Tr%c5%bea%c5%a1ka cesta

•

•

•

Ob Tržaški cesti so arheologi od konca 19. in v 20. stoletju našli številne žarne in skeletne rimske grobove s predmeti: oljenke, kose posode, stekla, keramike, železne predmete, balzamarije, kovance, sarkofag, zlat in bronast nakit … Lokacije: posestvo Mayr v Gradišču ob Tržaški, Tržaška cesta 3, 5, 6, 14, Tržaška cesta 28, na Mirju, tik ob Tobačni tovarni (Jemčeva parcela), pri občinski stavbi, pri hišah zadruge Stan in dom.

Pomembnejše zgradbe ob Tržaški cesti danes in nekoč: nekdanji Kino Vič, občinska stavba, Fakulteta za elektrotehniko, Knjižnica Prežihov Voranc, Tobačna, Ilirija, Gimnazija in Osnovna šola Vič, viška župna cerkev in frančiškanski samostan, kmetijska zadruga GRUDA, Agrotehnika, nekdanja tovarna testenin Pekatete, tovarna konzerv in mesnih izdelkov in druge.

Domoznanska razstava Slovanske knjižnice

na med nostalgijo in sanjami a j l b u j L

(Tone Seliškar, Deček z velike ceste, Ljubljana, 1966, str. 7)

Ob Tržaški cesti znotraj občine je delovalo nekaj znanih gostiln, kot so nekdanji Vrhničan, Vis, Ribničan in druge.

od 30. maja do 6. julija 2012 Cerkev in Antonov dom, 2006.

(Vir: Zbornik ob 100-letnici župnije sv. Antona Padovanskega, 2009, str. 52)

•

Ob Tržaški cesti stojijo v parku pred fakulteto spomeniki matematika Jurija Vege ter elektrotehnikov Milana Vidmarja in Marija Osane.

Tržaška cesta v 21. stoletju.

(Vir: http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=400079&page=21

Slovanska knjižnica Einspielerjeva 1, Ljubljana

Glince pri Ljubljani; foto Vekoslav Kramarič.

(Vir: http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/naselje/f0037228)

Literatura: • Bohinec, V., Dobre, A., Likovič, J. et al.: Zgodovina cest na Slovenskem. Ljubljana, 1972 • Brate, Tadej: Ljubljanski tramvaj 1901 – 1958. Ljubljana, 1990.

• Menard, Vilko: Kronika NOB terenov Tržaška cesta – Kozarje in »Lado Miklavc« Vič, Brdo, Vrhovci. Ljubljana, 1971 • Petru Sonja: Emonske nekropole : (odkrite med leti 1635-1960).

Katalogi in monografije 7, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana.

1972 .

• Seliškar, T:: Deček z velike ceste. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1966.

• Valenčič, Vlado: Zgodovina ljubljanskih uličnih imen. Partizanska knjiga. ZAL, Gradiva in razprave 9. Ljubljana, 1989.

• Vrhovnik, I: Gostilne v stari Ljubljani. Ljubljana, 1926.

Slovanska knjižnica, Einspielerjeva 1, Ljubljana < 01 236 38 60 < slovanska@mklj.si

Avtorji razstave: Gašper Hudolin Matjaž Bizjak Maša Šipič

•

Tržaška cesta je ljubljanska vpadnica. Od križišča z Bleiweisovo in Aškerčevo cesto pa do Dolgega mosta je kategorizirana kot glavna lokalna cesta, naprej pa je kategorizirana kot regionalna cesta.

•

1730 dvorna komisija za podpiranje avstrijske pomorske trgovine je uvedla potniško zvezo Dunaj – Trst.

Prevoze so opravljali dunajski izvoščki, pot je trajala 9 – 10 dni. Uvedli so tudi vozove za težje tovore.

•

Zaradi starosti in pomembnosti so jo dolga stoletja imenovali Cesta. Ta oznaka se v virih pojavlja pri vseh državnih cestah, ki so bile speljane po sledovih starih cest proti Trstu, Celovcu in Dunaju.

•

19. stol.: po cestah so se premikale številne armade, saj je bil začetek stoletja v znamenju vojn med avstrijskimi in francoskimi silami. Cest nihče ni vzdrževal, vse bolj so propadale. Glavna prometna žila je bila še vedno tržaška cesta, ki se je pri Postojni razdelila proti Razdrtemu, Vipavi in Gorici ter proti Ilirski Bistrici in Reki. V Ljubljani sta bili vpadnici na tržaško cesto dolenjska iz Novega mesta in gorenjska iz Kranja.

•

O zemljepisnem imenu Tržaška cesta govorimo od konca 18. stoletja, pred tem pa le o tržaški cesti, ki vodi iz Ljubljane do Trsta.

•

Konec 18. stoletja je Tržaška cesta (Triesterstrassen) v predmestju Gradišče obsegala sedanjo Rimsko cesto in začetek Tržaške ceste.

•

1848 izdelajo prvi seznam s slovenskimi in nemškimi uličnimi imeni. Ljubljanske ulice dobe slovenske napise. V predmestju »Gradiše« so tako imeli »Teržaško cesto« (»Triester-Strasse«).

•

1875 v Ljubljani izvedejo novo označevanje ulic in številčenje hiš. Mestni gradbeni urad je ugotovil, da sta v Gradišču imeli dve cesti še vedno oznako Tržaška: to sta bili sedanji Rimska cesta in Tržaška cesta, ki se je v tedanjem poteku stikala pri glavni pošti z Dunajsko.

1877 so to popravili.

•

•

Preden so skozi Ljubljano stekli železniški tiri, so bila v Ljubljani in zlasti njenih predmestjih pomembna ostajališča, zlasti ob Dunajski, Gosposvetski, Tržaški cesti in v Gradišču. Ostajališča so bile krčme, opre-mljene s prostornimi hlevi, kjer so ustavljali voznii s parizarji, širokimi železnimi vozovi, ki so peljali na velikih cestah za časa francoske zasedbe.

Med starimi gostilnami ob Tržaški cesti, ki bi bila lahko ostajališče, je tista na Lepem potu 2, še iz 1787: krčma Gregorja Gabra, pozneje gostilna »Zur Stadt Triest«. Mnogo let je bila tu mitnica, potem pošta - od tod poznejša oznaka »pri Postiljonu«.

Po osvoboditvi leta 1947 je bila Tržaška cesta v Ljubljani in dalje razširjena in modernizirana, vendar je v 70-ih letih komaj še zmogla rastoči avtomobilski promet. V tem obdobju so jo razširili v štiripasovnico in na začetku ceste dogradili moderno semaforizirano križišče z Aškerčevo in Tivolsko cesto.

•

6. 9. 1901 je po Ljubljani začel voziti tramvaj. Linija 10 je bila predvidena od Gosposvetske ceste (Ceste Marije Terezije) do Tobačne tovarne, dolga je bila 1597 metrov. Kot stranska proga tej se v načrtih omenja relacija Gosposvetska cesta – Prešernova cesta – Tržaška cesta – Tobačna tovarna.

•

Po novi viški progi je promet stekel 27. 5. 1931.

Proga proti Viču se je odcepila pri glavni pošti od proge Glavna železniška postaja – Rakovnik ter je nadaljevala svojo pot po Šelenburgovi (Nunski) ulici.

Na začetku Rimske ceste sta bila zgrajena izogibališče in postaja, od tu dalje pa je proga tekla do gostilne Lovec. Naprej proti Viču je tramvajska proga tekla po južni strani Tržaške ceste. Konec proge je bil na križišču Tržaške ceste in Ceste na Vrhovce pri viški cerkvi.

•

Po 2. sv. vojni je bila tramvajska proga na Vič deloma prestavljena. Z ureditvijo Tržaške ceste pri tovarni Ilirija je bil cestni ovinek odrezan, cesta pa na novo speljana naravnost in z njo tudi tramvajska proga.

•

1956: Rekonstrukcija mestnega prometa. Tramvaje so zamenjali trolejbusi. Najprej so opustili enotirne in najbolj obremenjene tramvajske linije na relaciji Vič – Šentvid. Po novi ureditvi prog je 1957 pričel med Vičem in Vižmarji voziti trolejbus.

•

Trolejbusi so zadnjič vozili po Ljubljani 4. 9. 1971 na progi Vižmarje – Vič. Naloge so prevzeli avtobusi, ki so pričeli voziti do Viča po obvozu za rimskim zidom. Po tem delu mesta potekata progi 1 in 6. Le-ta je danes podaljšana do Notranjih Goric. Ob tem po Tržaški cesti vozijo tudi avtobusi v obljubljanske občine in na Notranjsko ter Primorsko.

Tržaška cesta okoli 1931 s tramvajem št. 20. Na tem mestu je cesta nekoč naredila ovinek; danes stoji tukaj bencinska črpalka, cesta pa je zravnana.

(Vir: Brate, Tadej: Ljubljanski tramvaj 1901–1958. Ljubljana, 1990, str. 78)

•

V 20. letih 18. stol. so temeljito popravile številne ceste na Kranjskem, tudi tržaško. To postane komercialna cesta Dunaj – Trst.

Tržaška cesta pri nekdanji občini Vič, konec 60-ih ali začetek 70-ih let.

(Vir: http://www.skyscrapercity.com/showthread.php?t=422862&page=15)

Tržaška cesta okoli leta 1980.

(Vir: Fototeka ZAL; SI ZAL LJU 0342, Fototeka 1859 -2010)