Razgled po ljubljani

Švicerija in Tivoli, 1898

Pogled na Ljubljano z lesenim Karlovškim mostom, 1902

Razglednica Ljubljane, 1908

Razstava MKL-Slovanske knjižnice v sodelovanju z zbirateljico, gospo Mileno Žnideršič

Ljubljanska Ajdovščina s kužnim znamenjem, ki ga je Plečnik kasneje prestavil na Kongresni trg, 1908

RAZGLED PO LJUBLJANI

nam zdijo zanimive. Obudijo nam spomine na

Stare razglednice Ljubljane iz zbirke ge. Milene Žnideršič

kraje, ki smo jih obiskali, na prijetne trenutke, ki smo jih doživeli. Tiste, ki so starejše od nas in našega spomina, pa nas popeljejo v preteklost, ko še ni bilo te ali one zgradbe, ko so bili avtomobili na cestah še redki ali pa jih sploh še ni bilo.

"Za zbirateljstvo me je pred 25 leti navdušil kolega, ki je bil tudi sam navdušen zbiralec razglednic. Ko sem se odločala o tem, katere razglednice naj zbiram, odločitev ni bila težka.

Ljubljana je moj najljubši kraj, tu sem bila rojena in tu živim že vse življenje. V toku let sem opazovala, kako so posamezni deli mesta spreminjali svojo podobo in želela sem ohraniti spomin na nekdanje čase…"

(Milena Žnideršič, lastnica zbirke, o svojih zbirateljskih začetkih) Kdo ne seže po razglednici, koščku papirja s fotografijo kraja, ki ga je obiskal, da z njo sporoči svojim prijateljem, kje se potepa, kje letuje ali pa le to, da je še vedno živ in zdrav?

Pošiljanje razglednic je še vedno prijetno opravilo vsakega popotnika, vsem sodobnim komunikacijam navkljub.

Redki so, ki nimajo doma kupčka starih razglednic; redkejši pa so tisti, ki jih načrtno zbirajo. Starejše kot so podobe na njih, bolj se

Prvo razglednico je izdelal

angleški pisatelj

Theodore Hook leta 1840. Na kartonček je narisal risbico, nanj nalepil znamko za en penny in jo poslal na svoj naslov. Britanska pošta je kmalu za tem pričela izdajati dopisnice z litografijami, ki so prikazovale različne podobe. Sprva hrbtna stran ni bila namenjena pisanju sporočil, zato so dopisovali pozdrave in sporočila kar na naslovno stran. Izdajanje razglednic se je hitro razširilo po Evropi in ostalem svetu. Tudi naši kraji niso bili izjema.

Na razstavi predstavljamo najstarejše in najzanimivejše razglednice iz zbirke gospe Žnideršič, nekatere izmed njih tudi povečane na velikem ekranu. Razstavljene razglednice nas popeljejo v Ljubljano, kakršna je bila, preden smo jo lahko sami spoznali; v čase, ko so po Ljubljanici vozili parniki, v čase drugačnega družabnega življenja. Najstarejša razglednica ima zapisano letnico 1894:

Opera, Rudolfinum (Narodni muzej) in Narodni dom (Narodna galerija), 1898