščine, imenovane Asi ¿. Mesečno izbiramo tudi udeleženca/ko meseca, ki se je v določenem obdobju učil/a največje število ur, in ga/jo nagradimo z blokom in pisalom, prav tako mesečno razpisujemo uganko, kjer izžrebanec prejme knjižno nagrado. Z letošnjim letom smo začeli pripravljati spletni časopis OSU (projekt Organizirano samostojno učenje), kjer objavljamo novosti v našem središču in izkušnje naših udeležencev. Za dodatno vzpodbujanje njihovega učenja OSU vsebuje tudi rubriko Raziskovalec, kjer bralci spoznavajo in preverjajo svoje znanje s področij, ki so na spletnih straneh Mreže SSU predstavljena kot teme meseca. Borza znanja je organizirala predstavitev knjige »Ujeti v objemu pedofila« Olge Dečman Dobrnjič in obenem okroglo mizo o pedofiliji, ki se je udeležila tudi Vlasta Nussdorfer s svojim bogatim strokovnim znanjem in izkušnjami s tega področja. V okviru promocije medkulturnega dialoga je Borza znanja v sodelovanju s KUD-om Mihailo Pupin, KUD-om Mladost in združenjem ZEM-ZEM v aprilu organizirala različne predstavitve kultur balkanskih etničnih skupnosti v Sloveniji ter razstavo različnih delov srbske, hrvaške, makedonske in muslimanske narodne noše. V nadaljevanju prireditev medkulturnega dialoga je Borza znanja organizirala poseben in enkraten nastop glasbene skupine iz Zambije, ki jo je vodil misijonar p. Miha Drevenšek. S svojo glasbo so nas popeljali v deželo vročega sonca in afriških bobnov. Prikazali so tudi delček življenja v deželi, ki jo je močno zaznamoval AIDS.

Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo je v prvem polletju posvetila več časa za pripravo elaborata o ''novi postavitvi knjig na oddelku za otroke in mladino'', kar bo omogočilo realizacijo testne verzije takšne postavitve v mladinskem oddelku in v nadaljevanju uveljavitev postavitve v vseh enotah MKL. Knjižnica Prežihov Voranc Čitalniška dejavnost V tem obdobju smo v okviru poenotene politike nabave serijskih publikacij v združeni MKL upoštevali priporočilo o racionalizaciji nabave novih naslovov in v zvezi s tem tudi odpovedovali nekatere naslove, ki niso bili zelo brani. Predvidoma se bodo želeni učinki združitve pri nabavi serijskih publikacij pokazali nekje ob začetku leta 2010. Obisk čitalnice VKPV na Viču je iz meseca v mesec naraščal, kar dokazujejo podatki z avtomatskega števca, ki je zabeležil 38.137 posameznih obiskov. Sorazmerno je naraščala tudi izposoja revij v knjižnici – čitalnici. V tem obdobju smo v knjižnici KPV - Vič izposodili približno 114.400 serijskih publikacij za odrasle in okrog 5.600 revij za mladino. Za približno 3% je bila manjša izposoja revij na dom (izposojenih 4363 izvodov) kar niti ni tako velik padec z ozirom na to, da je rok izposoje bil podaljšan iz prejšnjih 7 dni na 21 dni z možnostjo podaljšanja. V knjižnici KPV- Vič imamo trenutno naročenih 218 naslovov revij, v celotni mreži KPV pa 607. Oddelek za otroke in mladino Mladinski oddelek smo opremili z računalnikom, kjer je dostop do interneta. Ta računalnik je pomembna pridobitev, saj med drugim tudi v času obiska sedmošolcev v okviru projekta »Rastem s knjigo« omogoča, da se osnovnošolci bolje seznanijo z uporabo spletnega kataloga COBISS. V igralno – pravljičnem kotičku smo pripravili dve razstavi: knjižno razstavo nominiranih slikanic »Izvirna slovenska slikanica 2009«, ter razstavo izdelkov šolarjev, ki so se javili na razpis Moja mala knjižnica revije Sodobnost. V vseh 11 knjižnicah so uspešno potekale pravljične ure, po razporedu, ki ga mesečno pripravimo. Polletno poročilo o delovanju krajevnih knjižnic v mreži KPV je podano v prilogi 1. Knjižnica Šiška V KŠ največ pozornosti namenjamo delu z uporabniki. Delo na evidenci izposoje in informacijah postaja vse zahtevnejše, obisk in izposoja se povečujeta, s selitvijo osrednje knjižnice v nove prostore pa se je zahteva po večjem številu delavcev še bolj izrazito pokazala. Do združitve baz podatkov in začetka delovanja enotne službe za nabavo in obdelavo gradiva veliko časa in energije porabimo za nabavo in strokovno obdelavo gradiva. Obseg in zahtevnost dela sta se v drugem tromesečju še povečala, saj v KŠ poteka usposabljanje delavcev Knjižnice Medvode za samostojno vodenje vseh postopkov nabave in obdelave gradiva, prav tako pa se v KŠ še vedno izvaja tudi vsa nabava in obdelava gradiva za Knjižnico Medvode. V letu 2009 smo še posebej v osrednji knjižnici dopolnili in popestrili prireditveno dejavnost. Nekajkrat tedensko se odvijajo prireditve in dejavnosti za najmlajše: ure pravljic, pravljične urice v angleščini, afriške pripovedke, ustvarjalne delavnice, kinološke urice, knjižne uganke. Že 14-ič smo organizirali Malčkovo bralno značko, s katero želimo vzpodbujati predvsem družinsko branje in kvalitetno preživljanje prostega časa otrok v družbi njihovih staršev. Prav tako smo sodelovali tudi v projektu Rastem s knjigo, v okviru katerega knjižnico obiščejo vsi

sedmošolci z našega področja, katerim predstavimo našo dejavnost na njim zanimiv in privlačen način. Tudi prireditvena dejavnost za odrasle je v letu 2009 doživela velik razmah. Delavci KŠ so organizirali pestro paleto najrazličnejših prireditev, ki so bile praviloma zelo dobro obiskane. Polletno poročilo o delovanju Knjižnice Vodice je podano v prilogi 2. Potujoča knjižnica Potujoča knjižnica s svojim vozilom ( bibliobus) obiskuje 43 postajališč: 40 vasi, 2 zapora in 1 dom za upokojence. V prvem polletju leta 2009 se je v enoto vpisalo 89 novih članov. Aktivnih članov je 1309. V tem časovnem obdobju smo pri 4862 obiskih izposodili 37797 enot gradiva. V sklopu sodelovanja z VVZ je Potujoča knjižnica pripravila 12 predstavitev bibliobusa 150 cicibanom. 8 pravljičnih ur smo pripravili za 120 cicibanov. Študentom bibliotekarstva smo nudili mentorsko pomoč, delo na terenu (v bibliobusu) pa smo predstavili tudi prostovoljcem. Delavci Potujoče knjižnice so se v okviru strokovne ekskurzije seznanili z delom potujočih knjižnic na Madžarskem (knjižnica v Najkanjiži in Ervin Szabo v Budimpešti). Aktivno smo sodelovali pri predstavitvi projekta »knjižnice v zaporih«. Kot predsedujoči sekciji za Potujoče knjižnice smo preko Knjižničarskih novic obveščali kolege o festivalu potujočih knjižnic na Hrvaškem( Vinkovci). V specifičnosti širjenja mreže bibliobusnih postajališč smo vzpostavili povezavo z Institutom za rehabilitacijo invalidov, kjer naj bi v bodoče Potujoča knjižnica imela postajališče. 8

Promocija knjižnice

Promocija Mestne knjižnice Ljubljana je potekala tako med mediji, kot tudi strokovno javnostjo. Medije je predvsem zanimal potek združitve podatkovnih baz članov in bibliografskih podatkov ter navezave na mestno kartico Urbana. Marca 2009 smo pričeli izdajati enoten Mesečnik prireditev za vse knjižnice v tiskani obliki in novi grafični podobi. Na 12 straneh so zbrane vse prireditve, ki jih pripravljamo v knjižnicah, od razstav do delavnic, predavanj ter otroških pravljic. Mesečnik oblikujemo in postavimo v knjižnici. Prav tako je aprila zaživela nova spletna stran Mestne knjižnice Ljubljana, ki je bila pozitivno sprejeta med našimi uporabniki. Pripravlja in vodi jo uredniški odbor, ki skrbi, da so na portalu MKL redno in ažurno objavljene najnovejše novice, dogodki in predstavitve v knjižnici. Naše enote smo začeli opremljati tudi z novo grafično podobo knjižnice, ki jo je oblikoval Zdenko Bračevac. Vsem enotam smo zamenjali zunanje table na pročeljih knjižnice in tako poenotili vizualno podobo knjižnic. Z novo celostno podobo smo oblikovali tudi vrečke, ki jih bomo novovpisanim članom podarili, ostali uporabniki pa jih bodo lahko tudi kupili. Knjižnice so pripravile nekaj zelo odmevnih prireditev tako za strokovno kot širšo javnost, npr. prireditve v okviru 8. februarja, Podelitev nagrade Moja najljubša knjiga ob 2. aprilu, razstavo Stabat Mater z nastopi glasbenih skupin v Knjižnici Bežigrad, Grški večer v Prežihovem Vorancu, Igrarium in Škotske dneve v KOŽ ter prireditve v okviru Tedna vseživljenjskega učenja, ki ga vsako leto pripravlja Andragoški center Slovenije.

Obveščanje o prireditvah poteka redno v vseh pomembnejših časnikih in internetnih medijih (Delo-Deloskop, Dnevnik-Scena, Večer, www.Eljubljana.si, www.napovednik.com, vseh enaslovov je približno 50). 8.1

Odgovori na vprašanja uporabnikov prek spletnega naslova info@koz.si ter info@mklj.si

Z vsakim letom narašča število vprašanj, poslanih na naslov info@koz.si. Z aprilom smo prešli na portal MKL in s tem tudi na nov naslov, kamor lahko člani pošljejo svoja vprašanja. Zanimivo je, da se takega načina komuniciranja poslužujejo predvsem člani KOŽ, ki so sprejeli ta način komuniciranja, tako da prispe vedno več e-pisem. Člani največkrat želijo podaljšati ali rezervirati gradivo, pri čemer jih napotimo na druge ustreznejše naslove v knjižnici (evidenca izposoje, spletni servis Moja knjižnica). Veliko je tudi vprašanj o cenah storitev, o prejemanju opominov in pogojih vpisa. Poleg odgovora na vprašanja članom predstavimo tudi portal MKL in kako lahko na njem sami najdejo podatke. Prav tako na elektronski naslov prihajajo prošnje za zaposlitev in študentsko delo, ponudbe knjižnih založb in podjetij za izobraževanje – tovrstno pošto posredujemo kolegom znotraj knjižnice. V obdobju od 1.1. do 30.6. 2009 smo odgovorili na 245 vprašanj članov. Na novi spletni strani MKL so predvideni naslovi, kamor bodo uporabniki sporočali svoje želje in težave pri izposoji in podaljševanju, določen bo tudi naslov za pošiljanje ponudb Sektorju za nabavo in obdelavo knjižničnega gradiva. 9

Knjižnica v medijih

1. Gorazd Rečnik, Val 202, Informativna oddaja: Pritožba uporabnika Bežigrajske knjižnice o zaračunavanju zamudnine tudi v nedeljo, izjava Jelke Gazvoda, 9.1.2009 ob 11.30 2. Uroš Kokošar, Radio Val 202: Izjava J. Gazvoda v oddaji Kje pa vas čevelj žuli: Knjižnice zaračunavajo zamudnino tudi ko so zaprte, 14.1.2009 ob 10.00 3. Maja Jesenšek, Delo (stran Ljubljana). Vodstvu lekarne skoraj 30.000 evrov. Decembrska izplačila funkcionarjem Mestne občine Ljubljana, 23.1.2009. 4. Peter Pahor, Dnevnik (stran Ljubljana in okolica): Direktorji bolje plačani od župana, 23.1.2009 5. www.eljubljana.si: Namesto rož. Svetlana Makarovič, objava članka Tatjana Pristolič, 27.1.2009 6. Snemanje v prostorih KOŽ, Predstavitev Prešernovih nagrajencev – Goran Vojnović, 3.2.2009 7. Jana Ocvirk, POP tv: Snemanje gradiva POP tv za oddajo Preverjeno – o erotični poeziji, 4.2.2009, oddaja na sporedu 10.2.2009 ob 20.00 8. Žurnal24 (Ljubljana): Ljubezen do erotike. Vroča literatura, 9.2.2009 9. Žana Kapetanovič, Revija Jana: O Janezu Drnovšku, 17.2.2009 10. Živa Rogelj, TV Slovenija Dnevniku: O Braillovi pisavi – okrogla miza v KOŽ, 18.2.2009 ob 19.00 11. Špela Lužar, Info tv: Snemanje izjave J. Gazvoda, 12.2.2009- neobjavljeno! 12. TV Slovenija, Odmevi: Darwin v Slovanski knjižnici, 12.2.2009 ob 22.00 13. Objava v mesečniku LJ Kultura, Kultura v Ljubljani. Mestna knjižnica priporoča., februar in marec 2009

14. Borut Tavčar, Delo (stran Ljubljana):Še kar v prehodnem obdobju. Očitki skupni Mestni knjižnici Ljubljana, 18.2.2009, 15. Delo (stran Ljubljana, rubrika Prejeli smo): Še kar v prehodnem obdobju. Odgovor direktorice na članek, 24.2.2009 16. www.Dnevnik.si: Preizpraševanje erotičnosti, razstava v enoti Kolodvor, 5.3.2009 17. www.delo.si: Džez v Mediateki Knjižnice Otona Župančiča, 5.3.2009 18. Uroš Korošak:Radio Slovenija, 1. program: Izjava J. Gazvoda za informativno oddajo ob 13h, 12.3.2009 19. Radio Antena, Izjava V.Trobec o najbolj branih knjigah, 12.3.2009 ob 13.00 20. Dnevnik (Ljubljana): Jelka Gazvoda edina kandidatka za vodenje knjižnice, 17.3.2009, str. 12. www.eljubljana.si: Raznovrsten večer grške kulture, 30.3.2009 21. Žurnal 24 (stran Ljubljana):Grška kultura v knjižnici, 1.4.2009 22. Grška kultura v knjižnici, oddaja na Geatv, napoved v Delu, Dnevniku, Slovenska tiskovna agencija (kultura), 1.4.2009 23. Žurnal 24, Kultura: Nagrada za Pozor pravljice, 1.4.2009, STA. 24. Radio Kaos: novica o podelitvi Moje najljubše knjige, 1.4.2009 25. Radio Slovenija International, novica o podelitvi Moje najljubše knjige, 1.4.2009. 26. Špela Kožar, Info tv: Prispevek o 2. aprilu, Mednarodni dnevu za otroke, Podelitev priznanj Moja najljubša knjiga, 2.4.2009 27. Marko Vrbič, Radio Slovenija, Val 202- oddaja Kulturne drobtinice: O podelitvi nagrad Moja najljubša knjiga, 2.4.2009 ob 14.00 28. Radio Slovenija, 3. program, Ars: Izjava Darje Lavrenčič o 2. aprilu, 2.4.2009 29. Teja Pelko, Indirekt/Dobro jutro: Najljubša knjiga po izboru mladih bralcev iz zbirke Pozor pravljice, 2.4.2009 30. Večer Kultura: Danes mednarodni dan za otroke, 2.4.2009. 31. Dnevnik (Kultura). Suhadolčanu priznanje za mladinsko knjigo, 2.4.2009 32. Tanja Jaklič: Delo, Kultura: Vsaka beseda in z njo vsaka stran, 2.4.2009, novinarka Tanja Jaklič 33. Mateja Kotnik, Nedelo: Žalostna bi bila, če bi najine knjige samevale. Pisatelj Primož Suhadolčan in ilustrator Uroš Hrovat, 5.4. 2009, 34. Nina Krajčinović, Delo stran Ljubljana: Število izposojenih knjig narašča. Vpliv gospodarske krize na nakup in izposojo knjig v mestnih knjižnicah, 7.4.2009 35. Revija Jana: Kako nastanejo belokranjske pisanice 36. Radio Agora: Intervju o Borzi znanja in predstavitev Medkulturnega dialoga, 10.4.2009 37. Mladina: objava o razstavi Iztoka Vidmarja v Knjižnici Otona Župančiča, 10.4.2009 38. Priprava besedil za portal MKL in medije: članska izkaznica, združitev baz, nova spletna stran MKL, izločitev knjižnice Medvode 39. Slavica Brankovič, TV Slovenija, oddaja Tednik: prispevek Jelke Gazvoda o javnih delih v knjižnici, 16.4.2009 bo 20.00 40. Radio Slovenija: O brezplačnem vpisu v knjižnice, 21.4.2009 41. Ana Porenta, Žurnal24 (stran Ljubljana). Na obisk k lutkam in kačam. Med prvomajskimi za otroke pripravljene različne dejavnosti. 24.4.2009. 42. Urša Kobal, Naša žena: Kako iskati delo v kriznih časih, maj, št. 5/2009 43. Video Delo.si: Kakšna je prihodnost »klasične« knjige?. Pravi čas za e-knjigo še prihaja. Intervju z Marijanom Špoljarjem, 15.5.2009 44. Igrarium, /7.-9.5.2009, objave v Deloskopu, Dnevnik, napovednik.com, Mladina 45. Janko Petrovec, Radio Slovenija,Škotski dnevi (2.-4.6 2009),

46. Radioevropa05, oddaja Atlas Evrope: Pogovor z Damijanom Končnikom, v sklopu Škotski dnevov, 8.6.2009 47. Delo, Dnevnik, Večer, Napovednik, com, Žurnal24,etc: napovedniki, 2.-4.6.2009 48. Napoved razstave Podstrešja in nadzidave na spletni strani Visit Ljubljana, Delo-deloskop, Dnevnik – napovednik prireditev, 49. Delo, priloga Delo in dom: Dunajska podstrešja v Ljubljani, 10.6.2009 50. Delo, Kultura:Razstava fotografiranih dunajskih podstrešij, 12.6.2009 51. Delo, priloga Ona: Razstava Violete Vujović-Salhofer: Podstrešja in nadzidave na Dunaju, 16.6.2009 52. Delo (stran Ljubljana): Pol milijona za združitev knjižnic. Združevanje mestnih knjižnic še vedno ni končano. 17.6.2009, novinarka Maja Jesenšek. 53. Žurnal24 (stran Ljubljana): Skok v poletno vzdušje, 24.6.2009, novinarka Ana Porenta 54. LJ Kultura, napovednik Kultura v Ljubljani: Mestna knjižnica priporoča. Junij, julij, avgust 2009. 55. Redna obveščanja o prireditvah prek napovednikov prireditev 56. Radio Ognjišče: predstavitev Borze znanja, objava ponudb in povpraševanj, vsak ponedeljek 57. Radio Univox: javljanje v živo, prestavitve aktualnih ponudb in povpraševanj Borze znanja, vsak torek 58. Radio 94: javljanje v živo, prestavitve aktualnih ponudb in povpraševanj Borze znanja, vsak ponedeljek in četrtek 2. april, Mednarodni dan knjig za otroke: 1. Špela Kožar, Info tv: Prispevek o 2. aprilu, Mednarodni dnevu za otroke, Podelitev priznanj Moja najljubša knjiga, 2.4.2009 2. Marko Vrbič, Radio Slovenija, Val 202- oddaja Kulturne drobtinice: o podelitvi nagrad Moja najljubša knjiga, 2.4.2009 ob 14.00 3. Radio Slovenija, 3. program, Ars: Izjava Darje Lavrenčič o 2. aprilu, 2.4.2009 4. Teja Pelko, Indirekt/Dobro jutro: Najljubša knjiga po izboru mladih bralcev iz zbirke Pozor pravljice, 2.4.2009 5. Večer Kultura: Danes mednarodni dan za otroke, 2.4.2009. 6. Dnevnik (Kultura). Suhadolčanu priznanje za mladinsko knjigo, 2.4.2009 7. Tanja Jaklič: Delo, Kultura: Vsaka beseda in z njo vsaka stran, 2.4.2009, novinarka Tanja Jaklič 8. Mateja Kotnik, Nedelo: Žalostna bi bila, če bi najine knjige samevale. Pisatelj Primož Suhadolčan in ilustrator Uroš Hrovat, 5.4. 2009, 9. Žurnal 24, Kultura: Nagrada za Pozor pravljice, 1.4.2009, STA. 10. Radio Kaos: novica o podelitvi Moje najljubše knjige, 1.4.2009 11. Radio Slovenija International, novica o podelitvi Moje najljubše knjige, 1.4.2009. Ljubljana, 15.7.2009

Mag. Jelka Gazvoda Direktorica