10 let skupnih zgodb

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 027.022(497.4Ljubljana)”2008/2018” MESTNA knjižnica Ljubljana [Deset] 10 let skupnih zgodb Mestne knjižnice Ljubljana : 2008-2018 / [uredila Veronika Rijavec Pobežin ; fotografije arhiv MKL ... et al.]. - Ljubljana : Mestna knjižnica, 2019 ISBN 978-961-94522-1-9 1. Gl. stv. nasl. 2. Rijavec Pobežin, Veronika COBISS.SI-ID 299702528

2

6

10

14 18

22 32

28 38

42

1

2

Spoštovani bralci

V

Mestni knjižnici Ljubljana vsako leto pripravimo obsežno in vsebinsko bogato letno poslovno poročilo, ki ga spremlja krajši in bolj ilustrativen promocijski izkaz zaključenega leta za širšo uporabo, tokrat pa je pred vami publikacija, posvečena prerezu naše prve desetletke.

Nismo začeli z ničle – smo dediči bogate mestne knjižnične tradicije, ki jo je na osnovi nekaterih še starejših predhodnic zgradilo pet po vojni osnovanih splošnih knjižnic in ena specialna knjižnica na področju kulture.

Vsaka na svojem delu Ljubljane so razvile trdno zbirko z uveljavljenim krogom uporabnikov in vpeljano knjižnično mrežo, ki se je leta 2008 z ustanovitvenim aktom Mestne občine Ljubljana združila v eno samo. Z iztekom leta 2018 smo zaokrožili desetletnico našega delovanja in v marsičem se oziramo na naše začetke in vrednotimo daljše obdobje našega delovanja. S publikacijo, ki je pred vami, želimo predstaviti zgodbo naše rasti in razvoja skozi različne oči ključnih oseb ustanovitelja, naših zaposlenih v različnih oddelkih, uporabnikov v različnih uporabniških situacijah, udeležencev različnih storitev, staršev, otrok, naših partnerjev in sodelujočih.

Obenem smo želeli tudi trajno ohraniti številčne in statistične prikaze našega dela v preteklih desetih letih.

Vendar se zavedamo, da statistični podatki ne zajamejo v celoti pisane in kompleksne zgodbe, ki jo s svojim delom pripovedujejo splošne knjižnice širom Slovenije. Spomladi 2018 smo splošni knjižničarji dobili nova Strokovna priporočila in standarde za obdobje 2018–2028, dokument, ki v marsičem prenavlja in posodablja avtorefleksiven pogled stroke in tudi optiko, skozi katero bo naše delo presojala javnost v naslednjih desetih letih. Novi standardi v ospredje postavljajo knjižnico kot proaktivno ustanovo, ki svoje delovanje vrednoti predvsem skozi vpliv, ki ga s svojimi različnimi vlogami vrši na uporabnike in lokalno skupnost.

Da se lahko vseh teh podvigov lotevamo, se je potrebno zahvaliti v prvi vrsti naši ustanoviteljici Mestni občini Ljubljana za predano finančno in siceršnjo skrb za knjižnico, pa seveda tudi občinam pogodbenim partnericam. Zahvala gre tudi kolektivu vseh sodelavk in sodelavcev, ki s svojim delom knjižnico poosebljajo in jo vsak dan na novo ustvarjajo. Naj stoji pred nami nova uspešna desetletka! mag. Teja Zorko direktorica Mestne knjižnice Ljubljana 3

L

jubljana je mesto, v katerem se zavedamo, da so knjige naše učiteljice življenja, popisovalke naše preteklosti in znanilke prihodnosti, v katero odločno stopamo.

Naše vsakdanje življenje je tesno povezano s knjigami.

Leta 2010 smo nosili prestižni naziv Ljubljana, svetovna prestolnica knjige, od leta 2015 pa ponosno nosimo naziv Unescovo mesto literature, ki ga ima le 29 mest po vsem svetu.

Ob jubileju iskreno čestitam vsem sodelavkam in sodelavcem Mestne knjižnice Ljubljana z direktorico mag. Tejo Zorko na čelu. Posebne čestitke pa gredo tudi nekdanji direktorici mag. Jelki Gazvoda, ki je pred 10 leti vodila združevanje ljubljanskih knjižnic v Mestno knjižnico Ljubljana. Pod njenim vodstvom je Mestna knjižnica Ljubljana prevzela vodilno vlogo na svojem področju in postala zgled ter primer dobre prakse tako doma kot tudi širše.

Srečno!

Mestna knjižnica Ljubljana ima izjemno pomembno vlogo pri popularizaciji bralne kulture v našem mestu.

S širokim naborom inovativnih storitev, s katerimi knjige približuje vsem generacijam ter različnim bralnim okusom, opravlja izjemno poslanstvo, s katerim bogati naše mesto.

4

Zoran Janković župan Mestne občine Ljubljana

so vplivale na razvoj MKL vse do danes. Najprej smo prepoznali obsežen skupni potencial znanja v največji slovenski knjižnici z 223 zaposlenimi, kar je vodilo v jasno sporočilo, da je vsak sodelavec pomemben in lahko aktivno prispeva k trajni usmeritvi knjižnice v strokovno kreativnost in inovativnost. S tem smo zmanjšali »pozdružitveni« stres in usmerili zaposlene v izmenjavo idej in izkušenj ter medsebojno povezovanje in zaupanje.

Z

amisel o združitvi ljubljanskih splošnih knjižnic je začela nastajati nekaj let po sprejetju novega Zakona o knjižničarstvu (2001), ki je določil, da mora vsaka občina imeti ali zagotavljati knjižnično dejavnost v enem knjižničnem javnem zavodu. Pokazalo se je, da je organiziranost splošnih knjižnic v Ljubljani neskladna z zakonodajo.

Ljubljana je postala enotna mestna občina, posledica prejšnje politične razdelitve mesta na pet občin pa je bilo pet samostojnih splošnih knjižnic in ena specialna knjižnica – Slovanska, ki je zgodovinsko povezana z mestnimi oblastmi. V takih razmerah so se na mestni in državni ravni začeli pogovori o združevanju, ki so pripeljali do odločitve, da je združitev vseh navedenih knjižnic v enoten javni zavod smiselna rešitev. Dotedanja razdrobljenost se je kazala v neenakih pogojih za uporabnike, različni dostopnosti do gradiva in drugih storitev, pa tudi v neenaki razvitosti knjižnic.

Prvo leto po združitvi je bil najpomembnejši čas, ki je zaznamoval institucijo za vsa nadaljnja leta. Prav na začetku smo se srečali s tremi velikimi izzivi: kako premagati skepticizem zaposlenih in jih spodbuditi k spremembam, kako poenotiti in racionalizirati finančno in strokovno poslovanje ter kako najustrezneje vzpostaviti novo notranjo organiziranost. Na te izzive smo odgovorili z več daljnosežnimi odločitvami, ki

Čeprav se vsako knjižnico ocenjuje po kakovosti storitev za javnost, moram posebej poudariti pomen njenega urejenega notranjega ustroja. Z ustanovitvijo finančne, pravne in tehnične službe smo nemudoma podprli vse vidike finančnega in pravnega poslovanja ter notranje logistike in vzdrževanja, sledilo je oblikovanje strokovnih dejavnosti zavoda. V skupne službe smo iz vseh knjižnic povabili sodelavce, ki so imeli ustrezna znanja za predvidene velike spremembe in so pokazali interes, da bi aktivno prispevali k številnim projektom poenotenja. Nazadnje smo oblikovali še novo notranjo organizacijo, ki je formalno opredelila tako skupne dejavnosti kot status in vsebine delovanja posameznih enot v mreži MKL ter vsakomur od sodelavcev potrdila njegovo pozicijo v knjižnici. S tem so bili vzpostavljeni temelji za dolgoročni razvoj, ki smo jih nato leta utrjevali in nadgrajevali s številnimi akti, ki urejajo notranje procese in enovitost poslovanja z uporabniki. Vse to obsežno in zahtevno delo je pripeljalo do oblikovanja razvojne vizije in prvega strateškega načrta knjižnice, ki je glavni razvojni dokument zavoda. Iz njega izhajajo vsi letni načrti dela in na njegovi podlagi knjižnica spremlja svojo uspešnost.

Po burnem začetku je že v letu 2010 knjižnica prešla v obdobje stabilnega delovanja. V naslednjih letih si je z rešitvami, ki uvajajo nove storitve, izboljšujejo uporabnikom dostop do gradiva in informacij, spodbujajo različne ciljne skupine k aktivni uporabi storitev knjižnice, povezujejo knjižnico z drugimi organizacijami ali pa racionalizirajo njeno poslovanje in usposabljajo zaposlene za različne delovne izzive, izborila status institucije, ki je zazrta v prihodnost in si ustvarja poti za uspešno soočanje s spremembami.

Vedno se bom z veseljem in ponosom spominjala naših prvih velikih izzivov, ki danes predstavljajo temelje pa tudi presežke delovanja MKL. Pomembno je bilo, da smo povezali gradivo vseh knjižnic v enotno bazo, kar je zahtevalo ogromno napora sodelavcev, danes pa se nadaljuje s pripravo vsake knjige v zbirki na izposojo s knjigomati.

Nadaljevanje g7 5

6

g Nadaljevanje s strani 5 Združili smo vse podatke o uporabnikih v eno bazo, kar je bistveno izboljšalo kakovost izposoje, vse skupaj pa je bilo kmalu nadgrajeno še z novo člansko izkaznico, mestno kartico Urbano. Na enem mestu smo združili nakup in bibliografsko ter tehnično obdelavo gradiva.

Z lastnim znanjem in sredstvi smo vzpostavili skupen informacijski sistem, ki je omogočil enotno poslovanje in dostop zaposlenim do vseh potrebnih informacij.

Vzpostavili smo kvalitetno spletno stran in intranet za aktivno obveščanje zaposlenih. V Pionirski smo nadgradili vrednotenje del za otroke in mlade s priznanjem Zlata hruška, v Slovanski knjižnici pa smo se osredotočili na lokalno zgodovino in digitalizacijo gradiva.

Ustvarili smo lasten razvojni center, na novo oblikovali prireditveno dejavnost in z ustanovitvijo Učnega centra poudarili naravnanost k trajnemu izobraževanju zaposlenih in drugih slovenskih knjižničarjev. Soočili

smo se z novo dejavnostjo v Trubarjevi hiši literature in jo uspešno vključili v koncept MKL. Nenazadnje so prišle še nove in preurejene ter modernizirane knjižnice.

Svojo vlogo v tem desetletnem procesu sem vedno razumela kot čast in velik strokovni izziv. Rdeča nit je bilo timsko delo, ki utrjuje skupno notranjo kulturo in hkrati spoštuje tradicijo, ki jo je vsaka od knjižnic prinesla s seboj v novo institucijo. Desetletnica delovanja enotne MKL je tudi priložnost za razmislek o temah, ki se jih knjižnica doslej še ni lotila in o katerih bodo v naslednjem desetletju potrebne nove odločitve. Pogled nazaj je namenjen temu, da ocenimo, kje smo in katere poti so nam odprte v naslednjem desetletju. Na teh poteh želim celotnemu kolektivu veliko poguma in vztrajnosti, ki se bosta zagotovo zrcalila v prihodnjem uspešnem razvoju! mag. Jelka Gazvoda direktorica Mestne knjižnice Ljubljana 2008–2017

P

ovezovanje, partnerstvo in sodelovanje so institucijami, kot so Center za razvoj knjižničarstva NUK, temelji našega dela, ki omogočajo mrežeZdruženje splošnih knjižnic, Zveza bibliotekarskih drunje različnih odnosov in prinašajo pozitivne štev Slovenije, Društvo bibliotekarjev Ljubljana in Javna vplive posameznikom in organizaciji; bolj agencija za knjigo. Poleg številnih sodelovanj na lokalko se povezujemo, boljši so socialni odnosi in medsenem in nacionalnem nivoju vzpostavljamo in negujebojno zaupanje, hitreje dostopamo do informacij, lažje mo tudi sodelovanja in izmenjave s tujino. Smo člani si pomagamo in delimo nove ideje. Knjižnica je odprt mednarodne organizacije IFLA in dveh mednarodnih prostor za dialog, delitev znanja in izkušenj. V desetih bibliofilskih društev iz Nemčije in ZDA. Strokovne stike letih pisanja naše skupne zgodbe smo vzpostavili stike negujemo s Hrvatskim centrom za dječjo knjigo, Alpin razvili skupna sodelosko-jadransko univerzo vanja s številnimi organiv Celovcu/Alpen-Adriazacijami, javnimi zavodi, Universität Klagenfurt, »Noben človek ni otok, povsem sam zase; knjižnicami in društvi ter Centre national de la litvsak človek je kos celine, del kopne zemlje.« izmenjevali različne vsetérature pour la jeunesbine: storitve, projekte, se, Mednarodnim kluJohn Donne dogodke, znanja in inforbom slovanskih rojakov macije, ki razvijajo potenciale posameznika ter pozitivno Ruslo, Nacionalnim centrom za informiranje in poklicno osmišljajo naše različne življenjske in poklicne poti. svetovanje – NCIPS in splošnimi knjižnicami: Bibliothek am Luisenbad, Berlin, Cité-Bibliothèque, Luxembourg, Naše knjižnice delujejo kot centri kulture v lokalnem Knjižnicami grada Zagreba in Shanghai City Library. Deokolju in se z njim povezujejo na različnih področjih. lujemo v projektu Naple Forum, Erasmus+, LinkINjob, Kot osrednja območna knjižnica izvajamo naloge za Dublin Literary Award in Mreži zatočišč za preganjane knjižnice osrednje slovenske regije: Knjižnico Domžale, pisatelje – ICORN international cities of refuge network.

Knjižnico Logatec, Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik, Knjižnico Litija, Mestno knjižnico Grosuplje, Cankarjevo Vsi smo del celote, potrebujemo drug drugega za doknjižnico Vrhnika, Knjižnico Jožeta Udoviča Cerknica sego ciljev – s skupnimi zgodbami, znanji in izkušnjami, in Knjižnico Medvode na področju zagotavljanja izbodobrimi praksami, strokovnimi in tudi prijateljskimi odra gradiva in informacij ter nudenja strokovne pomoči nosi smo stkali vezi, da bi udejanjili našo vizijo »Razumeknjižnicam. Plodno sodelujemo z Mestno občino Ljuti spremembe in pripraviti poti do storitev prihodnosti«. bljana in primestnimi občinami, ministrstvi, kulturnimi javnimi zavodi, knjižnicami, muzeji, založniki, vzgojnoVesna Trobec izobraževalnimi ustanovami, fakultetami in strokovnimi strokovna sodelavka za odnose z javnostmi 7

M

esto ni mesto brez knjižnice. Knjižnica predstavlja skorajda vse, kar v življenju potrebujemo: mirno in navdihujoče okolje, ki ponuja veliko izzivov in premislekov skozi zgodbe knjig, hkrati pa vzpostavlja demokratični prostor izmenjav mnenj in znanj. Zato knjižnica, še posebej pa MKL z vsemi svojimi enotami, ni samo prostor hranjenja knjig, ampak se je z vztrajnim delom knjižničark in knjižničarjev vzpostavila kot skupnostni prostor, ki mu v javnem življenju težko najdemo podobnega. Ni samo srce mesta, je tudi prostor, kjer se hrani in neguje pamet, kjer poteka neusmiljen boj proti intelektualni lenobi! Živimo v obdobju, ko smo vse prevečkrat soočeni s površnostjo in površinskostjo, zato so prostori novih zgodb in premislekov o ustroju družbe še posebej dragoceni. Naša mestna knjižnica je takšen prostor, zato toplo povabljeni! mag. Mateja Demšič vodja Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana

M

estni kino in mestno knjižnico druži poslanstvo v času, ko sta navduševanje nad ogledom filma v kinu in branjem knjig poseben izziv v razvoju kulture. Dostopnost filma in knjige za kar najširši krog raznolikih občinstev si utira pot skozi različne alternativne načine sprejemanja in dojemanja umetniških vsebin, predvsem pa se bori za pozornost mladih občinstev z drugačnimi navadami. Povezovanje obeh mestnih ustanov pri doseganju teh ciljev, še posebej ker je knjiga tako pogosto del umetniškega procesa nastanka filma, v zadnjem desetletju prinaša in zagotavlja nova občinstva za prihodnost bralne in filmske kulture. Med večjimi naj omenim Mesto bere ... mesto gleda v Letu kina, letu praznovanja filma in kina ob 90. letnici Kinodvora, ter novo značko Kinobalon priporoča v priporočilnem seznamu Mestne knjižnice Ljubljana ob izposoji kakovostnih filmov za otroke in mlade.

Spoznanje, da smo le skupaj lahko dovolj učinkoviti za kakovostno rast in razvoj naših – pogosto – skupnih občinstev, je zagotovilo, da kulturne ustanove, kakršni sta tudi mestna knjižnica in mestni kino, uresničujejo vizijo kakovosti kulturnega življenja na dolge proge.

Knjiga in film si v Ljubljani podajata roke in naj bo tako tudi naprej.

Nina Peče Grilc direktorica Kinodvora v obdobju 2008–2019 8

9

10

Dobro organizirana, vodena in strateško načrtovana knjižnična mreža je temelj za uspešnost vsake splošne knjižnice v njenem lokalnem okolju. Splošna knjižnica v mestu je z mrežo knjižnic in postajališč potujoče knjižnice, z zbirko gradiva in različnimi storitvami aktiven in odziven del mesta. Prednost knjižnice v mestu je, da s svojimi enotami seže v vse predele mesta, vsaka krajevna knjižnica in postajališče potujoče knjižnice so vhodna vrata v celotni knjižnični sistem.

Glavni cilj združitve ljubljanskih knjižnic leta 2008 je bil zagotoviti enotne knjižnične storitve vsem prebivalcem Ljubljane in njene okolice. In prav s svojo mrežo, kjer so knjižnice locirane v razumni bližini kraja bivanja prebivalcev, MKL omogoča dostopnost knjižnične dejavnosti za potencialne uporabnike na območju svojega delovanja. Čas, napor in stroški, ki jih uporabnik porabi za dostop do svoje knjižnice, se odražajo v njegovem zadovoljstvu, predvsem v številu obiskov (2009: 1.558.633; 2018: 2.384.793).

Mreža MKL obsega 20 knjižnic (pet večjih na posameznih mestnih območjih in 15 krajevnih knjižnic) ter 13 postajališč Potujoče knjižnice, v mreži delujeta še Slovanska knjižnica in Trubarjeva hiša literature. MKL izvaja knjižnično dejavnost za 289.518 prebivalcev mesta. Danes so v Ljubljani knjižnice umeščene predvsem v lokalne centre (kulturni, izobraževalni in poslovnoupravni centri, domovi občanov), stanovanjske komplekse, v delujoče ali opuščene trgovske centre (edina namensko zgrajena knjižnična stavba v Ljubljani je Knjižnica Prežihov Voranc, zgrajena leta 1988). Mrežo

Horjul

Pionirska Zalog

Brezovica

Šiška

Dobrova

Čim večjemu številu prebivalcev streže knjižnica, tem številnejše in pestrejše so njene storitve; to še posebej velja za mestno okolje, kjer so zahteve in pričakovanja potencialnih uporabnikov zelo velika. Mrežo MKL bodo v bodoče sestavljale vse bolj raznolike organizacijske enote: poleg centralne knjižnice, krajevnih knjižnic, postajališč potujoče knjižnice in lokacij premične zbirke še knjižnice in prostori za ciljne vsebine (Slovanska knjižnica, Trubarjeva hiša literature) ter knjižnice za ciljne skupine prebivalcev (knjižnica za mlade v Palači Cukrarna).

Simona Resman pomočnica direktorice za strokovno delo

Otona Župančiča

Podpeč

knjižnica Črnuče

Glinškova ploščad

Prežihov Voranc Ig

dr. France Škerl

Jarše

Savsko naselje

Grba

Zadvor

Vodice

Slovanska

Bežigrad

Potujoča

Gravitacijsko območje MKL (območje, katerega prebivalci pretežno obiskujejo knjižnico) obsega poleg Mestne občine Ljubljana še Ljubljansko urbano regijo, saj mora upoštevati uravnoteženost med naseljenostjo in mobilnostjo, med stalnimi prebivalci ter dnevnimi migranti in prišleki. Izvaja knjižnično dejavnost še za sedem občin izven MOL (50.492 prebivalcev) s 13 krajevnimi knjižnicami in 34 postajališči Potujoče knjižnice in je osrednja območna knjižnica za osrednjeslovensko knjižnično regijo (574.377 prebivalcev), v kateri deluje poleg MKL še osem osrednjih knjižnic.

Fužine

Škofljica

Šentvid

Rudnik

knjižnic načrtujemo in razvijamo tako, da vsaka knjižnica zadovoljuje splošne potrebe svoje lokalne skupnosti, hkrati pa je s posebnimi zbirkami gradiva ali storitvami namenjena ožjim ciljnim skupinam uporabnikov v mestu. Od združitve leta 2008 smo uresničili tovrstno načrtovanje v petih knjižnicah: Knjižnici Zadvor, Knjižnici Šentvid, Knjižnici Savsko naselje, Knjižnici Zalog in Knjižnici Polje (v izgradnji). MKL povečuje dostopnost knjižnic v mreži tudi s storitvami, kot so vračanje in izposoja gradiva v drugi knjižnici, Knjiga na dom in Halo knjiga.

Polje

M

estna knjižnica Ljubljana (MKL) je najbolj omrežena kulturna ustanova v Ljubljani, dostopna povsod: med policami, doma, na javnem prevozu, v kavarni, na delu, v naših žepih.

Jožeta Mazovca Frana Levstika

Nove Poljane Poljane Gameljne

Trubarjeva hiša literature

11

M

nogo let že obiskujem Knjižnico Šentvid, a sedanji zunanji izgled knjižnice že od daleč vabi v radovednost, le kaj se dogaja za vrati? Ko prestopiš prag knjižnice, te s polic vabijo knjige: »Berite nas, prebirajte med vejicami in pikami naše zgodbe!«. Vljudni knjižničarji, prijazni in mestoma humorni, so takoj pripravljeni na sodelovanje z bralci, ko je vprašanje, katere knjige nudi v branje Knjižnica Šentvid, in če le teh ni, sledi nasvet, v kateri od ljubljanskih knjižnic si je mogoče knjigo izposoditi. Obzirno pripravljeni za nasvet, kaj brati in kaj poslušati, povabljivi za večerne dogodke, ki so prilika za druženje ljubiteljev knjig in občudovalcev izvirne slovenske besede.

V prihodnje želim knjigam in osebju knjižnice vse dobro, knjigam veselo prebiranje, osebju prijazno zvedavih bralcev, kajti: »Beseda, izrečena ali zapisana, je odnos človeka do človeka in sveta, v katerem sobivajoče bivamo.« Alberto Avguštinčič bralec

K

njižnica je prostor, ki izžareva toplino in prijaznost. Ko vstopiš vanj z željo, da bi kaj prebral, pa nimaš ideje, kaj, ti je vedno nekdo pripravljen svetovati. Prav to imamo v novi knjižnici v Zalogu. Seveda je bilo tudi na prejšnji lokaciji prijetno, domače, morda celo malce čarobno. Novi časi in več prebivalcev zahtevajo nov in večji prostor, z možnostjo različnih dogodkov in večjo izbiro bralnega gradiva. V novi knjižnici se med policami lahko osamimo ali tiho poklepetamo, posedimo, kaj prelistamo ali preberemo. Sodelujem v projektu Mesto bere in v knjižnico z veseljem prihajam na pogovore o prebranem in tako ob druženju z drugimi bralkami kvalitetno preživljam svoj prosti čas.

Olga Zelenič bralka

12

nova Knjižnica Zalog

prenovljeni knjižnici Šentvid in Savsko naselje

otvoritev Trubarjeve hiše literature

nova Knjižnica Zadvor

13

14

Z

združitvijo ljubljanskih knjižnic smo podedovali knjižnično zbirko z 1,58 mio enotami knjižničnega gradiva, ki danes šteje 1,76 mio enot.

Upravljanje s takšno zbirko je svojevrsten izziv.

Velika zbirka je posledica okolja, v katerem delujemo. Če bi zbirko razdelili prebivalcem Ljubljane in okolice, bi vsak dobil 5 izvodov – torej enega več, kot je minimum, ki ga predvidevajo strokovna merila za knjižnično dejavnost.

Ob tem se postavi naslednje vprašanje: ali bi bil prejemnik zadovoljen s temi petimi izvodi, ali bi se za hip zmedel, če se ni znašel kje v preteklosti? Nekaj preteklosti hranimo namenoma, zaradi kulturnega in zgodovinskega spomina (ker je človeški tako varljiv). Domoznanska zbirka obsega 18.388 enot, arhiv (beri vsa zgodovina) slovenskih knjižnih izdaj za otroke in mladino obsega 27.128 enot, in čeprav to ni naša osnovna naloga, skrbimo za nekaj knjižnih dragocenosti neprecenljive vrednosti. Sicer pa je naša mantra aktualnost, aktualnost in spet aktualnost. Ta nastane na dva načina, najprej s skrbnim izborom nove založniške produkcije. Nabavimo vsak naslov založniških novosti, ki je primeren za splošno uporabo. Kriteriji nabavne politike odločijo o pravem številu izvodov za knjižnično mrežo MKL. Odloča kakovost izdaj. Včasih bolj, drugič manj glasna dilema o trošenju javnih sredstev za popularne žanre pa ni rešljiva. Vedno znova je potrebno sprejemati kompromise, po katerih ni nihče povsem zadovoljen.

V desetih letih smo z nakupom in obveznim izvodom pridobili 786.383 enot novosti. Od tega je 8 % revij, 13 % filma, glasbe, e-knjig in drugega neknjižnega gradiva. Če bi tudi novosti razdelili, bi sto prebivalcev Ljubljane in okolice na leto prejelo skupaj 23 enot gradiva. Torej dve manj, kot je

minimum strokovnih priporočil za knjižnično dejavnost – greh financerjev. Ta je večji na strani Ministrstva za kulturo, ki je gradivo financiralo s 25 % in se slabša: zadnja leta le z 20 %. Druga plat aktualnosti zbirke je boj z zastaranjem.

Vse pridobljeno pred našimi očmi zastareva z neuporabo.

Vseeno strumno kljubujemo in vabimo k uporabi na mnoge načine: bralni klubi, priporočila, podpora pedagogom, literarne prireditve ... Ko nič več ne pomaga, pade pečat za odpis. Odpis je bil v desetih letih za več kot 20 % manjši od prirasta, kar pomeni, da razpoložljivi knjižnični prostori takega trenda ne morejo zdržati.

Fizična knjižnična zbirka se precej sramežljivo in negotovo spogleduje tudi s ponudbo elektronskih virov, dostopnih na daljavo. Načelno je to mamljiva oblika in nosilec vsebine, ki se ne obrabi in ne potrebuje prostora, a je še daleč od bistvene spremembe ravnotežij. Tuji spletno dostopni elektronski viri se v splošni knjižnici niso najbolje izkazali. Ves čas smo čutili, da za resen premik potrebujemo vsebine slovenskih založnikov in ponudnikov. Poskušamo s posamezno specialno zbirko – vedno na robu rentabilnosti (beri cena v odnosu do interesa uporabnikov).

Zaradi ponudbe leposlovja v slovenščini več stavimo na portal Biblos: v MKL je z izborom 1800 naslovov e-knjig trenutno zanimiv za 2,6 % aktivnih uporabnikov knjižnice, ki z uporabo e-knjig prispevajo 0,59 % izposoje.

Knjižnično zbirko gradimo kot jedro, okrog katerega se v knjižnici odvijajo še druge dejavnosti, zanimive za naše uporabnike. Verjamemo, da za zrelejšo družbo, zaznamovano s kulturo, ki nas bogati.

Miro Tržan vodja Službe za pridobivanje in obdelavo gradiva

15

N

EKOČ je mlada bibliotekarka začela poklicno pot v Knjižnici Bežigrad. Pod budnim očesom mentorjev je opravljala interna dela ter se posvečala gradivu in bralcem.

POTEM se je uresničila napoved in ljubljanske splošne knjižnice so se združile pod enotnim imenom.

TEDAJ je delala na področju nabave knjig, zato se je po tehtnem premisleku odločila za delo v skupni nabavni službi. Zapustiti dolgoletne ljube sodelavce je bila težka odločitev, vendar se je z vsem optimizmom spoprijela z novim izzivom.

KMALU je bilo potrebno spoznati vse knjižnice, od najmanjših do največjih. Ob množici zadolžitev ni bilo časa za pogrešanje preteklega dela. V začetku je ob pomoči sodelavk iz nabavnih oddelkov pridruženih knjižnic odkrivala zakonitosti nabave gradiva. Prav tako je bil izziv takrat še neenoten računalniški sistem, ki je delo v nabavi »pošesteril«.

ZDAJ je obogatena z izkušnjami in dela na oddelku, kjer se začenja pot knjige, in s sodelavci širi veselje do branja.

Začetki odstavkov so naslovi knjig M. Gleitzmana.

Darja Šesek bibliotekarka, nabava gradiva

Č

e smo knjižničarji pred desetimi leti še živeli v metričnem prostoru, ki je bil sestavljen iz središč in zbirališč, smo prehodili pot in prešli v digitalno dobo. Nove tehnologije so nas prisilile, da smo izstopili iz prostorskega formata, ki ga navdihuje knjiga. Bliskoviti razvoj je potegnil za seboj številne spremembe, ki jim knjižničarji v okviru topološkega prostora knjižnice sledimo z neko zamudo. Prednosti in slabosti tega razvoja opiše znanstvenik Michel Serres v knjigi Palčica: »Nazadnje pa nove tehnologije pozunanjijo sporočilo in operacije iz našega nevronskega sistema v informacije in kode, ki so neoprijemljive«.

Dejavnosti v MKL so v desetih letih zaznamovale številne novosti. Razveseljuje napredek elektronske knjige, digitalnih zbirk, RFID tehnologije, bralnikov, COBISS+, digitalno opismenjevanje zaposlenih in uporabnikov.

Kar roke niso zmogle nositi, noge prehoditi in oči zaobjeti, je sedaj dostopno v formatu ene same naprave – informacija je na dlani, kar zame predstavlja privilegij in izjemen preskok v napredovanju znanosti in razvoju knjižnic. Veseli me, da knjižnice niso neživa središča, temveč dobivajo nove oblike in priložnosti. Knjižnični prostor danes izgrajujejo vsi deležniki in ni več hierarhično strukturirana celica. Posledica digitalne dobe je variabilni čas, ki omogoča knjižnicam, da poudarijo področje čuta z empatijo do uporabnikov in omogočajo različna druženja.

Janko Žuntar bibliotekar, strokovni oddelek Knjižnice Otona Župančiča

16

Prirast gradiva 2008–2018 858.411 enot

1.760.196 enot KNJIŽNE ZBIRKE

1.502.008 knjig

200.201 neknjižnega gradiva

57.987 serijskih publikacij

17

18

S

knjižnicami v Mestni občini Ljubljana in primestnih občinah ter s postajališči bibliobusa smo najbolj omrežen mestni zavod, po številu članov nas presegajo le Gasilska društva v celotni Sloveniji, prednjačimo celo pred Planinsko zvezo Slovenije. Trenutni podatek o 84.592 članih je razveseljujoč.

Dejstvo, da se vsako leto v naše knjižnice vpiše več kot 11.000 novih članov, da smo v desetih letih zabeležili dobrih 20 milijonov obiskov v knjižnicah in skoraj pet milijonov na domači spletni strani, pomeni le dvoje: da odlično delamo in da so knjižnice (še vedno) dragocene in nepogrešljive.

Delo z uporabniki je osnovno delo, ki ga v knjižnicah neposredno opravlja 164 knjižničarjev in bibliotekarjev.

Vsak dan v naše prostore vstopajo člani in obiskovalci, vsak s svojimi željami in potrebami. V prostorih knjižnic izpolnjujemo vse, od našega temeljnega poslanstva – zbiranja, hranjenja in ponujanja knjižničnega gradiva – do priporočil za branje in iskanja ustreznega gradiva. Za člane poiščemo gradivo v drugi knjižnici, ga rezerviramo, posredujemo najširše informacije, ki jih uspemo najti med knjižnimi policami ali na svetovnem spletu. Knjižnica je prostor, kjer se srečujejo njeni najrazličnejši uporabniki, zato smo uvedli številne storitve, ki poenostavljajo in lajšajo njeno uporabo: po združitvi

smo uvedli skupno člansko izkaznico Urbana, poenotili odpiralne čase in omogočili kar najširšo uporabo naših prostorov. Prisluhnili smo potrebam in željam uporabnikov; s storitvijo Knjiga na dom smo omogočili tistim, ki v knjižnico sami ne morejo, da ohranjajo stik z branjem, in uvedli možnost vračila gradiva v drugi knjižnici. Pri snovanju novih knjižnic smo vedno znova pozorni na uporabnike s posebnimi potrebami – tako pri načrtovanju prostora kot vsebin.

Omogočamo prostore za branje in učenje, prebiranje časopisov, revij, brskanja po lastnih ali naših računalnikih in pri tem nudimo podporo pri spoznavanju z novo tehnologijo, kot so tablice in pametni telefoni, pri uporabi portala Biblos za izposojo e-knjig in knjižničnega kataloga Cobiss+, ravnanja s knjigomati in aplikacijama mCobiss ter Moja knjižnica. Z objavami posnetih dogodkov, priporočili za branje na naši spletni strani, z možnostjo samostojnega oddaljenega vpisa v knjižnico in vse večjo izposojo e-knjig smo se približali oddaljenim in tudi v tujini živečim posameznikom. Sledimo hitrim družbenim spremembam in z upoštevanjem potreb uporabnikov iz našega slogana »Povsod v mestu« prehajamo v »Povsod v svetu«.

Veronika Rijavec Pobežin vodja Službe za delo z uporabniki

20.127.658 OBISKOVALCEV v knjižnicah

47.293.188 IZPOSOJENIH enot gradiva

19

K

njiga je moje življenje. Sem invalidka od rojstva, v knjižnico me je vpisal oče pred 73 leti, ob začetku šolanja. Življenje me je vodilo čez veliko preizkušenj v najožji družini, tudi danes me zdravje preizkuša, vendar mi knjige nudijo tolažbo, uteho. Ko berem, se vživim v like. Rada zamižim in tako vstopim v njihovo družbo, znajdem se na vseh mogočih koncih in krajih in kar nočem odpreti oči, ker je tako lepo. Zame so knjige nekaj več. Ko mi je hudo, vzamem knjigo in vse se postavi na svoje mesto.

Ob obisku knjižnice mi je knjižničarka povedala, da knjige prinesete tudi na dom. Zame je to čudovito, saj sem zares težko obiskovala knjižnico. Knjižničarka prihaja prvo sredo v mesecu. Po telefonu se pogovoriva, kakšne knjige bi rada brala, saj imam kar nekaj zahtev. Poleg primerne vsebine morajo biti tudi velike črke in veliki razmiki med vrsticami. Preberem pa vse, kar mi knjižničarka prinese. Knjiga je zares moja prijateljica. Možnost, da knjige prinesete na dom, je moja rešitev.

Danica Novak bralka

84.592

ČLANOV

A

malija Javoršek je bila ena najpomembnejših oseb moje mladosti, čeprav sva v vsem življenju spregovorila le nekaj stavkov. Vsak četrtek je sedela ob steni Ljudske knjižnice Šempeter in s strogim učiteljskim pogledom iznad očal utišala preveč glasne pogovore. Po začetnem nezaupanju je mlademu knjižnemu molju pustila, da je iz tedna v teden grizel skozi kupe knjig, tudi če so bile s polic za odrasle. Knjižnica je bila majhna, stisnjena v klet, toda za nekaj let je postala okno v širen svet. Tudi ko sem res odšel v svet, je z mano ostal zgoščen vonj po prahu in starem papirju in me vedno znova vlekel v katedrale branja. Tudi če niso na dosegu rok. Pred skoraj šestimi leti smo z Mestno knjižnico Ljubljana odkrili, da se da z nekaj truda in prijaznimi knjižničarkami obnoviti vpis tudi iz tujine. Čeprav že dolgo ne požiram listov med platnicami, kot sem jih včasih, pa je MKL postala popkovina, ki me pripenja na dom, morda bolj kot večina drugih nostalgij.

Sebastijan Kopušar bralec 20

21

22

D

anes živimo v času zgodb. Zgodbe nas vznemirjajo, izpolnjujejo, navdušujejo, opogumljajo, fascinirajo. V zgodbah so doma: hrepenenje, veselje, strast, žalost, strah, upanje, pogum. Ljudje potrebujemo zgodbe. Z zgodbami čutimo in zgodbe nas spreminjajo. Čarobni svet besed prinaša bogastvo znanja, čustvovanja, empatije. Je impresiven mozaik idej, pomenov in razmišljanj. Potrebujemo predvsem kakovostne zgodbe, zgodbe, ki nas izzivajo, učijo in plemenitijo.

Branje je potovanje po svetovih domišljije, skozi prostor in čas, je neprestano iskanje, samoizpraševanje, predvsem pa tudi neprecenljivo potovanje k nam samim.

Je preseganje vsakdana, poseganje po brezčasnih prostorih raznolikih realnosti – in tudi vzgajanje intelektualne avtonomije. Zaradi neznosne lahkosti sodobnega potrošništva, množice izbir, zbiranja všečkov in videza namesto vsebine je naš vsakdan pogosto kaotičen.

V poplavi sporočil, ki nam jih servira instant kultura, je bralni asketizem lahko razumljiv trend in branje mnogokdaj površno. In pomen pozitivnega vrednotenja branja, branja kot kultiviranja znanja, širine ali okusa, se prepogosto izgublja v podpori zgolj na deklarativni ravni. Vendar pa branje, ki zahteva razmislek, razumevanje in refleksijo, življenje osredišča in predstavlja jedro dojemanja sebe, drugih in sveta.

Zgodba o Mestni knjižnici Ljubljana je – tudi – zgodba o knjigah, branju in literaturi. Položaj knjige se v družbenem kontekstu spreminja in s tem tudi vloga knjižnice. Sodobna knjižnica mora biti suveren igralec na različnih platformah, tako fizičnih kot virtualnih, prizorišče

svobode in dialoga ter prostor za soočanje relevantnih družbenih vprašanj. Je odprt prostor za javne razprave, ki reflektira aktualni družbeni kontekst in odgovarja tudi na vprašanje, kakšna je podoba branja danes. Med drugim nas zanima, kako se z razvojem spleta spreminja sama percepcija branja in bralna izkušnja? S kakšnimi dilemami se soočamo pri zagotavljanju kakovostne literarne ponudbe? Kako nagovarjamo različne javnosti in ciljne skupine ter kako raziskujemo pomen knjižnice v urbanem tkivu mesta? Literarna raziskovanja knjižnice lahko segajo v najrazličnejše prostore, preizprašujejo različne kontekste ter razsežnosti ustvarjalnega procesa pisanja.

Ljubljana je mesto literature. Je mesto, ki bere. Knjižnica je pomembno knjižno križišče in glavni promotor knjige tudi v družbah 21. stoletja. Živa literatura ne zrcali zgolj življenja, manifestira raznolike svetove, se z njimi igra, jih komentira in citira, podira klasična razmerja med avtorjem, zgodbo in bralcem. Z druge strani literarnih del, teorij in zvrsti se na srečanjih z ustvarjalci lahko odpirajo kreativni poligoni ustvarjanja zgodb, zgodbe in knjige oživijo ter dobijo povsem drugo dimenzijo – lahko tudi pomen.

V zgodbah, knjigah in literaturi je simbolna in tudi dejanska moč. Brati ali ne brati – oziroma ali ob vseh drugih dejavnostih tudi brati – zato ni vprašanje. Vprašanje je, kaj beremo in kako. Zato si privoščimo čim več skrivnostnih, nežnih, razburljivih, toplih in markantnih objemov iz brezmejne zakladnice dobrih zgodb.

Tatjana Pristolič organizatorka kulturnih programov

23

P

rireditve za odrasle imajo za seboj desetletje bujne rasti, ki je pognala iz močnih in zdravih korenin. Vse ljubljanske knjižnice so že pred združitvijo prirejale kakovostne dogodke, od odmevnih literarnih srečanj do strokovnih in potopisnih predavanj, razstav, glasbenih dogodkov, filmskih projekcij do občasnih gledaliških predstav, koncertov in prostočasnih delavnic.

izsledke znanosti s področja naravoslovja in humanistike ter odpiramo številne aktualne družbene teme. Z dogodki se spominjamo pomembnih mejnikov in nosilcev naše ter mednarodne literarne dediščine ter poudarjamo in ohranjamo pomen pisane besede kot temelj naše kulture. Sodelujemo in se povezujemo s kulturnimi ustanovami, lokalno skupnostjo ter širimo svoje delovanje na nacionalni in mednarodni ravni.

Z združitvijo v enoten javni zavod smo prireditve poenotili in uskladili, jih aktualizirali in tako približali najširšemu krogu uporabnikov. V povprečju letno pripravimo 1.200 prireditev za odrasle, ki se jih udeleži dobrih 30.000 obiskovalcev. Prevladujejo literarni dogodki in razstave – umetniške in informativne. V desetih letih smo postali prepoznavni po strokovnih predavanjih priznanih in uglednih predavateljev. Z njimi odstiramo

V zadnjem času uporabnike nagovarjamo k aktivnemu vključevanju v naše dejavnosti, npr. z literarnimi natečaji, in večjo pozornost namenjamo ranljivejšim skupinam prebivalcev, kar bo ena izmed naših nalog tudi v prihodnje.

Marko Lakovič vodja kulturnih programov

M

isel, kako najbolje približati knjigo predda smo se zaradi reorganizacije dela lahko bolj posvetišolskemu otroku, ne da bi s tem dosegli li delu z otroki in mladimi ter pri tem dobili priložnost, nasproten učinek, zaposluje slovenske da izkoristimo bogastvo svojih neprecenljivih znanj. knjižničarje že od samih začetkov. IzkoNastale so kinološke urice, delavnice filmske vzgoje, izreniniti mnenje, da je šele odhod v prvi razred osnovne delave igrač in tujih jezikov, slikarski tečaji, glasbene dešole tisti čas, ko otroku knjiga postane zanimiva, in da lavnice, pravljična joga, lutkovne predstave. Lotili smo razigran otroški smeh, se tudi večjih skupnih zvedave oči, nemirni bralnih projektov, ki poprstki in nogice ne somembno dopolnjujejo dijo med tišino knjižnih bogato kulturno ponudOsrednja nit vseh naših dejavnosti ostaja zakladov, je bil prvenbo v Ljubljani: Ciciuhec, dobra knjiga – ne le kot vir uživanja v stveni cilj pri snovanju beremo z malčki (48.385 branju leposlovnih del, temveč tudi kot dejavnosti za najmlajše. predšolskih otrok), (Naj) vir raznovrstnih informacij, ki otrokom in Pred petdesetimi leti so Poletavci – poletni bralci staršem omogočajo, da se izobražujejo, postale ure pravljic prva (10.477 šolarjev), Oddaj razvijajo kritično mišljenje in znajo bolje dejavnost, pri kateri so na natečaj in Robinzoniizraziti svoje misli. otroci vstopali v svet litejada v informacijski družrature in umetnosti, knjižničarji-pripovedovalci pa razvibi. V desetih letih smo izvedli več kot 12.000 prireditev jali svoje pripovedovalske veščine in krepili mentorsko in izobraževanj, ki jih je obiskalo skoraj 350.000 otrok in vlogo. Postopoma so se začele v knjižnicah izvajati tudi mladih. druge dejavnosti za razvoj otrokovega vsestranskega razvoja.

V želji, da bo vzgajanje mladih bralcev obrodilo sadove, ko bodo kot študentje, starši in odrasli radi posegali po Združitev ljubljanskih splošnih knjižnic je bila priložnost, dobri literaturi, redno obiskovali naše knjižnice in se akda povežemo vse dobre prakse, da naša prizadevanja tivno vključevali v naše dejavnosti, se bomo še naprej naredimo bolj prepoznavna in poglobimo sodelovanja trudili, da bi vsak otrok rastel s knjigo že od ranega otroz drugimi ustanovami. Hkrati je zaposlenim omogočila, štva dalje in v naših prostorih našel varno zatočišče.

Erika Žitko organizatorka kulturnih programov

24

495.889 OBISKOVALCEV

24.118 PRIREDITEV

1513

literarnih ugank

7836

ur pravljic

3116

literarnih prireditev

3897

predavanj

potopisov, pogovorov, filmskih projekcij, gledaliĹĄkih predstav, koncertov, razstav in delavnic 25

D

ebelo desetletje je od takrat, ko sem stopila v Mestno knjižnico Ljubljana in devet sezon vodila cikel pogovornih večerov V KOŽi besede. Med več kot sto gosti teh večerov so veliki ustvarjalci, kot sta bila Ciril Zlobec in Tone Pavček, kot so Saša Pavček, dr. Manca Košir, Andrej Rozman Roza, Vlado Kreslin, Tone Partljič, dr.

Andrej Detela, dr. Alenka Rebula in mnogi drugi. A v KOŽi besede ni bilo edino polje ustvarjalnega sodelovanja – kmalu so se zanetila nova, kot so Dan MKL in zaključki akcije Mesto bere, ko knjiga, zgodbe in z njimi povezana glasba z različnih koncev sveta na noge spravi središče Ljubljane, sama pa imam to neskončno srečo, da kot povezovalka prireditve spoznavam izjemne ljudi – tako zaposlene v knjižnici kot bralke, bralce in vse, ki s knjižnico sodelujejo le občasno. Mestna knjižnica Ljubljana pa svojih zgodbastih kril ne razširja čez meje sveta le v akciji Mesto bere pač pa tudi v tradicionalnem tednu Svet med nami, ko med nas in v nas vstopa dežela, ki je poprej nismo tako dobro poznali. Svečana odprtja teh tednov so gurmanska, glasbena in vsevrstna doživetja, ki se jih kot voditeljica veselim vsakič znova. Še bolj pa srčnih, ustvarjalnih in strokovnih 'ljudi knjižnice', brez katerih bi bilo moje ustvarjalno desetletje manj radostno, manj izzivalno in veliko bolj dolgočasno. Barbara, Vesna, Tatjana, Marko, gospa direktorica in vsi drugi, hvala!

Carmen L. Oven voditeljica prireditev

26

V

elik vtis otrokom pustijo obiski knjižnic, kjer spoznajo, kako se vedemo v knjižnici in kako si lahko izposodijo knjigo. Zelo radi imajo igralne urice s knjigo in pravljične urice z lutkami. Knjižnica nam pri projektu Ciciuhec, v katerega aktivno vključujemo tudi starše, vsako leto pripravi priporočilni seznam slikanic, ki nam je v veliko podporo in pomoč. Ob zaključku projekta otroke v vrtcu obišče knjižničarka in nam pripravi zelo zanimiv program s podelitvijo bralnih priznanj za otroke.

Knjižnica tudi za vzgojitelje pripravlja različna strokovna izobraževanja, kjer pridobimo veliko informacij in novih znanj ter spoznamo primerno literaturo za otroke. Znanje in ideje, ki si jih izmenjujemo, koristno uporabljam pri svojem delu. Prebiranje pravljic je najlepše darilo pri vzgoji otrok.

Mateja Funkl vzgojiteljica, Vrtec Galjevica

N

a ure pravljic hodim že več kot šest let in še vedno je zelo zabavno. Rada berem in poslušam pravljice, zato rada hodim v knjižnico. Všeč mi je, da po končani zgodbi urico zaključimo z ustvarjanjem naših malih umetnin.

Nekatere knjižničarke tako doživeto pripovedujejo, da nas kar odnese v druge svetove. Včasih se lahko celo vživim v kakšen lik iz zgodbe. Želela bi, da so ure pravljic večkrat na teden in vsakič z drugo zgodbo. Rada hodim v knjižnico, ker se tam dobro počutim, skoraj tako kot doma. Samo da doma nimam toliko knjig in imam bolj udoben kavč.

Alina Šiljak mlada bralka

K

aj naj povem kot mama punčke, ki je jokala, če nisva mogli na uro pravljic? Ki je med pravljicami pozabila dihati, ker se je tako vživela? Samo najboljše. Vsa leta obiskovanja ur pravljic so le še poglobila njeno ljubezen do knjig. Sedaj je stara že devet let in ljubi knjige. Menim, da knjižničarke otrokom tako doživeto predstavijo zgodbe, da jih z njimi popeljejo na druge strani sveta, druge planete in v druge dimenzije. Ni lepšega od bogate otrokove domišljije. Otrokom pričarajo svet v njihovi luči in jim približajo knjige kot najboljše prijateljice.

Sabina Šiljak bralka 27

28

S

skupnimi močmi že dobro desetletje pri uporabnikih spodbujamo radovednost, širimo obzorja, pomagamo uresničevati potenciale in izboljšati možnosti pri vključevanju v lokalno skupnost. Ob združitvi smo obstoječa izobraževanja vseh ljubljanskih knjižnic poenotili, nekatera razširili na lokacije, kjer jih prej ni bilo, vsebine pa nadgradili. Pripravili smo anketni vprašalnik in med uporabniki preverili ter analizirali njihove potrebe po izobraževanju. V anketah so izrazili, kaj jih zanima, katerih vsebin si želijo in katera znanja potrebujejo za lažje delo ter boljše življenje. Njihove potrebe in želje smo v največji meri upoštevali pri oblikovanju izobraževalnih programov in tako v desetih letih pripravili več kot 12.000 izobraževanj, ki se jih je udeležilo več kot 210.000 udeležencev vseh starosti.

V knjižnici se lahko naučite: od 3D-tiskanja, desetprstnega tipkanja, govorice telesa, izdelave naravne kreme in spletnih strani, izdelave plakata s programom Publisher, priprave učinkovitega življenjepisa, izračunati, kakšna bo poraba električne energije za ogrevanje vašega doma, objave spletnega dnevnika, računalniških osnov, švedskega, francoskega in španskega jezika, napredne uporabe mobilnega telefona, učinkovitega upravljanja s časom, ustvarjanja foto zgodbe v filmu, vaj za krepitev spomina do varnih spletnih nakupov.

Zaposleni v MKL pri svojem vsakdanjem delu odgovarjamo na najrazličnejša vprašanja, zato se tudi mi učimo: od knjigoveštva, uporabe e-knjig, znakovnega jezika do kariernega coachinga. Nove zamisli za razvoj naše stroke in rešitve pri delu z uporabniki si izmenjujemo na naših strokovnih srečanjih April v MKL, od ostalih stro-

kovnjakov pa se učimo na posvetovanjih Knjižnica, srce mesta. Ponosni smo, da z lastnimi kadri izvajamo večino izobraževanj (90 % za otroke in 60 % za odrasle) in s tem potrjujemo, da smo bogastvo knjižnice njeni zaposleni.

Veliko smo se naučili s sodelovanji v mednarodnih projektih (Lady Cafe, EASY, ENTITLE, NAPLE, LinkINjob, Family Literacy Works!), pri izmenjavah študentov iz drugih držav (Hrvaška, Češka, Slovaška) in na študijskih obiskih zaposlenih (Avstrija, Bolgarija, Estonija, Finska, Italija, Irska, Litva, Portugalska, Romunija, Španija, Turčija in Velika Britanija). Izkušnje nam, v sinergiji z obstoječimi znanji, omogočajo, da razvijamo nove učne aktivnosti in metode ter izboljšujemo obstoječa izobraževanja.

Pomembno vlogo pri neformalnem izobraževanju imajo servisi Centra za vseživljenjsko učenje, ki pokrivajo večino izobraževanj za uporabnike: Borza znanja, kjer lahko posamezniki izmenjujejo svoja znanja, Borza dela, ki nudi informacije in podporo na področju zaposlovanja, ter Središče za samostojno učenje z zagotavljanjem učnih gradiv in prostorom za učenje.

Kaže, da se dobro učimo – naše delo je velikokrat nagrajeno z zadovoljstvom in s pohvalami udeležencev izobraževanj. Še posebej smo se razveselili srebrnega priznanja Jabolko kakovosti in Evropskega jezikovnega priznanja, ki ju podarja CMEPIUS. Naš izobraževalni program je bil vpisan v razvid izvajalcev javno veljavnih programov na področju vzgoje in izobraževanja Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, kar je za knjižnico pomemben dosežek.

Mateja Lesar vodja Centra za vseživljenjsko učenje

29

210.066 12.173

OBISKOVALCEV

IZOBRAŽEVANJ

4760

RAČUNALNIŠKIH IN JEZIKOVNIH IZOBRAŽEVANJ

7413

VODENIH OGLEDOV KNJIŽNIC 30

S

redišče za samostojno učenje v Knjižnici Otona Župančiča je zame ključno pri samostojnem in osredotočenem učenju. Praviloma se učnih celic, ki so dovolj mirne in zasebne, da omogočajo zbrano učenje, poslužujem dvakrat tedensko. V tem času me ostale dejavnosti in opravila, ki me zasledujejo na vsakem koraku, ne zmotijo pri zadanem cilju.

Trenutno se samostojno učim hitrega slepega tipkanja,

M

oja prva izkušnja s knjižnico in Borzo dela je bila izredno pozitivna. Obiskala sem odlično delavnico na temo žensk v podjetništvu, ki jo je vodila Lilijana Pahor, vodja Borze dela. Ker me je njeno predavanje navdihnilo in ker sem takrat stopala na samostojno podjetniško pot, sem se prijavila na svetovanje. Skupaj sva pregledali mojo spletno stran, pripravili poslovni načrt ter se pogovorili o mojih ciljih in željah. Srečevali sva se dvakrat mesečno, vadili predstavitve, pregledali

obiskujem pa tudi delavnice računalniškega opismenjevanja. V Središču za samostojno učenje najdem pester nabor učnega gradiva z različnih področij, vedno pa se lahko zanesem na pomoč zaposlenih, zato nameravam prednosti pri svojem učenju koristiti tudi v prihodnje.

Bojana Pišek obiskovalka

ponudbe, vsakič sem dobila nove ideje in naloge. Lilijana je bila odlična mentorica, njena spodbuda in optimizem sta mi vedno znova vlivali nov zanos in energijo. Z njeno pomočjo sem postala samozavestnejša in odločnejša pri poslovnih odločitvah, hitreje napredovala na svoji karierni poti. Zelo sem vesela in hvaležna, da sem imela priložnost sodelovati z Borzo dela.

Katja Kranjec obiskovalka

31

32

D

eseto obletnico združitve ljubljanskih splošnih in Slovanske knjižnice v skupno ustanovo zaznamuje bistvena sprememba v izvajanju domoznanske dejavnosti na območju Mestne občine Ljubljana. Zbiranje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva, vsebinsko povezanega z lokalnim okoljem, je bilo v preteklosti razpršeno na posamezne območne knjižnice, ki so dejavnost razvijale različno, skladno s partikularnimi vizijami in potrebami. Slovanska knjižnica je s pridružitvijo Mestni knjižnici Ljubljana kot Center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke prevzela to dejavnost in jo razvijala po kakovostnih in vsebinskih kriterijih, določenih v skupni strateški politiki nove mestne knjižnične mreže.

V desetih letih smo v Centru za domoznanstvo zasnovali različne dejavnosti in projekte, s katerimi člane in uporabnike seznanjamo s pomenom lokalne snovne in nesnovne kulturne dediščine ter zgodovine. Raziskali smo zanimive historične vidike mesta in njenega lokalnega utripa ter jih prikazali na domoznanskih srečanjih, ob-

Ž

e bežen premislek o minulih desetih letih sodelovanja Oddelka za slavistiko FF UL s Slovansko knjižnico zadostuje, da lahko izrečem nekaj ključnih dosežkov, ki prispevajo k širšemu pogledu na izpolnjevanje posebnega poslanstva za moje področje. Zdi se namreč, da je kljub novi vlogi uspela vzpostaviti ravnovesje med novim in starim, med knjižnico kot zbirko in knjižnico kot odprtim prostorom za javnost, ne da bi pri tem zanemarila svoje temeljno poslanstvo. Slovanska knjižnica je za študente in učitelje slovanskih filologij in humanistike širše neprecenljiva zaradi obsežnega in relevantnega gradiva. Dru-

sežnejših domoznanskih razstavah in v publikacijah za otroke, mlade ter odrasle – pri tem pa uspešno sodelovali z zunanjimi sodelavci, sorodnimi institucijami in kolegi knjižničarji. Z elektronsko bibliografijo, ki je rezultat večletnega marljivega dela, smo poenostavili dostop do domoznanskih vsebin v naši knjižnični zalogi, spletno prisotnost pa okrepili s prenovljeno domoznansko podstranjo »Ljubljanske zgodbe« iz Slovanske knjižnice, ki jo redno dopolnjujemo s privlačnimi digitaliziranimi vsebinami.

V preteklem desetletju se je usmerjenost knjižnice v različna sodelovanja s slovanskimi skupnostmi nekoliko okrepila, z združitvijo pa se je povečala tudi skupna zaloga knjižnega gradiva v slovanskih jezikih. S tem je Slovanska knjižnica vsaj delno ohranila kontinuiteto svojega prvotnega poslanstva, ki je temeljilo na skrbi za lokalno zgodovino in promociji sodelovanja med različnimi slovanskimi narodi.

Tomaž Miško vodja Slovanske knjižnice

gi, nič manj pomemben ozir, so dogodki in prireditve; prav ta možnost sodelovanja se v zadnjih letih poglablja in razširja. Če omenim samo razstavi Čitaj slovaško, beri slovensko, prevajalke Zdenke Škerlj Jerman, pa cikel češkega filma in slovanske večere. Lanskoletni odmevni dogodek Noč in dan s Cankarjem pa je pokazal vitalnost in drznost vizije Slovanske knjižnice in samo želim si lahko, da bo vztrajala pri tej drži in znala posredovati svojo specifičnost in tradicijo tudi v prihodnje. Špela Sevšek Šramel zunanja sodelavka

33

L

jubljana je 2. septembra 2010 pridobila svojo prvo hišo literature in s tem začrtala oblikovanje posebnega javnega, pluralnega in dinamičnega prostora, ki pripadnikom različnih literarnih, intelektualnih in nazorskih skupin omogoča izmenjavo mnenj o kulturnih in družbenih vprašanjih.

Izhodiščna točka delovanja Trubarjeve hiše literature je bila usmerjena v ustvarjanje programskih vsebin, s katerimi je tvorila vsebinsko jedro projekta »Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010« in se tako profilirala kot eno izmed pomembnejših in bolj prepoznavnih prizorišč kulturne podobe slovenske prestolnice. Že s prvim dnem delovanja je postala stičišče dogodkov, ki povezujejo knjigo, literaturo in mesto, ter mrežijo tako domače kot tuje ustvarjalce. Oblikovala se je v prostor javne besede, ki se izogiba komercializaciji kulture in svojo pozornost usmerja v promoviranje dejavnosti različnih, tudi ranljivih skupin. V preteklih letih je s svojo programsko vsebino posebej poudarila pomembnost vključevanja mladih med 15 in 30 let ter vzpostavila poligon za njihovo nazorsko, kulturno ter umetniško udejstvovanje.

Trubarjeva hiša literature je postala urbani mestni prostor raznolike miselne refleksije, ki sta ga v začetnih letih oblikovala programska vodja Tatjana Pristolič in kasneje Urban Vovk. Zastavljene usmeritve uspešno nadaljujemo in nadgrajujemo. Od otvoritve do danes smo pripravili 2500 dogodkov, na katerih je sodelovalo več kot 10.000 izvajalcev ter jih obiskalo skoraj 60.000 obiskovalcev.

Rok Dežman vodja Trubarjeve hiše literature

S

Trubarjevo hišo literature sem se prvič srečala pred petimi leti kot študentka primerjalne književnosti in anglistike, kot obiskovalka dogodkov in udeleženka literarnega tekmovanja. Pozneje sem začela sodelovati s pisanjem poročil in člankov, povezanih s pestrim dogajanjem znotraj hiše. Na ta čas imam izjemno lepe spomine, saj sem se prav skozi tukajšnje literarne večere, pogovore in performanse seznanila z domačo literarno sceno. Literarna hiša nam je prijazno odstopila prostore za organizacijo literarno-filmskih dogodkov, ki smo jih pripravljali skupaj s študentskim kulturnim portalom Koridor. Literarno dogajanje v Ljubljani si brez Trubarjeve hiše težko predstavljam – s svojo domačnostjo, prijaznostjo vodstva in odprtostjo je odlično srečevališče vseh ljubiteljev kulture, sploh mladih, ki še iščejo svoj prostor pod soncem.

Lara Paukovič zunanja sodelavka 34

35

L

eta 2018 smo v Pionirski – centru za mladinvsako leto pripravljamo Slovenski knjižnično-muzejski sko književnost in knjižničarstvo praznovaMEGA kviz (v desetih letih smo prejeli 129.669 rešitev), li 70-letnico in hkrati 10-letnico delovanja Strokovne srede in strokovne simpozije. Zasnovali smo Mestne knjižnice Ljubljana. Pionirska je posebno promocijo najboljših otroških in mladinskih marsikateremu Ljubljančanu še vedno v spominu kot knjig z znakom in priznanji Zlata hruška, ki jih vsako Pionirska knjižnica ali leto podeljujemo odličnim kot vila Čira Čara. Vila, knjigam, izdanim v Sloveniv kateri je od 1962 ji. Zlata hruška je z leti poOd samih začetkov pa vse do danes nas je do 2005 delovala Pistala prepoznana slovenski preveval duh začetništva ter raziskovanja, onirska knjižnica, ki javnosti in je prisotna v slopri čemer nas je vodila osnovna misel, je postavljala temelje venskih splošnih in šolskih da je le najboljše dovolj dobro za otroke. otroškemu ter mlaknjižnicah ter v knjigarnah dinskemu knjižničarin pri založnikih. Praznik stvu, in v kateri sta med drugimi kot knjižničarja delozlatih hrušk je postal osrednji dogodek promocije kavala znameniti pesnik Dane Zajc in pesnica Saša Vegri. kovostnih mladinskih knjig na vsakoletnem slovenskem knjižnem sejmu, ki se nadaljuje s Tednom zlatih hrušk v S svojim delom smo zavezani otrokom in mladim pri knjigarni Konzorcij. razvijanju njihovih ustvarjalnih potencialov z različnimi bibliopedagoškimi oblikami. Opozarjali smo na izbiro V Pionirski smo ponosni na pot, ki so jo pred nami razvikakovostnih mladinskih knjig in izdajali sezname prijali njeni »prvi pionirji«, sami pa jo uspešno nadaljujemo poročenih knjig. To tradicijo smo nadgradili s Priročniki skupaj s številnimi sodelavci in ob podpori vodstva Meza branje kakovostnih mladinskih knjig, ki jih kot samostne knjižnice Ljubljana. stojne publikacije izdajamo od leta 1998. Na osnovi priročnikov in našega dela smo leta 2010 izvedli novo knjimag. Darja Lavrenčič Vrabec žnično postavitev otroškega in mladinskega leposlovja, vodja Pionirske

S

Pionirsko sodelujem že dvajset let. Skupaj smo obravnavali vsebine, ki so na stičišču knjižničarstva, književnosti za otroke in mlade ter razvojne psihologije. Pri različnih oblikah skupnega sodelovanja je bila v ospredju njihova osredotočenost na mladega bralca, uporabnika knjižnice, njegove značilnosti in potrebe, ter njihovo zavedanje, da je bralec »glavni« v knjižnici. Ta osredotočenost se kaže bodisi pri izdelavi Priročnika za branje kakovostnih knjig, ki za-

36

gotavlja dobre bralne izkušnje in motivira za nadaljnje branje, kot tudi pri novi postavitvi knjižničnega gradiva, ki omogoča večjo dostopnost in prepoznavnost knjižnih vsebin. Skrb za vzgajanje bralcev se kaže tudi v njihovih prizadevanjih pri uvajanju staršev in drugih družinskih članov v branje otrokom, saj bralec zraste v družini. dr. Livija Knaflič zunanja sodelavka

Z

bibliobusom smo v zadnjih desetih letih prevozili 90.000 kilometrov – razdaljo, s katero bi že dvakrat obkrožili naš planet. Obiskalo nas je 140.960 uporabnikov, ki smo jim izposodili 638.804 enot gradiva. Redno se ustavljamo na 46 postajališčih v Mestni občini Ljubljana in primestnih občinah. Tri smo v tem času nehali obiskovati: Zadvor, ki je leta 2011 dobil stacionarno knjižnico, ter Brest in Pance, dodali pa smo sedem novih: Šmartno ob Savi, Goričico pod Krimom, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, Center starejših Trnovo in Center starejših Medvode ter Brdo. Ne dolgo nazaj smo praznovali 40 let, oktobra leta 1974 smo namreč prvič krenili na pot in odpeljali knjige bralcem ter tako začeli izpolnjevati svoje vodilo: »Naše poti so vez med ljudmi.« Za uspešno delovanje potujoče knjižnice je potrebna dinamična, strokovno usposobljena ekipa v dobri psihofizični kondiciji, saj delo na bibliobusu predstavlja posebno obliko dela, ki se od stacionarnih knjižnic precej razlikuje. Postanek na posameznem postajališču traja v

D

anes je torek in vsa vesela hitim v knjižnico.

A to ni navadna knjižnica, temveč Potujoča knjižnica, ki v naše kraje zahaja že 44 let.

Njena članica sem 43 let, z nekaj krajšimi prekinitvami. Spomnim se, ko sem prvič stopila skozi vrata avtobusa, polnega knjig, in so moje oči željno vpijale barve, moj nos pa se je napolnil z vonjem po knjigah. Težko se je bilo odločiti, kaj izbrati, a spomin na moji prvi izposojeni knjigi je še kako živ – Lupinica Vere Albreht in Snežak Mikija Mustra. Le kje sta knjigi sedaj?

Z veseljem bi ju ponovno vzela v roke in prebrala.

povprečju 60 minut in v tem kratkem času je potrebno postoriti vse, predvsem pa biti z in za ljudi. To ljubljanska Potujoča knjižnica izpolnjuje, saj zaposleni svoje delo opravljamo s predanostjo in srcem. Zaradi zahtevnosti dela se je kader v zadnjih desetih letih z menjavo nekoliko pomladil, menjalo pa se je tudi vodstvo. Nika Pugelj, Boris Zgonc in Barbara Cesar so pustili pomemben pečat pri razvoju Potujoče knjižnice, sedanja vodja Neja Drevenšek pa uspešno nadaljuje delo predhodnikov.

Svoje poslanstvo usmerjamo k uporabnikom, ki živijo v oddaljenih zaselkih in v bližini nimajo svoje knjižnice, in k varovancem v domovih za ostarele, zapornikom ter uporabnikom s posebnimi potrebami.

Naša vizija za prihodnost je nadaljevati začrtane poti naših predhodnikov in oblikovati zbirko ter dejavnosti, dostopne vsem uporabnikom, ki jim zaradi naše mobilnosti in prilagodljivosti vedno znova prihajamo naproti. Špela Samsa bibliotekarka, Potujoča knjižnica

Ko danes obiskujem Potujočo knjižnico, me še vedno preplavljajo isti občutki in veselje. Tako tople in domače knjižnice ne najdeš nikjer, tako prijaznih knjižničarjev, ki si vedno vzamejo čas, in tako prijaznega voznika, ki vedno pripelje do nas, ne glede na vreme in razmere v prometu.

Zato: hvala vam za vse dostavljene knjige, hvala vam za vse prijazne besede, hvala vam, da nas že 44 let obiskujete in razveseljujete. Hvala za vse, kar storite za nas, bralce.

Majda Suhadolnik bralka 37

38

V

saka zgodba ima glavnega junaka, naša zgodba jih ima kar 223 – predanih posameznikov, ki smo s svojim delom, znanjem in talenti prispevali k naši desetletni zgodbi.

Združevanje knjižnic ni bil majhen zalogaj, pred seboj smo imeli pet splošnih knjižnic in eno specialno, ki so s svojimi zaposlenimi tvorile zaključeno celoto. Vsaka knjižnica je delovala samostojno, zato je bilo ob združevanju potrebno nekatera delovna mesta ukiniti, nekatera združiti, druga pa na novo ustanoviti. Ob združitvi smo se spraševali, kako uskladiti delo vseh, da bodo knjižnice nemoteno delovale in se »premiki v ozadju« ne bodo poznali pri delu z uporabniki? Kako najbolje strukturirati zavod, da bodo zaposleni ohranili svoja delovna mesta, da bodo zadovoljni in še naprej kvalitetno opravljali svoje delo, in hkrati razviti nova delovna mesta za razvoj knjižnice v prihodnosti? Sledili smo ideji ustanovitelja in optimizirali delovni proces brez odpuščanj in novih zaposlovanj. Večina zaposlenih je želela ostati na svojih delovnih mestih, vsem tistim, ki pa so izkazali željo po novih izzivih ter spremembah znotraj zavoda, smo ugodili.

Ob ustanovitvi nas je bilo zaposlenih 223, danes nas je 219. Zaposlenih imamo pet invalidnih oseb, preko javnih del smo za določen čas zaposlili 27 posameznikov in jih sedem kasneje zaposlili za nedoločen čas. Uvajali smo pet mladih v projektu Kul služba in enega od njih za

M

oja pot bibliotekarke se je začela leta 1993 v Knjižnici Šiška na Celovški cesti, ki po velikosti ni sledila potrebam in številu uporabnikov. Z aprilsko selitvijo leta 2008 v nove prostore na Trg komandanta Staneta in z junijsko združitvijo ljubljanskih knjižnic se je zame in za moje sodelavce zaključilo eno obdobje in začelo novo. V desetih letih delovanja smo razvijali in širili obseg svoje ponudbe, k temu pa sem s svojim znanjem in delovanjem v delovnih skupinah prispevala tudi sama. MKL je s stalnim izobraževanjem zaposlenih višala kvaliteto ponudbe za uporabnike, ki to znajo nagraditi s pohvalami in

K

njižnico in računalnik sta mi v popotnico življenja podarila moja starša in naključje je hotelo, da sta danes ta dva pojma tesno povezana z mojo službo. V knjižnici sem sprva opravljal študentsko delo in ko je priložnost nanesla, sem nadaljeval kot informatik Knjižnice Otona Župančiča. Moje znanje informatike se je razvijalo vzporedno z razvojem informacijske tehnologije knjižnice – od vzdrževanja nekaj računalnikov do sodelovanja pri vzpostavitvi in vzdrževanju informacijskega sistema

stalno zaposlili. Redno omogočamo študentsko in prostovoljsko delo ter izvajanje družbeno koristnega dela.

Ker se je z leti vedno bolj kazala potreba po stalnem strokovnem izpopolnjevanju, smo leta 2011 ustanovili Učni center MKL, ki je do danes pripravil 540 izobraževanj, namenjenih zaposlenim, zunanjim knjižničarjem in drugi strokovni javnosti. Zaposleni se izobražujemo in napredujemo tudi na področju formalnega izobraževanja ter skrbimo za razvoj bibliotekarske stroke.

Redno objavljamo strokovne in poljudne prispevke v bibliotekarskih in drugih publikacijah (skupaj 640 člankov) ter aktivno sodelujemo na domačih in mednarodnih strokovnih posvetovanjih (203 referati). Naše delo je bilo opaženo v strokovnih krogih in komisijah – kot knjižnica smo prejeli dvanajst nacionalnih in mednarodnih nagrad za projekte in storitve. Za svoje dragocene prispevke pri razvoju stroke pa je bilo nagrajenih osemnajst zaposlenih.

Zdravje in dobro počutje zaposlenih ter medsebojna povezanost so za nas nadvse pomembni, zato omogočamo brezplačne športne aktivnosti, pripravljamo strokovne ekskurzije, občasna družabna srečanja ter poskrbimo za male pozornosti ob zaključku leta za zaposlene in njihove družine.

Katja Brank vodja Službe za pravne, kadrovske in splošne zadeve

vse večjim obiskom knjižnic, tako zaradi gradiva kot tudi zaradi raznovrstnih prireditev. Za doseganje čim boljših rezultatov je pomembno povezovanje in sodelovanje med zaposlenimi. Družbeni in tehnološki razvoj od nas zahteva vsakodnevno prilagajanje, najbolj bistveno pa je, da ostanemo uporabnikom prijazni in dostopni. Zato se moramo zaposleni še naprej truditi za dobro počutje obiskovalcev in prisluhniti njihovim željam in potrebam, probleme pa reševati strpno in v obojestransko zadovoljstvo.

Andreja Mervar bibliotekarka, Knjižnica Šiška

največje in v nekaterih pogledih najbolj razvite splošne knjižnice v Sloveniji. Stalnemu razvoju informatike in knjižničnih storitev se lahko zahvalim, da po devetnajstih letih dela v knjižnici ne morem reči, da je moje delo kadarkoli monotono ali dolgočasno. K temu pripomorejo tudi sodelavci, ki s svojimi idejami že deset let skrbijo za gorivo, ki napaja razvoj naše knjižnice.

Miha Žitko vodja Oddelka za informatiko 39

40

S

koraj čez noč je Mestna knjižnica Ljubljana postala največja splošna knjižnica v Sloveniji in pomemben akter na področju razvoja in sprememb knjižničarstva. S prevzemom vodenja Potujoče knjižnice sem skupaj s sodelavci sodelovala pri teh spremembah. Aktivno vključevanje v nove delovne procese, sodelovanje v delovnih skupinah, strokovnih telesih in pripravah na projekte so me tesneje povezali z ostalimi sodelavci iz drugih enot in služb.

Sodelovanje in ideje so nujne za rast in razvoj kolektiva in dobrih storitev za uporabnike. Po osmih letih od združitve mi je bila ponujena priložnost za vodenje največje knjižnice, Knjižnice Otona Župančiča. Z velikim spoštovanjem do preteklega dela, do kolektiva in kvalitetne knjižnične zbirke ter z odgovornostjo do uporabnikov sem ta izziv sprejela. Svoje delo človek težko objektivno ocenjuje, osebno pa lahko zapišem, da verjamem v našo skupno zgodbo in vrednote.

Barbara Cesar vodja Knjižnice Otona Župančiča

K

njižnica kot drugi življenjski prostor nudi obilo priložnosti za strokovni, osebnostni in duhovni razvoj, če je človek le dovolj dovzeten za tovrstne (eterične) izzive. Pot od bežigrajske opremljevalke, urejevalke knjižničnega gradiva, knjižničarke izposojevalke, bibliotekarke informatorke, vodje male krajevne knjižnice, ki se je veliko ukvarjala tako z duhovno platjo knjižnice, kot je razstavna in glasbena dejavnost, kot telesno, kot je urejanje prostora, da o uporabnikih, ki so nekaj vmes, ne govorimo, in končno do katalogizatorke in klasifikatorke knjižničnega gradiva Službe za pridobivanje in obdela-

M

oja poklicna pot v Mestni knjižnici Ljubljana se je začela leta 2011. V prvih letih zaposlitve sem imela priložnost spoznati delo v različnih enotah knjižnice in se srečati z najrazličnejšimi delovnimi nalogami. Tako sem dobila širok vpogled na delovanje naše knjižnice in spoznala sodelavce, s katerimi se sicer zaradi dela na različnih lokacijah sedaj ne srečujem pogosto. Veliko sem se naučila in hkrati spoznala, kaj me v našem poklicu najbolj veseli in kje lahko v največji meri izrazim svoje sposobnosti. Z delom v Knjižnici Preži-

K

ot otrok sem obiskovala knjižnico na robu mesta. Zdela se mi je velika, pravzaprav ogromna. Začarala me je. Vonj, knjige, knjižničarji in vse. Na mojem seznamu se je pojavila želja, nekoč bom knjižničarka. Ko sem čez leta res postala, je bilo, kot da sem se znašla v obljubljenemu kraljestvu, v šoli, ki je natanko po moji izbiri. Bralci, veliki, majhni, stari, mladi, pripovedovanje pravljic, obiski vrtcev in šol, pa nove in nove knjige, brez konca in kraja ... In če me kdo vpraša, kako je biti knjižničarka, brez oklevanja odgovorim, da lepo. V vsem tem času sem spoznala, da je privilegij, da delam v knjižnici, obkrožena z ljudmi, ki

vo knjižničnega gradiva, medtem pa (tudi zavoljo vseh teh izzivov) zagrete konsumentke raznovrstnih izobraževanj, med katerimi je velik del prispevala odlična ponudba kolegov iz Učnega centra MKL, je bila pestro dolga. Trajala je sicer prav od preloma tisočletja, vendar je bilo zadnje desetletje še posebej polno izzivajočih trenutkov, pa tudi praznovanj ob dobro opravljenem združ(eval)nem delu. Naj živi Mestna knjižnica Ljubljana, in še na mnogo desetletij!

Tanja Tavzelj katalogizatorka

hov Voranc se mi je uresničila želja, da sem v neposrednem stiku z gradivom in bralci, še posebej pa mi je v veselje delo z osnovnošolci in s srednješolci, ki jim na ogledih knjižnice podajam svoje znanje in navdušenje nad branjem. Hvaležna sem, da imam službo, kamor hodim z veseljem, saj tam počnem to, kar delam najraje, in ponosna, da sem del kolektiva, kjer smo sodelavci hkrati tudi prijatelji.

Manca Ratković bibliotekarka, Knjižnica Prežihov Voranc

imajo radi knjige, obiskovalci in sodelavci, vsem so nam skupne pustolovščine v svetu besed. Tega ni nič spremenilo, ne drugo ime knjižnice, ne novi sodelavci.

Delam v mali knjižnici na robu mesta, ki zame je še vedno velika in nič mi ne manjka in dobro mi gre in je moja šola, v kateri pouk še vedno teče, leta in leta že, brez njega gotovo ne bi bila izpolnjena še ena želja iz mojega seznama, da nekoč napišem knjigo.

Marjana Moškrič višja knjižničarka, Knjižnica Polje 41

42

S

plošne knjižnice dajejo svojemu mestu in okolju kulturni ter intelektualni utrip, so prostor, kjer se srečujejo znanje, informacije, dogajanje, a tudi posamezniki, ki si želijo spoznati in komunicirati z ljudmi, s katerimi jih povezuje skupni interes za znanje in kulturo. A hkrati so knjižnice tudi točka izziva, kjer se srečujejo različna mnenja in pogledi na skupna vprašanja ter svet okoli nas. V knjižnicah lahko odkrivamo tisto, kar sploh nismo vedeli, da smo iskali, širimo obzorja in hkrati potrjujemo svoja védenja, prepričanja in izkušnje, ter si z razpoložljivim znanjem predhodnikov gradimo osnovo za nova spoznanja. Dobra knjižnica prepoznava potrebe svojega okolja in izzive, ki jih prinašata prihodnost in razvoj. Posledično so zaposleni v knjižnici vodniki uporabnikom skozi morebitne prepreke pri doseganju novih kompetenc in učitelji za nova znanja, ki jih družba potrebuje, da bodo posamezniki lahko v polnosti udejanjali svoje talente, usvajali nova znanja in bili pripravljeni tudi sami spreminjati in izboljševati svet.

Zapisano se morda bere nekoliko idealistično in deloma utopično, a vendarle se mora sodobna in uporabniško naravnana knjižnica znati odzvati na potrebe okolja. Mestna knjižnica Ljubljana je v svojem prvem desetletju delovanja znala povezati in nadgraditi kapital, ki so ga pred združitvijo prej samostojne knjižnice akumulirale v obdobju svojega delovanja – skrbno izbrane in urejene knjižnične zbirke, znanje za delo z uporabniki in podpora njihovim kulturnim, informacijskim, izobraževalnim, socialnim in komunikacijskim potrebam. Znali smo najti svoje mesto v knjižničnem svetu, uveljavili smo se kot pomemben deležnik v svojem okolju, fizičnem in virtualnem.

Verjamem, da znamo prisluhniti mestu, prebivalcem in uporabnikom knjižnice. Prehojeno desetletje je zaznamovalo iskanje novega bita, skupne identitete, ki ni bistveno drugačna od vizij in poslanstev posameznih knjižnic izpred leta 2008.

Našo skupno identiteto vidim kot osnovo za povezovanje skupnosti in mestnih četrti, ki sestavljajo Ljubljano, ki kot povezovalni člen zagotavlja, da so vsi njeni uporabniki deležni enake pozornosti in nivoja strokovnosti našega dela, po drugi strani pa s poudarjanjem posebnosti posameznih knjižnic ohranjamo raznolikost lokalnih skupnosti, pri čemer nas vodi skrb za uravnoteženo mrežo knjižnic v mestu. mag. Aleš Klemen koordinator območnosti

43

I

novativna, povezovalna, zanesljiva, iznajdljiva, pogumna, napredna, pravična, spoštljiva. Mestna knjižnica Ljubljana. Alma mater slovenskih splošnih knjižnic.

Pred desetimi leti si nismo znali predstavljati, da bo združitev ljubljanskih knjižnic ustvarila pogoje za nastanek tako pomembne in nepogrešljive knjižnične ustanove za celotni slovenski knjižnični prostor, predvsem pa za splošne knjižnice. Desetletje je relativno kratko obdobje za velike razvojne korake, vendar ne v tem primeru. Vsem, ki so sooblikovali Mestno knjižnico Ljubljana, je v tem času uspelo ustvariti institucionalno strokovno avtoriteto par excellence.

Razmere, ki jih oblikuje digitalna doba, narekujejo splošnim knjižnicam iskanje nove identitete. Povezanost, sodelovanje in partnerstvo slovenskih splošnih knjižnic so dejavniki, ki omogočajo skupno iskanje novih poti. Vsaka knjižnica ima pri tem svojo posebno vlogo, ki ji jo dodeli sistem in ki jo oblikuje sama. Mestna knjižnica Ljubljana je v tem sistemu dvakrat posebna: je največja splošna knjižnica na Slovenskem, predvsem pa je s svojimi zaposlenimi prva raziskovalka neuhojenih poti. Orje ledino, raziskuje brezpotja, usmerja. Odličnost in zanesljivost, s katerima opravlja svoje poslanstvo, sta porok za zaupanje uporabnikov in strokovne javnosti, ki Mestno knjižnico Ljubljana prepoznava kot smerokaz za prihodnje dni in rodove.

Vesna Horžen predsednica Združenja splošnih knjižnic

V

desetih letih delovanja je Mestna knjižnica Ljubljana prav gotovo postala zgodba o uspehu. Razveseljuje dejstvo, da ustanoviteljica Mestna občina Ljubljana podpira knjižnico pri njenem delovanju v največji meri. Poznavajoč razmere o odnosu nekaterih občin do knjižnic velja posebej poudariti, kako pomembna sta za razvoj knjižnice taka podpora, predvsem pa prepoznavanje vseh pomenov knjižnice za življenje ljudi s strani ustanovitelja.

Mestna knjižnica Ljubljana razvija svojo dejavnost na način, ki je izrazito razvojno naravnan. Velik del njenega rednega dela se vklaplja tudi v program izvajanja posebnih nalog osrednje območne knjižnice in pomeni dodano vrednost pri razvoju dejavnosti knjižnic na območju in v celotni državi. Njeni razvojni načrti vključujejo sodobne storitve in aktivnosti, s katerimi poskušajo tradicionalno gradivo in

44

sodobne e-vsebine čim bolj približati svojim uporabnikom. Če le bežno preletimo napovednike prireditev, kaj hitro vidimo, da knjižnica zastavljene cilje uspešno izpolnjuje.

Skozi vaše delo postajamo vsi, ki obiskujemo vaše knjižnice, in tisti, ki sodelujemo z vami, dovzetni za več zgodb, celo za več plati iste zgodbe, bolje razumemo družbeno življenje in najpomembneje, sebe in sočloveka. Brez te elementarne osebnostne naravnanosti k odprtosti za »novo« in »drugo« ni in ne more biti svobodne in demokratične družbe.

Ohranite srčnost tretjega prostora knjižnice v mestu tudi v prihodnje! mag. Tatjana Likar, sekretarka, Marjan Gujtman, sekretar Sektor za muzeje, arhive in knjižnice, Ministrstvo za kulturo

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Unescovo kreativno mesto od 2015

10 let

skupnih zgodb Mestne knjiznice Ljubljana

2008-2018 izdala

Mestna knjižnica Ljubljana

zanjo

mag. Teja Zorko

uredila uredniški odbor jezikovni pregled oblikovanje fotografije

tisk naklada

Veronika Rijavec Pobežin Barbara Cesar, Barbara Marinčič, Tatjana Pristolič, Vesna Trobec, Erika Žitko Manca Ratković Ingrid Verdnik Pal arhiv MKL, Uroš Hočevar (str. 2), Katja Jeras (str. 6-7), Nuša Osredkar (str. 11 druga, str. 18 prva, str. 19 desna), Simon Kržič (str. 13, str. 15 zgornja), Lucija Magajna (str. 19 leva), Domen Grögl (str. 35, 42) Collegium Graphicum, d. o. o.

700 izvodov Ljubljana, maj 2019

Kersnikova 2, 1000 Ljubljana www.mklj.si