Simon Grad Velika luna Osebe: KALIST - (gr. Najlepši) EVLALIJA - (gr. Zgovorna) ŠALOMA - (heb. Miroljubna) KORBINIJAN - (kelt. Brezskrben)
INT. VESOLJSKA LADJA KALIST in KORBINIJAN oba v skafandrih gledata skozi okno vesoljske ladje. Kalist gleda z občudovanjem, medtem ko Korbinijan gleda zelo zamišljeno. Na stolu zraven njiju sedi EVLALIJA v vsakdanjih oblačilih in bere knjigo. KALIST: Uaaaaaau, poglej, kako je lepo! KORBINIJAN: Hmmmm … res je lepo, ja … ampak se ti ne zdi, da bi bili lahko malo bolj oddaljeni? KALIST: Oddaljeni od česa? KORBINIJAN: (Preplašeno) Od Lune vendar! Poglej, kako je velika, kakor da se bo prav vsak čas zvrnila na nas. KALIST: (Občudujoče) Prav res, poglej, kako je velika! Še nikoli nisem videl tako velike Lune. KORBINIJAN: Well no shit Sherlock! Saj tudi še nikoli nisi bil tako zelo, zelo, zelo blizu le-te. KALIST: Mislim, da lahko vidim prav vsak krater! Tako je lepo in zvezdice v ozadju. Prav žal mi je, da nisem s seboj vzel svojega fotoaparata. Moja žena bi umirala za take slike! Oh in te pogledi! Joj ta Luna! Prelepa, prečudovita, prekrasna! KORBINIJAN: In tudi, če sem čisto iskren, malo preblizu. Ne vem zate, ampak mene je začelo skrbeti. Grem v kabino pogledat, če smo res na pravi poti. Po mojem ne bi smeli biti tako blizu Luni. Tako je … velika. KALIST: