MKL - Slovanska knjižnica se letos z veseljem ponaša s tem, da je nadgradila in oplemenitila svoj bibliografski fond z zbirko, ki jo je knjižnici poklonil prof. dr. Martin Žnideršič. Gre za t. i. Prešerniano, obsežno in raznoliko zbirko knjižnih, revijalnih, časopisnih in drugih enot, ki se posredno ali neposredno navezujejo na življenje in delo našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Prof. Martin Žnideršič, doktor znanosti iz področja založništva, pisatelj strokovnih člankov, novinar, urednik, predavatelj, je v Sloveniji in ponekod po svetu znan tudi kot zavzet bibliofil oziroma zbiralec knjig. Nedavno je Mestni knjižnici Ljubljana poklonil svojo bogato zbirko miniaturnih knjig. Zbirka šteje približno 3000 knjižnih enot iz 57 držav in je ena največjih tovrstnih zbirk v Srednji Evropi. Kmalu za tem je Mestni knjižnici poklonil še popolno zbirko miniaturnih knjig vojvodinskega likovnega umetnika Károlyja Andruška. K tema dvema zbirkama se je zdaj pridružila še njegova Prešerniana. Dr. Žnideršič je svojo Prešerniano zasnoval že zelo zgodaj, v času, ko je zaključeval svoje šolanje na gimnaziji. S pregovorno zbiralsko vnemo je zbirko nato razvijal, bogatil in dopolnjeval vse do današnjih dni. Žnideršičeva Prešerniana šteje danes nad štiristo raznovrstnih enot, katerih najosnovnejši popis obsega štiriindvajset listov formata A4. Temeljni del zbirke zavzemajo
seveda objave Prešernovih pesmi v časopisih, revijah, samostojnih knjigah, antologijah. Denimo objava pesmi Judovsko deklè v Illyrisches Blatt leta 1845, Zdravljice v Kmetijskih in rokodelskih novicah leta 1848 ali knjiga Pesmi Franceta Preširna, s pésnikovo podobo, z njegovim životopisom in estetično-kritičnim uvodom, ki sta jo leta 1866 izdala J. Jurčič in J. Stritar. Še posebej dobro ohranjen je v usnje vezan izvod z naslovom Prešérnove poezije, ki ga je leta 1902 založil Lavoslav Schwentner, uredil pa Anton Aškerc. Skoraj enako prikupen je drugi natisk iz leta 1913 z zlato obrezo. Med izstopajočimi knjižnimi izdajami, kjer Prešernovi pesniški govorici prisluhnejo in sledijo tudi žlahtne poteze likovne umetnosti, naj omenimo serijo treh knjižic Ilustrirana dela Franceta Prešerna, ki jih je leta 1940 in 1941 izdala Bibliofilska založba v Ljubljani z naslovom Strúnam, Deklétam in Pod ôknam. Še prej, leta 1937, pa je ista založba zasnovala prav poseben natis Sonetnega venca, z izvirnimi lesorezi Mihe Maleša. Opremljena je bila s tridesetimi linorezi, prvi je bil koloriran. Umetelno oblikovano besedilo sonetov je stavila Knihtiskárna »Politika« v Pragi. Uvodno besedo je spisal znani predvojni arheolog, etnolog, umetnostni zgodovinar in literarni kritik dr. Rajko Ložar. Ta bibliofilska numerirana izdaja je štela 180 izvodov; primerek iz zbirke dr. Znideršiča, z lastnoročnima podpisoma umetnika, nosi rimsko številko LXI. (Leta 1959 je založba Lipa iz Kopra pripravila podobno ugledno izdajo Sonetnega venca z Maleševimi ilustracijami. Uvodno besedo je takrat pripravil
umetnostni zgodovinar in konservator dr. Francè Stelè, prvotni črnobeli svet linorezov pa je Maleš za to izdajo poživil s poudarjenim fauvističnim koloritom.) Med drugimi pomembnimi izdajami naj omenimo še Prešernove Poezije in pisma, ki jih je uredil Anton Slodnjak, ter njegovo biografsko študijo Prešernovo življenje. Ugledno izdajo je priskrbela založba Mladinska knjiga leta 1964. Pri tej nakladi je bilo sto v usnje vezanih izvodov oštevilčenih ter opremljenih z avtogramom prof. dr. Antona Slodnjaka. Knjiga iz Žnideršičeve zbirke ima številko štiriinosemdeset. (Kot zanimivost povejmo, da se v zbirki nahaja tudi izvod številka ena, z ustreznim avtogramom, ki pa je ostal v polah oz. nevezan.) Drugi večji sklop Prešerniane zavzemajo prevodi Prešernovih pesmi v tuje jezike: albanščino, angleščino, bengalščino, bosanščino, češčino, francoščino, hrvaščino, italijanščino, kitajščino, madžarščino, makedonščino, nemščino, poljščino, slovaščino, srbščino, ruščino, ukrajinščino in celo v esperanto. Prešernova poezija v tujih jezikih se pojavlja tako v antologijah kot v samostojnih izdajah. Slednje so včasih tudi dvojezične. Nekateri izvodi prinašajo posebne bibliofilske zanimivosti: Krštenje na Savici, prevod srbskega pesnika Trifuna Đukića, ki je izšel v Beogradu leta 1930, ima na naslovni strani zapisano posvetilo prevajalca »g. Otonu Župančiču, pesniku sa najvećim poštovanjem, T. Đukić,