Slovanska knjinica skozi as

Mestna knjižnica Ljubljana, Slovanska knjižnica, september 2016 Razstavo pripravila: Jurij Primožič, mag. Gašper Hudolin Gradivo: arhiv Slovanske knjižnice, knjižnična in časopisna zbirka, svetovni splet



1901: Župan Ivan Hribar na pobudo arhivarja Antona Aškerca dovoli, da se na ljubljanskem magistratu uredi Mestna (magistratna) knjižnica, ki bo delovala v okviru Mestnega arhiva.



1935: Arhiv in knjižnica se preselita v Turjaško palačo na Gosposki ulici 15. Tam istega leta odprejo tudi Mestni muzej.

Knjižnično gradivo razdelijo na dva dela: za Mestno knjižnico in Mestno strokovno knjižnico. Slednjo uredijo na Magistratu kot priročno knjižnico za uradnike.



1936: Decembra 1936 je začela delovati Mestna strokovna knjižnica.



Arhiv in knjižnica v Turjaški palači se formalno ločita. 23. 11.

1937 ustanovijo Javno mestno knjižnico.



1940: 20. decembra tega leta Javno mestno knjižnico odprejo za javnost.



1. 3. 1946: ustanovljena je Slovanska knjižnica. Za obiskovalce je odprta že 20. 2. Od povojne ustanovitve je specialni, študijski tip knjižnice za področje kulture, humanistike, slovanske študije in prevode ter domoznansko dejavnost. Ima javno čitalnico.



Nasledi gradivo Mestne in Mestne strokovne knjižnice in še dalje deluje v Turjaški palači.



Arhiv se leta 1954 preseli nazaj na magistrat.



2000: poleti izvedejo selitev Slovanske knjižnice za Bežigrad, v zgradbo nekdanje tovarne Kuverta na Einspielerjevi 1. V isto zgradbo preselijo tudi Knjižnico Bežigrad. Slavnostno odprtje se je zgodilo 6. 10. 2000.



2. 6. 2008: združi se šest ljubljanskih knjižnic v novi javni zavod Mestna knjižnica Ljubljana. Slovanska knjižnica postane Center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke.







Zamisel o Mestni slovanski knjižnici v Ljubljani je sprožil Čeh Jan Václav Lego (1832 – 1906), narodni buditelj in književnik, ki je služboval tudi na Kranjskem (Kamnik, Ljubljana), v Trstu, Pulju. 1873 je prebival tudi na Bledu.

Lego je bil pionir češko-slovenske vzajemnosti ter ustanovitelj češko-slovenskega društva v Pragi. Program tega društva je vseboval tudi zamisel o ustanovitvi slovanskih bibliotek v slovenskih mestih Mariboru, Celju in Ljubljani. O tem si je dopisoval z Antonom Aškercem. V času njunega življenja se ta ideja ni uresničila.

Lego je stalno poročal v čeških listih o Slovencih in obratno v slovenskih listih o čeških zadevah. Trudil se je za zbližanje slov. in češkega učiteljstva in dijaštva ter je poučeval na Pedagogicki jednoti v Pragi brezplačno slovenščino in hrvaščino.

Vir: Slovenska biografija: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi322313/.

Ivan Hribar (1851 – 1941), nekdanji ljubljanski župan

Anton Aškerc (1856 – 1912), slovenski književnik, arhivar

Vir: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ivan_ Hribar_(3).jpg

Vir: https://commons.wikimedia.org/wiki/Fil e:Avgust_Berthold__Anton_A%C5%A1kerc.jpg

ÄŒeĹĄki pisatelj in narodni buditelj.

Fotografija: https://cs.wikipedia.org/wiki/Jan_V%C3%A1 clav_Lego.

Historijat ideje Mestne slovanske knjiĹžnice v Ljubljani.

Dokument Mestnega poglavarstva v Ljubljani leta 1938.

Hrani Slovanska knjiĹžnica.

Vir: Slovenski narod, let. 31, ĹĄt. 56, 10. 3. 1898. Hrani Slovanska knjiĹžnica.

←

Aškerčeva prošnja za službo mestnega arhivarja.

Vir: S. Vilfan: Anton Aškerc – mestni arhivar ljubljanski. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, let. 4, 1956, št. 2, str.

102 (99 – 107).

Spodaj ↓ Aškerčeva prošnja do župana Hribarja.

Vir: Odmevi : literarno-kulturna revija, jesen 1929, str. 107.

Občinski svet ljubljanski z dne 11. junija 1901, točka poročila

Vir: Slovenski narod, let. 34, 1901, št. 132, 12. 6., str. 2.

Podpis župana Ivana Hribarja. Hrani SLK.

Arhiv in knjižnica. Spisal A. Aškerc. Hrani Slovanska knjižnica.

Poslovni red Mestne strokovne knjiĹžnice (1) Vir: arhiv Slovanske knjiĹžnice.

Poslovni red Mestne strokovne knjiĹžnice (1) Vir: arhiv Slovanske knjiĹžnice.

Poročilo o Mestni knjižnici iz leta 1943.

Skupaj z Masarykovo češko knjižnico je razpolagala z 12.000 zvezki gradiva.

Poročilo je izpostavilo problematiko pomanjkanja čitalnice in finančnih sredstev za delovanje.

Hrani SLK.

Zgoraj: Turjaška palača na Gosposki ulici 15.

Spodaj: Objava v Slovenskem poročevalcu 8. 11. 1946. Vir: arhiv Slovanske knjižnice.

„Prvega oktobra 1945, najbrž ob osmi uri zjutraj, sem stopil v Turjaški dvorec, Auerspergovo palačo v Gosposki ulici, da bi nastopil službo pomočnika mestnega arhivarja Vladislava Fabjančiča. Mestni arhiv je bil tedaj v drugem nadstropju, celi palači pa je vladalo poverjeništvo za kulturo in prosveto mestnega ljudskega odbora. Toda, kakor se spominjam, do drugega nadstropja nisem prišel – ustavila me je oblast in me napotila v prvo nadstropje na mnogo bolj važno in nujno delo, kakor je bilo rečeno. S kupov na tleh je bilo treba pobirati knjige in jih dajati na police. To je bil začetek Slovanske knjižnice, ki jo je istega dne začela upravljati profesorica Rozka Štefanova, poznejša lektorica in predavateljica poljščine na filozofski fakulteti, prevajalka in avtorica vrste knjig o poljskem narodu in njegovi kulturi. Z istim dnem je postala tudi moja predstojnica. Tako sem dobil takoj prvi dan svoje nove službe dva predstojnika, enega v arhivu, enega v knjižnici. Moje delo je bilo posebno v začetku skoraj samo v knjižnici. Knjige so bile zelo različnega izvora. Nekatere so nosile pečat Mestne knjižnice. Tu je bila zelo bogata zbirka slovenskih časopisov, ki jo je zasnoval Anton Aškerc, ki je bil mestni arhivar. Tu so bila šolska izvestja, ki jih je dobival iz različnih dežel ljubljanski mestni ženski licej, tu so bile zbirke zakonov Marije Terezije, Jožefa II. In njunih naslednikov, državni in deželni uradni listi, upravni priročniki, stare medicinske knjige, za katere ni nihče vedel, od kod so se vzele, tu so bile češke knjige iz predvojne Masarykove knjižnice, tu je bila zbirka bolgarskih knjig, tu so bila dela, ki so se leta in leta kopičila na različnih magistratnih uradih, pa tudi disertacije in zgodovine različnih mest. […]“ „Pravni red je v vso dvojnost mojega dela prinesla odredba prosvetnega ministra o Slovanski knjižnici 1. marca 1946. V knjižnici je ustanovila slovanski in komunalno-zgodovinski oddelek. Temu zadnjemu je predpisala, da zbira in hrani vso književnost, ki se tiče mesta Ljubljane in ljubljanskega okrožja s kulturnozgodovinskega, umetniškega, gospodarskega, socialnega in katerega koli stališča ter zbira in čuva vso za komunalno upravo potrebno književnost.“ Vasilij Melik: Ko sem še želel postati arhivar. V: Spominski zbornik Zgodovinskega arhiva Ljubljana, str.

51-52. Ljubljana : ZAL, 1999 (Gradivo in razprave ; 21).

Uradni žigi Slovanske knjižnice in njenih predhodnic.

Hrani Slovanska knjižnica.

Leta 1986. Ob 40-letnici knjiĹžnice so zaposleni pripravili slavnost in objavili edini zbornik o njenem delovanju do sedaj.

Vir: arhiv Slovanske knjiĹžnice.

Zbornik vsebuje zgodovino knjižnice, razne bibliografije, seznam razstav, starih tiskov, pomembne obiskovalce iz tujih držav in do tedaj zaposlenih in sodelavcev.

Hrani Slovanska knjižnica.

2001: Slovanska knjiĹžnica prejme priznanje Mestne obÄ?ine Ljubljana.

Vir: Razstava Od Mestne do Mestne, SLK, maj-junij 2016.

Hodnik Turjaške palače, ki je vodil do vhoda v Slovansko knjižnico.

Vir: arhiv Slovanske knjižnice.

Zgoraj: Turjaška palača in vhod vanjo. Spodaj: razstavna vitrina in knjižničar pri delu v knjižničnem skladišču.

Vir: arhiv Slovanske knjižnice.

Slovanska knjižnica na Gosposki ulici 15

Zgoraj: Knjižničar pri delu, Knjižnično skladišče v Turjaški palači.

Spodaj: Interni prostori za zaposlene

Vir: arhiv Slovanske knjižnice.

Interni prostori, čitalnica, stopnišče in trije knjižničarji.

Slovanska knjižnica na Gosposki ulici 15

Vir: arhiv Slovanske knjižnice.

Nekdanja ravnateljica Slovanske knjižnice Mateja Komel Snoj v novih, še praznih in nedodelanih prostorih Slovanske knjižnice v Kuverti za Bežigradom.

Foto: Slovanska knjižnica, okoli 1999.

Vir: Dnevnik, 17. 12. 1998. Hrani Slovanska knjiĹžnica.

Svečano odprtje novega poslopja Knjižnice Bežigrad in Slovanske knjižnice 6. oktobra 2000.

Vir: arhiv Slovanske knjižnice.

Vir: Delo, 6. 10. 2000. Hrani Slovanska knjiĹžnica.

Slovanska knjižnica v prostorih na Einspielerjevi za Bežigradom.

Vir: arhiv Slovanske knjižnice.

ÄŒlanek ob odmevni razstavi. Vir: Delo, 9. 11. 2001. Hrani Slovanska knjiĹžnica.



Z umestitvijo v okvir drugačnega knjižničnega tipa v družino ljubljanskih splošnih knjižnic Slovanska knjižnica še naprej opravlja naloge, za katere je z gradivom, prostorom in tradicionalno usmeritvijo najbolje usposobljena.



Knjižnica hrani bogato gradivo naslednjih strok: slavistike, slovenistike, literarne vede, zgodovine, filozofije, umetnostne zgodovine, etnologije, religiologije in sociologije.



V Slovanski knjižnici opravljamo domoznanske naloge in izpolnjujemo vlogo sodobno opremljene čitalnice z bogato zalogo študijske literature za vse uporabnike MKL.



Slovanska knjižnica je namenjena le uporabnikom od 14. leta dalje za študijske in raziskovalne namene. Po njenih policah ne morete brskati samostojno, ampak jih izberete v katalogu in vam jih knjižničar priskrbi iz obsežnega knjižničnega skladišča. Veliko gradiva je zaradi dragocenosti dostopnega samo v čitalnici.



Od leta 1946 sta opredeljeni posebni nalogi Slovanske knjižnice: zbiranje, obdelovanje, hranjenje in predstavljanje gradiva, ki zadeva mesto Ljubljana in okolico in zbiranje knjig in periodike v slovanskih jezikih.



Domoznanska zbirka Slovanske knjižnice zajema gradivo s področja Ljubljane in njene okolice, ki priča o vitalnosti in bogastvu ljubljanske kulturne dediščine ter s katero vas obveščamo o aktualnem dogajanju v mestu in okolici.



Z zbirko želimo delovati kot referenčna točka o Ljubljani tako za domače prebivalce kot tudi za tujce ter tako ohranjati kulturno dediščino in zrcaliti identiteto lokalnega okolja.



Z domoznanskimi prireditvami in razstavami razširjamo vedenje o Ljubljani, krepimo raziskovanje in promocijo lokalnega prostora ter spodbujamo poistovetenje z njim.



S spletnimi vsebinami se odzivamo na potrebe okolja in zahteve časa ter dokumentiramo in predstavljamo spomin iz preteklosti in aktualni utrip prestolnice, ki je na spletu na voljo vedno in vsem.



potrebujete poglobljene, kompleksne informacije s področja humanistike za raziskovalno delo, pripravo na izpit ali preprosto zaradi osebnega zanimanja;



če vas zanimajo originali, prevodi in avtorji s področja slovanskih jezikov in študije na to temo;



bi radi pregledovali vezane letnike starih ali novejših časopisov in časnikov in se zamaknili v nekdanje čase ali pa iščete nek točno določen članek, opis dogodka ali odzive v tisku;



vas zanimajo zgodovina, običaji in posebnosti Ljubljane in Ljubljančanov ter gradiva na to temo, ki jih hranimo v okviru domoznanske zbirke;



Iščete sled za vašim prednikom, ki vas zanima, sestavljate rodbinsko drevo;



Vas zanima domače ali tuje leposlovje, želite pregledati prevode slovenskih pisateljev v tuje jezike ali se seznaniti s celotnim opusom nekega slovenskega pisatelja;



si želite ogledati slovenske in tujejezične knjižne redkosti v posebni sobi za dragoceno gradivo;



Anton Aškerc (1856 – 1912) – književnik, mestni arhivar



Oton Župančič (1878 – 1949) – književnik, mestni arhivar po Aškerčevi smrti



Vladislav Fabjančič (1894 – 1950) – mestni arhivar, zgodovinar, publicist, politik.

Znan je kot avtor publikacij o ljubljanskih sodnikih in županih do 1820, pisal je o lokalni zgodovini za revijo Kronika slovenskih mest.



Rozka Štefan (1913 – 2011) – polonistka, prevajalka. Od 1945 do 1947 je bila upravnica Slovanske knjižnice, 1947–62 na filozofski fakulteti lektorica, od 1962 je predavateljica za polj. Jezik; strokovno se je izpopolnjevala v Varšavi in v Krakovu 1958, 1965, 1969;



dr. Vasilij Melik (1921 – 2009), zgodovinar, primerjalni književnik, v Slovanski knjižnici bibliotekar in pomočnik mestnega arhivarja;



France Dobrovoljc (1907 – 1995) – bibliograf, literarni zgodovinar, leksikograf, romanist, dolgoletni ravnatelj Slovanske knjižnice (1948 – 1974);



France Žagar - slovenski jezikoslovec, didaktik, slovenist;



Andrijan Lah – profesor slovenskega jezika, pisec učbenikov, leksikograf, bibliotekar. Pripravil preglede slovenske in svetovne književnosti. V knjižnici je uvedel Slovanske večernice, prireditvene večere z gledališko skupino Ananas. Prvič so bile na sporedu 3. 3. 1982. (Vir: Štirideset let Slovanske knjižnice, 1986)

Ravnatelj Slovanske knjižnice France Dobrovoljc.

Foto: M. Ciglič, 1. 4. 1964. Arhiv SLK.







  

France Vurnik – pesnik, kritik, prevajalec, gledališki kritik, urednik (Gledališkega

lista MGL), Prevaja iz srbskega, hrvaškega, makedonskega in ruskega jezika.

Ravnatelj Slovanske knjižnice od 1974 do 1976; dr. Joža Mahnič (1918 – 2009) – slovenski literarni zgodovinar, romanist in slavist, dolgoletni sodelavec Slovenske matice. Raziskoval in analiziral dela Otona Župančiča, ureditev Župančičevega Zbranega dela. Uredil tudi zbrana dela drugih slovenskih književnikov: Cirila Kosmača, Srečka Kosovela, Ivana Preglja, Borisa Pahorja in Edvarda Kocbeka. V letih 1976-80 ravnatelj Slovanske knjižnice. dr. Štefan Barbarič (1920 – 1988) – literarni zgodovinar, prevajalec, urednik in profesor. Ravnatelj Slovanske knjižnice od 1981 do 1988. Raziskoval je predvsem slovensko literaturo, obravnaval protestantizem, romantiko, realizem in moderno.

Proučeval je delo posameznih pisateljev (I. S. Turgenjev, P. Trubar, I. Cankar, M. Marjanović, J. Jurčič). Ukvarjal se je z literarno in kulturno zgodovino Prekmurja, raziskoval je tudi literarne stike s hrvaško, madžarsko, slovaško in rusko literaturo.

Uredil je več strokovnih zbornikov. Aktiven je bil še v Slavističnem društvu Slovenije, nekaj let je bil tudi njegov predsednik. dr. Mirko Juteršek (1932 – 2011) – umetnostni zgodovinar, likovni kritik, poznavalec umetniškega trga. Ravnatelj Slovanske knjižnice od 1989 do 1996.

Mateja Komel Snoj – primerjalna književnica, literarna kritičarka, novinarka.

Ravnateljica Slovanske knjižnice od 1996 do 2009, nato ravnateljica NUK-a.

Andrej Guček – pevec skupine Hiša, kantavtor, tekstopisec

(Viri: Štirideset let Slovanske knjižnice, 1986, Slovenska biografija, http://www.rtvslo.si, ustni viri))

Bibliotekarka pri delu. Vir: Arhiv SLK.

Del kolektiva Slovanske knjiĹžnice pred selitvijo, okoli 1998. Arhiv SLK.

Priprave na selitev, leta 2000.

Arhiv SLK.

Mestna strokovna knjiĹžnica prosi naslovnika, da vrne izposojeno gradivo zaradi izdelave kataloga.

Spodaj odgovor uradnika. Vir: arhiv Slovanske knjiĹžnice.

Utrinek iz vsakdanjega knjižničarjevega dela

Vir: arhiv Slovanske knjižnice

Levo: Knjiga „Lessings Werke“ je bila v 60. in 70. letih zelo iskana in izposojana knjiga v Slovanski knjižnici. O tem priča listek izposoje, ki je bil nekdaj vedno vtaknjen v knjigo.

Spodaj: Ob izposoji je moral iskalec vedno izpolniti prejemnico za izdano gradivo.

Vir: arhiv Slovanske knjižnice

Iz inventarnega poroÄ?ila knjiĹžnice, pred 2. svetovno vojno. Posnetke hrani SLK.





 

   

  

Enciklopedije in leksikoni z vseh področij človekovega delovanja, tako v slovenskem jeziku in tujejezični (hrvaški, srbski, italijanski, nemški, angleški, češki, ruski in drugi) Obsežen časopisni arhiv, ki vključuje celotne cikle izdajanja večine pomembnih slovenskih in tujejezičnih časopisov od konca 18. stoletja do danes; Obsežna zbirka dragocenega starega gradiva, najstarejše je iz leta 1575; Iconotheca Valvasoriana; Zbirka kartografskega gradiva; Obsežna zbirka razglednic; Zbirka Prešerniana (daroval prof. dr. Martin Žnideršič); Zbirka miniaturnih knjig z vsega sveta (daroval M. Žnideršič);

Zanimivi glasbeni tiski (številni notni zapisi, pesmarice …); Starejši in sodobni slovenski časopisi na mikrofilmih, ki si jih lahko ogledate s posebno napravo; repozitorij Mestne knjižnice Ljubljana;

← Ottův slovnik naučný : illustrovaná encyklopaedie obecných vědomostí. V Praze (V Pragi). (28 zvezkov z dodatki) Najobsežnejša enciklopedija, napisana v češkem jeziku, napisana med 1888 in 1909. Zasnoval jo je Jan Otto, češki knjigarnar in založnik.

Hrani Slovanska knjižnica.

Slovenec : političen list za slovenski narod. Izhajal med 1873 in 1945. → Od 1991 do 1996 pa je je izhajal Slovenec : časopis za politiko, gospodarstvo, kulturo in religijo.

Omenjena časopisa sta del obsežnega časopisnega arhiva Slovanske knjižnice.

Dostopna sta za uporabo v čitalnici.

Iz Slovenije in tujine stare razglednice iz zbirke Slovanske knjiĹžnice

         

         

V srednjeveškem kotu ljubljanskega magistrata. V: Slovenski narod, 14. 8. 1929.

Slovanska knjižnica. V: Gradimo, 8. 3. 1950.

Masarykova češkoslovaška knjižnica v Ljubljani. V: Slovenec, 16. 9. 1938.

V kulturnem oddelku mesta Ljubljane. V: Slovenec, 17. 1. 1937.

Obisk v Slovanski knjižnici. V: Slovenski poročevalec, 10. 8. 1958.

75 tisoč zvezkov na 300 kvadratnih metrih. Slovanska knjižnica po tridesetih letih. V: Delo, 20. 3.

1976.

Poznamo se iz slovanske! V: Dnevnik, 13. 2. 2002.

Rdeča nit – prostorska stiska. V: Dnevnik, 15. 7. 1975.

Raj za knjižne molje. V: Dnevnik, 17. 12. 1998.

Boje se, da bodo izginili. V: Dnevnik, 22. 1. 1997.

Spet zarota zoper kulturo? V: Dnevnik, 26. 4. 1996.

Boje se utopitve med drugimi. V: Dnevnik, 28. 2. 1997.

Samostojnost – pogoj za razvoj.V: Mladina, 5. 3. 1966.

Sravie Lublansche Gaspode! Eno leto „nove“ Slovanke. V: Delo, 9. 11. 2001.

Otvoritev novih prostorov dveh knjižnic. V: Delo, 6. 10. 2000.

Podelili priznanja Mestne občine Ljubljana. V: Delo, 7. 7. 2001.

Drugo življenje za Bežigradom.V: Delo, 7. 10. 2000.

Neznane razsežnosti Slovanske knjižnice. V: Delo, 13. 3. 1983.

Slovanska knjižnica je še vedno tam, kjer je bila. V: Delo, 20. 11. 1996.

Iz kuverte bo nastala knjižnica. V: Delo, 22. 7. 1999.

Več v publikaciji Štirideset let Slovanske knjižnice (1986) in na spletu, katalogu COBISS/OPAC.

Hvala za ogled! Vabljeni v Slovansko knjiĹžnico!