Splet domoznanstvo

· Se k

a domozn a

in kultur

de

LET

S·

ez cij

1997-2017

diščino pri Z

20

tvo

DB

ns

no

mestna knjižnica ljubljana

UVOD Ob domoznanskem jubileju smo v Mestni knjižnici Ljubljana pripravili informativno knjižico, namenjeno starejšim osnovnošolcem. Z njo predstavljamo dejavnost knjižnic, ki je morda širši javnosti manj znana, vendar za knjižnico in njene uporabnike toliko bolj dragocena. Pogosto v knjižnicah gostimo skupine šolarjev ali dijakov na ogledu in izvenšolski učni uri – vodenem ogledu razstav, posebnih zbirk, učenju uporabe knjižnice ali seznanjanju s kulturno dediščino in pomembno vlogo, ki jo ima v slovenskih splošnih knjižnicah. Slednjemu namenjamo to knjižico z nekaj osnovnimi informacijami o domoznanstvu.

KAJ JE DOMOZNANSTVO V KNJIŽNICI Strokovni termin »domoznanstvo« pogosto ponazorimo z besedno zvezo »znanje o domu«, pri čemer mislimo na naš domači kraj, mesto, ožje okolje, ki ga videvamo vsak dan, pa morda vseeno ne vemo, kako se je razvilo do današnje podobe in kakšno je bilo pred recimo stotimi leti. Kako so ljudje takrat živeli in ustvarjali ter od kod izvira neka današnja krajevna posebnost, lahko izvemo v knjigah in časopisih, ki jih skrbno hranijo knjižnice, pa seveda tudi arhivi in deloma muzeji, da bi lahko z njihovo pomočjo pokukali v preteklost in jih ohranjali kot možnost učenja in raziskovanja. Domoznanski knjižničarji ta gradiva ne le hranimo, ampak jih tudi obdelujemo tako, da bi bila čimbolj najdljiva, jih digitaliziramo, da si jih lahko vsakdo ogleda na spletu, in jih predstavljamo tako, da iz njih oblikujemo razstave, o njih objavljamo članke, prirejamo dogodke in predavanja. Gradivo zbiramo tudi tako, da prirejamo tematske dogodke, na katere lahko občani prinesejo stare fotografije, 2

Domoznanstvo - s knjižnico do korenin

dnevnike, celo predmete, ki jih še hranijo v družinskih zapuščinah, ob tem pa lahko tudi prispevajo svoja pričevanja in spomine, ki jih zabeležimo. Na ta način digitaliziramo mnoga zanimiva gradiva in osveščamo ljudi, da v njih prepoznavajo njihovo veliko vrednost.

Stare razglednice s slikami in vpisi pričajo o nekdanjih časih.

Primer vojaškega koledarja iz prve svetovne vojne, pridobljenega na prireditvi Dan zbiranja spominov.

Vir: Digitalne zbirke MKL – Slovanske knjižnice, razglednica iz zbirke Milene Žnideršič.

Domoznanstvo - s knjižnico do korenin

3

Knjižničar in obiskovalka, ki prispeva svoje gradivo v knjižnično domoznansko digitalno zbirko.

Foto: Mestna knjižnica Ljubljana.

KAKO DOMOZNANSTVO V KNJIŽNICAH DELUJE Za to dejavnost je pomemben teritorialni vidik, saj se v skrbi za kulturno dediščino svojega okolja vsaka knjižnica omejuje na svoje geografsko območje, ki ga pokriva. Splošne knjižnice za svoja območja zbirajo, obdelujejo in hranijo gradiva, ki odražajo ustvarjalnost, kulturo, posebnosti in identiteto tega območja. Tako gradijo vsaka svojo domoznansko zbirko, s pomočjo katere lahko oblikujejo storitve, ki so za prebivalce območja neprecenljivega pomena. Delo vseh splošnih knjižnic pa koordinirajo večje, osrednje območne knjižnice (OOK), ki jih je deset in skrbijo vsaka za svojo regijo oz. knjižnično območje. Koordinacijsko delo OOK s strokovnimi izhodišči podpira Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK).

ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE IN SEKCIJA ZA DOMOZNANSTVO IN KULTURNO DEDIŠČINO Čeprav vsaka OOK skrbi za svoje območje, pa se knjižnice pri svojih delovnih ciljih in prizadevanjih seveda povezujejo med sabo in si izmenjujejo znanje in izkušnje. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) je kot 4

Domoznanstvo - s knjižnico do korenin

nacionalna stanovska organizacija slovenskih knjižničarjev začela delovati maja 1983, na podlagi starejšega Društva bibliotekarjev Slovenije, ki je bilo ustanovljeno že kmalu po 2. svetovni vojni. ZBDS je vsebinsko delovala tako, da je za posamezna strokovna področja oblikovala posamezne sekcije.

S časom in z oblikovanjem novih potreb se je število sekcij povečevalo, tako da jih danes deluje že deset. Ena izmed njih je tudi Sekcija za domoznanstvo in kulturno dediščino, ki je bila ustanovljena leta 1997. Pobudnik ustanovitve in prvi predsednik sekcije je bil mag. Branko Goropevšek (1966 – 2012). Namen sekcije je bil vzpostavitev sodelovanja med domoznanskimi knjižničarji v različnih knjižnicah, iskanje skupnih rešitev glede problemov in vprašanj, ki se pri tem delu pojavljajo, ter tudi posvečanje možnostim sodelovanja s sorodnimi institucijami – muzeji, arhivi, galerijami.

Slovenske osrednje območne knjižnice.

Vir: Spletna stran NUK http://www.nuk.uni-lj.si/sites/ default/files/pictures/2016/zemljevid.jpg Domoznanstvo - s knjižnico do korenin

5

Knjižničarji domoznanci svoje delo opravljajo v knjižnicah za uporabnike, obenem pa svoja dognanja in napredek tudi strokovno razvijajo za podporo delu svojih stanovskih kolegov. Od leta 2009 naprej Sekcija za domoznanstvo približno vsako drugo leto organizira festival domoznanstva z imenom Domfest, vsakič ga gosti druga osrednja območna knjižnica in vsakič se Domfest posveča posebej izbrani strokovni temi, ki dobi svoje mesto v obsežnem zborniku. Od prvega srečanja v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, ki je poskrbel za začetni popis stanja domoznanske dejavnosti po OOK, so domoznanski knjižničarji nato pripravili Domfest v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem (2012), ki je prinesel popis in oceno stanja depojev za hranjenje domoznanskega gradiva v OOK in Univerzitetni knjižnici Maribor. Tretji Domfest je potekal leta 2014 v Goriški knjižnici Franceta Bevka in z njim so slovenski domoznanci dobili bibliografijo novejših domoznanskih serijskih publikacij (časopisov, revij) po območjih OOK. Četrti Domfest je leta 2016 gostila in pripravila Knjižnica Ivana Potrča Ptuj in zbornik, ki je izšel ob tej priložnosti, prinaša nove prispevke domoznanskih knjižničarjev o učinkih sodobne informacijske tehnologije na domoznansko dejavnost v slovenskih splošnih knjižnicah, ki ji danes rečemo tudi e-domoznanstvo.

Do sedaj so v okviru festivala Domfest izšli štirje strokovni domoznanski zborniki.

6

Domoznanstvo - s knjižnico do korenin

DOMOZNANSTVO V DESETIH SLOVENSKIH OSREDNJIH OBMOČNIH KNJIŽNICAH Osrednje območne knjižnice ali OOK nastopajo v vlogi koordi-

natoric in svetovalk pri nekaterih posebnih knjižničnih nalogah za manjše splošne knjižnice. Ena od teh nalog je tudi koordinacija domoznanske dejavnosti. Tako OOK povezujejo in usmerjajo delo splošnih knjižnic v regijah, ustvarjajo pogoje za medsebojno delo in izmenjavo primerov dobre prakse, spodbujajo razvoj novih praks in izvajajo strokovna izobraževanja. S tem aktivno ustvarjajo pogoje za čim boljše delo vseh splošnih knjižnic.

OOK Celje pokriva celotno celjsko območje in tako vključuje še enajst osrednjih knjižnic: Hrastnik, Laško, Mozirje, Rogaška Slatina, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Velenje, Zagorje ob Savi in Žalec.

Domoznanstvo - s knjižnico do korenin

7

Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje kot poseben oddelek knjižnice deluje od leta 1976. Knjižnica je izdala vrsto ponatisov redkih in zanimivih del iz svojih zbirk, pa tudi izvirna dela, ki so plod strokovne in raziskovalne dejavnosti zaposlenih, dela o zgodovini in dejavnosti knjižnice ter več priročnikov za sodelavce in uporabnike. Nekaj domoznanskih zbirk: celjski avtorji, celjski tiski, raziskovalne naloge, slikovno in kartografsko gradivo. Na spletni stani knjižnice je na ogled katalog izbranih starih in redkih tiskov, hranijo tudi obsežno zbirko starih razglednic Celja. Knjižnica Celje upravlja spletni regijski portal Kamra in podpira več zanimivih domoznanskih projektov: spletni biografski leksikon Celjskozasavski. si s podatki o pomembnih osebnostih celjskega območja, virtualno domovanje Alme Karlin, spletni koledar za Celje pomembnih datumov in dogodkov Zgodilo se je ... v Celju.

OOK Koper pokriva obalno-kraško območje in vključuje še pet osrednjih knjižnic: Ilirska Bistrica, Izola, Piran, Postojna in Sežana.

8

Domoznanstvo - s knjižnico do korenin

Korenine domoznanske dejavnosti v Kopru segajo v leto 1808, ko je bila ustanovljena prva javna knjižnica Bibliotecha Civicha. Leta 1975 so ustanovili domoznanski oddelek v sklopu Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, z nalogo, da zbira, hrani in preučuje gradivo s celotnega območja Primorske. Knjig in serijskih publikacij (revij, časopisov), skupaj z neknjižnim gradivom (zemljevidi, fotografije, razglednice, muzikalije, avdio, video gradivo), in digitaliziranega gradiva imajo danes okoli 30.000 enot. Domoznanski oddelek skrbi tudi za promocijo svojega gradiva: prireja razstave, organizira številne letne cikluse predavanj, ki izhajajo tudi v knjižnični reviji Studia iustinopolitana, redka knjižna dela pa so predstavljena v knjižnični zbirki Bibliotheca iustinopolitana. Domoznanski oddelek koprske knjižnice hrani in vključuje tudi zelo dragocene in redke osebne knjižnice in zapuščine (knjižnica grofov Grisonijev, knjižnica kapucinskega samostana sv. Marte in druge).

OOK Kranj pokriva gorenjsko območje in vključuje še štiri osrednje knjižnice: Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Tržič.

Domoznanstvo - s knjižnico do korenin

9

Mestna knjižnica Kranj hrani domoznansko gradivo z raznimi vsebinami o Gorenjcih in Gorenjski, Gorenjsko zbirko, ki jo obravnavajo z različnih vidikov: geografskega, zgodovinskega, glasbenega, literarnega, naravoslovnega, tehničnega, umetnostnega, etnografskega ..., od Rateč do Moravč in od Žiri do Motnika. Zbirka, ki nastaja že od leta 1975, obsega skoraj 5.000 enot knjig, časnikov in časopisov, zemljevidov, razglednic, koledarjev, brošur, letakov, turističnih in gospodarskih prospektov, v novejšem času pa tudi glasbe in filmov na CD-jih in DVD-jih ter poučnih CD-ROM-ov. Pesniku Francetu Prešernu je posvečena posebna zbirka Prešerniana, ki nastaja že vse od začetkov kranjske študijske knjižnice sredi prejšnjega stoletja. Danes šteje nad 600 enot in si prizadeva na enem mestu zbrati vse (knjižne) izdaje Prešernovih pesmi ter dela, ki govorijo o njegovem ustvarjanju in življenju.

OOK Ljubljana pokriva osrednjeslovensko območje in vključuje še osem osrednjih knjižnic: Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Litija, Logatec, Medvode, Vrhnika.

10

Domoznanstvo - s knjižnico do korenin

V Mestni knjižnici Ljubljana (MKL) domoznansko dejavnost opravlja Slovanska knjižnica – center za domoznansko dejavnost in specialne humanistične zbirke, in sicer za območje prestolnice s širšo okolico primestnih občin. Domoznanske publikacije in dejavnosti MKL označuje z enotnim imenom in logotipom Ljubljanske zgodbe iz Slovanske knjižnice. Z zbirko deluje kot referenčna točka o Ljubljani tako za njene domače prebivalce kot tudi za tujce ter tako ohranja kulturno dediščino in identiteto lokalnega okolja. MKL s prireditvami in razstavami razširja vedenje o Ljubljani, krepi raziskovanje in promocijo lokalnega prostora. Spletne vsebine in virtualne razstave se napajajo iz fonda Slovanske knjižnice, ki sega še v čas predhodne Mestne oz. magistratne knjižnice iz leta 1901. Pripravljajo in izdajajo revijo za domoznanske vsebine Ljubljana med nostalgijo in sanjami, cikel filmskih prireditev Ljubljana v gibljivih slikah, zbirko Kulturna dediščina za družine.

OOK Maribor pokriva štajersko območje in vključuje še dve osrednji knjižnici: Lenart in Slovenska Bistrica.

Domoznanstvo - s knjižnico do korenin

11

Mariborska knjižnica je kot splošna knjižnica zaradi zgodovine in tradicije domoznanske dejavnosti na Štajerskem opravljanje te dejavnosti prepustila Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM). Ta dejavnost ima namreč globoke korenine, ki segajo v leto 1903, ko je bila ustanovljena predhodnica UKM, Knjižnica Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko, in vse od takrat naprej do danes UKM načrtno gradi bogat domoznanski fond vseh vrst knjižničnega gradiva za SV Slovenijo in tudi nacionalno pomembno kulturno dediščino. Ta fond nudi uporabniku na enem mestu informacijo in gradivo, kar mu omogoča raziskovalno delo. Knjižnica hrani veliko posebnih zbirk in zapuščin, ki so organizirane v glasbeno in filmsko zbirko, obsežno rokopisno zbirko, ki hrani preko 5.000 enot, zbirko drobnih tiskov, raritet in periodike. Skrbijo za Mariborski biografski leksikon, pripravljajo digitalne zbirke in Časopis za zgodovino in narodopisje. Kot zaključeno celoto hranijo tudi knjižnico generala Rudolfa Maistra, ki velja za eno največjih in najlepših zasebnih knjižnic na Slovenskem.

OOK Murska Sobota pokriva pomursko območje in vključuje še tri osrednje knjižnice: Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer.

12

Domoznanstvo - s knjižnico do korenin

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je več zbirk domoznanskega gradiva. Domoznansko območje knjižnice obsega področje na obeh straneh reke Mure: Prlekijo, Prekmurje in Porabje. V knjižnici zbirajo gradiva tega območja, da bi osvetlili njegove različne vidike (zgodovinski, geografski, arheološki, literarni, jezikovni, sociološki, etnološki), pri čemer sta za nabavo in zbiranje domoznanskega gradiva upoštevana predvsem dva kriterija: bodisi avtor gradiva izhaja iz Prekmurja, Porabja ali Prlekije, ali pa vsebina gradiva obravnava ta območja, pa čeprav avtor prihaja od drugod. Najpomembnejša med domoznanskimi je zbirka dragocenih starih in redkih knjig, večinoma iz 18. in 19. stoletja. Njihova značilnost je, da so pisane v prekmurskem narečju z madžarskim črkopisom. Zanimiva je tudi zbirka rokopisov prekmurskih pisateljev in rokopisnih pesmaric.

OOK Nova Gorica pokriva goriško območje in vključuje še tri osrednje knjižnice: Ajdovščina, Idrija in Tolmin.

Domoznanstvo - s knjižnico do korenin

13

Domoznansko območje Goriške knjižnice Franceta Bevka predstavlja Severna Primorska in severni del Furlanije - Julijske krajine, zato so v domoznanski zbirki knjižnice gradiva, ki se po vsebini ali kakšni drugi lastnosti vežejo na to območje. Oddelek skrbi za promocijo in popularizacijo lokalne kulturne dediščine in s tem domoznanstva na Goriškem. V posebnih zbirkah hranijo številne stare in redke tiske, razne predmete, dokumente, miniaturke, rokopise, faksimilirane izdaje, prve izdaje, likovna dela, razglednice, fotografije in osebne fonde. Ponosni so na inkunabulo, ki nosi letnico 1488, ter na originalen izvod Dalmatinove Biblije (1584).

V okviru domoznanskega oddelka se nahaja tudi Bevkova spominska soba, kjer so razstavljeni pisateljevi osebni predmeti ter hranjeni njegovi rokopisi in korespondenca.

OOK Novo mesto pokriva dolenjsko območje in vključuje še osem osrednjih knjižnic: Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Ribnica, Sevnica, Trebnje.

V posebnih zbirkah Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto se nahaja več kot 100.000 kosov redkega, dragocenega in starejšega gradiva, z namenom zbiranja in hranjenja gradiva 14

Domoznanstvo - s knjižnico do korenin

o Dolenjski in njenih ljudeh in dokumentiranja tega prostora skozi različna časovna obdobja. Tu se nahajajo rokopisi in tipkopisi mnogih znamenitih Slovencev, prve in posebne, bibliofilske knjižne izdaje, faksimili, knjižne ilustracije, umetniške slike, grafični listi, razni dokumenti, predmeti, fotografije, razglednice, ekslibrisi, podobice, tisk med NOB, nadalje muzikalije, zemljevidi ter drobni tiski. Domoznanski oddelek knjižnice se imenuje po prvem upravniku knjižnice, Bogu Komelju, ki je načrtno zbiral in urejal tudi t. i. neknjižno gradivo ter osnoval in vodil ta oddelek. Starejše in redko gradivo iz posebnih zbirk se predstavlja navzven v obliki razstav in predavanj za šolske in ostale skupine.

OOK Ptuj pokriva spodnjepodravsko območje in vključuje še osrednjo knjižnico v Ormožu.

Domoznanski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je samostojna enota znotraj knjižnice, ki pridobiva, hrani, obdeluje domoznansko gradivo in posreduje domoznanske informacije za šestnajst občin na območju Spodnjega Podravja. Domoznansko gradivo se nahaja v prostorih oddelka, v dveh ločenih depojih in v posebnih zbirkah. Oddelek hrani tudi zbirko raritet, zbirko stare periodike in dragocene Domoznanstvo - s knjižnico do korenin

15

osebne zapuščine dr. Štefke Cobelj, Iva Arharja, Ivana Potrča in drugih ustvarjalcev s tega območja. Zapuščine so formirane v posebne zbirke in obsegajo tako knjižno kot drugo arhivsko gradivo (rokopisi, osebni dokumenti, fotografije, korespondenca ipd.). Knjižno zapuščino Ivana Potrča so leta 2007 preuredili in preselili v študijsko sobo v drugem nadstropju knjižnice. Ob otvoritvi Potrčeve spominske sobe istega leta je knjižnica izdala tudi posebno publikacijo.

OOK Ravne na Koroškem pokriva koroško območje in vključuje še tri osrednje knjižnice: Dravograd, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec.

Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika

Začetki domoznanske dejavnosti v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika segajo v leto njenega nastanka, 1949.

Samostojni domoznanski oddelek obstaja od leta 1994, prej je deloval v okviru drugih oddelkov. Od takrat poteka tudi avtomatizirano vnašanje člankov in prispevkov v skupno bazo.

Domoznanska dejavnost geografsko pokriva koroško krajino in slovensko Koroško v Avstriji. Domoznansko gradivo je zelo raznovrstno. Obdelujejo monografije, članke, sivo literatu16

Domoznanstvo - s knjižnico do korenin

ro, zajemajo in delno obdelujejo drobne tiske, kartografsko gradivo, avdiovizualno gradivo in rokopise. Ustvarili so okrog trideset sekundarnih domoznanskih dokumentov. Knjižnica je izdelala in izdala veliko bibliografij (posvečenih delom dr.

Franca Sušnika, Marjana Kolarja, Leopolda Suhodolčana, Karla Prušnika-Gašperja, Pavla Žaucerja-Matjaža, pa tudi bibliografijo Vestnika koroških partizanov in fašističnega nasilja na Koroškem ter več manjših bibliografij). Knjižnica na ogled ponuja Prežihovo, Suhodolčanovo in Kotnikovo spominsko sobo.

KAJ LAHKO VIDIM IN IZVEM NA DOMOZNANSKEM ODDELKU SPLOŠNE KNJIŽNICE V domoznansko zbirko praviloma uvrščamo knjižna in druga gradiva, ki ustrezajo vsaj enemu od dveh kriterijev: •

s svojo vsebino prinašajo informacije o lokalnem okolju, ki ga knjižnica pokriva;

•

avtor gradiva je živel in deloval oz. še deluje ali izhaja iz tega lokalnega območja (ta kriterij se običajno upošteva v manjši meri).

Knjižnice zbirajo čimbolj popolne zbirke serijskih publikacij, ki izhajajo na območju knjižnice, in skrbijo za to, da iz njih katalogizirajo oz. vnesejo v vzajemni katalog COBISS tiste članke, ki imajo dovolj tehtno domoznansko vsebino.

V domoznanskih oddelkih knjižnic najdemo: •

zelo stara gradiva, raritete – redka in dragocena gradiva, rokopise, zapuščine raznih ustanov;

•

posebne zbirke (razglednice, ekslibrise, drobne tiske, itd.);

•

osebne knjižnice pomembnih oseb v lokalnem okolju, ki so jih te osebe ali svojci zapustile ali predale knjižnici; Domoznanstvo - s knjižnico do korenin

17

•

spominske sobe pomembnih oseb v lokalnem okolju, ki običajno vsebujejo ne le knjige, temveč tudi pohištvo ali druge osebne predmete v spomin na to osebo;

•

zbirke biografskih podatkov o pomembnih osebnostih, ustvarjalcih lokalnega okolja;

•

videotečne zbirke, zbirke fotografij, zbirke likovnih del itd.

Domoznanski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.

Knjižnico grofov Grisoni hranijo v domoznanski čitalnici Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper.

18

Domoznanstvo - s knjižnico do korenin

Srednjeveška inkunabula v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto.

Spletni koledar za Celje pomembnih zgodovinskih datumov, ki ga je izdelala Osrednja knjižnica Celje.

Domoznanstvo - s knjižnico do korenin

19

Spominska soba Prežihovega Voranca v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem.

Del zbirke ekslibrisov v Mestni knjižnici Ljubljana.

20

Domoznanstvo - s knjižnico do korenin

E-DOMOZNANSTVO IN KAKO LAHKO SODELUJEM Kamra in Album Slovenije

https://www.kamra.si/

Spletni regijski portal KAMRA je namenjen prikazovanju digitalnih domoznanskih vsebin knjižnic in tudi drugih kulturnih ustanov. Namenjen je prikazovanju tega, kar bi sicer ostalo skrito v skladiščih knjižnic, arhivov, muzejev, šol, raznih društev, na portalu pa so te vsebine oblikovane v domoznanske zgodbe, ki jih bogatijo digitalizirani objekti – slike, posnetki. Zgodbe na portalu Kamra nam prikazujejo zanimivosti, posebnosti lokalne skupnosti, predstavitve znamenitih oseb, dela lokalnih umetnikov, znamenite stavbe ali pa tudi zgodbe navadnih ljudi, ki nam odstirajo preteklo ali pa tudi sedanjo podobo nekega kraja. Portal Kamra ureja in vodi Osrednja knjižnica Celje, pri čemer sodeluje z ostalimi osrednjimi območnimi knjižnicami in Združenjem splošnih knjižnic.

Na portalu Kamra lahko uporabniki ustvarjalno sodelujejo – lahko prispevajo komentarje in si oblikujejo lastne vmesnike z izbranimi vsebinami. Lahko pa tudi prispevajo svoje domoznanske vsebine. Temu je na Kamri namenjen razdelek z nazivom ALBUM SLOVENIJE. To je mesto, kamor vsak registriran uporabnik naloži digitalne kopije fotografij iz svojih starih albumov, starih pisem s podstrešja, zanimivih dokumentov in jih tudi opremi s podatki in komentarji. Tako se izgrajuje zbirka za celo Slovenijo, zbrane vsebine je mogoče tudi filtrirati ločeno po slovenskih mestih in krajih. V Albumu Slovenije se ohranijo in dajo v skupno rabo dragocena pričevanja o jubilejih, šolskih doživljaDomoznanstvo - s knjižnico do korenin

21

jih, prevoznih sredstvih, kmečkih opravilih in delovnih mestih, vremenskih dogodkih, športu, igrah, vojnih časih, pomembnih osebnostih in še čem, kar bi sicer gotovo utonilo v pozabo. https://www.kamra.si/album-slovenije.html

Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si

http://www.dlib.si/

Ko omenjamo domoznanstvo in knjižničarstvo nasploh, je nujno opozoriti tudi na portal dLib, kjer lahko uporabniki dostopajo do veliko digitalnih vsebin s področja znanosti, umetnosti in kulture. Danes je uporaba takšnega portala že kar obvezna sestavina sodobnega izobraževalnega procesa, raziskovalnega dela in pogosto tudi običajnega vsakdanjika. DLib vzdržuje in razvija Narodna in univerzitetna knjižnica, zanj prispeva večino gradiva, prav tako pa veliko svojih starih, dragocenih ali kako drugače zanimivih gradiv digitalizirajo v dLib tudi druge slovenske knjižnice in dediščinske ustanove. Založniki, avtorji knjig in Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost pa na dLib postavljajo že sprotne izvorno digitalne vsebine (aktualna, pravkar izdana dela, ki so v digitalni obliki že nastala).

V Digitalni knjižnici Slovenije je na voljo pester nabor različnih gradiv: knjig, serijskih publikacij, rokopisov, srednjeveških kodeksov, fotografij, razglednic, plakatov, notnega gradiva, zvočnih posnetkov, koncertnih sporedov, zemljevidov in atlasov. Na voljo so tudi zanimive tematske zbirke.

22

Domoznanstvo - s knjižnico do korenin

Več o domoznanskih oddelkih osrednjih območnih knjižnic: • • • • • • • • • •

http://www.knjiznica-celje.si/sl/domoznanstvo/iz-zakladnice-knjiznice http://www.kp.sik.si/oddelek-za-domoznanstvo-in-knjizno-dediscino-216 http://www.mkk.si/ponudba/posebne-zbirke/posebne-zbirke-v-mestni-knjiznici-kranj/ http://www.mklj.si/ljubljanske-zgodbe http://www.ukm.um.si/splo-no-o-domoznanstvu http://194.249.1.54/ponudba/domoznanska-zbirka/ http://www.gkfb.si/za-uporabnike/oddelki-in-gradivo/domoznanstvo http://www.nm.sik.si/si/zbirke/ http://www.knjiznica-ptuj.si/?mdl=page&page_id=27&subpage_id=94 http://www.rav.sik.si/sl/domoznanstvo

Viri in literatura za vedoželjne: •

• • • •

Domfest : smernice delovnih skupin za domoznanstvo osrednjih območnih knjižnic z analizo vprašalnika o stanju domoznanstva v slovenskih splošnih knjižnicah in UKM za leto 2007 / 1. festival domoznanstva Koper, 15. maj 2009 ; [glavni urednik Peter Štoka]. - [Ljubljana] : NUK, 2009. Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLMMARRZ. Materialno varovanje knjižničnega domoznanskega gradiva v Sloveniji : ocena depojev v osrednjih območnih knjižnicah in Univerzitetni knjižnici Maribor. Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2012. (Zbirka Domfest ; 2) Bibliografija serijskih publikacij po območjih osrednjih območnih knjižnic od 1991 do 2013 . - Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica, 2014. (Zbirka Domfest ; 3) E-domoznanstvo : učinek sodobne informacijske tehnologije na domoznansko dejavnost v knjižnicah na Slovenskem. - Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2016. (Zbirka Domfest ; 4) 60 let strokovnega združenja slovenskih knjižničarjev : spominski zbornik. Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007. Dostopno tudi na: http://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:doc-BLK5MOOI.

Domoznanstvo - s knjižnico do korenin

23

V zbirki Kulturna dediščina za družine Mestne knjižnice Ljubljana so do sedaj izšle naslednje brošure: 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

Baron Anton Codelli (1875-1954) (2012) Poznaš Ljubljanski grad? (2012) Nove stare otroške igre (2012) Naši gasilci (2012) Jernej Kopitar (1780-1844) (2013) Legende Turjaškega gradu (2013) Ljubljana v času prve svetovne vojne (2014) Mitološka in junaška bitja v Ljubljani (2015) 60. obletnica pohodov ob žici (2016) Blaž Potočnik in šentviška čitalnica (2016) Leto 2017 – leto reformacije (2017)

Zahvaljujemo se članom IO Sekcije za domoznanstvo in kulturno dediščino pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije Miri Petrovič, Ireni Tul in Srečku Mačku za dobrodošle pripombe in pomoč.

Fotografije osrednjih območnih knjižnic in zbirk so pridobljene s spletnih vsebin posameznih knjižnic. Slika na naslovnici: razglednica Ljubljane, Kavarna Evropa, iz zbirke Milene Žnideršič.

Pripravila: mag. Teja Zorko, Slovanska knjižnica – center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke pri Mestni knjižnici Ljubljana.

Izdala: Mestna knjižnica Ljubljana, 2017.

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Unescovo kreativno mesto od 2015