Sto let razvoja KOŽ by Mestna knjižnica Ljubljana

Zbornik ob stoletnici splošnega knjižnièarstva v Ljubljani

UREDILA VILENKA JAKAC BIZJAK

Ljubljana, 2011

STO LET RAZVOJA KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA ZBORNIK OB STOLETNICI SPLOŠNEGA KNJIŽNIÈARSTVA V LJUBLJANI Uredila Vilenka Jakac Bizjak Recenzent doc. dr. Jože Urbanija Oprema, oblikovanje in prelom Andreja Aljanèiè Povirk Lektoriranje Jure Škerl Prevod izvleèkov v anglešèino Jure Škerl Korekture Emil Kos Fotografije Knjižnice Otona Županèièa Žare Modlic Izdala in založila Mestna knjižnica Ljubljana Za založnika mag. Jelka Gazvoda Tiskarna Grafika 3000, d.o.o. Naklada 500 izvodov Ljubljana, 2011 Publikacijo je sofinancirala Mestna obèina Ljubljana.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 027.022(497.4Ljubljana)(091)(082) KNJIŽNICA Otona Županèièa (Ljubljana) Sto let razvoja Knjižnice Otona Županèièa : zbornik ob stoletnici splošnega knjižnièarstva v Ljubljani / uredila Vilenka Jakac Bizjak ; [prevod izvleèkov v anglešèino Jure Škerl ; fotografije Knjižnice Otona Županèièa Žare Modlic]. - Ljubljana : Mestna knjižnica, 2011 ISBN 978-961-92567-3-2 1. Gl. stv. nasl. 2. Jakac-Bizjak, Vilenka 258718720

KAZALO Nagovor župana Zorana Jankoviæa Nagovor direktorice MKL mag. Jelke Gazvoda Beseda urednice in zadnje direktorice samostojne Knjižnice Otona Županèièa Vilenke Jakac Bizjak

7 9 11

SPLOŠNE KNJIŽNICE V OSRÈJU KULTURNEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA MESTA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA: SKRITE KORENINE OSREDNJIH OBMOÈNIH KNJIŽNIC

KNJIŽNICA OTONA ŽUPANÈIÈA : OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

PIONIRSKA KNJIŽNICA V LJUBLJANI: OD ZAÈETKOV DO DANES

103

POTUJOÈA KNJIŽNICA V LJUBLJANI: OD ZAÈETKOV DO DANES

115

MEDNARODNA DEJAVNOST KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA MED LETI 1996 IN 2008

127

Vesna Trobec:

MATIÈNA SLUŽBA V KNJIŽNICI OTONA ŽUPANÈIÈA

135

Aleš Klemen:

OBMOÈNOST

144

Simona Resman:

OD MESTNE LJUDSKE KNJIŽNICE V LJUBLJANI (1952) DO MESTNE KNJIŽNICE LJUBLJANA (2008)

151

Eva Kodriè-Daèiæ:

Barbara Škerl:

Tanja Pogaèar Tratnik: Barbara Cesar:

Breda Karun:

VODJE, UPRAVNIKI, DIREKTORJI SAMOSTOJNIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC V LJUBLJANI Barbara Škerl:

MATIJA RODE

158

Nevenka Žitko:

BOGO PREGELJ

162

Urednica:

FRANCE PENGAL

165

Anton Praznik:

IVAN PINTARIÈ

166

Alenka Zupan:

CIRIL ŠTUKELJ

170

Urednica:

MARA ŠLAJPAH

173

Alenka Zupan:

AVGUST VIŽINTIN

174

Tanja Pogaèar Tratnik:

FRANÈEK BOHANEC

177

Tanja Pogaèar Tratnik:

MARTINA ŠIRCELJ

178

Marijan Špoljar:

DAMIJANA HAINZ (zdaj Omerzu)

179

POGLED NAPREJ: INOVATIVNI KNJIŽNIÈNI KONCEPTI Jens Thorhauge:

OD KLASIÈNIH DO DIGITALNIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC

189

Marian Koren:

INOVATIVNOST IN SODELOVANJE, KLJUÈNI VPRAŠANJI POLITIKE SPLOŠNIH KNJIŽNIC. NIZOZEMSKE IZKUŠNJE

205

Viljem Leban:

KNJIŽNICE IN PRIHODNOST

219

Silva Novljan:

BIBLIOPEDAGOŠKA VLOGA KNJIŽNICE ZA PROSTO IZBIRO 227 INFORMACIJ

Alenka Šauperl:

ODZIV UPORABNIKOV NA NOVO POSTAVITEV GRADIVA V PIONIRSKI

241

URBIS BIBLIOTHECA URBI – MESTNA KNJIŽNICA MESTU

263

Simona Resman:

STATISTIÈNI PODATKI O DELOVANJU KNJIŽNICE SKOZI STOLETJE

274

Izvleèki v angleškem jeziku: ABSTRACTS Vilenka Jakac Bizjak:

A Word from the Editor and Last Director of the Independent Oton Županèiè Library Vilenka Jakac Bizjak: One Hundred Years – A Confirmation and a Challenge 287

Eva Kodriè-Daèiæ:

Study Libraries: Hidden Origins of Regional Central Libraries

290

Oton Županèiè Library: from Šentjakobska Library to Present Day

290

Barbara Škerl:

Tanja Pogaèar Tratnik:

Pionirska Library – from its Beginning to Present Day

291

Barbara Cesar:

Ljubljana's Mobile Library: from Beginning to Present Day

292

Breda Karun:

International Activities of the Oton Županèiè Library (1996 – 2008)

293

Vesna Trobec:

Regional Advisory Service in Oton Županèiè Library

293

Aleš Klemen:

Tasks of Regionality

294

Simona Resman:

From Ljubljana Folk's City Library (1952) to Ljubljana City Library (2008)

294

Jens Thorhauge:

From Classical to Digital Public Libraries

295

Marian Koren:

Innovation and Cooperation, Key Issues in Public Library Policy. Experiences from the Netherlands

296

Viljem Leban:

Libraries and the Future

297

Silva Novljan:

The Library's Bibliopedagogic Role for Free Access to Information

297

Users' Responses to the New Shelf Arrangement In Pionirska Library

298

Urbis Bibliotheca Urbi – City Library for the City

298

Alenka Šauperl:

Simona Resman:

Spoštovani! Od rok do rok, zvestó iz roda v rod – bi knjiga mogla najti lepšo pot? Z verzi slovenskega pesnika Otona Županèièa smo v motu predstavitve kandidature Ljubljane za Unescov naslov svetovna prestolnica knjige 2010 izpovedali pesnikovo preprièanje, da se tisto, kar je zapisano v knjigo, prenaša iz roda v rod in vsaka generacija zajema iz teh virov oplajajoèe sporoèilo za svojo lastno sedanjost. Vsem sodelavcem Mestne knjižnice Ljubljana in knjižnièni strokovni javnosti, ki se pri svojem delu s knjigo in za knjigo poglabljate v modrosti in znanja, ki so zapisana v njih, želim, da bi vas knjige tudi v prihodnje duhovno bogatile. Preprièan sem, da se boste neprenehoma trudili za ugled in pomen knjižnice v urbanem tkivu mesta, za vlogo in položaj knjige kot množiènega medija v družbi digitalnih medijev in iskali odgovore za nadaljnji razvoj kakovostne ponudbe sodobnih knjižnic. Iskreno èestitam vsem v Mestni knjižnici Ljubljana za stoletnico delovanja njene najveèje enote, Knjižnice Otona Županèièa.

Zoran Jankoviæ, župan Mestne obèine Ljubljana

Nagovor direktorice Mestne knjižnice Ljubljana mag. Jelke Gazvoda

Spoštovana bralka, spoštovani bralec jubilejnega zbornika, z veseljem sem sprejela povabilo, da napišem nekaj slavnostnih besed ob izidu jubilejnega zbornika, s katerim Knjižnica Otona Županèièa obeležuje stoto obletnico svoje prve predhodnice, Šentjakobske ljudske knjižnice, najstarejše še vedno delujoèe splošne knjižnice v Ljubljani. Zbornik je zanimiv presek knjižniène in bibliotekarske zgodovine in sedanjosti, zato Vas vabim k branju! Iskrene èestitke za stoletno neprekinjeno in uspešno delovanje namenjam najprej celotnemu kolektivu Knjižnice Otona Županèièa, hkrati pa tudi celotni Mestni knjižnici Ljubljana, ki je s svojim nastankom prav tako nasledila to èastitljivo obletnico. Zame je velika èast, da imam priložnost voditi institucijo s tako spoštovanja vredno tradicijo. To mi predstavlja zavezo tudi za nadaljnje uspešno vodenje in delovanje Mestne knjižnice Ljubljana. Tako kot povsod so se v preteklosti tudi v Ljubljani knjižnice ustanavljale z namenom, da omogoèijo vsem ljudem dostop do branja in s tem do kulture in znanja. Tega se zavedamo tudi sedaj, v èasu, ko je Ljubljana pravkar zakljuèila številne projekte v okviru Svetovne prestolnica knjige in je bila Mestna knjižnica Ljubljana tesno vpeta v vsa dogajanja povezana s knjigami. Prav po nakljuèju sta si ta dva pomembna dogodka sledila ali skoraj sovpadla. Knjižnica Otona Županèièa, ki je bila ustanovljena leta 1981, je takrat združila Mestno, Delavsko in Pionirsko knjižnico, vendar so vse tri knjižnice zaradi pomanjkanja primernih prostorov delovale na loèenih lokacijah. Šele konec leta 2006 se je KOŽ, kot priljubljeno knjižnico imenujejo zaposleni in bralci, preselil v prenovljene prostore na Kersnikovi 2, v tako imenovano »Knjižnico na kvadrat«. V centru Ljubljane, v okviru zgodovinske palaèe Kavarna Evropa, je tako Knjižnica Otona Županèièa postala sodobno komunikacijsko središèe, pa naj gre za tehnološko, informacijsko vozlišèe ali pa samo za prijeten, odprt prostor, kjer se ljudje radi sreèujejo. Letos poleg stoletnice Šentjakobske knjižnice torej praznujemo tudi trideset let od ustanovitve Knjižnice Otona Županèièa! Združevanje knjižnic pa s tem še ni bilo konèano. Ko se je Ljubljana združila v enotno mestno obèino, je to povzroèilo tudi logièna razmišljanja o združitvi vseh petih takratnih obèinskih knjižic in ene specialne v enotno knjižnico, to je Mestno knjižnico Ljubljana. Združitev je bila izpeljana konec maja 2008. Prvi uspehi so že tu, veliko bi jih lahko našteli! O tem vsako leto na široko poroèamo v naših poroèilih in v njih predstavljamo svoj napredek in razvoj, s strokovnim in prijaznim delom za bralce ter razliènimi pristopi za spodbujanje uporabe knjižnic v vsakodnevnem življenju mešèanov pa spet vse bolj vstopamo v »srce mesta«.

Knjižnica Otona Županèièa pa znotraj razvejane mreže Mestne knjižnice Ljubljana (knjižnièno mrežo MKL sestavljajo: pet velikih knjižnic, obmoènih enot, s sedemnajstimi krajevnimi knjižnicami v mestu in trinajstimi v sedmih sosednjih obèinah, specialni knjižnici Slovanska in Pionirska ter 46 postajališè potujoèe knjižnice) zaradi umešèenosti v strogi center mesta, velikosti knjižniènega prostora, obsega zbirke, ter številnih servisov za ciljne skupine uporabnikov, ki so se razvili in še delujejo prav v njenih prostorih, èetudi danes predstavljajo kakovostni presežek celotne MKL, ohranja vlogo osrednje knjižnice v mreži MKL. Ob tej priložnosti smo lahko ponosni tako na našo stoletno zgodovino kot na naše skupne sedanje uspehe!

Beseda urednice zbornika in zadnje direktorice samostojne Knjižnice Otona Županèièa Vilenke Jakac Bizjak

Stoletnica knjižnice kot potrditev in izziv

Knjižnica Otona Županèièa - ''evropski center odliènosti'' na podroèju splošnih knjižnic, to je naziv, ki je bil Knjižnici podeljen (poleg petih evropskih knjižnic) po uspešnem nateèaju v okviru evropskega projekta Publica. In res je knjižnica v zadnjih desetletjih v slovenskem prostoru odigrala eno najpomembnejših vlog med splošnimi knjižnicami. Uvajala je namreè številne novosti v dejavnost splošnih knjižnic od posebnih servisov do samostojnih raèunalniških storitev in uspešno izvajala aktivno mednarodno sodelovanje. V jedru Knjižnice Otona Županèièa je tudi tista Mestna ljudska knjižnica, ki je naslednica Šentjakobske javne ljudske knjižnice, ustanovljene leta 1911. Letos, ko praznujemo stoletnico nepretrganega delovanja najstarejše splošne knjižnice in še tridesetletnico združitve treh najpomembnejših splošnih knjižnic v Ljubljani:Mestne, Delavske in Pionirske, v Knjižnico Otona Županèièa, je prava priložnost, da popišemo in ovrednotimo prehojeno pot. Toda pogled nazaj nam bo služil predvsem kot spodbuda za nadaljnje izzive, zato smo tudi zbornik zasnovali tako, da tvori dve vsebinski celoti: historièni pregled in pogled naprej. V historiènem pregledu, ki nosi naslov ''Splošne knjižnice v osrèju kulturnega in gospodarskega razvoja mesta'', smo zbrali in pregledali vse arhivske dokumente, ki prièajo o nastanku, organiziranosti in dejavnosti omenjenih ljubljanskih knjižnic, o njihovi pomembni matièni funkciji in vztrajni razvojni naravnanosti. Poglavje o zgodovini knjižniène dejavnosti uvaja znanstveno besedilo, ki umesti nastanek javnih ljudskih knjižnic v historièni kontekst tako na socialni kot na kulturni oziroma strokovni ravni. Sledijo besedila avtorjev, ki so osvetlili nastanek in razvoj posameznih knjižnic, njihovih oddelkov in posebnih servisov. Pomembno je tudi to, da je avtorica besedila o stoletnem razvoju Knjižnice Otona Županèièa zbrala in popisala vse arhivske dokumente o nastanku in delovanju knjižnice. Med njimi so uredbe in odredbe javnih oblasti, pa tudi koncepcije razvoja splošnih knjižnic, ki so jih pripravili najpomembnejši bibliotekarji v Delavski knjižnici oziroma v matièni službi, ki je bila oddelek te knjižnice. Pripravljene koncepcije razvoja so omogoèile prvo združitev treh ljubljanskih knjižnic in nakazovale tudi nadaljnje združitve, ki pa so se realizirale šele leta 2008. Poglavje se zakljuèi z besedilom, ki prinaša vizijo in strateške odloèitve nove združene knjižnice - Mestne knjižnice Ljubljana. V prvem delu so objavljene fotografije starih lokacij ljudskih knjižnic ter prvih knjižnièarjev, ki so stregli številnim obiskovalcem. V zgodovinski del sodijo tudi kopije èlankov iz slovenskega tiska in fotografije o burnem dogajanju v èasu pridobivanja podpore za gradnjo nove knjižnice - prizadevanja za novo knjižnico so trajala namreè celih dvajset let - ter v Delu objavljena fotografija podpisa pogodbe o sodelovanju Mestne obèine Ljubljana,

podjetja Mercator d.d., družine Gregorc in Knjižnice Otona Županèièa pri prenovi hiše Marcus na Kersnikovi ulici 2 v sodobno knjižnico. V zgodovinski del sodi še poglavje o upravnikih, ravnateljih ali direktorjih treh samostojnih knjižnic. Predstavili smo vse, za katere smo našli javne podatke in so omenjeni v arhivskem gradivu Knjižnice Otona Županèièa. Kolikor je mogoèe celovito je predstavljen dolgoletni upravnik Šentjakobske knjižnice Matija Rode, ki je knjižnico vodil od ustanovitve leta 1911 do svoje upokojitve leta 1947 in je v zgodovini slovenskega knjižnièarstva dokaj pozabljen. Poleg njega smo posebno pozornost posvetili tudi Cirilu Štuklju, prvemu in dolgoletnemu upravniku Delavske ljudske knjižnice, ki je knjižnico vodil od ustanovitve leta 1926 do leta 1947, ko je bil zaradi politiènih razlogov odstavljen in krivièno preganjan. Za drugi vsebinski sklop, ki smo ga imenovali ''Pogled naprej: inovativni knjižnièni koncepti'', smo povabili pomembna imena slovenskega knjižnièarstva ter dva eminentna bibliotekarja iz Danske in Nizozemske, da predstavijo svoje poglede na vlogo splošnih knjižnic v družbi znanja, da predvidijo bodoèe storitve digitalnih knjižnic oziroma da prepoznajo že realizirane inovativne knjižniène koncepte. Tako smo v tem sklopu objavili besedila, ki obravnavajo razvojno pot splošnih knjižnic od klasiènih do digitalnih, ki prepoznavajo potrebe državljanov v novi ekonomski in politièni ureditvi sveta, v spremenjenih razmerah bivanja in vse veèji vlogi informacijske in komunikacijske tehnologije v vsakdanjem življenju. Splošne knjižnice se spreminjajo vse bolj v prostor neformalnega izobraževanja, tako za otroke in mladostnike kot za odrasle in starejše državljane. Postajajo kulturna središèa in prostor neomejenih komunikacij. Zato je zelo pomembna pravoèasna in napredna strateška politika države, ki bo zagotovila pogoje za delovanje ''novih'' knjižnic. Dvoje besedil pa predstavlja in vrednoti že realizirane inovativne koncepte, predvsem na podroèju dela z otroki. Zakljuèili smo z besedilom, ki predstavlja pomembno vlogo knjižnice v mestnem okolju za vse obèane, da jo lahko upravièeno imenujemo ''srce mesta''. Zborniku smo dodali tudi posebno poglavje, kjer smo zbrali statistiène podatke o stoletnem delovanju ljubljanskih knjižnic. Posebno zanimivi so slikovno prikazani podatki statistiènega preštevanja, ki so bili uporabljeni v letih od 1926 do 1933 za Delavsko knjižnico. Prikaz statistiènih podatkov smo zakljuèili z letom 2005. Po tem letu so se tri ljubljanske knjižnice preselile v prenovljeno skupno zgradbo in zaèelo se je novo štetje. Zbornik smo zakljuèili z objavo vseh izvleèkov v angleškem jeziku, tako smo omogoèili tudi tujim bralcem, da se seznanijo z našo stoletno tradicijo.

Zakaj zbornik? Viri o pomembnem dogajanju na podroèju splošne knjižniène dejavnosti in zaèetkov splošnega knjižnièarstva v Ljubljani, ki so med drugim pomembni tudi za nastanek ljubljanskega izobraženstva, so zelo rudimentarni in dostopni razpršeno samo v strokovni periodiki. Z objavo zbornika smo izkoristili priložnost, da prviè na enem mestu in v knjižni obliki zberemo podatke in popišemo pomemben segment ljubljanske zgodovine. Glede na besede Jensa Thorhaugeja1 , danskega strokovnjaka za splošne knjižnice, da so splošne knjižnice igrale in grajo edinstveno in centralno vlogo v evropski zgodovini; da so sodelovale pri razvoju demokratizacije države blaginje, saj bi brez svobodnega in enakopravnega dostopa do informacij in znanja ter svobode izražanja, nikoli ne prišlo do demokratizacije družbe; da je pojem splošne knjižnice tako ves èas trdno povezan z aksiomatskimi vrednotami kot so demokracija, svoboda, enakost, brez dvoma vrednote, ki jih ne moremo meriti z ekonomskimi kategorijami; in da prav zaradi zavezanosti tem vrednotam ohranjajo knjižnice svojo funkcijo tudi v družbi znanja, kjer je znanje bistven kompetitiven faktor, splošne knjižnice pa edinstven vir znanja za vse; mislim, da je bila naša odloèitev, da ob stoletnici objavimo zbornik, pravilna. Kot zadnja direktorica samostojne Knjižnice Otona Županèièa èestitam kolektivu knjižnice za uspešno stoletno neprekinjeno dejavnost. V zadnjih dveh letih samostojnega delovanja smo skupaj dosegli dva pomembna cilja: preselili smo vse tri knjižnice v novo stavbo in pridobili nov bibliobus za delovanje potujoèe knjižnice.

1 The challenges of the public libraries in the information society. Keynote speech at the conference ''Scandinavia meets

the world'', Arhus, June 2001.

Eva Kodriè - Daèiæ

ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA: SKRITE KORENINE OSREDNJIH OBMOÈNIH KNJIŽNIC Uvod »Kolikor cerkva – toliko splošnih knjižnic,« je bila maksima, ki se je ob pogledu na dolenjske hribèke porodila, verjetno mišljena bolj resno, kot je bila izreèena, vodilni teoretièarki slovenskega splošnega knjižnièarstva, dr. Silvi Novljan. Cilj je ambiciozen in seveda se ni bati, da bi bila mreža krajevnih knjižnic kdaj tako gosta, kot je mreža podružniènih cerkva. Slovenci smo (bili) paè že od nekdaj bolj naklonjeni dušni kot duševni hrani. Predhodnice današnjih splošnih knjižnic – javne ljudske knjižnice – so, razen redkih izjem, vse do leta 1945 na Slovenskem vzdrževala društva. Koncept javne ljudske knjižnice, namenjene vsem prebivalcem, ki bi se financirala iz davkov, tak, kot je bil v obliki public library leta 1850 z zakonom omogoèen v Angliji, Walesu in na Škotskem, je bil slovenskim politikom tuj še na prelomu iz devetnajstega v dvajseto stoletje. Še leta 1904 so v ljubljanskem mestnem svetu z veliko veèino odklonili predlog, da bi se na raèun javne ljudske knjižnice odpovedali gradnji cerkve na Ljubljanskem barju. Cerkev je bila po mnenju veèine bolj potrebna kot ljudska knjižnica, prav tako moèan je bil argument, da ob pomanjkanju šol ne bi imelo smisla ustanavljati knjižnic (Gerlanc, 1955, str. 11). Politièna diferenciacija društev in njihova tekmovalnost je sicer pozitivno vplivala na ustanavljanje ljudskih društvenih knjižnic, vendar je svetovnonazorska usmerjenost društev pustila svoj peèat na njihovem fondu. Javnih ljudskih knjižnic iz obdobja pred drugo svetovno vojno zato ne moremo enaèiti z ljudskimi (oziroma splošnoizobraževalnimi) knjižnicami, ki so nastale po letu 1945. Manjkali so jim pomembni pogoji: financiranje (financirale so se iz podpor društev, èlanarin in vpisnin) ter s tem vpliv celotne lokalne skupnosti na njihovo poslovanje ter posledièno izvajanje storitev za vse prebivalce, vkljuèno s strokovno, nazorsko neobremenjeno nabavno politiko. Tradicija javnih knjižnic, ki so se od zadnje èetrtine osemnajstega stoletja vzdrževale z dotacijami in so poslovale po enotnih strokovnih pravilih ter bile dostopne vsem zainteresiranim, je nastala in se ohranjala v sferi višjega šolstva oziroma znanstvenih knjižnic (univerzitetne, licejske, študijske knjižnice), ni preskoèila na lokalno, ljudsko raven. Na Slovenskem je bilo pred drugo svetovno vojno le nekaj takih poskusov. Tako je leta 1923 mariborski mestni svet sprejel odloèitev o financiranju Študijske knjižnice. Od javnih ljudskih knjižnic pa je prvo leta 1927 ustanovila mestna obèina Celje (Pivec-Stele, 1932 in Gerlanc, 1955). Knjižnico je upravljal »kuratorij«, ki ga je imenoval mestni svet, delovala pa je ob letni podpori mestne obèine (Gerlanc, 1955, str. 19).

Eva Kodriè - Daèiæ: ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA: SKRITE KORENINE OSREDNJIH OBMOÈNIH KNJIŽNIC

Dejansko dobimo Slovenci javne ljudske knjižnice v smislu anglo-ameriškega modela šele z odloki po letu 1945. Vendar pa te niso edine predhodnice današnjih splošnih knjižnic. Konglomerat splošnoizobraževalne knjižnice je nastal z integriranjem ljudskih, sindikalnih in študijskih knjižnic. Predvsem zadnje so poleg obsežnih strokovnih fondov prispevale tudi veèino bibliotekarskih strokovnjakov. Študijska knjižnica je bila kot javna splošno-znanstvena knjižnica na Slovenskem uvedena leta 1850. Najbolj prepoznavni knjižnici tega tipa sta bili predhodnici današnje Narodne in univerzitetne knjižnice in Univerzitetne knjižnice Maribor. Koncept študijske knjižnice je bil ponovno oživljen po drugi svetovni vojni, vendar ne za dolgo, saj so bile študijske knjižnice postopno integrirane v sistem splošnoizobraževalnih knjižnic. Èeprav niso bile deležne politiène podpore in so predpisi na podroèju knjižnièarstva po letu 1960 praviloma zaobšli njihove poglavitne funkcije, so se temeljne naloge študijskih knjižnic ohranile in se izvajajo še danes.

Študijska knjižnica

Veèina današnjih osrednjih obmoènih knjižnic je naslednic nekdanjih javnih študijskih knjižnic. Študijske knjižnice so bile uvedene v avstrijskih deželah po reformi visokega šolstva leta 1850. Po imenu, ne pa tudi po funkcijah, so bile specifiène za Avstrijo, v nemških deželah, denimo, so podobne naloge izvajale deželne knjižnice (Landesbibliothek). Naziv študijska knjižnica so po letu 1850 prevzele nekdanje licejske knjižnice v provincialnih mestih z dvajset do petdeset tisoè prebivalci, to je v Linzu, Salzburgu, Olmutzu, Celovcu, Ljubljani in Gorici. Po velikosti so se med seboj precej razlikovale, saj so njihovi fondi obsegali od 82.000 zvezkov v Salzburgu do 22.000 v Gorici. Ljubljanska je bila z 52.502 zvezkoma prav na sredini. Razlike so bile tudi v višini dotacij, ki so jih študijske knjižnice prejemale: v letu 1880 je najvišja, ki jo je prejela študijska knjižnica v Salzburgu, denimo znašala 4.811 goldinarjev, najnižja, ki jo je prejela knjižnica v Linzu, pa 1.480 goldinarjev. Ljubljanska študijska knjižnica je bila s 4.669 goldinarji med bolje financiranimi (Ortner, 1897). Študijske knjižnice so imele trojni znaèaj. Njihova osnovna naloga je bila podpirati dejavnost vseh izobraževalnih ustanov v svojem okolju, saj so bili njihovi fondi razumljeni kot skupna zaloga za vse izobraževalne ustanove v mestu, pri èemer naj bi uènemu osebju zagotavljale vso potrebno literaturo z njihovega podroèja. Delovale so kot deželne knjižnice, saj je bila njihova naloga graditi domoznansko zbirko, poleg tega pa so bile upravièene tudi do obveznega izvoda tiskov iz svoje dežele. Bile so javne ustanove, namenjene javni uporabi. Kot samostojne državne institucije so bile v pristojnosti ministrstva za šolstvo in bogoèastje ter neposredno podrejene deželnim oblastem. Njihova samostojnost je bila okrnjena le pri nakupu knjižniènega gradiva, saj so morale državnim višjim šolam posredovati sezname knjig, ki jih je knjižnica pridobila v preteklem šolskem letu in upoštevati

njihove želje. Zaposleni v študijskih knjižnicah so bili državni uradniki, njihove plaèe pa doloèene glede na njihov strokovni naziv oziroma delovno mesto ter konkretno knjižnico oziroma deželo, v kateri se je knjižnica nahajala. Ker so bile študijske knjižnice v prvi vrsti splošne znanstvene knjižnice, namenjene srednjim šolam in višješolskim ustanovam v domaèem kraju, je bila temu prilagojena tudi nabavna politika. Bibliotekarji so znanstvena in strokovna dela izbirali na osnovi strokovnih bibliografij in strokovne periodike. Za študente in uèence naj bi priskrbele le uèbenike in osnovne priroènike, ne pa na primer literature, potrebne za študij in raziskave. To zadnje je bila naloga univerzitetnih knjižnic. V funkciji deželnih knjižnic so morale zbirati domoznansko gradivo, pomembnejša dela, ki so obravnavala zgodovino in statistiko monarhije, ter zbirke zakonov. Študijska knjižnica naj bi pridobivala znanstveno periodiko, nakup politiènih èasnikov, z izjemo Wien Zeitunga, pa je bil izrecno prepovedan. Sredstva za nakup gradiva so knjižnice èrpale iz redne letne dotacije. Poleg tega so lahko raèunale na reden dotok obveznih izvodov ter na brezplaène izvode publikacij, ki so izšle s podporo javnih sredstev. Gradivo je moralo biti obdelano po enotnih strokovnih predpisih ter vkljuèeno v predpisane kataloge. Predpisan je bil tudi èas odprtosti ter možnost uporabe gradiva in katalogov (Grassauer, 1899). Ta podoba študijske knjižnice, predstavljena na osnovi uradnih doloèil in predpisov, je bila v resnici kaj daleè od resniènega stanja. Èe je verjeti referatu, ki ga je leta 1897 avstrijskemu Združenju za bibliotekarstvo predstavil Max Ortner, knjižnièar v celovški študijski knjižnici, je bila študijska knjižnica njegovega èasa precej drugaèna. Predvsem ni dobivala zadostnih finanènih sredstev za nabavo gradiva, ki bi ga morala kupovati, še zdaleè pa ne dovolj za vse gradivo, ki so si ga želeli predavatelji uènih ustanov. Avtor je ugotavljal, da si je veèina uporabnikov dela izposojalo na dom, tiste, ki so študirali v knjižnici, pa je bili moè prešteti na prste ene roke. Knjižnica, ki je bila namenjena študiju, je postala kraj za izdajanje razvedrilnega branja ter pripomoèek tistim, ki študirajo doma. Obiskovalci – nekaj uradnikov, upokojencev in dam – so si letno izposodili okoli 10.000 zvezkov. Razlog za to je bil med drugim tudi v èasu odprtosti, saj je od 9.00 do 12.00 ter od 14.00 do 16.00 oziroma od 15.00 do 17.00 njeni potencialni uporabniki (uradniki, delavci, profesorji, zdravniki, èastniki in delavci) preprosto niso mogli obiskati. Ker je študijska knjižnica prevzela vlogo ljudske knjižnice, je po avtorjevem mnenju padla tudi njena vrednost v celovški družbi. Da bi študijska knjižnica ponovno postala pomemben kulturni dejavnik v svojem okolju, bi potrebovala višjo dotacijo, predvsem pa bi morala spremeniti èas odprtosti in ga pomakniti v veèerne ure, spremeniti notranjo ureditev, loèiti študentsko publiko od odraslih obiskovalcev, uvesti listkovni stvarni katalog ter vsem spodobnim prebivalcem nad doloèeno starostno mejo omogoèiti lažjo uporabo in dostop do gradiva.

Eva Kodriè - Daèiæ: ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA: SKRITE KORENINE OSREDNJIH OBMOÈNIH KNJIŽNIC

Ponovno rojstvo študijske knjižnice

Kljub pomanjkljivostim je študijska knjižnica na Slovenskem postala prototip javne strokovne knjižnice. Med obema vojnama je poleg Državne študijske knjižnice v Ljubljani funkcije, naèin delovanja in poslanstvo študijske knjižnice prevzela še knjižnica Zgodovinskega društva v Mariboru. Od leta 1918 do leta 1925 je prejemala obvezni izvod publikacij ter pod strokovnim vodstvom profesorja Janka Grazerja zbirala pokrajinsko in domoznansko literaturo, pridobivala referenèna dela ter se trudila zapolniti vrzeli starejših slovenskih periodiènih publikacij. Pri tem ni uživala le podpore zgodovinskega društva, temveè tudi mestnega magistrata, ki jo je od leta 1923 tudi finanèno podpiral (Sapaè, 2003). S sistematiènim ustanavljanjem (okrožnih) študijskih knjižnic se na Slovenskem spet sreèamo po II. svetovni vojni. Uredba o študijskih knjižnicah Ministrstva za prosveto z dne 10. septembra 1945 (Uredba ministrstva, 1945), se je sodeè po osnovnih nalogah oèitno zgledovala po študijskih knjižnicah 19. stoletja. Knjižnice naj bi upravnim strukturam, ustanovam in društvom okrožja zagotavljale potrebno strokovno literaturo in pripomoèke za kulturno delo; individualnim uporabnikom gradivo za izobraževanje in znanstveno delo; predvsem pa naj bi zbirale slovstveno, zgodovinsko in narodopisno tiskano ter rokopisno gradivo, ki se po svoji vsebini nanaša na okrožje. Imele naj bi pravico do izvoda vseh tiskanih in grafiènih izdelkov, ki so izhajali v Sloveniji, njihov fond pa naj bi se izpopolnjeval tudi z nabavo knjig, izdanih v drugih federalnih enotah in v tujini. Do ustanovitve državnega arhiva Slovenije je bila njihova dolžnost tudi prevzem arhivskega gradiva krajevnega znaèaja, ki je imelo zgodovinsko vrednost (zemljiške knjige, spisi sodišè in civilne uprave ipd…). Študijske knjižnice naj bi financirala okrožja. Prve tri študijske knjižnice (v Mariboru, Celju in v Novem mestu) so bile ustanovljene 1. marca naslednjega leta. Odredba o ustanovitvi knjižnic za celjsko, mariborsko in novomeško okrožje (Odredba, 1946) je še podrobneje predpisala njihovo ureditev in poslovanje. Podobno kot ljudske knjižnice naj bi tudi študijske imele enotno poimenovanje, opredeljeno z imenom kraja, kjer je knjižnica delovala (Študijska knjižnica v …). Sicer pa je v nasprotju z uredbo o ljudskih knjižnicah zelo natanèno doloèala njihove naloge in organiziranost. Razen študijske knjižnice v Mariboru, ki je nadaljevala tradicijo društvene oziroma študijske knjižnice, je bilo treba študijske knjižnice ustanoviti na novo. Nastale naj bi iz fondov bivših uèiteljskih okrajnih knjižnic, iz knjižnih fondov zbirnih centrov Ministrstva za prosveto, celjska študijska knjižnica pa naj bi prevzela še ostanke fondov Mestne knjižnice. Odredba je postavila ostro mejo med ljudskimi in študijskimi knjižnicami. Gradivo, ki je ustrezalo dejavnosti ljudskih knjižnic, so morale izloèiti ter ga predati ljudskim knjižnicam. Glede njihove notranje organizacije ter nalog so morale knjižnice uporabnikom nuditi èitalnico s priroèniki, svetovati o strokovni literaturi, prirejati strokovne teèaje in razstave knjig, zagotavljati medbiblioteèno izposojo (vendar samo za gradivo iz drugih študijskih knjižnic) ter voditi centralni katalog vsega knjižnega gradiva v strokovnih in znanstvenih knjižnicah ter knjižnega gradiva, ki se nahaja v državnih uradih, ustanovah in podjetjih okrožja. Poleg tega naj bi zbirale tudi podatke o zasebnih znanstvenih knjižnih zbirkah.

Predpisane so bile tudi evidence in katalogi, ki naj bi jih študijska knjižnica vodila: inventarna knjiga, imenski katalog, strokovni katalog, katalog prirastka in popravil, katalog èasnikov in revij, seznam dvojnic, seznam knjig v knjižnicah državnih uradov, ustanov in podjetij vsega okrožja ter seznam knjig v zasebnih strokovnih in znanstvenih knjižnicah. Nekatere od teh evidenc je bilo potrebno izdelovati v dveh izvodih, od katerih je bil eden namenjen Narodni in univerzitetni knjižnici. Ideja centralnega kataloga je torej že dobivala normativne podlage. Študijske knjižnice so morale biti odprte šest ur na dan, 44 tednov na leto. Njihova uporaba je bila seveda brezplaèna. Zahtevnim nalogam so bili lahko kos le visoko izobraženi delavci: upravnik in knjižnièarji so morali imeti fakultetno izobrazbo in knjižnièarski izpit. Zaposlene je nastavljalo Ministrstvo za prosveto in so bili uradniki ministrstva. Istega dne je bila ustanovljena tudi Slovanska knjižnica. Kot naslednica ljubljanske mestne knjižnice je nadomešèala študijsko knjižnico. Za podroèje Ljubljane je izvajala domoznanske naloge in zbirala slovansko literaturo. Odlok ni posebej izpostavljal znanstveno-strokovnega dela niti ji ni dodelil privilegija obveznega izvoda tiskov, saj za to ob Narodni in univerzitetni knjižnici ni bilo potrebe. V naslednjih letih so okrajni odbori ustanovili še študijske knjižnice na Ptuju in v Postojni (1948), v Novi Gorici (1949), Ravnah na Koroškem (1949), v Kranju (1950), Kopru (1956) in v Murski Soboti (1956). Marsikatera od njih še veè let po ustanovitvi ni bila odprta za javnost. Tako lahko na primer za leto 1950 (Slovenske knjižnice, 1951) še zasledimo podatke, da študijski knjižnici v Novi Gorici in v Kranju poslujeta interno, ker še nista urejeni. Tako kot ni bilo enotnega ustanovitelja in letnice ustanovitve, tudi ni bilo enotnih in trajnih rešitev glede prejemanja obveznega izvoda tiska. Leta 1945 je bilo odloèeno, da bo obvezni izvod prejemalo 5 študijskih knjižnic. Študijske knjižnice v Mariboru, Celju in v Novem mestu so tako od ustanovitve prejemale obvezni izvod publikacij. Kasneje je bila tega privilegija deležna še študijska knjižnica v Ravnah, ki ga je dobivala namesto Celovca (Novak, 1958). Vendar so knjižnice obvezni izvod izgubile leta 1954, ko je bil omenjeni odlok razveljavljen. Odlok o pošiljanju tiskov je leta 1960 obvezne izvode vseh slovenskih tiskov ponovno dodelil študijskim knjižnicam v Mariboru, Celju, Kopru in Novem mestu, medtem ko so kranjska, murskosoborška in novogoriška knjižnica prejemale le periodiko. Študijski knjižnici v Ravnah na Koroškem in na Ptuju do obveznega izvoda nista bili upravièeni. Trajneje je problematiko obveznega izvoda razrešil šele Zakon o obveznem izvodu tiskov (Zakon, 1972), ki je obvezne izvode v celoti pripisal vsem študijskim knjižnicam. Študijske knjižnice niso dolgo ohranile samostojnosti. Postopoma so se združevale z ljudskimi knjižnicami in se hote ali nehote približevale idealu splošnoizobraževalne knjižnice. Integracija je potekala v dveh valovih: prva konec petdesetih in v zaèetku šestdesetih let in druga v sedemdesetih letih.

Eva Kodriè - Daèiæ: ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA: SKRITE KORENINE OSREDNJIH OBMOÈNIH KNJIŽNIC

Že leta 1956 je prišlo do združitve študijske in ljudske knjižnice v Postojni, leta 1958 na Ptuju, leta 1960 v Kranju in 1962 v Novem mestu. Drugi val v sedemdesetih letih pa je popeljal v integracijo z ljudskimi knjižnicami še študijske knjižnice v Murski Soboti – leta 1973, leta 1974 v Celju, leta 1975 v Kopru in leta 1980 v Ravnah na Koroškem. Mariborska študijska knjižnica se je že leta 1970 preimenovala v Visokošolsko in študijsko knjižnico ter nadaljevala svoj razvoj v visokošolskem okolju.

Odpor proti integraciji ljudske in študijske knjižnice

Danes, ko se nam zdi splošnoizobraževalna oziroma splošna knjižnica nekaj samo po sebi umevnega, si težko predstavljamo, kako revolucionarna je bila ideja o združevanju študijske in ljudske knjižnice v petdesetih letih preteklega stoletja. Delitev na kulturno-razvedrilno ter strokovno-znanstveno funkcijo knjižnic se odraža že v uredbah o študijskih in ljudskih knjižnicah, še bolj pa v reakcijah strokovne javnosti na predloge in dejanske združitve knjižnic. Ko je leta 1956 v Postojni prišlo do združitve študijske in ljudske knjižnice, je stroka takšne poskuse zavrnila. Mara Šlajpah je ugotavljala, da je bolje obdržati loèene knjižnice študijskega in ljudskega tipa (Šlajpah, 1957). Še bolj kritièen je bil Vlado Novak iz celjske študijske knjižnice, ki je obsodil tendence po združevanju ljudskih in študijskih knjižnic (»To je v bistvu nezrelo in diletantsko gledanje, èetudi je dobronamerno, vendar je treba z njim raèunati kot z realnim dejstvom in ga preudarno paralizirati.« (Novak, 1957,str.19)) in zagovarjal tip študijske knjižnice kot samostojne ustanove splošnega znanstvenega znaèaja. Mešani tip knjižnice z dvema loèenima oddelkom, študijskim in ljudskim, se mu je zdel sprejemljiv le zaèasno in le tam, kjer ni bilo kvalificiranih knjižnièarjev. Razmerje med ljudsko in študijsko knjižnico je bilo po njegovem podobno razmerju med osnovno šolo in gimnazijo: »… kajti tip ljudske knjižnice, ki je ljudem na splošno bližji, in tip znanstvene knjižnice se morata tudi v provinci sicer dopolnjevati, a obenem, glede na osnovne naloge in naèin dela, tudi razlikovati, tako, kakor se razlikuje na primer gimnazija od osnovne šole. Razlika med njima ni v vrednosti ali v višjem oziroma nižjem rangu, ampak samo v èasovni zapovrstnosti, skladno z razvojno stopnjo uèenèevo oziroma bralèevo.« (Novak, 1958, str. 17). Sicer pa je predlagal uvedbo okrajnega obveznega izvoda in bil kritièen do izposoje gradiva na dom, saj je dajal prednost študiju v knjižnici. Izpostavil je pomen povezovanja s sorodnimi pokrajinskimi znanstvenimi ustanovami, zlasti s pokrajinskimi muzeji in arhivi ter strokovnimi društvi, saj bi tako študijska knjižnica utrdila svoj znanstveni znaèaj. Ljudskim knjižnicam naj bi svetovala pri strokovnih zadevah in sodelovala pri izobraževanju knjižnièarskih delavcev. Tudi Jaro Dolar, takratni ravnatelj mariborske študijske knjižnice, je še leta 1960 podpiral loèena tipa knjižnic. Študijsko knjižnico je videl bliže visokošolskemu okolju, saj je bil mnenja, da se mora Študijska knjižnica Maribor znebiti vseh elementov ljudskega knjižnièarstva. Svojo nabavno politiko mora usmerjati na podroèje naravoslovnih, družbenih in

uporabnih ved ter biti z ustrezno znanstveno literaturo na voljo razvijajoèemu se mariborskemu visokemu šolstvu (Sapaè, 2003, str. 38). Za razvoj študijskih knjižnic so bili pomembni sklepi zborovanja slovenskih knjižnièarjev v Mariboru leta 1960. Novosti, ki jih je šele leto kasneje uzakonil Zakon o knjižnicah, so bile implementirane med naloge študijskih knjižnic. Te naj bi vršile vlogo pokrajinskih in matiènih knjižnic. Prva naloga je bila že tradicionalna; da bi jo knjižnice lažje izvajale, so bibliotekarji predlagali dodelitev pravice do obveznega izvoda tiska tudi knjižnicama, ki ga takrat nista prejemali: na Ravnah na Koroškem in v Novi Gorici. Naloge, ki so se vezale na matièno funkcijo, pa so bile seveda popolna novost. Matièna knjižnica je namreè skrbi za lastne fonde in storitve dajala prednost prizadevanjem za splošni napredek knjižnièarstva, za sodelovanje med knjižnicami ter povezovanje knjižnic v sistem oziroma mrežo. Vendar je v tem èasu še prevladal strokovno-znanstveni znaèaj študijske knjižnice. Poskrbele naj bi za centralne kataloge knjižnic v svojem okolju ter koordinirale nabavno politiko strokovnih knjižnic svojega podroèja. Pri tem naj bi bila posebna skrb namenjena fondu tehniène literature, ki ga je bilo treba uravnotežiti s humanistièno. Pri nakupu gradiva s specialnih strokovnih podroèij bi jim morale pomagati gospodarske in družbenopolitiène organizacije. Predvsem pa naj bi se študijske knjižnice aktivneje vkljuèevale v skupnost in sodelovale s »šolskimi in izvenšolskimi kulturno-vzgojnimi institucijami«. K razširjanju splošnega in strokovnega izobraževanja, kot so zapisali, bi knjižnice pripomogle s prirejanjem obèasnih tematskih razstav.

Študijske knjižnice po letu 1960

Zakon o knjižnicah je leta 1961 doloèil naloge in organiziranost javnih knjižnic nasploh, ne da bi se posebej ukvarjal s posameznimi vrstami knjižnic. Zakonske doloèbe so se nanašale na naloge, ustanovitev in upravljanje samostojnih in nesamostojnih knjižnic, kar pa je bila tudi edina tipologija, ki jo je prinesel zakon. Izjema je bila seveda na novo uvedena matièna knjižnica. Matièna knjižnica naj bi se na svojem obmoèju ukvarjala z vprašanji organizacije in pospeševanja knjižnièarske službe in stroke, posredovanja in izposoje knjižniènega gradiva, vodila registracijo knjižnic in evidenco njihovega knjižniènega gradiva, pomagala pri strokovnem delu knjižnièarskega osebja ter skrbela za njegovo vzgojo in strokovno izpopolnjevanje. Zakon sam ni podrobneje doloèal, katere knjižnice naj bi postale matiène. Vendar nam statistièni podatki za leto 1961 kažejo, da je imelo 12 splošnih znanstvenih knjižnic, od katerih je bila veèina študijskih knjižnic, dobre osnove za izvajanje teh nalog. Njihov fond je obsegal 1.214.884 zvezkov, prirast v letu 1961 41.628 enot, izposojenih knjig 229.187, uporabnikov 191.340. Predvsem pa je bilo v njih zaposlenih kar 172 delavcev, od tega le dva prostovoljca. Nasprotno pa je bila veè kot polovica zaposlenih v 525 ljudskih knjižnicah prostovoljcev (kar 453 od 777 zaposlenih). Še slabša je morala biti izobrazbena struktura zaposlenih v ljudskih knjižnicah, saj je še leta 1957 Mara Šlajpah ugotavljala, da sta v vseh ljudskih knjižnicah zaposlena le 2 bibliotekarja in 47 knjižnièarjev,in si seveda upravièeno

Eva Kodriè - Daèiæ: ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA: SKRITE KORENINE OSREDNJIH OBMOÈNIH KNJIŽNIC

zastavljala vprašanje, ali bi ljudske knjižnice lahko postale matiène. Zato ni bila presenetljiva odloèitev Sveta za kulturo in prosveto LRS leta 1962, da bodo vse študijske knjižnice, ki imajo poklicni kader in zadošèajo pogojem (fond nad 3.000 zvezkov, primerni prostori, strokovna in prostorska urejenost), izvajale naloge matiènih knjižnic ter s tem prevzele skrb za vse vrste knjižnic na svojem obmoèju. Istega leta je B. Berèiè ugotavljal, da pokrajinske študijske knjižnice dejansko izpolnjujejo potrebne pogoje (Berèiè, 1962). Ker pa so študijske knjižnice medtem že dobile oznako elitistiènih ustanov, je prihajalo do problemov pri prevzemanju matiènih nalog. Anèka Korže je namreè leta 1963 zapisala, da »obèinski forumi velikokrat kažejo težnje, da imenujejo za prevzem nalog matiène službe knjižnice, ki so najbliže interesom širših plasti delovnih ljudi, kar je do neke mere seveda razumljivo in tudi želeno. Tako se nam dogaja, da prevzemajo dolžnosti matiène službe ljudske knjižnice tudi v krajih, kjer imamo strokovno dobro organizirane študijske in znanstvene knjižnice, èeprav imajo razen izjemnih primerov le-te mnogo manj pogojev, strokovnih in kadrovskih, za prevzem te službe.« (Korže, 1963). Po drugi strani so bili dovolj glasni tudi zagovorniki študijskih knjižnic, saj je Anèka Korže poskušala opravièiti zakonske doloèbe z naslednjo interpretacijo: »v našem svetu bo še vedno veljala dosedanja tipizacija knjižnic: »imeli bomo ljudske, mladinske, pionirske, sindikalne in šolske knjižnice, imeli bomo tehniške in strokovne knjižnice in imeli bomo študijske, specialne in splošne znanstvene knjižnice.« (Korže, 1961, str. 49). Vendar s tem ni mogla utišati kolegov, ki so v zakonu slutili zaton študijske knjižnice in njenih nalog. Janko Glazer je v svojem èlanku Domoznanska tradicija in naloge pokrajinskih knjižnic (Glazer, 1963) odkrito kritiziral zakon, ker je zaobšel študijske oziroma pokrajinske knjižnice. Kot znanstvene knjižnice splošnega tipa naj nudijo pogoje za obèeprosvetno in znanstveno delo, se je zavzel ter ponovil splošno sprejeto dejstvo, da je temeljna dejavnost pokrajinske knjižnice gradnja domoznanske zbirke. Tudi na knjižnièarskem posvetovanju v Mariboru leta 1963 so bile študijske knjižnice aktualna tema. Izpostavljeno je bilo, da so vlogo pokrajinskih knjižnic in zbiranje domoznanskega gradiva v posameznih pokrajinah Slovenije prevzele študijske knjižnice Da bi nalogo lahko kakovostno opravljale, bi potrebovale obvezni izvod ter zadostna sredstva za nakup gradiva, ki je sodilo v domoznansko zbirko, pa je izšlo v tujini. (Resolucija, 1963). Študijske knjižnice so bile tudi pomembni subjekti pri uresnièevanju ideje centralnega kataloga slovenskih knjižnic. Študijske knjižnice v Celju, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Gorici in Kopru naj bi na svojem podroèju organizirale delo in zbirale katalogne listke, po tri za vsak naslov – prvega za pokrajinski centralni katalog, drugega za centralni katalog v NUK-u in tretjega za centralni strokovni katalog pri ustrezni knjižnici (Rupel, 1961). Medtem ko je vsa podpora šla razvoju matiènih knjižnic in vzpostavitvi knjižniènega sistema, so bile študijske knjižnice prepušèene same sebi. Konec šestdesetih let je Bruno Hartman ugotavljal, da potrebujejo študijske knjižnice povezavo znanstveno-organizacijskega znaèaja, saj jih razen tehnièno-registracijske sheme v okviru matiène dejavnosti ne povezuje niè drugega. Probleme, s katerimi so se sreèevale, bi bilo mogoèe rešiti le z medsebojnim povezovanjem. Prvi od njih je bil teritorialna razdelitev podroèij, za katera

naj bi posamezne študijske knjižnice zbirale domoznansko gradivo. Zaradi spreminjanja administrativne ureditve se je spreminjala vplivna moè krajev, v katerih so se nahajale študijske knjižnice, s tem pa tudi višina sredstev, ki so jih prejemale. Prav tako je bila neustrezna rešitev z dodeljevanjem obveznega izvoda (Hartman, 1969). Hartmanova iniciativa je padla na plodna tla, saj je bila 13.12.1968 v NUK ustanovljena Skupnost študijskih knjižnic Slovenije. Sklepi, ki so jih sprejeli na ustanovnem sestanku, so se nanašali predvsem na vsebino knjižniènih zbirk študijskih knjižnic. Razprava je temeljila na študiji o nabavni politiki, ki jo je pripravil Stanislav Kos (Kos, 1969) in je pripeljala do naslednjih sklepov: arhivski izvod obveznega izvoda tiska naj poleg NUK prejema še Študijska knjižnica v Mariboru, študijske knjižnice naj kupujejo vso slovensko knjižno produkcijo, po lastnem izboru pa naj nabavljajo revije in tujo literaturo. O izboru naj se odloèajo same, vendar naj dajejo pri tem prednost tujemu jeziku, ki se najveè govori na njihovem podroèju oziroma v sosešèini. Obmejne študijske knjižnice naj bi zbirale literaturo narodnostnih manjšin. Knjižnice naj bi se posvetile specializiranemu zbiranju tuje literature in tako naprej. Kljub oèitni pripravljenosti za delo je bila ustanovitev skupnosti labodji spev študijskih knjižnic. Zdi se, da so bile študijske knjižnice s svojimi potenciali preveè potrebne za razvoj ljudskih knjižnic, da bi lahko ohranile svojo strokovno-znanstveno usmerjenost. Že od konca petdesetih let je namreè stopal v ospredje koncept knjižniènega sistema s splošnoizobraževalno knjižnico. Zagovorniki te usmeritve, denimo Anèka Korže-Strajnar in Avgust Vižintin, so dajali prednost vzhodnonemškemu oziroma anglo-ameriškemu modelu. Predstavniki študijskih knjižnic, ki so zagovarjale tradicionalne oblike, podedovane iz Avstro-Ogrske in sorodnih nemških pokrajinskih knjižnic, so prihajali iz Štajerske, predvsem iz mariborske študijske knjižnice: Janko Glazer, Bruno Hartman, Stanislav Kos, Jaro Dolar ter Vlado Novak iz celjske študijske knjižnice. Nedvomno so predstavniki prve usmeritve premogli veèjo politièno podporo, saj so bile študijske knjižnice s koncepcijo razvoja knjižnièarstva iz leta 1971 tudi strokovno dokonèno izbrisane iz knjižniènega sistema in taksonomije. Takšno usmeritev je gotovo olajšalo tudi dejstvo, da je Študijska knjižnica v Mariboru od leta 1970 delovala v okvirih visokega šolstva.

Koncepcija razvoja knjižnièarstva in zaton študijske knjižnice

Študijske knjižnice so bile v novo nastajajoèem knjižniènem sistemu moteè element. V dokumentu, ki naj bi utiril nov koncept knjižnièarstva na Slovenskem, so bile izpostavljene kot eden izmed treh temeljnih problemov, ki jih je potrebno rešiti. Ali kot beremo v Koncepciji razvoja knjižnièarstva: potrebno je bilo »vzpodbuditi razprave o sodobnem liku študijskih knjižnic kot sestavnem delu moderno oblikovane knjižniène mreže na Slovenskem, pri èemer naj bi nova platforma izhajala iz spremenjenih družbenih pogojev, iz živih potreb koristnikov ter iz specifiènih nalog, ki jih pogojuje zgodovinski, kulturni in gospo-

Eva Kodriè - Daèiæ: ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA: SKRITE KORENINE OSREDNJIH OBMOÈNIH KNJIŽNIC

darski razvoj njihovega obmoèja.« (Koncepcija, 1971). V reviji Knjižnica, ki je leta 1971 (št. 1-2) prinesla vrsto èlankov o slovenskem knjižniènem sistemu, je izšel tudi èlanek Brede Filo, ki se je podrobno ukvarjal s problematiko študijskih knjižnic. Avtorica je v njem povzela kratko zgodovino študijskih knjižnic in opozorila na avstrijske oziroma nemške vzore ter v nadaljevanju presenetljivo zakljuèila, da študijske knjižnice »predstavljajo specifièen pojav v bibliotekarstvu, pojav, ki ni v skladu z moderno biblioteèno tipologijo«. Ugotavljala je, da mednarodna bibliotekarska organizacija loèuje knjižnice na univerzne, javne in strokovne knjižnice, ter spregledala sodobno UNESCO-vo klasifikacijo knjižnic, ki je med vrstami knjižnic navajala tudi »druge veèje nespecializirane knjižnice«. Ta skupina je vkljuèevala nespecializirane knjižnice znanstvenega znaèaja, ki niso niti visokošolske niti nacionalne, èeprav lahko za doloèeno geografsko podroèje izvajajo funkcije nacionalne knjižnice (Recomendation, 1970). To pomeni, da bi vanjo seveda lahko uvrstili deželne, regionalne oziroma študijske knjižnice. Poleg tega je avtorica poskušala zmanjšati razliko med znanstveno in ljudsko knjižnico. Pri tem se je sklicevala na nemške avtorje, ki naj bi ugotavljali, da stroge loènice ni, èeprav so jasne razlike: znanstvene knjižnice so praviloma arhivske, kupujejo po en naslov, njihov fond pa neprestano raste. Zakljuèek se je zato ponujal sam od sebe: »Ker je na eni strani pomen mestnih in pokrajinskih znanstvenih knjižnic »za znanost« vprašljiv, na drugi strani pa je postala funkcija obeh tipov, javne in znanstvene knjižnice, skoraj identièna, nastane vprašanje, ali ni potrebno iz tega izvajati ustreznih sklepov. V državah, ki se ponašajo z visoko razvito knjižnièarsko službo, vse knjižnièarske naloge opravljajo v komuni enotne javne knjižnice. Zato tudi države, ki so podedovale staro loèitev med tipoma, poskušajo urediti javno mrežo knjižnic s tem, da reformirajo obstojeèi sistem in povezujejo obe vrsti knjižnic.« (Filo, 1971, str. 23-24). Ker je Filova ugotavljala, da je zaradi specifiène poselitve Slovenije smiselna organizacija regionalnih knjižniènih sistemov, se je vloga študijske knjižnice kot osrednje regionalne ljudske knjižnice ponujala sama od sebe. Osrednja knjižnica naj bi izvajala predvsem naloge matiène knjižnice, t.j. izdelala podrobno organizacijo regionalnega knjižniènega sistema, skrbela za razvoj mreže, za strokovno delo ter za usposabljanje in izpopolnjevanje knjižniènih delavcev, vodila bi centralni katalog knjižnic v okviru sistema in podobno. Preden bi študijske knjižnice mogle izvajati to vlogo, bi morale temeljito preèistiti svoje fonde, predvsem izloèiti staro in zastarelo gradivo. Gradivo bi morale postaviti v prost pristop in ga pridružiti delu ljudske knjižnice. V skladišèu naj bi ostale le domoznanska literatura, dragocenosti in posebne zbirke. Predlog vkljuèitve študijskih knjižnic v sistem splošnoizobraževalnih knjižnic je bil logièen in konstruktiven. Študijske knjižnice bi kot osrednje regijske knjižnice v sistemu dobile mesto, ki jim je glede na vire, s katerimi so razpolagale, tudi dejansko pripadalo. Vendar so bile v skrbi za razvoj knjižniènega sistema odrinjene temeljne funkcije študijske knjižnice, t.j. domoznanska dejavnost in s tem povezan status pokrajinske knjižnice ter strokovnoznanstvena usmerjenost in študijska naravnanost, ki je ni mogoèe enaèiti z informativnoizobraževalno funkcijo splošne knjižnice. Poleg strokovne in znanstvene literature ter zahtevnejših referenènih virov je študijska knjižnica za svoje delo potrebovala predvsem

visoko izobražene strokovne delavce in specialiste. Tudi domoznanska zbirka in domoznanska dejavnost se nista mogli razvijati brez poglobljenega poznavanja fondov ter bibliotekarskih znanj. Izloèitev teh dejavnosti iz temeljnih nalog bi za knjižnice pomenila težave pri njihovem izvajanju. Koncepcija razvoja knjižnièarstva pa je šla še dlje. Študijske in ljudske knjižnice so bile preprosto zlite v enotno splošnoizobraževalno knjižnico. Študijske knjižnice oziroma njihove naslednice so bile uvršèene v II. skupino knjižnic, ki so pokrivale obmoèja s 50.000 do 100.000 prebivalci, torej tudi mesta Celje, Koper, Kranj, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj in Ravne na Koroškem. Kot splošnoizobraževalne knjižnice seveda niso imele arhivskega znaèaja, trajno naj bi hranile le literaturo s podroèja domoznanstva. Knjižnice naj bi zbirale vso sloveniko ter izbrano jugoslaviko, tujo literaturo, periodiko ter avdio vizualno in drugo gradivo. Zanimivo je, da naj bi knjige v slovenskem jeziku pomenile manj kot polovico letnega prirasta naslovov. Priporoèena struktura prirasta je bila namreè naslednja: 900 naslovov slovenske knjižne produkcije, 500 do 800 naslovov ostale jugoslovanske, v pretežni meri strokovne in znanstvene literature, 300 do 500 naslovov tuje jeziène strokovne, splošnoznanstvene in druge literature, 120 naslovov slovenskih èasnikov in èasopisov, 80 naslovov ostalih jugoslovanskih èasnikov in èasopisov ter 40 naslovov tujih èasnikov in èasopisov. Koncepcija razvoja knjižnièarstva je bila sprejeta in v sedemdesetih letih so bile v splošnoizobraževalne knjižnice formalno integrirane še preostale samostojne študijske knjižnice. Zato je razumljivo, da tudi Zakon o knjižnièarstvu iz leta 1982 ni izpostavljal njihovih nalog. Dejavnost splošnoizobraževalnih knjižnic je bila namenjena »vzgoji in izobraževanju ter zadovoljevanju kulturnih potreb obèanov« brez diferenciacije funkcij po posameznih vrstah splošnoizobraževalnih knjižnic. Domoznanska dejavnost, kot ena izmed najbolj prepoznavnih nalog študijske knjižnice, je bila v zakonu omenjena le kot možnost, saj naj bi se knjižnice na doloèenem obmoèju dogovorile, katera bo v okviru svoje dejavnosti zbirala in dokumentirala domoznansko gradivo (Zakon, 1982, 15. èlen), pri èemer vrsta knjižnice, ki naj bi za to gradivo skrbela, ni posebej doloèena. Danes razen v nazivu Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota (ter seveda v poimenovanju slovenskih zamejskih knjižnic v Trstu in Celovcu) izraza študijska knjižnica skoraj veè ne zasledimo. Umestitev v sfero splošnoizobraževalnih knjižnic je bila tako popolna, da so bile študijske knjižnice izloèene celo kot geslo iz bibliotekarske bibliografije, ki jo je za leta 1945-1980 sestavila Boža Plenièar (Plenièar, 1983, str. 3).

Študijska knjižnica na Slovenskem in njena prihodnost Študijska knjižnica, ki temelji na znanstveni usmerjenosti, obveznem izvodu ter domoznanski zbirki in domoznanski dejavnosti je del naše tradicije. Osrednje obmoène knjižnice, kot so doloèene v veljavnem zakonu, so s svojimi koordinacijskimi nalogami predvsem naslednice matiènih knjižnic. V praksi pa bolj kot svoji matièni vlogi sledijo poslanstvu

Eva Kodriè - Daèiæ: ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA: SKRITE KORENINE OSREDNJIH OBMOÈNIH KNJIŽNIC

študijske knjižnice. Domoznanske zbirke in znanje o lokalnem okolju postajajo vedno bolj cenjeno in iskano blago. Portal KAMRA in njegove vsebine so v sozvoèju z evropsko kulturno politiko, prav tako pokrajinski biografski leksikoni, ki jih osrednje obmoène knjižnice predstavljajo javnosti preko spleta. Elektronski viri, ki jih te knjižnice nudijo svojim uporabnikom, bi morali služiti zahtevnejšim uporabnikom visokošolskih zavodov ne le za informacije temveè tudi za študijske potrebe. Za osrednjo obmoèno knjižnico paè ne bi smelo biti zadosti, da se razglaša le za dnevno sobo mesta – spet bi morala postati njegov študijski kabinet.

Dr. Eva Kodriè – Daèiæ, vodja Centra za razvoj knjižnic, Narodna in univerzitetna knjižnica

VIRI IN LITERATURA: Grassauer, Ferdinand. Handbuch für Universitäts und Studien-Biblioteheken. Wien, 1899. Jeitteles, Adalbert. Grundzüge einer Reform der österreichischen Staats-Bibliotheken. Graz, 1872. Ortner, Max. Unsere Studienbibliotheken. Mittheilungen des österreichiscehen Vereiens für Bibliothekswesen. Wien, 1897, št.1, str.7-11, št. 23, str. 1-27. Pivec-Stele, Melita. Zgodovinski razvoj slovanskih in slovenskih knjižnic: skripta po predavanjih na bibliotekarskem teèaju MP LRS od januarja do maja 1947. Ljubljana, 1947. Pivec-Stele, Melita. Naše knjižnice: poskus statistike. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 1932, l. 13, št. 1-4, str. 71-92. Pivec-Stele, Melita. Naše knjižnice: poskus statistike. Dodatek. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 1933, l. 14, št. 1-4, str. 144-147. Slovenske knjižnice. Ljubljana, 1951. Berèiè, Branko. Zgodovinski razvoj knjižnic: informativni pregled. V: O knjigah in knjižnièarstvu. Ljubljana, 2000, str. 95-113. Sapaè, Irena. Mejniki v razvoju Univerzitetne knjižnice Maribor od leta 1903 do leta 2002. V: 100 let Univerzitetne knjižnice Maribor: 1003-2003. Maribor, 2003, str. 25-70. Hartman, Bruno. Razvoj slovenskih splošnih knjižnic do danes. S.l., 1995, (tipkopis). Gerlanc, Bogomir. Slovenske ljudske knjižnice. Ljubljana, 1955. Plenièar, Boža. Slovenska bibliotekarska bibliografija 1945-1980. Ljubljana, 1983. Uredba o ljudskih knjižnicah. UL SNOS in NVS, št. 37/45. Uredba ministrstva za prosveto o ustanovitvi okrožnih študijskih knjižnic. UL SNOS in NVS, št. 45/45. Odredba o ustanovitvi okrožnih študijskih knjižnic za celjsko, mariborsko in novomeško okrožje. UL LRS, št. 19/46. Odredba o ustanovitvi »Slovanske knjižnice » v Ljubljani. UL LRS, l. 3, 1946, št.19. Slovenske knjižnice po popisu zavoda za statistiko LRS dne 31. dec. 1961 Knjižnica, 6 (1962)1-2, str. 102-103. Korže. Anèka. Nekateri problemi ob razvijanju matiène službe. Knjižnica 1963, št. 1-2. Korže, Anèka. Matièna knjižnica v obèini. Knjižnica, 1961, l. 5, št. 1-4, str. 49–61. Berèiè, Branko. Leto dni zakona o knjižnicah. Knjižnica, 1962, l.6, št.3-4, str.162-174. Resolucija posvetovanja v Mariboru, 11.-13. 10, 1963. Knjižnica, Rupel, Mirko. O centralnem katalogu. Knjižnica, 1961, l.5, št. 1-4, str. 39-48. Glazer, Janko. Domoznanska tradicija in naloge pokrajinskih knjižnic. Knjižnica, 1963, l. 7, št. 3-4, str. 111-119. Hartman, Bruno. Ustanovitev skupnosti študijskih knjižnic Slovenije. Knjižnica 1969, 1-4, str. 52. Filo, Breda. Knjižnièni sistem Slovenije. Knjižnica, 1971, l. 15, št.1-2, str. 3-36. Kos, Stanislav. Zbiranje gradiva v študijskih knjižnicah. Knjižnica, 1969, l. 13, št. 1-4, str. 58-63. Koncepcija razvoja knjižnièarstva v Sloveniji (Predlog). Kulturni poroèevalec, 1971, l. 2, št. 10, str. 18-33. Recomendation concerning the international standardization of library statistics. Paris, 1970. Novak, Vlado. Problemi pokrajinskih študijskih knjižnic v Sloveniji. Knjižnica, 1958, l.2, št. 1-4, str. 15-26. Zakon o knjižnièarstvu. UL SRS, št. 27/82

Barbara Škerl

RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES I. UVOD Šentjakobska knjižnica je bila ustanovljena leta 1911. Njena naslednica Mestna knjižnica se je skupaj z Delavsko in Pionirsko knjižnico leta 1981 združila v Knjižnico Otona Županèièa. Tako poleg stote obletnice nastanka najstarejše nepretrgano delujoèe splošne knjižnice v Ljubljani praznujemo še trideseto obletnico delovanja združene Knjižnice Otona Županèièa. Ob dvojnem jubileju Knjižnice Otona Županèièa so naše misli usmerjene v tiste mejnike stoletne zgodovine ljubljanskega splošnega knjižnièarstva, ki so jih pomagale postavljati omenjene knjižnice in pomenijo hkrati tudi pomemben prispevek k razvoju slovenske bibliotekarske stroke in knjižniène dejavnosti. Naloga nam je torej narekovala pogled v zgodovino in oblikovali smo štiri obdobja, ki kronološko zaokrožajo namen pripovedi. Govorili bomo o poslanstvu naših knjižnic, ki so ga opravljale v duhu doloèenega èasa, vedno pa širile in vzpodbujale vrednote svobodnega in enakopravnega dostopa do kulturnih, izobraževalnih, informacijskih in socialnih dobrin. Predvsem pa bomo predstavili skupne napore knjižnièarjev pri graditvi mreže splošnih knjižnic v ljubljanski regiji in njihovi skupni volji do združevanja, ki se je udejanjila najprej v Knjižnici Otona Županèièa (KOŽ) in dosegla dolgoletni cilj z združitvijo v Mestno knjižnico Ljubljana (MKL). Poglejmo kronologijo dogodkov: 1911 – 1945 1945 – 1981 1981 – 2006

ustanovitev in delovanje Šentjakobske knjižnice in Delavske javne knjižnice; delovanje Mestne in Delavske knjižnice, ustanovitev in delovanje Pionirske knjižnice, Potujoèe knjižnice in izposojevališèa Poljane; združitev treh samostojnih knjižnic v Knjižnico Otona Županèièa, organizacija novega oddelka skupne obdelave in nabave knjižniènega gradiva, ustanovitev in delovanje prireditvenega prostora Nove poljane, enote Kolodvor, zaèetek delovanja posebnih dejavnosti v obliki servisov Borza znanja, Borza dela, Središèe za samostojno uèenje, Središèe za mlade ;

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

2006 –2008

selitev enot KOŽ v Hišo novih izzivov, po dobrem letu KOŽ izgubi samostojnost in se z ostalimi ljubljanskimi splošnimi knjižnicami in Slovansko knjižnico združi v Mestno knjižnico Ljubljana.

Ker so v našem prispevku stalnica pojmi ljudska knjižnica, javna knjižnica, javna ljudska knjižnica, splošnoizobraževalna knjižnica, splošna knjižnica, jih bomo v uvodu kratko definirali. Zgodovinski pregled razvoja koncepta tipa knjižnice, o kateri govorimo, in izrazov, s katerimi je bila na Slovenskem poimenovana, pokaže, da terminologija ni le formalne narave, temveè da poimenovanje doloèenega tipa knjižnic izhaja iz njene vsebine in razvoja. Termine ljudska knjižnica, javna knjižnica, javna ljudska knjižnica, so desetletja uporabljali nedosledno, izražali pa so težnjo, naj knjižnica izobražuje in prosvetljuje svojo okolico. Po 2. svetovni vojni je bila dejavnost ljudske knjižnice jasneje definirana, knjižnica zbira in izposoja poljudnoznanstvene in leposlovne knjige zaradi širjenja splošne družbene in kulturne izobrazbe, kot nam v svojem delu Ljudske knjižnice navaja avtorica Mara Šlajpah (1961). Termin ljudska knjižnica je bil v veljavi vse do Koncepcije razvoja knjižnièarstva v Sloveniji, leta 1971. Dokument je uveljavil izraz splošnoizobraževalna knjižnica, ki temelji na novem konceptu združenja ljudskih, sindikalnih in študijskih knjižnic in je bil povezan z dejavnostjo knjižnice, ki je namenjena splošni vzgoji, izobraževanju, kulturi in razvedrilu uporabnikov konkretne lokalne skupnosti. Pojem je Zakon o knjižnièarstvu leta 1982 tudi uzakonil. Konec 90. let 20. stoletja je stroka ugotavljala, da so tako uporabniki kot knjižnice privzele izobraževalno funkcijo kot uveljavljeno in udejanjeno, zato lahko knjižnica postavi v ospredje druge naloge, ki jih narekuje nastajajoèa informacijska družba. Poudarjali so dejavnosti knjižnice, ki informirajo, motivirajo in uèijo uporabnike dostopa do informacij o kulturnih dobrinah. Ta konceptualna sprememba bi lahko bila pobuda in razlog za spremembo poimenovanja. Zaèel se je uveljavljati pojem splošna knjižnica, ki je bil stvar strokovne polemike, ki jo je izpostavila Eva Kodriè - Daèiæ (1998). Termin se je kljub problematiènosti, oèitno kot najprimernejši, dokonèno uveljavil z uzakonitvijo v novem Zakonu o knjižnièarstvu leta 2001. Po mnenju stroke pojem splošna to vrsto knjižnic jasno razmeji od drugih vrst javnih knjižnic, zajema njeno vsebino in raven ter radij delovanja. V našem prispevku bomo glede na kontekst uporabljali vse omenjene pojme.

II. 1911 – 1945 USTANOVITEV IN DELOVANJE ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE IN DELAVSKE JAVNE KNJIŽNICE

Obdobje 1911 do 1945 je obdobje velikih zgodovinskih dogodkov, ki so moèno vplivali na družbeno, gospodarsko in kulturno podobo evropskega ter seveda specifièno tudi našega prostora. Avstro-Ogrska je doživljala agonijo, izbruhnila je 1. svetovna vojna, monarhija je z njo propadla. Slovenci so bili konèno osvobojeni iz »jeèe narodov«, narodnostni boj z Nemci je izgubil svojo ostrino, uresnièile so se dolgoletne sanje skupne južnoslovanske države. Prièakovanja Slovencev se v novih ureditvah niso v celoti izpolnila, nezadovoljstvo je doseglo svoj višek v tridesetih letih, ki jih je zaznamovala uvedba diktature, razpustitev parlamenta, teror in notranjepolitièni boji. To so bila leta svetovne gospodarske krize, ki tudi našemu prostoru ni prizanašala, slabim življenjskim razmeram so sledili nemiri in stavke, hkrati pa je rasla delavska samozavest, podkrepljena z rusko revolucijo in moènim delavskim gibanjem v Nemèiji, kar je pripomoglo k širjenju marksistiènih idej. Izbruhnila je 2. svetovna vojna, kraljevina se je po okupaciji sesula, sledil je narodnoosvobodilni boj in revolucija. Bibliotekarsko stroko so v slovensko knjižnièarstvo uvajali predvsem maloštevilni poklicni knjižnièarski delavci, sprva srednješolski in visokošolski profesorji z znanjem tujih jezikov, ki so po letu 1874 morali imeti sprièevalo šole za arhivarje, bibliotekarje in muzealce pri zgodovinskem inštitutu dunajske univerze. Po 1. svetovni vojni je strokovno poslovanje v slovenskih knjižnicah še naprej potekalo po starih avstrijskih smernicah, saj so novi državni predpisi bili predvsem organizacijske narave. Leta 1919 je Joža Glonar uvedel v takratno Državno študijsko knjižnico abecedno katalogizacijo in vodenje abecednega kataloga s pomoèjo prirejenih pruskih instrukcij. To obdobje zaznamuje velika razlika v izobrazbi poklicnih knjižnièarjev v znanstvenih knjižnicah, ki so za opravljanje strokovnih del morali imeti doktorat znanosti oziroma fakultetno diplomo in podiplomski teèaj iz bibliotekarstva in v ljudskih knjižnicah, kjer je knjižnièarsko delo v glavnem potekalo na prostovoljni dejavnosti in so se delavci v knjižnici oblikovali ob praktiènem delu. Leta 1920, navaja Berèiè (2000), je država izdala pravila za ljudske knjižnice in èitalnice, ki so opredeljevala njihovo kulturnoprosvetno funkcijo in upravno vodenje ter doloèila uèitelja za odgovornega knjižnièarja. Za nadaljnji razvoj stroke je bil zlasti pomemben prvi slovenski bibliotekarski strokovni priroènik, Knjižnice in knjižnièarsko delo, Avgusta Pirjevca, ki je izšel v Celju tik pred drugo svetovno vojno, leta 1940.

Matija Rode s sodelavci

Notranjost Ĺ entjakobske knjiĹžnice na Starem trgu

Šentjakobska knjižnica Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj Tudi v prvih desetletjih 20. stoletja so se Slovenci še vedno vkljuèevali v razlièna društva, za katere je znaèilna dvojnost pri ustanavljanju, ki jo je povzroèala ideološka strankarska in nacionalna diferenciacija prebivalstva – poleg slovenskih so delovala še nemška. Slovenska društva vseh vrst idejnih opredelitev so razvijala slovensko narodno in politièno zavest ter dvigala družbeno, kulturno in izobrazbeno raven naroda. Skoraj vsa so delovala po smernicah doloèene politiène stranke. V podporo izvajanja zastavljenih programov so ustanavljali knjižnice, ki so bile bodisi internega, društvenega znaèaja ali pa so se razširile v javne, vsem dostopne knjižnice. Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj je bilo ustanovljeno leta 1908 iz politiènih, narodno zavednih in gospodarskih potreb. Društvo je delovalo po programu Samostojne demokratske stranke in njeni volivci so potrebovali trdno lokalno organizacijo. Okraj je bil precej zaostal in zanemarjen, društvo naj bi s strokovnimi nasveti in akcijami pospešilo njegov gospodarski razvoj. Tem nalogam je kmalu sledilo prosvetno delo in leta 1911 je društvo ustanovilo knjižnico, po 1. svetovni vojni pa se je kulturno delovanje društva razširilo še na pevski, dramatski, godbeni, izobraževalni in ženski odsek. Kmalu te dejavnosti niso pritegnile le prebivalcev šentjakobskega okraja ampak so prihajali sodelavci iz vse Ljubljane. Vseeno pa je ostala Šentjakobska knjižnica ves èas prvotna in najvažnejša kulturna dejavnost v društvu. Strokovna literatura, ki govori o nastanku in razvoju Šentjakobske knjižnice je skromna. Izstopata dva avtorja – Ivo Pintariè (1977) je ob 65-letnici Mestne knjižnice orisal pot njene predhodnice , temeljito delo pa je v svoji diplomski nalogi opravila Polona Rus (1996). Leta 2000 so tudi uèenci OŠ Bièevje raziskovali razvoj naše knjižnice, vir informacij so bili tudi èlanki v èasopisu Jutro in Slovenski narod in pa seveda ohranjeni imeniki oz. katalogi, ki jih je knjižnica redno izdajala z namenom obvešèanja èlanov o svoji dejavnosti in knjižni zalogi. Èlanki in katalogi so dostopni na spletnem portalu dLib. Pobudnik ustanovitve knjižnice je bil društveni odbornik Matija Rode že leta 1908. Takrat so ga izvolili za knjižnièarja, vendar ker je imelo društvo veliko dela z gospodarskimi vprašanji in utrjevanjem položaja med prebivalci okraja, je knjižnica zaèela delovati šele leta 1911. Dogodek otvoritve, 31. maja, je takrat napovedal èasopis Slovenski narod: »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj otvori jutri v sredo svojo knjižnico, ki je doloèena za prebivalce šentjakobskega okraja … Upamo, da bo ta knjižnica ustrezala namenu, ki ga ima društvo z njeno ustanovitvijo: dvigniti izobrazbo prebivalcev v šentjakobskem okraju.« (Slovenski narod, 30.5.1911 št. 124) Prva lokacija knjižnice je bila na Vožarskem potu št. 2 na današnjem Žabjaku v skromnem

prostoru osvetljenem s petrolejko, zaèetni fond pa je obsegal 248 knjig zbranih z darovi društvenih èlanov. Tedaj se je imenovala Javna ljudska knjižnica Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj. Sprva je bila knjižnica namenjena le društvenim èlanom oz. prebivalcem okraja, v naslednjih letih so se prièeli vpisovati vanjo tudi prebivalci sosednjih okrajev, ob izbruhu 1. svetovne vojne pa je knjižnico obiskovala že vsa Ljubljana. Ko so zaèeli knjige pošiljati tudi po pošti se je število èlanov razširilo na vso Slovenijo in celo Jugoslavijo. Knjige so pošiljali slovenskim uradnikom in vojaškim osebam, ki so službovali na razliènih koncih države. Po pošti so pošiljali knjige tudi ljudem iz okoliških krajev, ki se niso uspeli uskladiti z urnikom knjižnice. Èasopis Slovenski narod leta 1935 poroèa, da prihajajo ljudje osebno celo iz Zagreba, velik krog bralcev, posebno med uèitelji pa ima knjižnica tudi v Prekmurju. Knjižnica je znala pridobivati svoje bralce. To ji je uspevalo s pametno nabavo knjig, o katerih je redno obvešèala èlane s svojimi imeniki, v katerih je vsakokrat vabila z uokvirjenim poudarkom na platnicah: »Knjižnica je namenjena vsakomur.« Redno je tudi obvešèala javnost o svoji dejavnosti v že omenjenih èasopisih liberalnega tabora, Jutru in Slovenskem narodu. Jutro leta 1923 poroèa, da: »... knjižnica nima veè enega ozkega kroga bralcev iz svo-jega okraja, ampak uživajo njeno duševno hrano prebivalci vsega mesta, okolice in vseh veèjih krajev Gorenjske, Dolenjske in Notranjske.« (Jutro, 16.12.1935, št. 294) Šentjakobska knjižnica je tako delovala v skladu z navodili ljudskim knjižnicam, ki so narekovala širjenje števila èlanov, vsem pa se morajo enako posveèati. Posebna skrb v teh navodilih so bili seveda prebivalci okraja in to vsi – od najrevnejšega do najbogatejšega, od neizobraženega do intelektualca. Posebno važno je bilo tudi èlanstvo pomembnih ljudi, ki naj bi pripomoglo k povezovanju in odpravljanju socialnih razlik med prebivalci okraja. Šentjakobski knjižnici je uspelo privabiti med svoje èlane Ivana Hribarja in Ivana Tavèarja. Natanènejših podatkov o dejanskem socialnem prerezu uporabnikov do 2. svetovne vojne zaradi pomanjkanja virov nimamo, Polona Rus (1996) pa ugotavlja, da je bilo med obiskovalci najveè tistih, ki so imeli najmanj denarja. Premožni ljudje so imeli doma svoje knjižnice, izobraženci prav tako ali pa so zahajali v strokovne knjižnice. Pred 2. svetovno vojno je bilo najveè obiskovalcev med dijaki, študenti in gojenci raznih teèajev. Sledijo obrtniki in vajenci, vsi ostali so slabše zastopani. Kakšno skrb je knjižnica posveèala svojim èlanom lahko sklepamo tudi iz izrednega posluha pri prilagajanju urnika odprtosti. Kdaj je bila knjižnica dostopna bralcem so lahko zvedeli s platnic katalogov in tudi obvestil v dnevnem èasopisju. Sprva je bila odprta samo ob veèerih in ob nedeljah dopoldne. Z narašèanjem obiska je podaljševala odpiralni èas, kadar pa je bila zaradi praznika zaprta je to nadomestila na delovni dan, obiskovalcem pa se je prilagajala tudi z zimskim in poletnim urnikom. Zadovoljiti tako veliko število bralcev z razlièno stopnjo izobrazbe ne bi bilo mogoèe brez širjenja fonda, tako v kvantitativnem kot kvalitativnem smislu. Zopet zasledimo živahno sodelovanje knjižnice in èasopisov. Èlanki v Jutru so pozivali mešèane k darovanju knjig, v zameno pa so bili deležni javne zahvale v èasopisu. Vodstvo knjižnice je vedno znalo Ljubljanèanom pravilno razložiti stanje, potrebe in naèrte knjižnice. Npr. že na samem zaèetku, leta 1912 zasledimo v Slovenskem narodu: »Kako potrebna je bila ta knjižnica, dokazuje dejstvo, da se izposodi vsak teden okoli 400 knjig in da mora Društvo, da zadosti vsem

èitanja željnim obiskovalcem knjižniènim, razpolagati z jako raznovrstnim berilom, zabavnim in pouènim. Zato darujte tej knjižnici knjige ali pa jih prepustite proti zmerni ceni!« (Slovenski narod, 22.2.1912, št. 43) V kasnejših letih so nove knjige kupovali z denarjem, ki so ga dobili z vpisnino, izposojnino in zamudnino. Tudi Društvo je pomagalo svoji knjižnici – v ta namen so organizirali razliène prireditve kot so bili Miklavževi in Martinovi veèeri, Fantovski plesi, Veselica na binkoštni ponedeljek, najznamenitejši pa je bil Šentjakobski sejem. Ves izkupièek je bil namenjen knjižnici. Šentjakobska knjižnica v prvih letih, še posebno zaradi pomanjkanja sredstev ni mogla izvajati naèrtne nabavne politike, vendar je v okviru svojih možnosti vedno sledila novostim domaèe in tuje literature. Kakšna je bila ta zbirka in kako se je razvijala, izvemo iz imenikov oz. knjižnih katalogov, ki jih je knjižnica redno izdajala v informativne namene za javnost. Leta 1914 je izšel prvi katalog oz. »Imenik knjig javne ljudske knjižnice Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj v Ljubljani« z uvodom za uporabo. Izvemo, da je fond obsegal tako leposlovje kot pouène knjige in revije v slovenskem in nemškem jeziku. Sledita dva kataloga pred in med 1. svetovno vojno, kjer se v fondu že pojavijo srbohrvaške knjige. V èetrtem katalogu l. 1918 se fond jezikovno razširi na knjige v èešèini, italijanšèini in ponuja tudi izpis strokovnih èlankov iz slovenskih revij – Zvon, Slovan, Dom in svet, letopis Slovenske matice…Tako so bili uporabniki na enem mestu seznanjeni s strokovnim gradivom iz naše literarne zgodovine, filozofije in umetnosti. Peti katalog prinaša nove ruske, francoske in angleške knjige. V šestem katalogu zasledimo esperantske knjige, v sedmem so novosti modni listi in poljske knjige. Vedno bolj se je uveljavljalo slovensko znanstveno delo. Zadnja dva kataloga sta izšla v hudih finanènih težavah. Knjižnica si je zopet pomagala s sodelovanjem èasopisov, svoje novosti je objavila v Jutru, rubrika je imela naslov »Novosti Šentjakobske knjižnice«. Vseh deset katalogov nam kaže razvojno pot knjižniènega fonda od skromnih zaèetkov 248 knjig do 44.000 knjig ob koncu 2. svetovne vojne. Vse kataloge je s pomoèjo strokovnjakov, med katerimi je bil najpomembnejši Janko Šlebinger, sestavil Matija Rode. Iz imenikov izvemo tudi, kako je bilo z imenom Šentjakobske knjižnice. Ob ustanovitvi se je imenovala Javna ljudska knjižnica Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj, po letu 1925 že lahko zasledimo spremembo v Šentjakobska javna ljudska knjižnica v Ljubljani, po letu 1928 pa imeniki že nosijo novo ime: Šentjakobska knjižnica v Ljubljani. S tem imenom deluje do leta 1952 , ko se preimenuje v Mestno ljudsko knjižnico. Da bi lahko knjižnica sledila svojemu poslanstvu, vsekakor ni mogla obstati v majhnem, mraènem prostoru Društva na Vožarskem potu, kjer je vztrajala 13 let. Vedno veèji obseg fonda in narašèanje èlanov sta zahtevala nove, veèje prostore. Po dolgotrajnih prizadevanjih se je knjižnica leta 1924 konèno preselila na Stari trg 11. Veèji prostori so omogoèili knjižnièarjem, da so lahko poveèali fond iz rezerve, ki so ga hranili v zabojih. Delovni pogoji so bili boljši, saj je prostore namesto petrolejke razsvetljevala plinska luè. Kvalitetnejša je bila tudi komunikacija z bralci, k èemur je prispevala tudi sama lokacija. Knjižnica je v svojem okraju prodrla na vidno prometno, trgovsko lokacijo in s tem dobila dodatno možnost privabljanja obiskovalcev. Fotografija iz tistih èasov nam prikazuje proèelje lokala z skrbno urejenimi izložbami polnih knjig, ki so vabile k vstopu. Devet let je bila knjižnica na Starem

trgu, razvijajoèa dejavnost pa je zopet zahtevala veèje prostore. O tem so veèkrat pisali tudi v èasopisih Jutro in Slovenski narod, stalnih promotorjih naše knjižnice. Na nekdanji Kongresni trg, v hišo Slovenske matice, se je knjižnica preselila leta 1932 in tam ostala do leta 1952. Poleg novih, veèjih prostorov je knjižnica pridobila še boljšo lokacijo. Sedaj je bila že sredi mesta in ne gre zanemariti, da je bila v bližini univerze. V tistih èasih je razvila tako moèno dejavnost, da je postala v stari Jugoslaviji ne samo najveèja slovenska ljudska knjižnica, ampak najveèja v celotni državi, kot je zapisala Polona Rus (1996) . In še nekaj - v novih prostorih je bila elektrièna napeljava! Slovenski narod duhovito sporoèa: «Tako je z razmahom knjižnice napredovala tudi tehnika: petrolejko je najprej spodrinil plin, tega pa elektrika.« (Slovenski narod, 8.6.1935, str. 25.) Šentjakobska knjižnica se je zaradi izboljšanja organizacije svojega delovanja povezovala tudi z drugimi knjižnicami. Leta 1913 je bil v Ljubljani ustanovni shod Zveze slovenskih ljudskih knjižnic, ki se ji je prikljuèilo 120 knjižnic. Izvolili so odbor, v katerem je bil tudi Matija Rode. Njihova naloga je bila, da » preosnujejo pravila tako, da bodo mogle pristopiti k Zvezi vse društvene knjižnice in da bo tudi podpiranje knjižnice od strani posameznikov omogoèeno z rednimi prispevki.« (Slovenski narod, 3.2.1913, št. 24). Leta 1922 je pristopila v Zvezo kulturnih društev (ustanovljena 1919), ki je imela svojo centralno knjižnico. Njena naloga je bila, kot poroèa Pirjevec (1940), da na podlagi enotnega kataloga vseh Zvezi pripadajoèih knjižnic organizira izposojanje in menjavo knjig in da posreduje za svoje društvene èlane pri nakupovanju knjig in knjižniènega inventarja. Berèiè (2000) navaja, da je zveza leta 1924 objavila navodila za ustanavljanje, vodenje in upravljanje javnih ljudskih knjižnic. V Ljubljani je bilo v Zvezo kulturnih društev vèlanjenih 113 društev z lastnimi knjižnicami in, kot poroèa Polona Rus (1996), je bilo sodelovanje naše knjižnice prav živahno. Med obema vojnama zasledimo še eno obliko njenega sodelovanja z drugimi knjižnicami. Bila je tudi stalna pomoènica podeželskm knjižnicam, ki jih je obdarovala s knjigami. Leta 1928 je izvedla zanimivo akcijo, ko se je povezala s knjigarno in izposojevalnico Josip Hoèevar na Bledu. Njen namen je bil oskrbeti tuje turiste, Èehe, Nemce, Francoze in Angleže s knjigami v njihovih jezikih iz knjižniène zaloge svetovne književnosti. Poglejmo si še, kdo so bili ljudje, ki so pod vodstvom Matije Rodeta tako uspešno izvajali svojo dejavnost. Podatki so zelo skopi, kljub temu pa lahko navedemo nekaj dejstev, ki jih navaja Polona Rus (1996). Vsa leta od ustanovitve do 2. svetovne vojne so bili to prostovoljci, ki so delali v knjižnici poleg svoje službe ali pa so bili že upokojeni. Sprva so bili to èlani Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj. Do leta 1926 je bilo aktivnih šest do devet oseb, bili so brez statusa, saj država oz. obèina knjižnièarjev javnih ljudskih knjižnic takrat ni uvršèala med svoje uradništvo in bili so le skromno nagrajeni. Zdi se, da je knjige lahko izposojal vsak kolikor toliko razgledan mešèan. Usposobljenost za delo v knjižnici so jim najbrž posredovali priuèeni knjižnièarji, ki pa so svojo dejavnost prav tako opravljali na ravni prostovoljstva. Take razmere so bile vse do èasa po 2. svetovni vojni, ko so ljudske knjižnice postale poklicne državne kulturne ustanove. Delovanje in razvoj Šentjakobske knjižnice sta seveda neloèljivo povezana z njenim ustanoviteljem Matijo Rodetom. Knjižnico je vodil od leta 1911 do upokojitve leta 1947. Njegovo vodenje je bilo tako uspešno, da je skromno društveno knjižnico z zaèetnim fondom 248 knjig, med obema vojnama razvil v najveèjo ljudsko knjižnico v kraljevini Jugoslaviji. Pred

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

1. svetovno vojno je delovala množica društvenih knjižnic in le redke so prerasle v veèje javne ljudske knjižnice - od teh pa je edino Šentjakobski knjižnici uspelo, da je opravljala svoje poslanstvo neprekinjeno celo med obema svetovnima vojnama. Matija Rode je v funkciji knjižnièarja in vodje knjižnice moral skrbeti za vse, da je knjižnica lahko delovala. Skrbeti je moral za finanèna sredstva, saj kljub veèkratnim prošnjam za podporo knjižnica od mestne oblasti ali države ni dobila denarja. Gospodaril je tako dobro, da je knjižnica ves èas veèala svoj fond knjig in lahko najemala nove, veèje prostore za svojo dejavnost in, kot poroèa Polona Rus (1996), knjižnica ni nikoli poslovala z izgubo. Leta 1923 je lahko podpirala celo ostale društvene sekcije. Zavedal se je, kako pomembna je knjiga pri širjenju izobrazbe in kulture med sloji prebivalstva, ki si niso mogli privošèiti nakupa knjig ali si zasnovati domaèih knjižnic. Za obvešèanje javnosti o obstoju knjižnice in pozneje o njeni vedno uspešnejši in razširjeni dejavnosti, je skrbel z redno promocijo v èasopisih liberalnega tabora Slovenskem narodu in Jutru. Ne gre zanemarjati tudi vabila na naslovnici knjižniènih katalogov, da je knjižnica namenjena vsakomur - Matija Rode je vedno poudarjal demokratièno poslanstvo knjižnice. Zavedal se je tudi pomena sodelovanja z drugimi knjižnicami. V Zvezi slovenskih ljudskih knjižnic so ga izvolili v upravni odbor, Zveza kulturnih društev je ponujala vèlanjenim knjižnicam ugodne pogoje pri nabavi knjig in z navodili pomagala pri vodenju in upravljanju ljudskih knjižnic. Matija Rode je bil družbeno angažiran èlovek - bil je aktiven v upravnem odboru društva, bil je sourednik Slovenskega naroda, poleg leposlovnih je pisal feljtone in politièno angažirane tekste. Tako aktiven je spoznaval veliko politièno vplivnih ljudi in pa ljudi v porajajoèi se bibliotekarski stroki, ki so mu lahko pomagali razvijati njegovo knjižnico. Poznal je Ivana Tavèarja, saj je bil nekaj èasa zaposlen v njegovi odvetniški pisarni, pisatelj in župan je postal celo èlan Šentjakobske knjižnice. Pri sestavljanju knjižniènih katalogov si je za mentorja med drugimi strokovnjaki izbral samega Janka Šlebingerja, ki mu je pomagal kar pri sedmih izdajah. Matija Rode je bil priuèeni knjižnièar, vodenje knjižnice je poleg svojih rednih služb, tako kot njegovi podrejeni, opravljal na prostovoljni ravni. Toda knjižnièna dejavnost je bila tista, ki mu je izpolnjevala življenje. Moèna osebna motivacija èloveka z lastnostmi kot so delavnost, vztrajnost, ambicioznost pa tudi idealizem v pravi meri se je odražala v razvoju sprva društvene knjižnice, ki je že na samem zaèetku daleè prerasla meje svojega okraja v javno ljudsko knjižnico in postavila temelje nadaljnjega razvoja njeni naslednici Mestni knjižnici.

Matija Rode

Delavska javna knjižnica v Ljubljani

Društvi Vzajemnost in Svoboda, Delavska zbornica Kot smo že povedali, so knjižnice v prvi polovici 20. stoletja ustanavljala društva, oziroma njihovi prosvetni odseki. Delavska javna knjižnica v Ljubljani je bila zato imenovana tudi knjižnica Prosvetnega odseka Delavske zbornice. Pirjevec (1940) v poglavju o knjižnicah socialistiènega delavstva, govori o prosvetnem odseku Delavske Zbornice, ki je ustanovil ljudsko in študijsko knjižnico s èitalnico. V nadaljevanju bomo uporabljali tudi ime Delavska knjižnica, ki se je tako kot Šentjakobska knjižnica uveljavilo v zgodovinskem spominu. Delavska javna knjižnica je povezana z društvi Vzajemnost in Svoboda in seveda z Delavsko zbornico, ki je knjižnico ustanovila. Vzajemnost, socialdemokratsko kulturno društvo je bilo ustanovljeno leta 1909. Pobudo, po zgledu tržaškega Ljudskega odra in dunajskih kulturnih organizacij, je dal Ivan Cankar. Društvo naj bi skrbelo za splošno izobrazbo delavstva in hkrati širilo vpliv socialistiènega gibanja. Ustanavljali so knjižnice, se ukvarjali s pevsko in gledališko dejavnostjo, športom, planinstvom. Delovanje so leta 1912 razširili na vso Kranjsko. Po Cankarjevem predavanju ''Slovenci in Jugoslovani'', ki je bilo 12. aprila 1913 v ljubljanskem Mestnem domu, so oblasti društvo prepovedale. Že istega leta so organizacijo obnovili pod imenom Svoboda. Do zaèetka 1. svetovne vojne je društvo v glavnem obnavljalo organizacijsko strukturo Vzajemnosti, delovanje se je razmahnilo šele po vojni. Dejavni so bili predvsem gledališki in telovadni odseki, delovale so politiène šole v veèjih slovenskih mestih, osrednja knjižnica Svobode v Ljubljani je imela takrat 2.260 knjig in 1.800 bralcev. Leta 1926 je postal predsednik društva Henrik Tuma, ki je uveljavil naèelo nevtralnosti ob sporih komunistov in razliènih skupin socialistov. Svoboda je bila tako precej èasa edina enotna organizacija slovenskih marksistov. Sistematièno organizacijsko delo se je zaèelo leta 1928, pod predsedstvom Cirila Štuklja, pobudnika ustanovitve Delavske knjižnice. V zaèetku tridesetih let je Svoboda organizirala odmevne množiène delavske kulturne manifestacije na prostem. Vrh so dosegle na zletu Svobod leta 1934 v Celju, ki se ga je udeležilo okoli 10.000 ljudi. Zaradi komunistièno obarvanih govorov je oblast društvo razpustila. Organizatorji pa so se zopet znašli: leta 1936 so nastopili z novim imenom, zopet so se preimenovali v Vzajemnost. Tako v Ljubljani kot v celotnem slovenskem prostoru sta imeli društvi poseben pomen za razvoj ljudskega knjižnièarstva. Da bi izboljšali delo svojih knjižnic, je društvo Svoboda leta 1929 organiziralo konferenco »svobodnjaških« knjižnièarjev, na kateri so ustanovili knjižnièarsko podzvezo, ki jo je med drugimi vodil tudi Ciril Štukelj. Naèrtovali so zvezo vseh knjižnic Svobode, imeli idejo o skupnem katalogu, ki naj bi omogoèal menjavo knjig med podružnicami, ter naèrtovali redna poroèila knjižnièarjev o poslovanju njihovih knjižnic z namenom, da bi jim centrala v Ljubljani lahko pomagala finanèno in s knjigami, èe bi bilo potrebno. Odbor se je tudi

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

zavezal, da bo v glasilu Svoboda redno objavljal ocene novih knjig, tako da bodo vsi knjižnièarji seznanjeni s kakovostnimi knjigami in se bodo pri nabavi lažje odloèali. Podzveza je tudi organizirala teèaje za knjižnièarje na katerih so dobili smernice za vodenje in jim priskrbela enotne kartoteke in vzorce poroèil. Delavska zbornica je bila interesno predstavništvo delavcev in namešèencev. Za Slovenijo je bila ustanovljena leta 1921 s sedežem v Ljubljani. Po naèrtih arhitekta Vladimirja Šubica si je leta 1927 na Miklošièevi cesti zgradila poslovno-stanovanjsko palaèo, v kateri so bili še borza dela, inšpekcija dela, izseljenski urad, javna kuhinja z delavsko menzo, knjižnica s èitalnico, dvorana in razne delavske kulturne in strokovne organizacije. Eno leto prej je zbornica ustanovila prosvetni odsek, ki je imel nalogo skrbeti za kulturno, prosvetno, umetniško in zdravstveno-športno udejstvovanje delavcev. Leta 1926 je prosvetni odsek na pobudo Cirila Štuklja, ki je odsek tudi vodil, ustanovil Delavsko javno knjižnico v Ljubljani. Literatura o predvojnem delovanju knjižnice je skromna, podatke smo èrpali predvsem iz diplomske naloge Sama Lojka (1988), èlanka Alenke Zupan (2003), bibliotekarske naloge Marije Rak (1978) in strokovnega priroènika Avgusta Pirjevca (1940). Ustanovitev knjižnice napovejo v delavskem glasilu Delavec: Delavska zbornica je osnovala kulturno prosvetni odsek, da bi tako pomagala delavstvu v borbi za pravice, saj se dobro zaveda, da bo le izobražen delavec uspešen v svojih prizadevanjih za boljši jutri. Med prvimi sklepi novega kulturno prosvetnega odseka je ustanovitev ljudske in študijske knjižnice in èitalnice v Ljubljani (v Gradišèu), kasneje pa po možnosti tudi v drugih krajih Slovenije.« (Delavec, 10.7. 1926, št. 14, str. 1-2) Svoje prostore je knjižnica, kot so napovedali, dobila v stavbi Okrajnega urada za zavarovanje delavcev v Gradišèu 2. Prevzela je knjižnico Svobode, nato pa še knjižnico podružnice Saveza grafiènih delavcev. Najprej je zaèela delovati èitalnica s 70 èasopisi in revijami, vsak delavnik od 17.30 do 21.00 ure. Kmalu je sledila knjižnica s 3100 knjigami, odprta je bila vsak delavnik enako dolgo kot èitalnica. Tako kot Šentjakobska se je z urnikom odprtosti tudi Delavska knjižnica prilagajala uporabnikom. V zimskem èasu je bila odprta tudi dopoldan in ob nedeljah in praznikih. Knjige so izposojali za 14 dni, za simbolièno vpisnino in izposojevalnino. V izložbenih oknih v Gradišèu so uredili razstavo slovenskih, hrvaških in nemških knjig in vabili vse delavce, naj si jo ogledajo. Kot poroèa Delavec, sta se zaradi nove nabavne politike in razstave izposoja in èlanstvo poveèala, kar lahko razumemo tudi kot dobro reklamno potezo. Po dobrem letu poslovanja poroèa Delavec o podvojitvi knjižnega fonda, knjižnièarji pa so sestavili seznam najbolj branih slovenskih, slovanskih in tujih avtorjev v slovenskem in nemškem jeziku. Hkrati isti èasopis poroèa, da je izšel seznam vseh knjig, ki jih ima knjižnica v svojem fondu. Seznam naj bi bil v pomoè društvenim knjižnicam Svobode, da bi izboljšale svoje slabo poslovanje. Konec leta 1927 je knjižnica v Delavcu poudarila, da ima na zalogi poleg lepih romanov in povesti vse nove pomembne knjige o socialnih, narodnogospodarskih in tehniènih vprašanjih, kar daje delavcu možnost za pravo izobrazbo.

Kljub moèni konkurenci starejših in po knjižnem fondu bogatejših knjižnic je število èlanov Delavske knjižnice hitro narašèalo. Ko se je knjižnica leta 1928 preselila v palaèo Delavske zbornice na Miklošièevi ulici, so želeli urediti prijetne in estetsko oblikovane prostore, kjer naj bi se delavci in drugi obiskovalci knjižnice in èitalnice radi zadrževali. Zato so sklenili prazne stene popestriti s slikami mlajših slovenskih umetnikov, ki so jih redno menjavali in s tem so v knjižnici že zasnovali novo, razstavno dejavnost. Knjižnica je bila odlièno urejena, vodila je skrbno nabavno politiko knjig, tako da je lahko zadovoljila tudi širši krog bralcev. Èe je bila Šentjakobska knjižnica najveèja v takratni Jugoslaviji pa je bila Delavska knjižnica prav gotovo najmodernejša in se je lahko primerjala z marsikatero tujo knjižnico, kot zapiše Marija Rak (1978). K uspešnemu poslovanju je prav gotovo prispevala tudi nova lokacija. Miklošièeva ulica je v centru mesta, bila je ena najlepših in najživahnejših ulic takratne Ljubljane. Odprta je bila vsak delavnik od 10.00 – 12.00 in od 17.30 – 21.00, ob nedeljah in praznikih pa od 9.00 – 12.00. Prosvetni odsek je ustanovil tudi knjižnico pri ekspozituri Delavske zbornice v Mariboru, nabava in oprema knjig je bila skupna za ljubljansko in mariborsko knjižnico, tako da je bilo delo res smotrno organizirano. Kasneje tudi pomaga ustanavljati knjižnice na Koroškem – v Celovcu, Borovljah, Železni Kapli in Velikovcu. Javni knjižnici Delavske zbornice v Ljubljani in Mariboru sta s svojim vzornim poslovanjem opravljali pomembno poslanstvo ne samo med delavci ampak tudi drugimi sloji prebivalstva. Rubrika v delavskem kulturnem meseèniku Svoboda, ki je bila posveèena društvenemu življenju Svobode in njenih odsekov je pokrivala tudi obvestila o knjižnièarski dejavnosti. Svoboda je leta 1929 pisala o pomenu rubrike Nove knjige, ki prinaša kritike najpomembnejših knjig v slovenskem in tujih jezikih. Uvedli so jo z namenom, da olajšajo nabavo vsem knjižnicam Svobode. Tako se bodo knjižnièarji lažje znašli v poplavi najrazliènejših knjig in bodo lahko izbirali res dobre knjige za vzgojo in razvedrilo delavcev. Leta 1929 je Delavska knjižnica v Svobodi poroèala, kaj ljudje najraje berejo. Najbolj brane znanstvene in strokovne knjige so bile zdravstvene knjige v slovenšèini in tehniène v nemšèini. Med slovenskimi pisatelji so bili najbolj priljubljeni Cankar, Finžgar, Jurèiè, med tujimi Sienkiewicz, London, Burroughs. Pesmi so brali veèinoma iz šolskih obveznosti, problem pa je bilo ugoditi ženskam(!?). V nemškem jeziku so ljudje najraje brali avtorje, kot so: Grey, May, London in Galsworthy. Priljubljeni so bili tudi Rusi: Gladkov, Leonov, Katajev. Ciril Štukelj je ob peti obletnici knjižnico prikazal kot važno vzgojno in kulturno ustanovo. Zapisal je, da je postala najmodernejša knjižnica v Sloveniji in sicer zaradi smotrne in kvalitetne nabave. Posebno pomembno nalogo opravlja med koroškim proletariatom, saj preko celovške Delavske zbornice pošilja slovenske knjige v delavske knjižnice po Koroškem. Brezposelni delavci so si lahko izposojali knjige za polovièno ceno, s èimer je knjižnica pokazala svojo socialno naravnanost. Predvojno delovanje knjižnice je bilo neloèljivo povezano s Cirilom Štukljem, pobudnikom za njeno ustanovitev in njegovim dvajsetletnim vodenjem sodobno zastavljene javne knjižnice. Pri knjižnièarskem delu mu je koristilo seznanjanje s stroko med potovanjem po Nemèiji in Èeški, ki sta imeli takrat že z zakonom podprto knjižnièarsko dejavnost. Tudi s

Delavska zbornica na MikloĹĄiĂ¨evi ulici, 1933

svojim politiènim položajem in dejavnostjo v Društvu, Zbornici, uredništvom pri Cankarjevi družbi, kot prevajalec in èasnikar je imel vse možnosti, da je lahko razvijal dejavnost svoje knjižnice. Lahko je priskrbel denarno podporo, da je takoj pomnožila knjižni fond, priskrbel je tudi primerne prostore in skrbel je tudi za usposobljenost knjižnièarjev. Nabavno politiko je vodil sam, tudi za mariborsko podružnico, prav tako kot Matija Rode v Šentjakobski knjižnici, je izdajal sezname oz. kataloge knjig in s tem informiral javnost o dejavnosti knjižnice in njenem knjižnem fondu. V letih 1927 – 1941 so jih v Delavski knjižnici izdali deset, nekatere za celotno zalogo, druge za novejše knjige. V èetrtem seznamu iz leta 1928 izvemo, da je imela knjižnica knjige v slovenskem, srbohrvaškem, nemškem, ruskem, francoskem, angleškem, italijanskem jeziku. Poleg leposlovja so veliko skrb posveèali strokovni literaturi po smernicah socialdemokratskega gibanja, po katerih je delovalo Društvo in seveda s tem njegova knjižnica. Z izborom literature so hoteli vzgajati bralca, izogibali so se poceni literature, vendar so pri tem upoštevali tudi njihove želje po razvedrilu. Skušali so se izogibati napakam mnogih slovenskih ljudskih knjižnic, na katere opozarja Avgust Pirjevec (1940). Pravi, da ljudstvo še vedno bere »Grofico beraèico«, ker mu knjižnice ne ponujajo èesa boljšega. Stroka v Delavski knjižnici se je delila na posamezne skupine: socializem, socialno vprašanje, delavsko gibanje, narodno gospodarstvo, politika, sociologija, tehnika, zgodovina, zemljepis, zdravstvo, pravo, jezikoslovje, kultura, vzgojeslovje, modroslovje, verstvo, telovadba. Posebno oznako so imele knjige za mladino. Zelo zanimive so kratke anotacije za veèino leposlovja. Katalogi so zasnovani veèinoma po istem principu - kot navaja Štukelj, se je za izdelavo zgledoval po dobrih zgledih domaèih in tujih knjižnic. Knjižno gradivo s podroèja družbenih ved v èasu stare Jugoslavije uradno seveda ni bilo zaželeno. Oblast se je bala, da bi med delavce knjižnica širila socialistièno in marksistièno literaturo. Leta 1929 je banska uprava poslala revizorja, ki je izloèil vse idejno neprimerne knjige in tisk. V èasu revizije knjižnica pol leta ni mogla normalno poslovati, kar izvemo iz statistiènih podatkov, ki jih je v letih 1926 - 1931 zbiral Ciril Štukelj. Pod njegovim vodstvom je knjižnica namreè vodila skrbno statistiko oz. evidentiranje in analiziranje opravljenega dela. Rezultat petletnega dela je Štukljevo Poroèilo prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani za leta 1926 - 1931, ki ga izrecno pohvali Avgust Pirjevec (1940). Pravi, da takšna poroèila dajejo smernice za nadaljnje delo ljudskih knjižnic in predstavljajo prvi poskus na Slovenskem podati moderno in takratnim potrebam knjižnièarskega dela ustrezno statistiko. Tako kot Šentjakobska knjižnica, je imela tudi Delavska knjižnica izreden smisel za promocijo svojih dejavnosti. Kot smo že spoznali v našem prispevku, je bila prva redno prisotna v èasopisih liberalnega mešèanskega tabora Jutru in Slovenskem narodu, druga pa seveda v socialdemokratskih èasopisih Delavcu in Svobodi. Knjižnica je hitro napredovala in širila svoje èlanstvo tudi izven delavskih vrst, katerim je bila prvotno namenjena. Ustanovitev Delavske knjižnice je imela politiène korenine, vendar je dejavnost kmalu prerasla prvotne namene. Po obsegu dela je dohitevala starejše ljubljanske ljudske knjižnice, bila vsebinsko sodobnejša, organizacijsko naprednejša, tako da je postajala zgled. Bila je nekakšna matièna ustanova delavskim knjižnicam Svobode po Sloveniji in zamejstvu, kjer so knjižnièarji dobivali navodila za svoje strokovno delo. Celo

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

med 2. svetovno vojno je knjižnica delovala v presežkih in tako kot Šentjakobska nudila ljudem uteho v težkih èasih okupacije. Knjižnica je imela pultni sistem, knjige so bile urejene po formatih, vodili so inventarne knjige, imeli so listkovni AIK katalog, namenjen knjižnièarjem in seveda imenike knjig, ki so bili namenjeni bralcem.

Èitalniški prostor v palaèi Delavske zbornice

III. 1945 – 1981 DELOVANJE MESTNE IN DELAVSKE KNJIŽNICE, USTANOVITEV IN DELOVANJE PIONIRSKE KNJIŽNICE, IZPOSOJEVALIŠÈA POLJANE IN POTUJOÈE KNJIŽNICE

V èasu po drugi svetovni vojni je v novi družbeni in politièni ureditvi ter zlasti ob naglem razvoju izobraževanja, kulture in raziskovalnega dela na vseh strokovnih podroèjih slovensko knjižnièarstvo doživljalo velik organizacijski in strokovni razvoj. Organizacijsko so ga urejali predvsem državni predpisi, pri strokovnih vprašanjih pa je vse bolj prevladovala razvijajoèa se bibliotekarska stroka. Temelji slovenskemu povojnemu knjižnièarstvu so bili postavljeni na zasedanju Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Èrnomlju, februarja 1944. Med drugim je bil organiziran tudi odsek za prosveto, ki je sprejel smernice za povojno izgradnjo javnega knjižnièarstva. Po teh smernicah je jeseni 1945 Narodna vlada Slovenije izdala Uredbo o ljudskih knjižnicah, Uredbo o Narodni in univerzitetni knjižnici in Uredbo o okrožnih študijskih knjižnicah. Leta 1947 je bilo ustanovljeno Društvo bibliotekarjev Slovenije in stroka je bila potem tista, ki je dajala pobude in smernice za èim prejšnjo ureditev položaja knjižnic v republiki. Prva organizirana oblika strokovnega izobraževanja poklicnih knjižnièarjev na Slovenskem sta bila petmeseèna strokovna teèaja v letih 1947 in 1949 za srednješolce. Leta 1951 so bili uvedeni knjižnièarski strokovni izpiti za strokovne kvalifikacije, v šolskem letu 1957/1958 je bila organizirana obèasna enoletna šola za knjižnièarje in arhivske pomoènike. Redno strokovno izobraževanje se je zaèelo v šolskem letu 1964/65 z višješolskim študijem knjižnièarstva na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. 28. septembra 1961 je bil sprejet prvi slovenski Zakon o knjižnicah in tako je knjižnièarstvo dobilo svoj najvišji družbeni pravni akt na podroèju svoje dejavnosti. Zakon je uvedel naloge republiške matiène službe, ki je bila dodeljena NUK, njegova pomanjkljivost pa je bila nedefinirana razdelitev drugih knjižnic glede na njihovo vrsto in funkcijo. Po mednarodnih usmeritvah UNESCA in IFLE je bila izdelana in leta 1971 sprejeta ''Koncepcija razvoja knjižnièarstva v Sloveniji'', ki pa je seveda upoštevala doseženo stopnjo našega splošnega družbenega razvoja ter posebnosti razvoja in stanja slovenskega knjižnièarstva. Koncepcija je nadomestila pomanjkljivosti zakona, najpomembnejša pa je bila reorganizacija ljudskih knjižnic in študijskih knjižnic v enotne sodobne splošnoizobraževalne knjižnice, ki naj bi se povezovale v enotno mrežo na obèinskem in regionalnem nivoju. Za postopno reorganiziranje in posodabljanje strokovne knjižnièarske dejavnosti v vseh vrstah knjižnic so bili v letih 1973-1977 sprejeti temeljni jugoslovanski strokovni standardi za posamezne vrste knjižnic.

Prostor Mestne knji탑nice na Gosposki ulici

Mestna knjižnica Osvoboditev je Šentjakobska knjižnica prièakala v hiši Slovenske Matice, na tedanjem Kongresnem trgu. Leta 1947 je knjižnico v svoj sestav prevzelo Poverjeništvo za kulturo in umetnost Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana. Leta 1952 je knjižnica postala proraèunska ustanova s samostojnim financiranjem in novim imenom Mestna ljudska knjižnica v Ljubljani; takrat se je tudi preselila v nove prostore na Dvorni trg. Na seznamu knjig iz leta 1952 zasledimo tudi ime Mestna ljudska knjižnica in èitalnica v Ljubljani, s èimer so verjetno hoteli promovirati novoustanovljeno èitalnico. Leta 1955 je postala finanèno samostojen zavod, katerega ustanoviteljske pravice je prevzel Mestni ljudski odbor Ljubljana. Naslednje leto je knjižnica prešla v pristojnost Obèinskega ljudskega odbora Ljubljana Center. Leta 1969 je prevzela financiranje dejavnosti knjižnice Skupšèina mesta Ljubljane, z ustanovitvijo kulturnih skupnosti pa je financiranje prešlo v njihovo pristojnost. Po novi koncepciji razvoja slovenskega knjižnièarstva je v letu 1975 zaèela poslovati pod novim imenom Mestna knjižnica Ljubljana (MK), kot jo bomo v nadaljevanju imenovali tudi mi. Literaturo, ki govori o povojnih desetletjih Mestne knjižnice smo našli predvsem v èlankih o ljudeh, ki so jo vodili. Pomagali smo si z zgibanko razstave o Bogu Preglju, ki je bila rezultat domoznanske raziskave Nevenke Žitko in s èlankom Antona Praznika (2010) o Ivu Pintarièu. V pomoè sta bila tudi èlanka Alenke Zupan (2004) o Avgustu Vižintinu in Iva Pintarièa (1977) ob jubileju Mestne knjižnice. Kot vir pa smo uporabili dokumente iz arhiva KOŽ. Bogata dedišèina Šentjakobske knjižnice, ki so jo po vojni knjižnièarji nadgrajevali v zanosu nove družbene ureditve je prav gotovo prispevala, da se je širila èez meje »šentjakobskega okraja« in onkraj njih ustanavljala izposojevališèa, iz katerih so se v kasnejših letih razvile samostojne knjižnice. Leta 1949 je ustanovila Ljudsko knjižnico Bežigrad, ki je po sedmih letih na predlog Sveta za šolstvo, prosveto in kulturo, postala samostojna Obèinska ljudska knjižnica Ljubljana – Bežigrad. Po vojni je leta 1946 zopet zaèela s svojim delovanjem Ljudska knjižnica Šiška, ki jo je iz težavnega položaja, s prikljuèitvijo med svoje enote leta 1950, rešila Šentjakobska knjižnica. Pod njenim okriljem je Šišenska knjižnica podvojila svoj fond in zaposlene, tako da se je leta 1955 zopet lahko osamosvojila. V letih 1953 – 1959 je Mestno knjižnico vodil Bogo Pregelj. Sin pisatelja, brat slikarja Marija, je leta 1928 diplomiral na oddelku za germanistiko, komparativno literaturo in komparativno gramatiko. Z družinskim izvorom je bil povezan z literarno in likovno umetnostjo kot tudi s podroèjem prevajanja, publicistike in bibliotekarstva. Prav gotovo je širina duha botrovala njegovemu plodnemu in novim smernicam naklonjenemu odnosu do bibliotekarske stroke. Takoj po vojni je bil èlan plenuma Ljudske prosvete in èlan sekcije za ljudske knjižnice. Organiziral je prvi teèaj za ljudske knjižnièarje v NUK leta 1945 in sodeloval pri vseh naslednjih. Tja do šestdesetih let 20. stoletja je bil inštruktor za ljudske knjižnice v okrajih Kranj, Celje, Koper. Hkrati je bil èlan odbora Društva bibliotekarjev Slovenije, vodja sekcije za ljudske knjižnice. Že leta 1947 je v Poroèevalcu izpostavil vprašanje izobraževanja knjižnièarjev, saj je izobrazba ena najpomembnejših osnov stroke. Predaval je na

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

teèajih, bil èlan strokovnih komisij pri izpitih in se vedno znova potegoval za trajnejše rešitve. Da je do take rešitve z ustanovitvijo knjižnièarskega oddelka na Pedagoški akademiji leta 1964 res prišlo, je v najveèji meri prav njegova zasluga. Oddelek je vodil in na njem predaval. Pod njegovim vodstvom je bila Mestna knjižnica teoretsko in praktièno v dobrih rokah. Izpeljal je vsebinsko revizijo knjižne zaloge. Zasledili smo, da mu nekateri oèitajo dejanje ideološke èistke. Do neke mere je domneva najbrž v smislu delovanja AGITPROP upravièena. Èe pa se naslanjamo na njegovo strokovno knjigo Delo ljudskega knjižnièarja v ljudski knjižnici, 1950, iz poglavja o izloèitvenem postopku lahko sklepamo, da je preprosto izpeljal odpis izrabljenih knjig, knjig neprimernih za knjižnico in zastarele »mrtve zaloge«. Ljudje v èasih stare Šentjakobske knjižnice so veèino teh knjig najbrž radi prebirali, ljudje nove, povojne dobe pa so zahtevali modernejšo literaturo. Vemo, da je zabavnega ètiva v gotici za starejše bralce ostalo še vedno dovolj, zato so le-ti ostali zvesti tudi naslednici Šentjakobske knjižnice in se je v tem smislu kontinuiteta nadaljevala oz. se je preteklost nadgrajevala z modernimi smernicami. Leta 1952 se je knjižnica preselila v nove prostore na Dvorni trg in takrat odprla tudi novo èitalnico. Nekdaj je tu domovala znamenita Narodna kavarna, opremljena v secesijskem slogu, polnem slovenskih ljudskih elementov. Nasledila jo je Prelogova trgovina z blagom, tako da se je prvotno razkošje poèasi izgubljalo, knjižnica pa zanj najbrž niti ni imela interesa. Bogo Pregelj je v knjižni obliki izdelal tudi anotirani katalog slovenske zaloge beletristike po avtorjih, naslovih in UDK. V Delavski knjižnici so leta 1965 prešli iz pultnega sistema na prosti pristop in upamo si trditi, da bi se isto zgodilo tudi v Mestni knjižnici, èe je ne bi Pregelj že leta 1959 zapustil. To domnevo lahko podpremo s Pregljevim (1959) èlankom o tej problematiki, kjer se seveda ob primernih pogojih nagiba k prostemu pristopu do knjig. Ko so v Delavski knjižnici uvajali postavitev gradiva po UDK sistemu, je Avgust Vižintin sodeloval z Josipom Rijavcem iz NUK, ki je za knjižnico klasificiral knjige. To dejavnost je opravljal hkrati tudi za Mestno knjižnico. Knjige so bile s tega vidika za prosti pristop opremljene, kot bomo videli v nadaljevanju, pa za novo postavitev med knjižnièarji Mestne knjižnice ni bilo prave volje. Moramo pa poudariti, da je bil pultni sistem v zaèetku šestdesetih let 20. stol. normalno poslovanje tudi v knjižnièno razvitih deželah in je bila uvedba prostega pristopa v Pionirski knjižnici leta 1964 in Delavski knjižnici leta 1965 zelo moderno dejanje. Pregelj je knjižnico žal prekmalu zapustil, postal je redni profesor na Pedagoški akademiji, kasneje tudi na oddelku za bibliotekarstvo. Pregljev naslednik je bil do leta 1973 France Pengal. O njem stroka ne govori, zato sklepamo, da na tem podroèju ni bil pretirano aktiven. Zasledili smo, da je neko obdobje vodil sekcijo za ljudske knjižnice pri Društvu bibliotekarjev Slovenije, našli smo tudi nekaj njegovih èlankov in zapisnikov sej DBS. O njegovem naèinu dela in poslovanju knjižnice pa smo našli nekaj veè podatkov v dokumentih iz arhiva KOŽ. To so statistièna poroèila in poroèila o obiskih vodje matiène službe Mihaele Sepe iz Delavske knjižnice, ki je takrat opravljala naloge obèinske matiène

knjižnice. Zapis iz oktobra 1963, ko je obiskala Mestno knjižnico, nam pove, da je imela knjižnica okrog 50.000 knjig in 18 zaposlenih. Vodili so centralni AIK, za bralce pa stvarne kataloge, sortirane ''…malo po zvrsteh, oziroma strokah. Proza, poezija, biografije, pouène''. Na centralnem katalogu so že delali decimalne oznake za bodoèi UDK katalog. Knjižnica je bila odprta vsak dan od 8.00 – 13.00 in od 14.00 – 19.00. Zanimiva je njena pripomba, da so bili knjižnièarji zadovoljni tako s financami kot s prostori. Še bolj pa je zanimiva njena ugotovitev, da je knjižnica premalo revolucionarna, knjižnièarji so zadovoljni z opravljanjem samo osnovnega dela, to je izposojanje knjig. Posebne poglobitve pri izboru knjig in delu z bralci ni zasledila. Zakljuèila je, da bodo morali kolektiv bolj pritegniti v delo matiène službe, s tem ga bodo morda razgibali. Iz Vprašalnika iste matiène službe leta 1964 izvemo, da je imela knjižnica veè kot 83.000 knjig in 92 naslovov èasnikov in èasopisov. Vprašalnik iz leta 1967 posreduje podatke o veè kot 89.000 knjigah in èez 100 naslovih èasnikov in èasopisov, èitalnica ima 27 sedežev, bralcev ima skoraj 9.000, izposodili pa so skoraj 270.000 knjig. Istega leta je upravnika Pengala zopet obiskala vodja matiène službe Miša Sepe. Pritožila se je, da Mestna knjižnica povzroèa težave, ker ni izvedla povišanja izposojnine, kot so se na skupnem sestanku dogovorile vse ljubljanske knjižnice. Vedela je, da so s financami še bolj na tesnem kot Delavska knjižnica, ampak oèitno so bili s tem kar zadovoljni. Najbolj pa je vodjo matiène službe jezilo, ker se je Mestna knjižnica izkazala kot slab akter pri razvijanju mreže ljudskih knjižnic. Zapisala je, da upravnik Pengal pri vseh dogovorih pritrjuje mnenju ostalih, potem pa naredi vse po svoje. Skrbelo jo je, kako bo mogoèe s takimi partnerji zaèeti reorganizacijo dela in združevanja strokovnih služb, kar je za ljudske knjižnice skrajni èas, èe hoèejo doseèi višjo stopnjo razvoja. Ponovno je ugotavljala, kakšna škoda je, da knjižnica s tako lokacijo nima prostega pristopa in da se noèe dogovarjati o specializaciji nabavne politike znanstvene literature. Sepetova se je znašla v nezavidljivi vlogi, ni pa hotela zaostrovati odnosov, ker bi s tem lahko škodila skupnemu razvoju ljubljanskega knjižnièarstva. Že po dveh mesecih je upravnika ponovno obiskala. Oèitno sta zopet govorila o združevanju skupnih služb, s èimer se je naèelno strinjal. Iz zapisanega tudi sklepamo, da se je upravnik zanimal za statistiko najbolj branih avtorjev, ki jo je izdelala Delavska knjižnica in pripomnil, da njegovi knjižnièarji noèejo pripravljati takšne statistike. Pengal je razložil tudi, zakaj ne more uvesti prostega pristopa, vendar Sepetove ni uspel preprièati. Zapisala je, da se kolektiv Mestne knjižnice trdovratno upira vsakršni spremembi, direktor pa nima dovolj energije, da bi aktiviral svoje knjižnièarje. Obenem zopet zelo obžaluje slabo sodelovanje knjižnice z matièno službo. Iz vprašalnika za leto 1968 izvemo, da je imela Mestna knjižnica okoli 92.000 knjig, AIK, UDK v delu in stvarni katalog. Število èitalniških sedežev se je poveèalo na 50. Imela je skoraj 10.000 bralcev s približno 87.000 obiskovalci, ki so si izposodili 300.000 knjig. Leta 1971 so številke veliko manjše, knjig je samo 78.000, èitalniških sedežev 32, naroèenih imajo 68 naslovov domaèih in 34 naslovov tujih èasnikov in èasopisov. Èlanov je približno isto število, upade pa število izposojenih knjig na 230.000. Leta 1973 je vodstvo Mestne knjižnice prevzel Ivo Pintariè, diplomirani pravnik in jo vodil

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

do združitve v KOŽ. Do upokojitve leta 2000 je opravljal delo pomoènika direktorice Damijane Hainz. Sedemdeseta leta 20. stoletja so potekala v znamenju izpeljave nove koncepcije razvoja knjižnièarstva v Sloveniji, na katero so se ljubljanske splošnoizobraževalne knjižnice odzvale z ustanovitvijo Skupnosti splošnoizobraževalnih knjižnic Ljubljane. Ivo Pintariè je s svojo pravno izobrazbo in kot bibliotekarski strokovnjak koristil ne samo svoji knjižnici, ampak je pomagal tudi kolegom drugih ljubljanskih knjižnic. V stroki je bil aktiven kot teoretik in praktik, bil je svetovalec v DBL in DBS za knjižnièarstvo in pravno podroèje. Aktivno je bil prisoten tudi pri izobraževanju knjižnièarjev: od leta 1969 je bil izpraševalec za splošni del v izpitni komisiji pri strokovnih izpitih v NUK, od leta 1985 pa je bil njen predsednik. Bil je avtor številnih èlankov s podroèja upravnega in strokovnega poslovanja splošnih in specialnih knjižnic ter s podroèja izobraževanja v bibliotekarski stroki. Pisal je tudi o zgodovini Mestne knjižnice in pozneje o nastanku KOŽ, za kar smo mu zelo hvaležni, saj smo marsikateri podatek v našem prispevku èrpali ravno iz teh zapisov. Virov o takratnem poslovanju Mestne knjižnice nismo našli veliko. V arhivu KOŽ smo zasledili zapis obiska nove vodje matiène službe Irene Kernel. Z direktorjem sta se pogovarjala o preureditvi prostorov, ker dela kljub zagotovljenim sredstvom še niso stekla. Problem je bil organizacija skupnega sestanka predstavnikov izvajalca in Mestne skupšèine Ljubljana! Kako je bilo z adaptacijo potem, ni zapisano. Našli smo tudi statistièno poroèilo za leto 1980, kjer izvemo, da je imela knjižnica AIK, UDK, stvarni in naslovni katalog. Imela je približno 108.000 knjig in 63 naslovov èasnikov in èasopisov, izposodili so 185.000 knjig 102.000 obiskovalcem, zaposlenih pa je bilo 26 delavcev. Malo nas preseneèa dejstvo, da je knjižnica še vedno poslovala po pultnem sistemu, iz ustnih virov takrat novo zaposlenih ljudi smo razbrali, da so se mladi zelo nagibali k prostemu pristopu in z izloèanjem gradiva že nekako pripravljali akcijo. V sedemdesetih letih 20. stoletja lahko zasledimo tudi skromno razstavno dejavnost knjižnice: v izložbenih oknih na Židovski ulici so bile stalne razstave kluba Samorastnikov in izdelkov delovne terapije pacientov iz Bolnišnice Polje ter meseène razstave knjižnih novitet in pomembnih politiènih in kulturnih dogodkov. Viri v doloèenem obdobju Mestno knjižnico prikazujejo, kot da se ni razvijala v duhu sodobnih trendov, èeprav so bili statistièni podatki o poslovanju dobri. Sklepamo lahko, da je bila tradicija Šentjakobske knjižnice tista, ki je zaznamovala delovanje knjižnice tudi v povojnih desetletjih. Knjižnica je imela svoje zveste »mešèanske« bralce, ki so v njenih prostorih našli svoj družabni in kulturni prostor.

54 24

Delavska knjižnica Delavska knjižnica (DK) je osvoboditev doèakala v prostorih palaèe Delavske zbornice na Miklošièevi ulici. Knjižnico je prevzel Glavni odbor Enotnih sindikatov delavcev in namešèencev Slovenije. Z januarjem 1961 je ustanoviteljske pravice prevzel Obèinski ljudski odbor Ljubljana-Center. Od januarja 1969 dalje je financiranje knjižnice prešlo v pristojnost Skupšèine mesta Ljubljane, ustanoviteljske pravice pa je še vedno obdržala Skupšèina obèine Ljubljana-Center. Organizacijsko in strokovno je bila nanjo vezana Potujoèa knjižnica, ki je zaèela delovati leta 1974. Enotni sindikati so v povojnem obdobju odloèilno sodelovali pri gospodarski obnovi, razvoju socialnega zavarovanja, organiziranju kulturnega življenja in kulturne vzgoje. Skrbeli so tudi za izobraževanje na podroèju knjižnièarstva. Glede na predvojno delovanje in fond se je Sindikatom Delavska knjižnica zdela primerna za razširitev v knjižnico, ki ima dve nalogi: da izposoja èlanom Sindikata in Ljubljanèanom in je v pomoè sindikalnim knjižnicam v Sloveniji. S svojo svetovalno in izobraževalno dejavnostjo je knjižnica tako pripomogla k razvoju mnogih sindikalnih knjižnic po Sloveniji, ki so prerasle v javne ljudske knjižnice. Že leta 1948, potem ko je bila zaradi prenove eno leto zaprta, je organizirala teèaj za knjižnièarje sindikalnih knjižnic in ponudila tudi možnost prakticiranja. Nabava knjig je bila tako kot pred vojno usmerjena v kulturno in idejnopolitièno vzgojo ljudi, na nabavno politiko pa je vplivala tudi organizacija študija v sindikalnih organizacijah. Svojo knjižnièno zbirko je poveèala tudi s knjigami nekdanje Prosvetne knjižnice. Delavska knjižnica se je leta 1950 preselila v nove prostore v Delavski dom, delo arhitekta Vladimirja Mušièa, ki stoji ob enem najbolj prometnih ljubljanskih križišè na obrobju mestnega centra. Preselitev je sovpadala z reorganizacijo knjižnice – od leta 1950 ni opravljala veè nalog osrednje sindikalne knjižnice. Nabava knjig je narašèala, poleg leposlovja so krepili strokovno literaturo, predvsem tisto, ki obravnava družbeno in delavsko upravljanje ter gospodarstvo. V petdesetih letih so ustanovili tudi študijski oddelek za podroèje zgodovine delavskega gibanja z zbirko gradiva okoli 6.000 knjig. Tudi po reorganizaciji nalog je knjižnica še vedno skrbela za razvoj knjižnièarske stroke na podroèju ljudskih knjižnic. Poleg rednega organiziranja teèajev za knjižnièarje je Delavska knjižnica podala predloge za pisanje opominov in izdelavo AIK bibliografskih zapisov. Predloge je Sekcija za ljudske knjižnice pri Društvu bibliotekarjev Slovenije sprejela. Na pobudo Sekcije, ki je imela namen izboljšati strokovno delo v ljudskih knjižnicah, je bila v petdesetih letih ustanovljena posebna inštruktorska skupina pri Obèinskem ljudskem odboru za Ljubljano, ki je bila sestavljena tudi iz vrst knjižnièarjev Delavske ljudske knjižnice.. Imela je nalogo pripraviti pregled stanja obèinskih knjižnic, nuditi neposredno strokovno pomoè ter organizirati v obèinskih središèih krajše teèaje za usposabljanje knjižnièarjev amaterjev. Z obdobjem konec petdesetih let sovpadajo tudi prvi naèrti za dejavnost potujoèe knjižnice. O nalogah piše Mara Šlajpah (1961), kjer izvemo, da so se na pobudo Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije zaèeli v Delavski knjižnici v Ljubljani prvi naèrtni poizkusi za uvedbo »te moderne knjižniène službe«.

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

Namen dejavnosti je knjigo bralcu èim bolj približati, saj obstajajo kraji in naselja, kjer je nemogoèe ustanoviti knjižnico. Sklepamo lahko, da je bila dejavnost preko Avgusta Vižintina podprta tudi z naèrti Društva bibliotekarjev. Leta 1957 je bilo preko okrajnih svetov Svobod poslanih iz Delavske knjižnice na teren 17 kovèkov z 2200 knjigami, kot poroèa Samo Lojk (1988). Akcija torej ni obstala zgolj pri naèrtovanju! Knjižnica je imela tudi lastno knjigoveznico, kjer bi lahko vezali knjige tudi za druge knjižnice, vendar je bil odziv na ponudbo zaradi pomanjkanja denarja majhen. Èitalnica je imela leta 1956 25 sedežev, 1500 vezanih èasopisov, prejemala je 9 dnevnikov, 27 tednikov in 49 revij. Dobivala je tudi 2 dnevnika in eno revijo v tujem jeziku. Za interno delo je bil urejen AIK in UDK katalog, bralci pa so imeli na razpolago celoten seznam knjig. Do leta 1956 je knjižnica izposodila nad 2,5 milijona leposlovnih knjig in 350.000 znanstvene literature, vpisanih pa je bilo 25.000 ljudi. Podatek kaže, da je zanimanje za leposlovje daleè presegalo strokovno literaturo. Bralci so iskali prevode ameriških avtorjev, potopise in vojne romane. Zanimiv je tudi podatek, da je bilo 45 odstotkov knjig celotne izposoje iz tujega oddelka. Starejši so iskali literaturo v nemškem jeziku, dijaki in študenti pa veè angleške literature. O strukturi bralcev iz leta 1952 nam Samo Lojk (1988) posreduje naslednje podatke: okoli 10.000 namešèencev, okoli 9.000 študentov, manj je delavcev, okoli 5.000. Knjižnico je obiskovalo veè žensk kot moških in veè fantov kot deklet. Za 50. leta zasledimo tudi podatek, da je Delavska knjižnica v Križankah organizirala kulturne veèere, leta 1956 pa je knjižnico obiskal vodja študijskega oddelka celovške Delavske knjižnice. Nabavna politika v knjižnici je bila v 60. letih usmerjena v strokovno literaturo s podroèja filozofije, družboslovja, naravoslovja in tehnike. Osnova za nabavo so bili programi delavskih in ljudskih univerz. V zaèetku 60. let so v knjižnici izvedli temeljito izloèanje »mrtvega« gradiva, tako da je bilo do leta 1964 vse nared za prehod na prosti pristop. Po preureditvi se je izposojevalni prostor poveèal na 190 m2, kamor so postavili police s 14.000 knjigami, žal pa je bilo še leta 1969 na prostem pristopu le 1500 mladinskih knjig, petkrat toliko pa jih je bilo v skladišèu. Leta 1968 so v knjižnici uvedli tudi nov urnik odprtosti, njena ponudba je bila uporabnikom na voljo ves dan. V 70. letih je bila nabavna politika še intenzivneje usmerjena k znanstveni literaturi. Knjižnièarji so želeli ustreèi dijakom in študentom, saj jim je bilo to gradivo v znanstvenih in strokovnih knjižnicah težje dosegljivo. Tudi nabava tujejeziène literature ni zaostajala. Na žalost širitev prostorov s prostim pristopom do gradiva ni bila možna, tako da je le 15.000 knjig na prostem pristopu, celotna knjižnièna zbirka pa je obsegala približno 120.000 knjig. Veliko zanimanje uporabnikov je veljalo èitalniškemu prostoru, saj je knjižnica nudila leta 1977 kar 138 naslovov periodiènega tiska. Za ilustracijo povejmo, da se je od leta 1926 do leta 1976 vpisalo v knjižnico 60.000 ljudi in jo obiskalo dvamilijonkrat. Izposodili so si 5.800.000 knjig.

Èe je bil duša predvojne Delavske knjižnice Ciril Štukelj, je bil njena povojna prav gotovo Avgust Vižintin (1924-2004). Vodenje knjižnice je prevzel leta 1951, potem ko jo je od leta 1945-1951 vodila Mara Šlajpah, kasneje uveljavljena organizatorka in strokovna usmerjevalka razvoja knjižnic v Sloveniji. Avgust Vižintin je bil aktiven v družbenih in politiènih organizacijah, poznal je številne ljudi in ta poznanstva je znal uporabiti v korist knjižnice in stroke. V Svetu Svobod in prosvetnih društev, organizaciji, pod katere okriljem je bila v petdesetih letih Delavska knjižnica, je bil prisoten na vseh stopnjah vodenja in bil èlan uredniškega odbora glasila ''Sodobna pota''. To je glasilo organizacije, ki je izhajalo od 1956 – 1960. Ob leposlovju in razliènih prispevkih s podroèja umetnosti so izhajali njegovi èlanki s podroèja knjižnièarstva. Kot knjižnièar je bil dejaven v samem vrhu jugoslovanskega in slovenskega bibliotekarstva. DBS je predsedoval v letih 1956 – 1957 in 1971 – 1972. Bil je pobudnik za nastanek društvenega glasila Knjižnica, ki neprekinjeno izhaja od leta 1957. V njenem uredniškem odboru je deloval devet let in objavil 12 prispevkov. Nadgrajeval je predvojno usmeritev knjižnice, ki se je skladala z novo družbeno stvarnostjo in sam vodil nabavno politiko. Uvedel je sistem UDK, pod njegovim vodstvom je knjižnica prešla na prost pristop. Skupaj z nekaterimi sodelavci je leta 1956 izdal Seznam knjig v srbskem in hrvaškem jeziku in leta 1961 prispevek UDK v ljubljanskih knjižnicah. Sodeloval je z Josipom Rijavcem, bibliotekarjem v NUK, ki je izdelal tablice UDK s primerno obrazložitvijo. Skripta je bila namenjena knjižnièarskim seminarjem v ljubljanskem okraju, založil pa jo je okrajni svet Svobod in prosvetnih društev v Ljubljani. Bil je to prepotreben pripomoèek knjižnièarjem po Sloveniji in pomemben prispevek k prizadevanjem, da bi bilo èim prej pripravljeno veèje število knjižnic za prosti pristop. Avgust Vižintin je bil èlan iniciativnega odbora za gradnjo Cankarjevega doma, kjer je zastopal knjižnièarstvo. Istoèasno je bil èlan programske komisije iniciativnega odbora Cankarjevega doma, ki naj bi v svoji vsestranskosti nudil streho tudi osrednji knjižnici potem, ko je ideja Knafljevega prehoda propadla. Tudi v tem primeru so prevladali drugi interesi in prostor za knjižnico je ponovno izpadel. Avgust Vižintin je dobil v stroki vsa možna priznanja: leta 1967 Èopovo diplomo, leta 1978 Županèièevo nagrado mesta Ljubljana za dolgoroèni naèrt razvoja SIK v Ljubljani. Leta 1981 je dobil naziv èastni bibliotekarski svetovalec.

Matièna dejavnost Delavske knjižnice

Leta 1961 smo Slovenci dobili prvi Zakon o knjižnièarstvu, ki je med drugim uzakonil Republiško matièno službo, za izvajanje njenih nalog pa je bila doloèena NUK. To delo je opravljala tudi za ljudske knjižnice. Zakon je urejal doloèitev obèinskih matiènih knjižnic in leta 1962 je Obèinski ljudski odbor izdal odloèbo, po kateri je za opravljanje nalog matiène knjižnice za obmoèje obèine Ljubljana Center doloèil Delavsko knjižnico. Originalno odloèbo z datumom 22. november 1962 smo našli v arhivu KOŽ. Knjižnici je odloèba poleg opravljanja rednih nalog kot matièni knjižnici na njenem obmoèju naložila predvsem naslednje naloge:

Izposojevalnica Delavske knjižnice v Ljubljani

Izposojevalna miza Delavske knjižnice v prostorih Delavskega doma

Èitalnica Delavske knjižnice v Ljubljani

skrb za organizacijo in pospeševanje knjižnièarske službe in stroke posredovanje izposoje knjižnièarskega gradiva vodenje registra knjižnic in evidenco njihovega knjižniènega gradiva pomoè pri strokovnem delu knjižnièarskega osebja in skrb za njegovo vzgojo in strokovno izpopolnjevanje opravljanje drugih nalog, ki so ji dane z zakonom o knjižnicah in drugimi predpisi. Delavska knjižnica je tako kot druge matiène knjižnice v slovenskem prostoru izvajala te dejavnosti, hkrati pa je predstavljala vzor sodobne, strokovno urejene ljudske knjižnice. Z ustanavljanjem obèinskih matiènih knjižnic so te pospešile razvoj ljudskih knjižnic in oblikovanje njihove mreže, niso pa v tistem èasu še izpolnile zahtevnih nalog, ki jim jih je predpisala Koncepcija razvoja knjižnièarstva v Sloveniji leta 1971. Seveda je Delavska knjižnica kot tudi druge matiène knjižnice svoje naloge opravljala v sodelovanju in pod vodstvom Republiške matiène knjižnice. Matièno službo Delavske knjižnice je prvo leto vodila Anèka Korže Strajnar, nato Mihaela Sepe, od leta 1971 pa Irena Kernel, ki jo je vodila tudi po združitvi treh knjižnic v Knjižnico Otona Županèièa, vse do upokojitve. Matièna služba je razširila svoje delovanje tudi na podroèje šolskih knjižnic, njena je tudi zasluga za nastanek izposojevališèa v krajevni skupnosti Poljane leta 1968. Organizirala je celo vrsto predavanj za ljubljanske ljudske knjižnice in kasneje, ko je bil organiziran študij knjižnièarstva na Pedagoški akademiji, nudila študentom možnost prakticiranja. Sodelovala je tudi v razpravah o organizaciji in preureditvi knjižnice Inštituta za sociologijo. V 70. letih je matièna služba aktivno sodelovala z vsemi organizacijami, skupnostmi in društvi. Zlasti je povezovala svojo dejavnost s Kulturno skupnostjo, z NUK, Skupnostjo SIK in Društvom bibliotekarjev. Pomagala je urejati knjižnico Vzgojne posvetovalnice leta 1971, reševala probleme pionirskih oddelkov in pod njenim vodstvom je zaèela leta 1974 delovati prva Potujoèa knjižnica v ljubljanski regiji.

Skupnost splošnoizobraževalnih knjižnic Ljubljane

Leta 1971 je nastala Skupnost ljubljanskih splošnoizobraževalnih knjižnic, ki je imela svoj sedež v Delavski knjižnici. V arhivu KOŽ smo našli dva vira, ki sta nam pomagala osvetliti razloge za nastanek Skupnosti: študijo Irene Kernel in Mihaele Mohar ''Skupnost splošnoizobraževalnih knjižnic Ljubljane v letih 1970-1977'' iz leta 1978 in dokument z naslovom Koncepcija razvoja knjižnièarstva v Sloveniji (Predlog), republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, z datumom 16.3.1971. Na pobudo Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo leta 1970 je Republiška matièna služba v povezavi z Društvom bibliotekarjev Slovenije in Skupnostjo študijskih knjižnic Slovenije ter neposrednim angažiranjem posameznih knjižnièarskih strokovnjakov in njihovih delovnih skupin izdelala gradivo z naslovom Koncepcija razvoja slovenskega knjižnièarstva in predlog nove organizacije splošnoizobraževalne knjižniène mreže v Sloveniji.

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

Leta 1971 je po teh smernicah Prosvetno kulturni zbor Slovenske skupšèine sprejel dokument Koncepcija razvoja knjižnièarstva v Sloveniji. Ta družbeno verificiran dokument je potrdil novo kvaliteto v organizaciji slovenskega knjižniènega sistema in v njegovem okviru novo organizacijo splošnoizobraževalnega knjižnièarstva tako na formalni kot vsebinski ravni. Koncepcija je predvsem podrobno zaèrtala program za postopno reorganizacijo ljudskih in študijskih knjižnic v enotne sodobne splošnoizobraževalne knjižnice (SIK). Uveljavljen je bil nov koncept medsebojnega povezovanja SIK v mreže, ki naj bi omogoèil posodobitev dejavnosti, veèjo funkcionalnost in mnogo veèjo racionalizacijo poslovanja in – kar je najpomembnejše – omogoèal naj bi èim veèjo dostopnost knjižniène ponudbe najširšemu krogu uporabnikov. Na te pobude so se ljubljanski splošnoizobraževalni knjižnièarji odzvali z ustanovitvijo Skupnosti splošnoizobraževalnih knjižnic Ljubljane. Tudi za ljubljansko regijo je stroka ugotovila veliko krizo tega tipa knjižnic, ki so zaradi razdrobljenosti in nepovezanosti lahko naèrtovale delo samo skozi prizmo lastnih problemov. Takšne ne bi mogle oblikovati sistema SIK za ljubljansko obmoèje. Zaradi razliène strokovne razvitosti posameznih knjižnic, takojšnja integracija vseh ne bi bila možna. Veliko bolj smiselno je bilo ustanoviti strokovno skupnost, sestavljeno iz predstavnikov posameznih knjižnic, ki naj bi vodila njihov razvoj toliko èasa, da bi lahko postopoma združevali posamezne zavode. Na pobudo Kulturne skupnosti Ljubljana naj bi Skupnost izdelala okvirni dolgoroèni naèrt razvoja SIK na ljubljanskem obmoèju. Leta 1971 je Skupnost sprejela že omenjeni dokument z naslovom ''Dolgoroèni naèrt splošnoizobraževalnih knjižnic na podroèju Ljubljane'', ki ga je pripravil Avgust Vižintin. Dokumentu je bila dodana tudi študija Martine Šircelj z naslovom ''Osnove standardov za mrežo pionirskih in mladinskih knjižnic na podroèju mesta Ljubljane''. Konkretizacija Vižintinovega Dolgoroènega naèrta je bil elaborat Irene Kernel ''Osnovni podatki o ljubljanskem obmoèju in razvoj SIK'', ki ga je sprejela Skupšèina Kulturne skupnosti Ljubljana leta 1973. Ta družbeno verificiran dolgoroèni razvojni naèrt splošnoizobraževalnega knjižnièarstva v Ljubljani je pomenil strategijo in vizijo, s katerimi naj bi ljubljanske SIK stopile v novo obdobje, v katerem bi se ob družbeni pomoèi spremenili tako organizacija kot vsebina teh knjižnic v ljubljanski regiji. Radi bi poudarili izreden pomen omenjenih študij o dolgoroènih predvidevanjih in naèrtovanju razvoja ljubljanskih splošnih knjižnic, ki imajo s svojo tehtnostjo in dalekosežnostjo pomembno mesto med dokumenti ljubljanskega knjižnièarstva. Kot bomo videli v nadaljevanju, so med drugim predstavljale teoretièna izhodišèa pri ustanavljanju Potujoèe knjižnice, kot tudi pri združevanju Mestne, Delavske in Pionirske knjižnice v KOŽ. Dolgoroèni naèrt predvideva enotno mrežo SIK v Ljubljani in okolici in posodabljanje vsebine dela v treh obdobjih: 1971 – 1974 izdelava konkretnega naèrta mreže SIK z vkljuèitvijo amaterskih knjižnic, priprava prvega bibliobusa, izdelava koncepta osrednje knjižnice, odpravljanje razlik v delovnih pogojih posameznih knjižnic in poenotenje poslovanja, integracijski procesi v sporazumu s samoupravnimi organi in Kulturno skupnostjo v dveh smereh, postopna integracija posameznih knjižnic ali integracija nekaterih skupnih služb.

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

1974 – 1976 na osnovi konkretnega razvojnega naèrta nadaljevanje integracije, razvijanje novih lokacij, številèna in strokovna sanacija kadrov, izdelava idejnega in investicijskega naèrta osrednje knjižnice, pridobitev lokacije, sredstev in prièetek gradnje prve faze osrednje knjižnice, prizadevanje za vkljuèitev novih punktov v naèrte novih naselij. 1976 – 1978 dograditev stavbe in vselitev v osrednjo knjižnico, dokonèna integracija SIK v sistem na ljubljanskem obmoèju

Murska Sobota - DBS - B. Pregelj, A. Vižintin, M. Grgiè, M. Šircelj, J.Rijavec, M. Ribar, foto: Zdravko Zupan

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

Ustanovitev Pionirske knjižnice

Pionirska knjižnica (PK) je bila ustanovljena 15. novembra 1948. Ustanovilo jo je poverjeništvo za kulturo in umetnost Mestnega ljudskega odbora Ljubljana kot oddelek Mestne ljudske knjižnice. Imenovali so jo Mestna pionirska knjižnica, prostore pa je dobila v Gradišèu 2. Leta 1954 se je osamosvojila, preimenovala v Pionirsko knjižnico in se preselila na novo lokacijo na Trg revolucije 7, kjer je prièela razvijati sodobno knjižnico za mlade, poleg nje pa je delovalo veè oddelkov za estetsko vzgojo. Leta 1961 so se vsi skupaj preimenovali v Center za estetsko vzgojo mladine in se preselili na Èufarjevo 14. Knjižnica je delovala kot samostojni oddelek, že naslednje leto se je preselila na Komenskega 9, kjer je ostala do leta 2006. Leta 1963 se je skupaj z Mladinskim gledališèem, Mestnim lutkovnim gledališèem, Mladinskim kinom in Festivalno dvorano združila v zavod Pionirski dom. Leta 1981 je postala samostojna enota KOŽ, še prej pa se je leta 1978 prikljuèila Mestni knjižnici. Obdobje, o katerem bomo govorili, posebno prvi desetletji po ustanovitvi, predstavlja »pionirska« leta razvoja knjižnice, zaèetek razvoja slovenskega mladinskega knjižnièarstva. Takrat so delo najvidneje opravljali knjižnièarji, ki so svoje spomine zapisali v zborniku ''Pionirji smo tudi mi – knjižnièarji'' leta 1998, ki je izšel ob praznovanju 50 letnice knjižnice. Tako smo skušali dobiti vpogled v delovanje Pionirske knjižnice, ki ima v okviru splošnih knjižnic prav posebno mesto. V prispevku želimo poudariti nove oblike knjižne, književne in knjižniène vzgoje, ki so vplivale na razvoj knjižnièarstva na republiškem nivoju. Novosti, ki so jih uvedli v Pionirski knjižnici, so s pozitivnim odzivom posredovali v knjižnice po vsej Sloveniji. Franèek Bohanec, ki je prvi vodil knjižnico v letih od 1948 do 1959, se spominja, kako so knjižnièarji najprej pretrgali s tradicijo pultnega sistema, otroke so spustili h knjigam, knjižnièar ni bil veè posrednik med njimi in skladišèem, njegove naloge so bile drugje, v vzpodbujanju otrokove ustvarjalnosti, estetske vzgoje ob knjigi, vzgajanje v nenasilju, kar je bilo v èasu po vojnih grozotah pomembno. Knjižnica je tesno sodelovala z drugimi oddelki Centra in je kot taka postala slovenska središèna tovrstna ustanova. Z zanimanjem so prihajali na ogled strokovnjaki iz drugih jugoslovanskih republik, hkrati pa so naše knjižnièarje vabili kot gostujoèe predavatelje. Martina Šircelj je vodenje knjižnice prevzela po Franèku Bohancu. Spraševala se je, od kod ideja v takrat še dokaj konservativno usmerjenem slovenskem knjižnièarstvu o samostojni mladinski knjižnici, ki bo gradila svoj program na estetski vzgoji otrok in mladine s pomoèjo nevsiljivih, sprošèenemu psihološkemu in èustvenemu doživljanju vseh vrst umetnosti, prilagojenih metod. Razmišljala je o možnih vzrokih: po pripovedovanju Bogomila Gerlanca, urednika pri Mladinski knjigi, naj bi se s temi idejami že ukvarjali umetniki v èasu NOB – umetnost mora biti dostopna vsem, zato pa je treba s spontano estetsko vzgojo zaèeti že v otroštvu. Ali pa so k nam že prišle ideje Jelle Lepman, Židinje, ki je takoj po drugi vojni ustanovila Mednarodno mladinsko knjižnico (International Youth Library) v Münchnu pod okriljem UNESCO. Pionirska knjižnica je razvijala razliène oblike dela z mladimi bralci, ukvarjali so se s študijem psihologije mladega bralca, oblikovali so standarde za mladinske

in šolske knjižnice, svoje znanje so posredovali drugim knjižnièarjem predvsem s hospitacijami, seminarji, strokovnimi posvetovanji, pisanjem strokovnih èlankov. Tudi stroka jim je vedno bolj zaupala. Leta 1963 je Pionirska knjižnica zaèela opravljati naloge somatiène republiške službe za pionirske in šolske knjižnice. V zaèetku šestdesetih je Pedagoška akademija prviè razpisala mesto predavatelja za mladinsko literaturo in tisk. Izbrana je bila Martina Šircelj. Leta 1972, ko so bili objavljeni standardi za šolske knjižnice, so knjižnièarji Pionirske uveljavili naèelo, da otrokom ni bilo veè treba brati obveznega ètiva ampak so lahko izbirali med veèjim številom predlaganih knjig. Marjana Kobe se je v knjižnici zaposlila leta 1964. Bila je na študijski praksi v Internationale Jugendbibliotek v Münchnu, nato pa se je njeno delovno podroèje usmerilo v bibliopedagoško delo z mladimi. Tradicija tovrstnih dejavnosti je v PK že obstajala, vodila jo je Miša Sepe. To so bili krožki mladih bralcev, bodisi kot branje pravljic z mlajšimi, bodisi kot pogovori o knjigah s starejšimi, pripravljala je razliène tipe knjižnih ugank, prirejala obiske pisateljev. Sredi šestdesetih let je stekel ne samo redni interni program za obiskovalce knjižnice, ampak so se postopoma razvejale in utrdile tudi redne programirane povezave z vrtci in šolami. Te oblike bibliopedagoškega dela je preko ljubljanske Pionirske knjižnice prevzel ves slovenski knjižnièarski prostor. V oporo, je povedala Marjana Kobe, ji je bila v letih 1964 – 1979 tradicija tovrstnih dejavnosti v tujih knjižnicah, predvsem v Nemèiji, Angliji in na Èeškem, in pa aktualna strokovna literatura z vsega sveta, ki jo je zbiral Študijski oddelek PK. Marjana Kobe je zapisala, da se brez ukvarjanja z mladinskim knjižnièarstvom in mladinsko književnostjo na pedagoško-praktièni in strokovno-teoretski ravni v PK ne bi upala spopasti z izzivom pouèevanja bibliotekarske stroke in literarne vede na višji in kasneje na fakultetni ravni. Iz èlanka Martine Šircelj (1963) med drugim izvemo, da je imela PK tri oddelke: izposojevalnico, èitalnico in študijsko knjižnico. Izposojevalnica je bila namenjena mladini od predšolske dobe do 15. leta starosti. Tu so bile tudi poljudnoznanstvene knjige primerne za omenjeno starostno dobo ter mladinske knjige z lažjim besedilom v tujih jezikih, ki so se jih mladi uèili v slovenskih šolah. V èitalnici, ki je bila namenjena mladim od 8. do 18. leta, se je poleg omenjenega ètiva iz izposojevalnice nahaja tudi literatura za odrasle, vendar primerna za mladino. Na voljo so bili tudi èasopisi in revije, priroèniki, slovarji, leksikoni, enciklopedije in izbor kvalitetnega tujejeziènega leposlovja. V obeh oddelkih so si mladi bralci pomagali z AIK katalogom, naslovnim in tematskim katalogom za leposlovje in sistemskim in geselskim katalogom za poljudnoznanstvene knjige. Študijska knjižnica je bila namenjena pedagogom, bibliotekarjem, ilustratorjem, prevajalcem, skratka vsem, ki so preuèevali problematiko estetske vzgoje mladine. Hkrati je bil tu zbran arhiv slovenskih mladinskih leposlovnih del. Zelo dobro je knjižnica sodelovala z Mladinsko knjigo, ki je imela pri razvoju slovenskega mladinskega slovstva zgodovinsko vlogo. Pomembno je bilo tudi sodelovanje s Sekcijo za ljudske knjižnice pri DBS, ki se je ukvarjala tudi s problematiko mladinskih knjižnic, s Svetom za kulturo in prosveto LRS in z Zvezo prijateljev mladine Slovenije. S pomoèjo teh ustanov je knjižnica od leta 1957 preko seminarjev in

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

individualnih inštrukcij izpopolnjevala kader za mladinske in šolske knjižnice. V letu 1961 je PK izdelala naèrt za ureditev gradiva v vseh mladinskih knjižnicah v državi. Naèrt je odobrilo Društvo bibliotekarjev in inštruktorska skupina za ljudske knjižnice pri Svetu za kulturo in prosveto LRS. Na osnovi tega naèrta je PK priredila seminarje za vse mladinske in šolske knjižnièarje v državi. Pregledala je delo 11 najpomembnejših mladinskih knjižnic v Sloveniji, preko Zavoda za prosvetno-pedagoško službo je omogoèila vsem knjižnièarjem šolskih knjižnic veètedensko prakso v PK, da so izpopolnili svoje znanje na podroèju mladinskega knjižnièarstva. Pionirska knjižnica je s posebnimi oznakami v okviru redne meseène bibliografije, ki jo je objavljala NUK, usmerjala nabavo gradiva v mladinskih in šolskih knjižnicah. Z oznakami za starostne stopnje je oznaèevala le tista mladinska leposlovna dela, ki so bila v idejno-vsebinskem in likovno-estetskem pogledu neoporeèna in ki jih je kot taka priporoèala knjižnicam za nabavo.

Saša Vegri (druga z leve) in Dane Zajc (prvi z desne), dolgoletna bibliotekarja v Pionirski knjižnici

Izposojevališèe Poljane

Knjižnica Poljane na Zarnikovi ulici v Ljubljani je zaèela z delom v letu 1968, kot izposojevališèe Delavske knjižnice. O njenem delovanju do leta 1981 izvemo iz dokumenta vodje matiène službe Irene Kernel (1981), shranjenega v arhivu KOŽ. Avtorica poroèa, da izposojevališèe Poljane že veè kot desetletje deluje v skromnem prostoru, velikem le 12 m2. Tesni prostori so onemogoèali postavitev širšega izbora knjižniènega gradiva, še manj pa je bila mogoèa kakršnakoli druga oblika dela z bralci. Najveè, kar so lahko stisnili v sobico, je bilo okoli 3.000 knjig, bile so urejene po UDK in v prostem pristopu. Prostor ni bil niè drugega kot natrpano skladišèe, kar gotovo ni bilo v prid privabljanju krajanov, ki bi raje zahajali v okolje, ki izraža kulturno-izobraževalno poslanstvo ponujenih knjig. Za uporabnike je bila knjižnica odprta dvakrat tedensko od 19.00 do 20.00. V tem obdobju ni imela zaposlenega posebnega knjižnièarja, knjige so poleg svojega rednega dela izposojali knjižnièarji iz Delavske knjižnice. Tudi to je bil razlog za minimalno odprtost izposojevališèa. Statistika izposojenih knjig kaže, da je bilo vsako leto izposojenih od približno 2.000 do 3.500 knjig, najveè leposlovja, povpreèno pa je obiskalo knjižnico okoli 1000 ljudi, velika veèina stanovalcev obèine Ljubljana Center. Na osnovi svoje analize je Irena Kernel ugotavljala, da v takšnih pogojih in oblikah dela v tej knjižnici ne bo mogoèe preseèi doseženih rezultatov, zato je navedla nekaj perspektiv razvoja. Po sprejetju naèrta razvoja splošnoizobraževalnega knjižnièarstva na ljubljanskem obmoèju iz leta 1973 je bila na obmoèju krajevne skupnosti Poljane naèrtovana krajevna knjižnica z okoli 10.000 knjigami, 25 sedeži v èitalnici in loèenim otroškim kotièkom. Po naèrtovani združitvi knjižnic Obèine Ljubljana center v KOŽ naj bi nova krajevna knjižnica Poljane postala enota te knjižnice. V dokumentu je Irena Kernel ugotavljala, da razširitev tedanjega zametka knjižnice na Zarnikovi ne bo možna, zato se je zavzemala za novo lokacijo, ki bi bila možna v novem prizidku Doma upokojencev Poljane, kjer bi lahko razvili tudi novo dejavnost namenjeno invalidom. Obenem je že predvidevala novo krajevno knjižnico v okviru soseske Nove poljane, ki bi lahko pokrila 3000 novih prebivalcev tega kraja. Posebno, ker se je knjižnica Jožeta Mazovca iz Zaloške ceste preselila v Dom Španskih borcev in je na tem obmoèju nastala praznina. Za knjižnico je predvidela poleg izposoje gradiva tudi posebne oblike dela z uporabniki: predavanja, glasbene veèere, pravljiène ure. Za realizacijo naèrtov bi se morala matièna služba KOŽ dogovarjati z Ljubljansko kulturno skupnostjo ter Krajevno skupnostjo Nove Poljane in z naèrtovalci nove soseske o vkljuèitvi potrebnih površin za novo krajevno knjižnico. Danes vemo, da so se stvari potem odvijale nekoliko drugaèe – Knjižnica Poljane se je razširila v novih prostorih na prvotni lokaciji Zarnikove ulice, dvajset let kasneje pa je bila ustanovljena tudi knjižnica Nove Poljane.

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

Ustanovitev Potujoèe knjižnice Ljubljanska potujoèa knjižnica je prviè krenila na pot leta 1974, priprave za njeno ustanovitev pa so se prièele že nekaj let prej. V že omenjenem dokumentu o dolgoroènem naèrtu razvoja SIK na ljubljanskem podroèju je bilo ugotovljeno, da je primestno obmoèje popolnoma nepokrito z dejavnostjo splošnoizobraževalnih knjižnic. Zato je Skupnost splošnoizobraževalnih knjižnic Ljubljane med svoje prve naloge uvrstila ustanovitev Potujoèe knjižnice. Potrebno je bilo ugotoviti, v katerih krajih na obmoèju ljubljanskih obèin je možno ustanoviti podružniène knjižnice, kje pa jih lahko nadomestijo le postajališèa bibliobusa. Študija je zajela celo vrsto podatkov, vsa zbrana dejstva so predstavljala temeljno in okvirno merilo ter osnovo za praktièno delo. Na zemljevidu je bilo zarisanih 20 krajev, ki naj bi imeli svoje podružniène knjižnice in 40 manjših krajev in zaselkov, kjer naj bi deloval bibliobus. Osnovni nameni ustanovitve so bili: manjšanje razlik med mestom in njegovim obrobjem, pokrivanje potreb po knjigi v krajih brez izposojevališè, delovati povsod tam, kjer so bile ukinjene amaterske knjižnice in so bile osnovne šole edine izobraževalne in kulturne hiše, širjenje bralne kulture in prebujanje obrobnega prostora za ozraèje kulture v širšem smislu, ugotavljanje potreb po ustrezni obliki knjižnièarstva za doloèena obmoèja, s terena posredovati informacije o potrebah po izposojevališèih obèinskim matiènim knjižnicam kot svojim strokovnim in organizacijskim centralam. Že od leta 1973 je bila Potujoèa knjižnica umešèena v mrežo ljubljanskih splošnih knjižnic, kot njen specifièni del, upravno pa je bil prikljuèena kot samostojni oddelek Delavski knjižnici. Sredstva za njeno delovanje so bila zagotovljena z mestnega nivoja. Torej, konkretne priprave za delo Potujoèe knjižnice segajo v leta od 1971-1974, ko so komisije pri Skupnosti naredile izbor osnovnega knjižnega fonda, pridobile najemno skladišèe in ga opremile za postavitev knjig potujoèe knjižnice. V mariborski tovarni TAM so izdelali naèrte in po njih vozilo. Leta 1973 je prièela s strokovnim delom bibliotekarka Nika Pugelj, ki je vse do upokojitve vodila Potujoèo knjižnico, naslednje leto so se ji pridružili še šofer in dva višja knjižnièarja. Kot smo že povedali se je enota organizacijsko vezala na Delavsko knjižnico kot »bibliobusni oddelek«. Strokovni delavci tega oddelka so se skupaj s predstavniki Skupnosti udeleževali sestankov s krajani v njihovih krajevnih skupnostih in tako na terenu razlagali predvideno delo. Preverili so dostopnost naèrtovanih postajališè in že tu ugotovili, èe morda zaradi velikosti vozila in slabih prometnih pogojev ne bo mogoèe obiskovati nekaterih naèrtovanih naselij. Ljubljanska Potujoèa knjižnica je predstavljala povezovalni èlen med vsemi petimi ljubljanskimi splošnoizobraževalnimi knjižnicami in je bila hkrati del vsake posebej, èeprav je bila samostojna enota. Ljubljanske SIK so skupaj doloèile, kje bo sedež nove dejavnosti, doloèile tej dejavnosti status v svoji sredini, pridobile zagotovilo za kontinuiran dotok sredstev, doloèile potrebo po delavcih, pripravile naèrte za vozilo na

osnovi strokovne bibliotekarske literature in vodile redno nabavno politiko in ob tem poskrbele za zasilno skladišèe nabavljenemu knjižniènemu fondu. Potujoèa knjižnica je torej skupen rezultat teoretiènega in praktiènega znanja ljubljanskih knjižnièarskih strokovnjakov. Nika Pugelj (1991) je poudarila, kako je še dolgo po zaèetku delovanja bibliobusa direktor Delavske knjižnice Avgust Vižintin s svojimi dolgoletnimi izkušnjami pomagal pri odloèanju in usmeritvi nakupa knjižniènega gradiva, mentorica dejavnosti pa je bila vseskozi vodja matiène službe Irena Kernel, zato gredo obema najveèje zasluge za ustanovitev ljubljanskega bibliobusa.

Odprti kovèki za potujoèe knjižnice

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

IV. 1981 – 2008 KNJIŽNICA OTONA ŽUPANÈIÈA (KOŽ) Leta 1982 smo v Sloveniji dobili nov Zakon o knjižnièarstvu, ki je urejal organiziranost in delovanje knjižnic v skladu z mednarodnimi usmeritvami. Poleg temeljnih tradicionalnih nalog knjižnic je Zakon vpeljal nove sodobne naloge in funkcije, kot so na primer: medknjižnièna izposoja, informacijsko-dokumentacijska dejavnost z izdelavo vsebinskih podatkovnih baz in s pretokom podatkov ter zbiranje domoznanskega gradiva. Doloèena je sodobna mednarodna delitev na razliène vrste knjižnic in opredeljen namen njihove dejavnosti. Doloèeno je bilo povezovanje vseh knjižnic v enoten knjižnièno informacijski sistem in povezovanje doloèenih vrst knjižnic v strokovne mreže knjižnic. Uveljavil se je pojem splošnoizobraževalna knjižnica in dopolnjene so bile tudi funkcije in naloge matiènih knjižnic. Pomembna novost je tudi v izobraževanju knjižnièarjev. V šolskem letu 1987/1988 se je na Filozofski fakulteti zaèel izvajati visokošolski študij bibliotekarstva, ki se je kasneje dopolnil s programoma informacijskih ved in knjigarstva. Leta 2001 smo po dvajsetih letih dobili nov Zakon o knjižnièarstvu. Prinesel je veè novosti. Zakon doloèa, da prevzame financiranje knjižniène dejavnosti v celoti ustanovitelj, ukine se pojem splošnoizobraževalna knjižnica in uzakoni nov pojem ''splošna knjižnica'', ukine se matièna dejavnost splošnih knjižnic, ki jo delno nadomesti obmoèna dejavnost. Za vse splošne knjižnice postane obvezno hranjenje in zbiranje domoznanskega gradiva.

Združevanje treh knjižnic

Zgodba o združevanju Mestne, Delavske in Pionirske knjižnice se je dogajala štiri leta, od 1977 do 1981, oziroma deset let od uveljavitve dokumenta Koncepcija razvoja knjižnièarstva v Sloveniji. Vendar pa naèrti niso bili nikoli v celoti uresnièeni. Za SIK v obèini Ljubljana Center in za njihove napore pri združevanju je bilo pomembno predvsem dejstvo, da so celotno zasnovo združitve gradile na predpostavki, da bo realizirana obljuba takratnih družbenopolitiènih organizacij o izgradnji osrednje splošnoizobraževalne knjižnice v Ljubljani, katere zametek naj bi bila KOŽ. Žal ta obljuba ni bila nikoli izpolnjena. Dragoceni vir podatkov o tej »dobi priprav« smo našli v arhivu KOŽ, v dokumentu z naslovom Analiza pogojev za združitev Delavske, Mestne in Pionirske knjižnice v Ljubljani v enovito organizacijo združenega dela, z datumom 15. 10. 1977. Podatke o poteku združevanja smo našli tudi v èlanku Ivana Pintarièa (1982). Obstojeèe stanje ljubljanskih SIK gotovo ni ustrezalo težnjam razvojnih dokumentov, o

katerih smo obsežneje govorili v poglavju o Skupnosti splošnoizobraževalnih knjižnic Ljubljane. Delovanje knjižnic se je kljub organiziranosti v Skupnosti odražala v razdrobljenosti in individualnosti njihovega dela. Kljub koordiniranemu sodelovanju in težnjam po poenotenemu poslovanju je bilo zaslediti neenotnost na premnogih podroèjih delovanja, kar je bila najbrž v veliki meri posledica razliènih stopenj razvitosti posameznih knjižnic in pa seveda njihove tradicije. Kot je predvideval dokument o dolgoroènem razvoju ljubljanskih SIK, integracija vseh ne bi bila mogoèa v eni potezi, potekala naj bi v veè fazah. Prvi korak naj bi storile Delavska, Mestna in Pionirska knjižnica, knjižnice obèine Ljubljana Center, ki so po presoji stroke ustrezale enakovredni razvojni stopnji. V kasnejši fazi bi se jim pridružile še druge SIK iz ostalih ljubljanskih obèin. Pripravljalni postopek združevanja je konèno stekel. Dne 3. 2. 1977, so se pri naèelniku družbenih služb Skupšèine obèine Ljubljana Center sestali predstavniki Skupšèine obèine Ljubljana Center, IO Ljubljanske kulturne skupnosti, Delavske, Mestne in Pionirske knjižnice. Udeleženci so naèelno sklenili, da naj se vse tri SIK obèine Ljubljana Center združijo v enovito organizacijo združenega dela. Za pripravo združitve so delavci knjižnic nato na svojih zborih izvolili èlane komisije, ki so zastopali svoje enote. Njihova naloga je bila preuèiti vse pogoje in možnosti za združitev, kakor seveda izpeljati celoten združevalni postopek do konca. Komisijo danes lahko pohvalimo, saj je imela prvi sestanek 9. 5. 1977, delo pa je zakljuèila v oktobru istega leta, ko je ponudila gradivo v javno razpravo. Vsebina dokumenta Analiza pogojev za združitev Delavske, Mestne in Pionirske knjižnice v Ljubljani v enovito organizacijo združenega dela temelji na natanèni analizi in ugotavljanju dejanskega stanja knjižnic, z namenom prikazati doseganje standardov razvitosti posameznih knjižnic, ki zagotavljajo zrelost za združitev. Analizira tudi pomanjkljivosti in hkrati ponuja njihove rešitve. Najbolj pereèi problemi so bili prostori, oprema in kadri. Iz analize je izhajala zahteva po izpolnitvi nekaterih minimalnih pogojev za uresnièevanje zastavljenih ciljev, saj je komisija ugotovila dokaj neugodno stanje združujoèih se knjižnic, ki ni dajalo dobre realne osnove za normalno organizacijo delovnega procesa in za oblikovanje celovite podobe novo nastajajoèe knjižnice. Dokument zahteva realizacijo vsaj osnovnih pogojev, drugaèe združitev ne bi bila smotrna in še manj izvedljiva. Ugotovitve obstojeèega stanja potem primerja s predvidenim stanjem po združitvi. Predvideva poenotenje poslovanja vseh treh knjižnic do take mere, da bo nova oblika delovanja predstavljala prvi korak k realizaciji naèrta o novi centralni ljubljanski in regionalni knjižnici. Z združitvijo Delavske, Mestne in Pionirske knjižnice želijo avtorji dokumenta uresnièiti naslednje družbene in strokovne smotre: ustvariti jedro za enotno knjižnièarsko politiko in enotno delovanje knjižnic v obèini Ljubljana Center in v mestu v skladu z novim konceptom razvoja knjižnic v SR Sloveniji, s èimer bi omogoèili prebivalcem Ljubljane in okolice veèjo dostopnost do knjižniènega gradiva,

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

posodobiti sedanje javne knjižnice v informacijske centre, v kulturna in vzgojna žarišèa, povezati svojo dejavnost z organizacijami za izobraževanje odraslih in mladine, biti pobudnik širših vzgojnokulturnih in izobraževalnih akcij za približevanje knjige bralcu ter oblikovanje odnosa do knjige nasploh, poveèati in dopolniti knjižni sklad s smotrno in usklajeno nabavno politiko, uvajati nove medije in s tem javne knjižnice spreminjati v sodobne mediateke, razširiti mrežo SIK in pokrivati potrebe odroènih krajev z bibliobusi, zagotoviti smotrno enotno in predvsem naèrtno kadrovsko politiko, da bo s tem možen nadaljnji razvoj knjižnièarstva v Ljubljani in kasneje v regiji, zagotoviti naèrtno in enotno investicijsko politiko, da bo s tem možen nadaljnji enotni razvoj knjižnièarstva v mestu, zagotoviti enotno nastopanje knjižnièarske dejavnosti v odnosu do drugih družbenih, politiènih in strokovnih organizacij. Komisija je v svojem dokumentu predlagala tudi pravno ureditev bodoèe knjižnice: vse tri enote naj bi zgubile svoj samostojni pravni status in se zlile v novo enotno organizacijo združenega dela, enovito knjižnico obèine Ljubljana Center. Postale bi tako nesamostojne notranje organizacijske enote, ki bi delovale tako na osnovnem strokovnem bibliotekarskem delovnem podroèju, kakor tudi na podroèju pomožnih dejavnosti knjižnice. Zelo pomembno delo je komisija opravila z izdelavo predloga naèrta organizacijske strukture delovnih enot in kadrovske razporeditve, seveda pa v tistih èasih ni smela manjkati shema samoupravne organiziranosti. Posebno je treba poudariti namen komisije, po katerem naj bi bila predvidena organizacijska struktura istoèasno preizkusna oblika osnovnih služb bodoèega knjižniènega centra. Realizacijo tega naèrta so zato predvideli v postopnih razvojnih fazah. Glede na tedanje realne možnost v vseh treh knjižnicah in v celotni družbeni situaciji je komisija predvidevala, da bo proces združevanja potekal v treh fazah: v prvi bi bila možna vzpostavitev skupnega upravno-strokovnega vodstva in združitev splošnih služb, t.j. upravno-administrativne, raèunovodske, knjigoveške službe in pomožnih služb, v drugi fazi bi se po temeljiti pripravi združile strokovne službe, to je nabava in obdelava gradiva, ter posebne službe (matièna, prouèevalna, organizacija posebnih oblik dela z bralci, uvajanje drugih medijev - razvoj knjižnice v sodobno mediateko). V tej fazi bi se v skladu z možnostmi že lahko zaèel proces prikljuèevanja SIK drugih ljubljanskih obèin, tretja faza pa bi predstavljala vselitev organizacijsko in vsebinsko že oblikovane enotne knjižnice (KOŽ) v novo stavbo osrednje in regionalne SIK ljubljanskega obmoèja. V teh novih pogojih se bo lahko zaèel nadaljnji razvoj posodabljanja in širjenja dejavnosti. Po enem mesecu preuèevanja gradiva knjižnièarjev, pristojnih družbenopolitiènih organizacij in skupnosti ter Republiške matiène službe pri NUK je bil dne 24. novembra 1977 sklican sestanek vseh udeležencev. Z vsebino analize so v celoti soglašali in jo podprli. Dne 16. januarja 1978 je potekal referendum, na katerem so se delavci vseh treh knjižnic odloèili za združitev in njihova pozitivna odloèitev je bila osnova za pripravo samoupravnih

splošnih aktov, ki bi doloèili dokonèno obliko nove organizacije združenega dela. Tako so delavci v juniju istega leta sprejeli »Samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo Knjižnico Otona Županèièa v Ljubljani«, v decembru pa še »Statut KOŽ«. Prva seja knjižniènega sveta KOŽ je bila že decembra 1980, ko knjižnica še ni bila formalnopravno oblikovana. To se je zgodilo šele decembra 1981, registracija na Temeljnem sodišèu v Ljubljani pa je bila opravljena v januarju 1982. Že leta 1979 pa je Skupšèina mesta Ljubljane sprejela sklep o prevzemu ustanoviteljskih pravic do KOŽ. Delavci vseh treh knjižnic so se torej odloèili za naslednjo organizacijsko in strokovno strukturo enovite knjižniène organizacije združenega dela, Knjižnice Otona Županèièa: 1. Upravno in strokovno vodstvo knjižnice 2. Strokovne bibliotekarske delovne enote: oddelek za nabavo in obdelavo gradiva, oddelki za delo z obiskovalci: DK, MK, PK, Potujoèa knjižnica, matièna služba, organizacija posebnih oblik dela z bralci, oddelek za AV sredstva 3. Splošne službe: tajništvo raèunovodstvo knjigoveznica Združitev je poleg drugih organizacijskih in strokovnih rešitev zahtevala tudi doloèene kadrovske spremembe v vodstvu KOŽ in njenih enot: za direktorico KOŽ je bila izvoljena in dne 18. decembra 1981 imenovana Damijana Hainz, dipl. sociologinja, za pomoènika direktorja KOŽ je bil z dnem 1. junija 1982 imenovan Ivo Pintariè, dipl. pravnik, bibliotekarski svetovalec, do takrat direktor Mestne knjižnice, z vodenjem enote DK je nadaljeval Štefan Vevar, dipl. germanist, bibliotekar, vodja enote MK je postal Blaž Resman, dipl. umetnostni zgodovinar, bibliotekar, z vodenjem PK je nadaljevala Silva Novljan, dipl. pedagoginja, bibliotekarka, z vodenjem enote Potujoèa knjižnica je nadaljevala Nika Pugelj, dipl. romanistka, bibliotekarka. S formalnopravne strani je bil postopek izpeljan korektno, v organizacijskem smislu pa le delno. Kljub vsem naporom knjižnièarjev, ki so vse sile vložili v reševanje združevalne problematike, je bilo najbolj pereèe vprašanje dodatnih prostorov. Družbenopolitièni dejavniki so na zaèetku mnogo obljubljali, izpolnili pa veliko manj in še to z veliko zamudo. Minimalni pogoji so bili konèno zagotovljeni s prostorom izpraznjenega stanovanja na Gosposki ulici, poleg enote MK. Tja se je preselil novoustanovljeni Oddelek za nabavo in obdelavo gradiva, raèunovodstvo, matièna služba in pisarna Potujoèe knjižnice. Zaèasno se je uprava KOŽ preselila v prostore nekdanje uprave Mestne knjižnice. V posameznih enotah so se tako ustvarili pogoji za razširitev dejavnosti. Tako pridobljeni in sanirani novi skupni prostori KOŽ, kakor seveda tudi posamezne sanacije v starih knjižniènih prostorih so polagoma nakazovali prostorsko in organizacijsko fizionomijo nove knjižnice. Le poèasi je knjižnici za popolno normalizacijo delovnih pogojev uspelo pridobiti še druge potrebne prostore: za upravo knjižnice in za skupno knjigoveznico. Dokonèno sanirani, razširjeni in

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

na novo opremljeni so bili prostori enote MK šele leta 1987, enote DK leta 1991, izposojevališèa na Poljanah pa leta 1995, ki je šele z novimi pogoji lahko zaživelo in razširilo svojo dejavnost. Kljub temu, da niso bile faze združevanja izpeljane tako hitro in v takem obsegu kot je bilo naèrtovano in KOŽ ni našla strehe v novozgrajeni stavbi, je bilo dejanje združitve velikega pomena ne samo za Ljubljano, ampak za ves slovenski prostor. Postopek, kako se lotiti združevanja velikih, z razlièno tradicijo zaznamovanih knjižnic, je postal vzorec za strokovni pristop in praktièno izpeljavo zahtevne naloge. Lahko si predstavljamo, koliko energije so vložili knjižnièarji z matièno službo na èelu, ki so zadevo vodili in peljali, da so premaknili miselnost v tradicijo svojih knjižnic vkopanih knjižnièarjev. Najbrž se je tudi zato najkasneje izpolnil del druge faze, predvidene v dokumentu združevanja. Združitev knjižnic v centru Ljubljane je prinesla skupno èlansko izkaznico in skupno bazo uporabnikov ter vrsto že omenjenih organizacijskih in tudi vsebinskih sprememb. Enote MK, DK, PK, so še naprej delovale na starih lokacijah. O skupni hiši, ki je bila v viziji razvoja ljubljanskega splošnega knjižnièarstva že od 60. let, ob združitvi ni bilo govora, saj je bilo celo pridobivanje najnujnejših prostorov za novonastale oddelke problematièno. Po letu 2000 je KOŽ odprla še dva nova prostora, namenjena posebnim dejavnostim: Nove Poljane in Kolodvor. Z novim zakonom o knjižnièarstvu leta 2001 so spremembe zahtevale ustanovitev Oddelka za razvoj, v katerega je bila vkljuèena tudi dejavnost izvajanja nalog obmoènosti. Že v 90. letih je KOŽ sledila novim trendom ponudbe splošne knjižnice. Knjižnièno dejavnost je dopolnjevala s posebnimi servisi: Borzo dela, Borzo znanja, Središèem za samostojno uèenje, Središèem za mlade in Centrom za mladinsko književnost in knjižnièarstvo.

Oddelek za nabavo in obdelavo - ONO

Oddelek skupne nabave in obdelave knjižniènega gradiva se je kot dolgoletna želja naèrtovalcev povezovanja ljubljanskih splošnih knjižnic udejanjil v Oddelku za nabavo in obdelavo (ONO). Še veè, bil je hkrati že zasnova oddelka, ki je skoraj trideset let kasneje prekaljen z izkušnjami prve združitve gotovo olajšal težave druge, mnogo veèje združitve vseh ljubljanskih splošnih knjižnic. Organizacija in postavljanje oddelka je bil svojevrsten izziv. Vsaka enota je imela svojo nabavo in obdelavo gradiva, vemo, da so to delo opravljali strokovnjaki, ki so v spominih nekdanjih knjižnièarjev prave legende. Mnogi so že prej ali pa ob združitvi odšli v pokoj, nastala je nova ekipa, ki so jo sestavljali ljudje iz vseh treh enot. S skrbnim izborom gradiva so želeli vsaki enoti knjižnice dati lasten, prepoznaven znaèaj ter se hkrati izogniti nepotrebnemu podvajanju istega gradiva v razliènih enotah in s tem izboljšati raznovrstnost ponudbe. Tudi to je bila že idejna zasnova združenega dela ljubljanskih splošnih knjižnic. Nabava gradiva je nekako pol desetletja potekala preko nabavne komisije, v kateri so sodelovali tudi knjižnièarji iz enot. Zaradi ažurnosti je vse veè gradiva nabavljal vodja nabave

v ONO sam, dokler niso nabavne komisije povsem ukinili. Prvih šest let so nabavljali le knjižno gradivo, v letu 1988 so prièeli tudi z nabavo avdio in video gradiva. Oddelek od vsega zaèetka želi uporabnikom s skrbno katalogizacijo in klasifikacijo ponuditi èim boljšo informacijo o nabavljenem gradivu in s tem èim boljšo izrabo gradiva po potrebah in željah bralcev. Pri tem je bila zlasti za ONO uvedba raèunalniško vodenega kataloga in zaloge mejnik, zaradi katerega govorimo o ONO pred in po raèunalniku: 1987 – Jakopinov program za knjižnice na ATARI-ju, 1991 - prehod na COBISS s konverzijo iz ATARI -ja in udarniškim vnosom zaloge iz kataložnih listkov od konca 1981 do konca 1993, ko je s COBISS izposojo prièela DK in v letu 1994 tudi MK.

Obdelava knjižniènega gradiva

Pred vzpostavitvijo raèunalniškega kataloga so imele enote 32 razliènih listkovnih katalogov. Za knjigo, ki je bila dodeljena v vsako enoto in jo je npr. ustvarjalo veè avtorjev in je izšla v zbirki, je ONO pripravil tudi do 70 kataložnih listkov. Vse z željo, da bi bila knjiga bralcem dostopna po uporabnih vidikih in potrebah. Povpreèno je bilo treba za vsak naslov pripraviti okrog 30 kataložnih listkov. Katalogizatorji v ONO so veèino bibliografskih zapisov natipkali na matrice, ki so služile za ciklostilno razmnoževanje kataložnih listkov z minigrafom, to je strojèkom mnogih anekdot in predmet obèudovanja vodenih skupin in študentov. Matrice zanj so bile tako drage, nabavljali so jih v tujini, da so jih knjižnièarji skrivali v predalih, èe so se jim zatipkale ali ponesreèile. Èasi so se potem spreminjali in število katalogov po enotah je vse bolj upadalo, dokler z uvedbo COBISS-a zanje ni bilo veè potrebe. Zaradi tistega »kaj pa èe se zgodi…« so še nekaj èasa dopolnjevali en sam matièni listkovni katalog. Ker pa se ni zgodilo niè takega, so po letu 2000 opustili še tega. Istega leta so prièeli s tiskanjem signaturnih nalepk z inventarno številko, spremenjeno v èrtno kodo. Pred tem so bile od leta 1993 v uporabi številke za izposojo (s èrtno kodo) na vnaprej natiskanih nalepkah, signature pa so bile napisane roèno. Minigraf ali ciklostilni razmnoževalnik kataložnih listkov je odšel v pokoj 1987 s prvimi poskusi raèunalniškega kataloga na ATARI-ju, ki je naznanil nezadržen konec roène obdelave: konec tipkanja kataložnih listkov na pisalni stroj (za minigraf matrice), konec roènega vpisovanja izvodov v inventarne knjige, konec roènega preštevanja za statistike prirasta gradiva. Sistem COBISS pa je prinesel s seboj tudi vzajemno katalogizacijo, torej katalogizacijo ne le za potrebe lastne knjižnice, temveè za potrebe vseh vkljuèenih v sistem: od knjižnic do uporabnikov. Torej niè veè rožic samo za svoj vrtièek. Po spremembah ob uvedbi raèunalniškega kataloga v sistemu COBISS je bilo v ONO zaposlenih sedem stalnih sodelavcev, prej osem sodelavcev. Delo inventarizatorja in opremljevalca je lahko opravil en knjižnièar. Na zaèetku je gradivo nabavljal le vodja nabave. Z uvedbo neknjižnega gradiva sta si nabavo razdelili dve sodelavki. Že od zaèetka sta na ONO dva katalogizatorja in dva klasifikatorja. Letno od nabave do inventarizacije opremijo od 15 do 20 tisoè enot gradiva.

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

Zaèetek skupnega delovanja združenih knjižnic

Prva naloga Mestne knjižnice ob združitvi je bil prehod na prosti pristop. Pultni sistem ni veè ustrezal standardom sodobnega poslovanja splošne knjižnice, Delavska in Pionirska knjižnica sta prehod opravili že v 60. letih. Enotno poslovanje je narekoval tudi skupni oddelek za nabavo in obdelavo gradiva. Za prosti pristop so bili že ustvarjeni pogoji z odpisom zastarelega in poškodovanega gradiva konec 70. let in pa seveda opremljenost gradiva z UDK vrstilci. Skladišèa so se poèasi odpirala, znamenitega pulta je bilo vedno manj, nazadnje je služil knjižnièarjem in obiskovalcem samo še kot informacijska miza. Poenoteno poslovanje knjižnic pa nasprotno ni zahtevalo enotne vsebinske zasnove knjižniènih zbirk posameznih enot. Prej razdrobljena nabava in obdelava gradiva je postala skupna in smiselna glede na porabo finanènih sredstev in zadovoljevanje potreb in želja uporabnikov. Ni bilo veè potrebe, da bi DK in MK pokrivala vsa podroèja enako intenzivno. Tradicija je narekovala, da je MK zaèela graditi humanistièno zbirko in domoznanstvo, DK pa družboslovje in naravoslovje. Tudi na podroèju leposlovja je prišlo do razliènih poudarkov. Obe enoti sta gradili tujejezièno zbirko, posebno skrb za romansko leposlovje pa je prevzela DK. V PK se je po združitvi starostna meja mladih uporabnikov znižala, postala je specializirana za najmlajše bralce od predbralnega obdobja pa do konca osnovne šole. Za Mestno knjižnico je bilo pomembno leto 1986, ko je bila enota temeljito prenovljena, za Delavsko knjižnico pa leto 1990, ko je tudi ta enota z novo prostorsko zasnovanostjo in novo opremo dobila sodobno podobo, ki je ustrezala pospešenemu razvoju dejavnosti obeh enot v okviru KOŽ. Leta 1995 je bilo prav tako prenovljeno izposojevališèe Poljane, ki je z novo, razširjeno dejavnostjo dobilo status samostojne enote.

Uvajanje informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) v Knjižnico Otona Županèièa

Konec 80. let se je zaèelo obdobje uvajanja raèunalnikov v slovensko knjižnièarstvo. Kot smo že povedali v poglavju o Oddelku za nabavo in obdelavo, se je v KOŽ prelomnica zgodila najprej na tem oddelku s prenosom katalogov in drugih podatkovnih baz v raèunalniško bazo. Sledile so enote DK in MK, ko so leta 1994 dokonèno uvedle raèunalniško podprto poslovanje z uporabniki. Hkrati je potekalo nujno raèunalniško usposabljanje knjižnièarjev tako v IZUM-u kot v NUK-u ali B2. Sledilo je intenzivno retrospektivno vnašanje bibliografskih zapisov knjižniènega gradiva v raèunalniški katalog, s sodelovanjem vseh za to usposobljenih knjižnièarjev. Uvedeno je bilo tudi permanentno raèunalniško opismenjevanje uporabnikov, kar je poleg ustaljenega dela knjižnièarjev informatorjev postala

njihova nova dodatna dejavnost. Kasneje je to izobraževanje preraslo v izvajanje teèajev, ki so jih vodili tudi informatiki, potekalo pa je tudi v okviru novih ''knjižniènih servisov'', ki jih bomo predstavili v naslednjih poglavjih. Raèunalniško podporo poslovanja je nekoliko kasneje uvedla tudi PK, enota Poljane takoj po prenovi leta 1995, Potujoèa knjižnica pa šele z najnovejšim avtobusom leta 2007. KOŽ je tako stopila v obdobje informatizacije. Podroèje informacijske tehnologije je eno od najhitreje razvijajoèih se podroèij, ki zahteva permanentno spremljanje novosti, njihovo prouèevanje in po potrebi prenos v knjižnièna okolja. KOŽ, ki je sledila sodobnim storitvam knjižnice, si seveda ni mogla predstavljati razvoja svoje dejavnosti brez nujne informacijsko tehniène podpore. Kot smo že povedali, je sprva ta podpora služila predvsem za delovanje osnovnega knjižniènega sistema v nabavi in obdelavi knjižniènega gradiva, nato pa postopoma izposoji in seveda posredovanju informacij o knjižniènem gradivu. Kasneje se je ta podpora razširila na izdelavo spletne strani oz. leta 2006 prvega portala z dinamiènim upravljalnikom vsebin, kar je bila novost med slovenskimi knjižnicami. Omogoèena je bila objava dogodkov v knjižnici, priprava vabil in drugih promocijskih gradiv, podpora notranji komunikaciji med zaposlenimi, izvedba prireditev… Informacijski sistem seveda ne deluje brez ljudi, ki ga upravljajo. Sprva je KOŽ v ta namen zaposlila enega informatika. Z razvojem in poveèanjem strojne, programske in komunikacijske opreme, ki je uporabna le, èe je umešèena v urejen in pregleden informacijski sistem, pa je bilo nujno ustvariti tim strokovnjakov, ki bo skrbel za upravljanje in razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije in permanentno izobraževanje tako zaposlenih kot

Raèunalniška uèilnica v KOŽ

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

uporabnikov. Z novim Zakonom o knjižnièarstvu, ko je KOŽ zaèela opravljati posebne naloge osrednje obmoène knjižnice in ko je bil leta 2003 sprejet Pravilnik o osrednjih obmoènih knjižnicah, ji je bila naložena tudi naloga nudenja strokovne pomoèi knjižnicam na njenem obmoèju pri opredelitvi razvojnih potreb glede IKT in hkrati usklajevanje in naèrtovanje vzdrževanja raèunalniških sistemov v splošnih knjižnicah na njenem obmoèju. Informatika v KOŽ sta te naloge opravljala pod vodstvom službe, ki je skrbela za izvajanje nalog obmoènosti in seveda Razvojnega oddelka. V devetdesetih letih je KOŽ sledila sodobnim trendom tudi s pospešeno nabavo neknjižnega gradiva, sprva videokaset, zgošèenk in kasneje CD-romov in DVD. Z leti se je to gradivo s podroèja filma, glasbe, dokumentarno in znanstveno tematiko z vseh podroèij zelo razširilo in tudi povpraševanje uporabnikov je bilo vedno veèje. Zato se je KOŽ že pred selitvijo v skupno hišo odloèila za osnovanje posebnega oddelka Mediateka in za multimedijsko postavitev gradiva svoje zbirke.

Razvoj novih storitev in zbirk

KOŽ je v letih svojega delovanja sledila razvoju stroke in jo tudi sama pomagala graditi. V skladu z nalogami, ki jih je sama naèrtovala, se je vedno odzivala tudi na potrebe okolja. S posebnimi oblikami dela z uporabniki se je približala razliènim zahtevam, željam in potrebam prebivalstva. V MK so razvili dejavnost dostave gradiva na dom za invalide in ostarele ljudi, ki osebno niso mogli obiskati knjižnice. Mladim uporabnikom je Mestna knjižnica ponudila Središèe, kjer so lahko opravljali svoje šolsko delo samostojno ali pa s pomoèjo inštuktorjev prostovoljcev. Središèe za mlade je bilo vkljuèeno v edinstveno mrežo ljubljanskih info toèk za mlade ''L' MIT'' in je s tem postalo prepoznavno tudi v širši lokalni skupnosti. Prosti èas so mladi lahko preživljali v Stripoteki, kjer so se odvijale razliène stripovske delavnice. MK je odprla tudi EU-KOT, za vse tiste, ki so iskali informacije na temo Evropske unije. Èitalnico je enota popestrila z galerijo FARONIKA, kjer je omogoèala možnost razstavljanja predvsem mladim, neuveljavljenim umetnikom. DK je v okviru ruskega oddelka zasnovala Ruski kotièek kot posebno ponudbo študentom rušèine ali v Ljubljani živeèim Rusom, da so si lahko ogledali originalne ruske filme ali pa sledili novicam osrednjega TV dnevnika iz Moskve. KOŽ je sledila novim trendom ponudbe splošnih knjižnic v smislu izobraževalnih storitev z ustanovitvijo posebnih servisov. Borza znanja je iz životarjenja na Andragoškem centru zaživela v knjižniènem okolju, kjer so se ljudje, ki so ponujali svoje znanje in ljudje, ki so ga iskali, množièno odzvali. Borza dela je brezposelnim nudila uporabne informacije pri iskanju zaposlitve in jih seznanjala z dejavniki na trgu dela. Središèe za samostojno uèenje je ponujalo možnosti vsem, ki se iz kakršnihkoli razlogov niso mogli ali hoteli izobraževati v okviru formalnih inštitucij. Pionirska knjižnica je v okviru KOŽ še naprej razvijala in nadgrajevala svoj bibliopedagoški program, ki je bil kot poslanstvo zasnovan že v prvih letih njenega delovanja. Mladostniški oddelek, namenjen mladim do 20. leta starosti, je bil deset let po združitvi ukinjen.

Raziskave takratne vodje PK Silve Novljan so opozorile, da prostorske in kadrovske možnosti niso zadostovale, da bi knjižnica lahko uredila za mladostnika oddelek, kjer bi lahko uresnièeval svoje potrebe po izobraževanju, informiranju, aktivnem raznolikem preživljanju prostega èasa in druženju. Anketa je pokazala, da so si mladostniki želeli v oddelke za odrasle, ne za otroke. Znotraj teh pa so prièakovali primeren odnos in obravnavanje skladno z njihovimi potrebami in željami. Upravljanje treh oddelkov za raznolike oblike storitev ter svetovalno delo knjižnièarjev še za otroke in odrasle, je bilo ob razvijanju strokovnosti knjižniènih procesov in storitev v danih zmogljivostih PK nemogoèe kakovostno nadaljevati. Tako je težišèe svoje dejavnosti knjižnica usmerila na delo s predšolskimi in osnovnošolskimi otroki. S sodobnim gradivom, tudi elektronskim, so knjižnièarji PK sledili potrebam te najmlajše populacije in jim približali knjižnico kot prostor, kjer lahko dobijo zanimivo informacijsko gradivo, gradivo za prosti èas in zabavo in pa seveda gradivo, ki nudi umetniško doživljanje. Z uvedbo interneta so se zaèeli otroci tudi dlje zadrževati v knjižnici. Velika pozornost je bila vseskozi namenjena najmlajšim in njihovim staršem s tradicionalnimi urami pravljic in igralnimi urami. Knjižnièarji so si prizadevali približati knjižnico in vzpodbujati interes za branje z organiziranim vodenjem skupin iz vrtcev in šol s predstavitvijo dejavnosti, iskanja gradiva z uporabo raèunalnika z obliko Na knjižni sledi, z opozorili na knjižne razstave, uganke in pogovore ob knjigah. Posebna ponudba, katere zasnovo je pripravila vodja PK Silva Novljan in jo je knjižnica zaèela razvijati leta 1988, je bila artoteka. Teoretièna zasnova organizacije in delovanje artoteke je bila skupaj s praktièno izvedbo, ki je zajemala proces od pridobivanja originalnih likovnih del, njihove knjižniène obdelave, pravil izposoje do promocije, ovrednotena kot specialno znanje in zgleden primer naèrtovanja posebne zbirke in storitev. V PK je bil vzpostavljen Center za mladinsko književnost in knjižnièarstvo. V njegov program je Silva Novljan zapisala, da delo v mladinskih knjižnicah potrebuje novih spodbud, idej, vzorov, ki bodo temeljili na kvaliteti, to pa zagotavlja le strokovnost, temeljeèa na poznavanju razvojnih znaèilnosti in potreb sodobnega otroka in poznavanju knjižniènega gradiva. Center je kmalu postal osrednji slovenski izobraževalni in informacijski center za mladinske knjižnice. Organiziral in izvajal je redna strokovna sreèanja in izobraževanja za knjižnièarje, vzgojitelje, uèitelje, študente ter informiral o mednarodnih dogajanjih in literaturi. Center hrani tudi dragoceni arhiv slovenske in v slovenšèino prevedene mladinske literature in arhiv slovenske mladinske periodike. Je tudi nosilec projektov, ki so republiškega znaèaja – Slovenski knjižni kviz, izbor Moja najljubša knjiga leta, Evropa v šoli, Priporoèilni seznam mladinskih knjig. Pionirska knjižnica je bila1992 leta med soustanovitelji Slovenske sekcije Mednarodne Zveze za mladinsko književnost IBBY, kjer ima ta pomembna sekcija še danes sedež in arhiv. Knjižnièarji PK so prispevali k ugledu KOŽ in knjižnièarstva tudi s èlanstvom v uredništvih slovenskih mladinskih in strokovnih èasopisov, èlani razliènih komisij za podeljevanje letnih književnih nagrad. Veè let so bili soizdajatelji strokovne revije na podroèju mladinske književnosti ''Otrok in knjiga''.

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

Pri uvajanju novosti je PK vodila tudi socialna obèutljivost, ki je zaznala ovire v uveljavljanju dostopnosti knjižniène ponudbe za vse otroke, zato ji je uspelo leta 1987 uveljaviti brezplaèno èlanstvo. Otroke s posebnimi potrebami je z razliènimi akcijami še posebej vabila v knjižnico in jih skušala vkljuèiti v redne storitve, obisk knjižnièarja na domu pa je bila tako kot v MK dejavnost namenjena vsem, ki niso mogli osebno obiskati knjižnice. Prav tako je svoje poslanstvo v okviru KOŽ opravljala Potujoèa knjižnica, ki je širila število krajev ljubljanske regije, ki jih je obiskovala. Vsa leta pred združitvijo je svojo dejavnost opravljala z istim bibliobusom, v okviru KOŽ pa je vozilo zamenjala dvakrat: prviè leta 1982, takoj po združitvi in drugiè leta 2007, ko je bilo novo vozilo konèno opremljeno z informacijsko tehnologijo in je Potujoèa knjižnica lahko ponudila svojim uporabnikom dostop do vseh možnosti in povezav, ki jih nudi raèunalniška tehnologija. V devetdesetih letih se je zaèelo plodno sodelovanje Potujoèe knjižnice s tujimi mobilnimi knjižniènimi sistemi, o èemer pišemo v poglavju o mednarodni dejavnosti KOŽ.

Enota Poljane

Leto 1995 je bilo za knjižnico Poljane prelomno. S stavbo, v kateri gostuje še danes, so bili prenovljeni in na novo opremljeni tudi njeni prostori. Zaživela je kot samostojna enota KOŽ in kot taka dobila izziv, da svoj tradicionalni program nadgradi z novimi ponudbami. Enota Poljane je nastala v okolju, kjer je veliko vzgojnoizobraževalnih ustanov in dom za starejše obèane, tako da so obiskovalci zastopani v vseh starostnih skupinah, predvsem pa študenti, dijaki in osnovnošolci. Knjižnica je kljub poveèanju prostorov še vedno majhna, zato morajo biti knjižnièarji pozorni pri izboru nabavljenega gradiva in opremi prostora. Kvaliteta je zato še veèji imperativ kot sicer. Uporabniki lahko uporabljajo èitalniški del knjižnice kot uèni prostor, za delo lahko uporabljajo javne raèunalnike. Posebnost knjižnice je zbirka Debatnega centra, ki obsega gradivo s podroèja retorike, etike in sodobne družbene misli. Tematski kotièek Samostojni popotnik, ki so ga zasnovali leta 2005 je namenjen ljubiteljem popotništva. Posebna zbirka knjižniènega gradiva je v praktièno pomoè sodobnemu popotniku, a tudi bralcu, ki ga potovanja zanimajo v literarni obliki. Uporabniki tu najdejo turistiène vodnike, potopisno prozo, knjige, ki obravnavajo fenomen potovanja in njegove pojavne oblike, stare in tekoèe številke popotniških in geografskih revij, izbran in komentiran seznam domaèih in tujih popotniških in geografskih revij. Že vrsto let v enoti poteka dejavnost, ki se s Samostojnim popotnikom dopolnjuje: potopisni veèeri, na katerih popotniki predstavljajo svoje izkušnje s potovanj. Ti veèeri so zelo priljubljeni in imajo svojo zvesto publiko. Posebnost enote so razstave njenih èlanov, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z umetniškim ustvarjanjem.

Knji탑nica Poljane

Notranjost Knji탑nice Nove Poljane

Stavba Knji탑nice Nove Poljane

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

Enota Nove Poljane

Knjižnica Otona Županèièa je na Povšetovi ulici v naselju Nove Poljane oktobra 2003 zaèela z novo dejavnostjo. Po programski izvedbi je bil to oddelek Pionirske knjižnice. Ker je prostor majhen in ker je ob odprtju nove enote treba misliti na nove vsebine, usklajene z lokalnim okoljem – v naselju je veliko mladih družin – so se knjižnièarji odloèili, da Nove Poljane razvijejo kot bralnico. Vzpodbujali naj bi predvsem družinsko branje in vzpostavili e-toèko za naselje, ki jo je sofinanciralo Ministrstvo za informacijsko družbo. Enota je dobila ime po naselju, na robu katerega se nahaja. V neposredni bližini sta vrtec in osnovna šola. Družinska bralnica je bila odprta vsak dan od 14.00 do 19.00, ob prisotnosti dežurnega knjižnièarja. Osnovni namen bralnice je bil v spodbujanju bralnih potreb in razvijanju bralnih navad. V ta namen so pripravljali redne prireditve – igralne ure s knjigo, ure pravljic, knjižne èajanke s predstavitvijo otroških knjig odraslim, gost na obisku. Igralne ure s knjigo so pripravljali prostovoljci iz naselja, kar je dajalo prireditvam in vsej enoti svojstven peèat; starši prostovoljci so brali in se igrali z otroki. Program prireditev z naslovom Pravljièna potovanja je stekel v šolskem letu 2005/2006 in se nadaljeval v šolskem letu 2006/2007. Prireditve so potekale na dveh lokacijah, v Pionirski knjižnici in na Novih Poljanah. Druženje z otroki in starši so knjižnièarji zasnovali v Pravljièna potovanja s ciljem, da v enem šolskem letu na zabaven in pouèen naèin razišèejo razliène dežele sveta – najprej celine, nato dežele Evrope in nazadnje še Slovenijo. Projekt je bil zastavljen kot vrsta med seboj dopolnjujoèih se ustvarjalnih in didaktiènih delavnic, ki so bile povezane s knjigo, branjem in knjižnico. S tovrstnimi prireditvami na Novih Poljanah so knjižnièarji poskušali otroke in njihove starše senzibilizirati za veèkulturnost in strpen odnos do drugih narodov in ras. Veèkrat so na obisk povabili tudi tuje državljane, da so predstavili svojo deželo, npr. Mali, Rusijo, Japonsko. Delavnice so bile namenjene družinam (staršem in otrokom od 4. do 9. leta starosti), a so se jih udeleževali tudi starejši šolarji, celo najstniki. Na raèunalniško-medijski in naravoslovni delavnici so poskušali otroke ob zastavljeni temi vzgajati za medije in za uporabo sodobne informacijske tehnologije, ob preprostih poskusih iz naravoslovja pa se posvetiti zabavni znanosti in pouènim knjigam z razliènih strokovnih podroèij. V sklopu likovnih delavnic je potekala tudi delavnica animiranega filma, katere rezultat je bil kratek animirani film z naslovom Pravljièna potovanja. Nastal je s pomoèjo mladih udeležencev razliènih, med seboj povezanih ustvarjalnih delavnic in predstavlja povzetek bibliopedagoškega dela in ustvarjalnih delavnic mentorjev v takratnem prireditvenem prostoru Nove Poljane. Po prenovi leta 2007 je prireditvena dejavnost prenehala, Nove poljane so dobile status knjižnice, ki je imela specifièno oblikovano zbirko, ki pa ni zadovoljila potreb prebivalcev okolice. Zato so sredi leta 2010 oblikovali novo zbirko knjižnega in neknjižnega gradiva, ki naj bi privabila veèje število bralcev.

Enota Kolodvor

Kolodvor, najmlajša enota KOŽ, je zaèela delovati junija 2000 v podhodu ljubljanske železniške postaje. Udejanjila se je ideja, stara veè kot dvajset let. Vodja matiène službe, ki je bila takrat še v domeni DK, Irena Kernel je potrebo po posebni obliki knjižniène dejavnosti v tem okolju zaznala in imela v mislih èitalnico za dijake »vozaèe«, ki bi med èakanjem na svoje avtobuse in vlake v teh prostorih lahko delali domaèe naloge in se uèili, namesto da posedajo po lokalih ali tavajo po mestu. Na žalost so pretekla leta, dokler ni MOL knjižnici konèno ponudila prostor, in je le-ta zopet lahko zaèela razmišljati o primernem programu. Zaèeli so s tremi raèunalniki, nekaj CD-romi, izborom revij in enim zaposlenim informatorjem. V zaèetku obiskovalcev ni bilo veliko, prevladovali so popotniki, ki so poleg Turistièno informacijskega centra iskali dodatne informacije in možnosti uporabe raèunalnika. Po dobri medijski predstavitvi se je obisk zaèel poveèevati, sèasoma se je oblikovala skupina rednih obiskovalcev, veèinoma èlanov KOŽ. Dejavnost je v polni meri zaživela s poveèanjem prostora in preureditvi, uporabnikom je bilo na voljo že sedem raèunalnikov in trideset naslovov revij in èasopisov. Mladi so našli svoj prostor za uèenje in pisanje nalog, vsem uporabnikom so na voljo informacije na info panojih in preko interneta, uporabljajo lahko elektronsko pošto, razlièno gradivo za samostojno uèenje, poslušajo glasbo. Enota v sodelovanju s kulturnimi zavodi pripravlja razstave plakatov, na katerih so le-ti predstavljeni in s tem uporabnike iz drugih krajev informira s ponudbo ljubljanskih gledališè, Kinoteke, festivalov... Gospa Irena Kernel je bila iskreno vesela, ko smo ji pripovedovali o enoti Kolodvor.

Knjižnica Kolodvor

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

Uvajanje posebnih dejavnosti v Knjižnico Otona Županèièa Središèe za mlade Mladostniki predstavljajo posebno skupino uporabnikov splošne knjižnice. Leta 1997 so knjižnièarji enote MK zaradi svoje lokacije s širokim zaledjem srednjih šol in fakultet zaèeli razmišljati o posebni ponudbi, ki bi v okviru knjižnice nudila mladim možnosti za delo, preživljanje prostega èasa in pridobivanja uporabnih informacij. V prid naèrtom je govorila statistika - tega leta je bilo v MK 19,48 odstotkov mladostnikov med vsemi aktivnimi èlani – in pa anketa, ki jo je knjižnica izvedla skupaj s študenti bibliotekarstva ljubljanske FF. Rezultati obeh so pokazali, da mladi ne obiskujejo knjižnice samo zaradi obveznosti šolskega programa, delež obveznega branja je bil samo 10 odstotkov, ampak tudi zaradi zadovoljevanja potreb po razvedrilu ter pridobivanju uporabnih informacij. Cilj, ki ga je knjižnica z novimi oblikami dela hotela doseèi, je bil okrepiti vezi med mladostniki in knjižnico ter jih hkrati nauèiti uporabljati jo kot veènamensko ustanovo tudi v odraslem obdobju. Mladostniki morajo prepoznati knjižnico kot okolje, v katerem se lahko izobražujejo tudi izven redne knjižniène dejavnosti izposoje gradiva, poišèejo in izmenjujejo informacije, se udeležujejo ustvarjalnih delavnic, predavanj, okroglih miz in razstav. Mladostniki potrebujejo v knjižnici svoj prostor, kjer so lahko sprošèeni in kjer za njihove potrebe in želje poskrbijo knjižnièarji specialisti. Žal pa takega specialista ves èas delovanja Središèa ni bilo možno zaposliti. Pri oblikovanju servisa za mladostnike se je vodja projekta Simona Resman opirala tudi na izkušnje ameriških in švedskih knjižnic, ki so že v zgodnjih 90. letih spoznale nujnost posebne obravnave mladostnikov v okviru svojih ustanov. Najveèji problem, ki so se ga knjižnièarji bali, je bil prostor, kjer naj bi nova dejavnost zaživela. Neprièakovana in celo idealna rešitev se je pojavila z izselitvijo sosednje trgovine, tako da je s »prebojem« stene Središèe postalo organsko nadaljevanje knjižnice, s posebnim vhodom pa je nudil prostor tudi možnost za dejavnosti, ki so se odvijale izven urnika knjižnice. Poleg osrednjega dela so prostoru dodali tudi manjši loèen del, ki je bil namenjen za intenzivno uèenje in inštrukcije. Oprema je bila zasnovana funkcionalno, tako da se je iz prostora za delo le-ta vsak hip lahko spremenil v prostor, namenjen drugim dejavnostim iz programa Središèa. Zaradi neposredne povezanosti prostorov Središèa in knjižnice ni bilo potrebno postavljati posebne zbirke knjižniènega gradiva. V neposredni bližini je bila dostopna celo prezenèna zbirka, posebej pa so jim ponudili revijalni tisk za mladostnike in najširši izbor informacijskih gradiv. Središèe za mlade je s svojim programom izvajanja uèno informacijske dejavnosti zaživelo takoj po otvoritvi leta 1998, mladi so ga hvaležno obiskovali vse do preselitve v skupno hišo KOŽ leta 2006. Prostor je bil vsak dan zaseden do zadnjega kotièka, mladi so se uèili, pisali domaèe naloge, seminarske in diplomske naloge. Na razpolago so imeli raèunalnike s tiskalnikom in kot smo že omenili, za pomoè pri svojem delu so imeli neposreden dostop do knjižniènega gradiva. V središèu je bila organizirana tudi brezplaèna uèna pomoè, ki so jo izvajali predvsem mladi prostovoljci, saj si mnogo mladih ne more privošèiti

inštruktorjev, knjižnica pa jim je s to ponudbo priskoèila na pomoè in s tem izpolnjevala tudi svojo socialno vlogo. Središèe je postalo tudi info toèka Ljubljanske mreže informacijskih toèk za mlade ''L'MIT'' in izbrana info toèka EURplace26, ki je mednarodni mladinski projekt evropskih mest s poudarkom na gostoljubnosti in zanimivosti za mlade. Mladi so imeli tako hiter, enostaven in kvaliteten dostop do najširšega spektra informacij. KOŽ se je odloèila, da na svojo domaèo spletno stran umesti tudi Stran za mlade, ki je bila razdeljena na tri kljuèna podroèja: izobraževanje, pomoè in prosti èas. Izkazalo se je, da naèin podajanja informacij ne sme biti omejen samo na internet, ampak se še vedno »obnese« klasièen naèin preko info panojev z najrazliènejšimi vrstami informativnega gradiva. Èe je hotela knjižnica èim bolje in kvalitetno informirati mlade uporabnike v Središèu, se je morala nujno povezati z razliènimi ustanovami v svojem okolju, tako vladnimi kot nevladnimi in vso civilno družbo. Tu moramo posebej poudariti takratno sodelovanje z Borzo dela, servisom KOŽ, ki je deloval v DK in jim je posredoval informacije o zaposlovanju mladih. Ko se ozremo na leta delovanja Središèa za mlade, lahko samo ugotovimo, da je knjižnica pravilno zaznala potrebe svojega okolja – mladi so se množièno odzvali in mislimo, da mora posebna dejavnost za mladostnike zaživeti tudi v MKL.

Borza znanja

Informacijski servis Borza znanja deluje v KOŽ od leta 1993. Veliko je znanj, ki niso vkljuèena v institucionalizirane in formalne oblike izobraževanja in veliko je ljudi, ki se iz razliènih vzrokov raje uèi na neformalen naèin. Tako si ljudje raje med druženjem izmenjujejo izkušnje ali pa v bolj ali manj samoiniciativnih interesnih skupinah pridobivajo razlièna znanja. Leta 1971 so v Chichagu ustanovili »The Learning Exchange«, ki je prerasel v uspešno posredovalnico informacij. Po ameriškem zgledu je leta 1992 Andragoški center Republike Slovenije razvil projekt Borza znanja, informacijski center, ki naj bi povezal ponudnike znanja z ljudmi, ki doloèeno znanje išèejo. Projekt je leto dni životaril, dokler se Borza znanja ni preselila v enoto KOŽ, Delavsko knjižnico. Hitro se je izkazalo, da je bila odloèitev pravilna, tako za avtorje projekta kot za knjižnico, ki je prva v Sloveniji videla bodoènost v informacijskem servisu, ki sledi programu permanentnega, neformalnega izobraževanja, spodbujanju razvoja splošne kulture vseživljenjskega uèenja ter izboljšanje kvalitete življenja znotraj uèeèe se družbe. Uporabniki so bili navdušeni, izkušnjam osrednje Borze znanja v Ljubljani so potem sledile še mnoge druge slovenske inštitucije. Slovenci so to obliko uèenja sprejeli. Sistem in mreža Borz znanj Slovenije je edinstven v svetu, je prioritetni projekt Andragoškega centra RS in predstavlja del širše zastavljenega projekta Središèa za pospeševanje samostojnega uèenja. Cilj projekta je širjenje razliènega znanja v najširše plasti prebivalstva po neformalni poti. Program Borze znanja: operativne aktivnosti zbiranja, urejanja in posredovanja podatkov o izobraževalnih potrebah (povpraševanjih in ponudbah znanja ter informacij) uporabnikov,

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

naèrtovanje, realizacija in verifikacija novih informacijskih in promocijskih strategij o dejavnostih Borze znanja, priprava metodoloških instrumentov za kontrolo gibanj ponudbe in povpraševanja razvijanje strokovnega koncepta in organizacije mreže regionalnih informacijskih središè, sodelovanje v konceptualno sorodnih strokovnih projektih znotraj domaèih in tujih izobraževalnih institucij. Borza znanja je informacijsko središèe, v katerem se v posebni bazi zbirajo, urejajo in posredujejo podatki o ljudeh, ki izmenjujejo (išèejo ali ponujajo) razlièna znanja in informacije v razliènih oblikah prostovoljnega in neformalnega združevanja, namenjenega njihovemu izobraževanju. Posredovanje informacij je brezplaèno; profitna dejavnost bi od sodelovanja odvrnila mnogo ljudi, ki se z veseljem obraèajo na Borzo znanja, še zlasti tiste posameznike, ki imajo zelo redka in cenjena znanja, kot so npr. nekatere stare domaèe in umetne obrti, redka strokovna znanja ter najrazliènejše prostoroène dejavnosti, namenjene izboljšanju kvalitete vsakdanjega življenja. Do storitve Borze znanja ljudje dostopajo tako, da jo obišèejo v prostorih Knjižnice Otona Županèièa, preko spleta ali telefona. Tisti, ki se želijo vèlaniti posredujejo informatorju svoje osnovne podatke, s katerimi Borza ravna v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov, hkrati pa izrazijo svoje želje po znanju, informacijah ali spretnostih. Informator v ta namen posreduje ime in telefonsko številko èlanov, ki lahko pomagajo oz. pomoè išèejo. Èe med èlani še ni ponudnikov, ki bi lahko zadovoljili potrebe uporabnikov, jih Borza poizkuša najti. V okviru knjižnice Borza znanja ves èas tesno sodeluje z Borzo dela, Središèem za samostojno uèenje in seveda knjižnico samo. Sodelovanje je vsestransko koristno: Borza znanja predstavlja za obiskovalce knjižnice kot informacijskega centra dodaten vir podatkov, obenem pa se veliko èlanov Borze znanja seznani z njeno aktivnostjo prav z obiskom v knjižnici. V ta namen so organizirane redne predstavitve njenega delovanja in bogate ponudbe gradiva, ki ga potrebujejo pri svojem delu oz. uèenju. Èlani borze imajo v knjižnici rezerviran prostor za razstavljanje svojih izdelkov in prostore, kjer potekajo delavnice, ki niso namenjen samo èlanom - marsikdo tako prviè stopi v prostore knjižnice.

Pisarna Borze znanja

Borza dela

V devetdesetih letih 20. stol. se je v Sloveniji poveèalo število brezposelnih. Ljubljanska regija ni bila izjema, v KOŽ je prihajalo vedno veè uporabnikov, ki so posegali po gradivu s podroèja, ki se je navezovalo na problematiko nezaposlenosti. Knjižnica je uvedla brezplaèno èlanstvo za vse brezposelne, vendar so potrebe uporabnikov in spoznanja knjižnièarjev narekovale veèje korake, ki pa brez povezave z zunanjimi pristojnimi organizacijami ne bi bili mogoèi. Knjižnica je z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje spomladi, leta 1997 našla skupen jezik: knjižnica je videla možnost nove dejavnosti, Zavod pa možnost posredovanja informacij èim širšemu krogu ljudi. Od leta 1993 je v KOŽ že deloval servis Borza znanja in ker so naèrtovalci projekta predvidevali tesno sodelovanje z novim servisom, so ga imenovali Borza dela. Konkretno delo pa ni steklo takoj, saj so bila potrebna še nekatera strokovna spoznanja, ki jih je KOŽ dobila z vkljuèitvijo v projekt Public Development Program leta 1996, katerega namen je bil vzpodbujati informacijsko vlogo splošnih knjižnic. Za slovensko knjižnièarstvo je bil to nov pogled, èeprav so vlogo informacijskega centra izvajali že marsikje, ne da bi se tega zavedali. KOŽ je ob zakljuèku projekta organizirala posvetovanje slovenskih splošnih knjižnic z osrednjo tematiko knjižnice – informacijska središèa. Nova spoznanja so vplivala na kompleksnejši pristop k projektu Borza dela. Jeseni 1997 so se povezale Osrednja knjižnica Celje, Mariborska knjižnica in KOŽ s prijavo skupnega projekta Vzorèni informacijski servisi v treh splošnih knjižnicah. Ministrstvo za kulturo je projekt sprejel, knjižnice pa so se obvezale, da ga v letu in pol izpeljejo in kot vzorènega predstavijo vsem slovenskim splošnim knjižnicam. Delo v KOŽ se je zaèelo z ustanovitvijo projektne skupine v sestavi vodje projekta, knjižnièarja informatorja in dveh delavcev iz javnih del. Pri planiranju dejavnosti so se ozrli po tujih knjižnicah, da bi se lahko uèili iz njihovih izkušenj. Podobnih projektov, zastavljenih v takem obsegu kot je bil v KOŽ, razen v Nemèiji in Avstraliji niso našli. Z upoštevanjem slovenskih razmer so konèno doloèili naslednji obseg delovanja servisa: informacije o dejavnostih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, informacije o Centrih za socialno delo v RS, informacije o agencijah za zaposlovanje, informacije o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti, informacije o naslovih in kontaktnih osebah, na katere se brezposelni lahko še obrnejo po pomoè, npr. Sindikat brezposelnih, brezplaèna pravna pomoè, informacije o literaturi, ki zanima brezposelne in je dostopna v KOŽ, informacije o možnostih dodatnega izobraževanja, osnovno raèunalniško opismenjevanje, svetovanje in spodbujanje pri iskanju zaposlitve, vsakemu uporabniku Borza nameni toliko èasa, kot ga potrebuje. Vloga Borze dela je posredovanje informacij, znanja in pomoè iskalcem zaposlitve pri navezavi stikov z razliènimi institucijami s podroèja zaposlovanja in trga delovne sile.

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

Nikakor pa to ni posredovalnica zaposlitev. Borza dela kot informacijski servis, ki posreduje informacije in svetuje ter motivira, ima nalogo poiskati vse institucije v lokalni skupnosti, katerih ponudba bi lahko bila zanimiva za uporabnike in z njimi navezati stike. Zavod RS za zaposlovanje je bil v tem obdobju in seveda še sedaj ena od najpomembnejših institucij, ki jo iskalec obišèe. V zaèetnem obdobju Borze dela je ZRSZZ sodeloval pri utrjevanju vloge v lokalni skupnosti, v nadaljnjih letih pa je Borza dela postala enakovredni partner. Prednost servisa je bila in je v tem, da so zaposleni v servisu bili najprej aktivni iskalci zaposlitve in se preko javnih del zaposlili na projektu. Na podlagi lastne izkušnje sta se vsebina in naèin dela v letih spreminjala in razvijala ter prilagajala potrebam iskalcev zaposlitve, zakonodaji in trenutni politiki. Vodja Borze se je povezala z vsemi ljubljanskimi ''Job klubi'', predstavila delo servisa in se dogovorila za sodelovanje. Dobre stike ima Borza tudi s sindikatom brezposelnih, klubi iskalcev zaposlitve, Centri za socialno delo in vsemi institucijami, ki jim je Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve podelilo koncesijo za izvajanje dejavnosti, povezane z zaposlovanjem. Združevanje in povezovanje se tu ne zakljuèi – nadaljevalo se je v povezovanje z nevladnimi organizacijami. Osnovno sodelovanja borze s knjižnico poteka v smeri privabljanja brezposelnih v èlanstvo knjižnice in usposabljanja za samostojno uporabljanje knjižniène ponudbe. Predvsem pa približati knjižnico socialno ogroženim skupinam uporabnikov. Knjižnica ponuja bogato zalogo gradiva s tematiko, ki obravnava njihov problem, hkrati pa jim nudi zatoèišèe kulturnega in socialnega okolja kjer lahko posegajo tudi po leposlovju in doživljajo tudi to obliko umetniškega izražanja. Borza se trudi s spodbudami za uèenje, možnostmi za osebni napredek, predvsem pa za spodbujanje samozavesti brezposelnih v smeri samostojnega delovanja. Tesno sodelovanje servisov KOŽ, Borze dela, Borze znanja in Središèa za samostojno uèenje je dodatna ponudba, ki so jo in jo v teh letih iskalci zaposlitve redno in izdatno koristijo. Tako so si in si pridobivajo dodatna znanja in vešèine, da so na trgu dela konkurenèni. Prav tako je potekalo sodelovanje s Središèem za mlade. Mladi so bili obvešèeni o delu Borze s plakatom, na voljo pa so jim bila tudi gradiva, ki so zanimiva za mlade – o prostovoljnem delu, dodatnem izobraževanju, štipendiranju. Zelo odmevna je bila okrogla miza o nezaposlenosti med mladimi v Ljubljani, saj so se takrat prviè sreèali vsi, ki se formalno ali neformalno ukvarjajo s to problematiko. Zaradi vedno veèjega èlanstva so se delavci Borze odloèili tudi za organizacijo tematskih veèerov. Prvega predavanja, konec leta 1998 s temo Vpliv brezposelnosti na psihofizièno stanje nezaposlenega in posredno na njegovo družino se je udeležilo 40 obiskovalcev, veèina èlanov Borze dela. Velika udeležba je pokazala, da ljudje potrebujejo tovrstno ponudbo, zato so v Borzi še istega leta organizirali razgovor in povabili brezposelne z vprašanjem »kje pa vas èevelj žuli«. Z namenom sprotnega reševanja problemov, so povabili tudi strokovnjake z ZRSZZ, s podroèja sociale, psihologije in osebnostnega razvoja. Kasneje je vodja Borze dela razvila lastne izobraževalne delavnice v sklopu Poti do zaposlitve, na podlagi potreb in želja uporabnikov.

Prostor Borze dela deluje na obiskovalce, ki so zaradi razliènih vzrokov nezaposleni oz. so brez izobrazbe ali pa osebnostno odstopajo od ustaljenih normativov, s pozitivno energijo, kjer je svetovalec pripravljen na razgovor in pomoè brez èasovne omejitve. Najpopularnejši informacijski vir za èlane Borze dela je internet. Obiskovalci se vpisujejo na oglasno desko spletne strani ZRSZZ, v spletne strani, ki so namenjene delodajalcem in iskalcem zaposlitve, pregledujejo ponudbe za delo in razpise. Istoèasno in nevede poteka njihovo dodatno izobraževanje, saj se marsikdo prav v Borzi prviè sreèa z možnostmi, ki jih ponuja internet, elektronska pošta in razliène spletne strani. Na razpolago so jim tudi brošure in zloženke, seveda pa se vsak obiskovalec najprej sreèa z informatorjem, ki ga vodi skozi razliène informacijske vire, ki vkljuèujejo tudi ustrezno gradivo, ki ga nudi knjižnica. Poudariti je potrebno posebno vlogo Borze dela KOŽ pri uspešnosti prijavljanja na Nacionalni projekt javnih del. Borza dela je bila koordinator mreže Informacijskih toèk Borze dela v Mariborski knjižnici in Knjižnici Celje. Temu projektu se je kasneje pridružila Knjižnica Velenje. Sodelovala je v razliènih mednarodnih projektih, ki jih je v tem èasu KOŽ izvajala. Posebej pomembna vloga servisa je zaposlovanje sodelavcev preko javnih del, ki so se po izteku javnih del zaposlili v knjižnici. Bolj natanèno, od 1998 do 2005 se je v okviru lokalnih javnih del v KOŽ zvrstilo 34 oseb, izmed katerih se je v knjižnici zaposlilo 14 oseb.

Središèe za samostojno uèenje (SSU)

K razvoju koncepta neformalnega izobraževanja prispevajo razliène ustanove, med njimi se zdijo knjižnice najprimernejši prostor za to obliko izobraževanja, zlasti za samostojno uèenje. Projekt organiziranega samostojnega uèenja je leta 1993 zaèel razvijati Andragoški center Republike Slovenije z namenom vzpostavitve in širjenja samostojnega uèenja v Sloveniji. Poglavitni cilj je bil zagotoviti dobre uène razmere za vse, ki se želijo uèiti samostojno, zato je s tem namenom zaèel razvijati središèa za samostojno uèenje, ustrezno svetovalno pomoè in programe za usposabljanje strokovnih delavcev v teh središèih. »Open Learning« je že v osemdesetih letih 20. stoletja postal glavni trend v razvoju izobraževanja odraslih v Veliki Britaniji. Andragoški center je sledil zgledu, ki je pripomogel, da so tudi pri nas leta 1995 zaèela nastajati središèa, ki delujejo v lokalnih skupnostih in v izobraževalnih organizacijah, namenjena pa so vsem odraslim prebivalcem, ki jim iz kakršnihkoli razlogov tradicionalno uèenje in izobraževanje nista dostopna ali jim ne ustrezata. Nastala je slovenska Mreža središè za samostojno uèenje, kjer ljudje samostojno in brezplaèno utrjujejo in pridobivajo znanje. KOŽ se je odzvala z ustanovitvijo Središèa za samostojno uèenje že v samem zaèetku, leta 2003 pa je celo prevzela organizacijsko vodenje in koordinacijo Mreže SSU. Posamezna središèa spremljajo dejavnost organiziranega samostojnega uèenja po zastavljeni

Borza dela

Središèe za samostojno uèenje (SSU)

Uène celice Središèa za samostojno uèenje

metodologiji Andragoškega centra RS. Sprva so obseg svojega dela (podatke o udeležencih, gradivu za samostojno uèenje, opravljenih urah samostojnega uèenja…) spremljala na papirju ali v razliènih programskih orodjih, po desetih letih dejavnosti pa je Andragoški center RS v sodelovanju s KOŽ in podjetjem IT Niansis razvil spletno aplikacijo za spremljanje delovanja Mreže SSU. Pomen te spletne aplikacije je v preseganju lokalne, regijske in celo državne ravni. Pregled dosežkov in delovanja v neformalnem izobraževanju v tolikšnem obsegu je bogat prispevek k vsem analizam in statistikam, na podroèju uèenja, kjer se Slovenija enakovredno meri z drugimi državami EU. Delo SSU v KOŽ, ki se sedaj nadaljuje v okviru MKL, je tako pomemben prispevek k razvoju organiziranega samostojnega uèenja v slovenskem prostoru. Svoj prvi prostor v Knjižnici Otona Županèièa je SSU dobilo leta 1996 na Novih Poljanah. Dejavnost zaradi odmaknjenosti ni zaživela, razvila se je šele v okolju Delavske knjižnice, s katero se je leta 2003 preselilo v nove prostore na Kersnikovo 2. Na novo lokacijo sta se preselili tudi obe Borzi, že tako dobro sodelovanje med servisi je bilo sedaj tudi fizièno neomejeno. Zanimanje ljudi za ponudbe servisa se je takoj poveèalo, Središèe je zaèelo dobivati svoje zveste udeležence, ki so mu s svojim »pridnim delom« že po dveh letih delovanja prinesli šesto mesto v merjenju uspešnosti v slovenski Mreži SSU, v kateri je takrat delovalo 34 središè. Sodelovanje knjižnice in Središèa se je tako kot v primeru vseh ostalih servisov KOŽ izkazalo obojestransko koristno. Uèno gradivo, ki ga ponuja SSU je prilagojeno samostojnemu delu v obliki CD, DVD, priroènikov, uèbenikov s podporo multimedijskih raèunalnikov ter avdio in video predvajalnikov, udeležencem pa so na voljo tudi razlièni leksikoni, slovarji in drugi uèni pripomoèki. Leta 2007 je Središèe obogatilo svojo ponudbo z zbirko pripravljalnega gradiva in primeri testov za izpite iz anglešèine, ki jo je med drugim gradivom KOŽ podaril British Council Slovenija, ki deluje na podroèju izobraževanja, kulture in znanosti ter spodbuja stike med Slovenijo in Veliko Britanijo ter Severno Irsko. Pri izbiri uènih materialov in naèina uèenja udeležencem pomoè nudijo strokovno usposobljeni svetovalci, ki se za svoje delo usposabljajo na temeljnih seminarjih za delo v središèih, ki jih organizira Andragoški center RS. Vso to ponudbo lahko udeleženci v SSU zaradi organske povezanosti s knjižnico nadgradijo tudi s knjižniènim gradivom ali poišèejo pomoè knjižnièarjev informatorjev. Ljudje, ki so prvotno vstopili v knjižnico z namenom neformalnega izobraževanja v Središèu, postopoma spoznavajo okolje in delovanje knjižnice, ki ravno tako lahko zadovolji njihove potrebe po izobraževanju, hkrati pa tudi njihove kulturne in sprostitvene potrebe. V veèini postanejo tudi redni èlani knjižnice. Poleg uèenja tujih jezikov je najpogostejša želja starejših udeležencev, da bi se nauèili uporabljati raèunalnik. Poleg individualnega pouka s strokovno pomoèjo svetovalca in mentorja, SSU ponuja tudi redne teèaje raèunalništva in tako pomaga knjižnièarjem pri raèunalniškem opismenjevanju uporabnikov. Leta 2006 je SSU prejelo bronasto nacionalno priznanje Jabolko kakovosti, ki je namenjeno najboljšim zakljuèenim projektom v programu Vseživljenjsko uèenje. Nosilka nagrajenega projekta Novi pristopi v fleksibilnem uèenju za 3. tisoèletje je bila KOŽ, koordinirali pa sta ga svetovalki SSU. V projekt je bilo vkljuèenih dvanajst svetovalcev, informatorjev in vodij Središè za samostojno uèenje iz enajstih izobraževalnih organizacij iz vse Slovenije.

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

Udeležili so se strokovne izmenjave v Veliki Britaniji, kjer so pridobili veliko novega znanja, idej in izkušenj pri vodenju in organiziranju uènih centrov, spoznali so angleške pristope ter primerjali metode dela.

Mednarodna dejavnost Knjižnice Otona Županèièa

Mednarodna dejavnost se je v KOŽ razširila v devetdesetih letih. Med enotami je bila zelo aktivna Potujoèa knjižnica. Svojo dejavnost so predstavili na sreèanju potujoèih knjižnic na Danskem, Nizozemskem in v Veliki Britaniji, na konferenci IFLA v Turèiji, na konferenci evropskega knjižnièarskega projekta South - East v Grèiji. Poleg tega je bila vodja Potujoèe knjižnice Nika Pugelj tudi èlanica Okrogle mize za Potujoèe knjižnice pri IFLI. V Pionirski knjižnici je našla svoje prostore Slovenska sekcija Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY), ki aktivno sodeluje na strokovnih sreèanjih, pri nominacijah za IBBY nagrade in v okviru mednarodnega dneva knjig za otroke. Èlanstvo v tej organizaciji omogoèa promocijo slovenske mladinske literature, ilustracije in prevajalstva v mednarodnem prostoru. V projekte Evropske skupnosti se je KOŽ vkljuèila leta 1996. Takrat je kot nacionalni koordinator za Slovenijo sodelovala v projektu Public Library Development Project. Pri projektu 5. okvirnega programa PubliCA je poleg nacionalne koordinacije kot eden od evropskih ''centrov odliènosti'' KOŽ organizirala enotedensko izobraževanje za knjižnièarje. V projektu PULMAN je bila knjižnica èlanica izvršnega odbora in je v njem zastopala interese Vzhodne Evrope. KOŽ je bila odgovorna tudi za izdelavo elektronskega priroènika na temo socialne vloge splošnih knjižnic. V letih 2004 – 2006 je KOŽ sodelovala kot partner v projektu Public Libraries in the Learning Society (PuLLS), katerega cilji so bili oblikovanje modela središè za odprto uèenje za odrasle uporabnike v splošnih knjižnicah po Evropi. Knjižnica je bila zadolžena za oblikovanje gradiv, ki so potrebna za izvedbo usposabljanja uporabnikov. V letih 2005 – 2006 je KOŽ kot pridruženi partner švedskim, danskim in španskim splošnim knjižnicam sodelovala v projektu Training of Library Users in a New Europe (TUNE) s ciljem oblikovanja modela uèinkovitega izobraževanja in usposabljanja uporabnikov. Za vse štiri sodelujoèe države je KOŽ organizirala skupno sreèanje, projekt pa je širši javnosti predstavila leta 2006 v okviru letne konference IFLA v Oslu.

KOŽ kot matièna in osrednja obmoèna knjižnica

Naloge matiène službe je pred združitvijo za obmoèje obèine Center opravljala Delavska knjižnica, o èemer smo že pisali v poglavju o njenem povojnem razvoju. Po združitvi so te naloge prešle na KOŽ, ki jih je izvajala za obmoèje vseh petih ljubljanskih obèin. Matièno službo je vse do upokojitve vodila Irena Kernel. Novi Zakon o knjižnièarstvu iz leta 1982, je dokonèno definiral naloge matiènosti, ki so bile v Zakonu iz leta 1961 ravno za splošnoizobraževalne knjižnice nedoreèene. KOŽ kot matièna knjižnica je nadaljevala z nalogami strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja delavcev v knjižnicah svojega obmoèja, vodenja razvida knjižnic in usmerjanja knjižniènega gradiva, ki so ga splošnoizobraževalne knjižnice izloèale. V devetdesetih letih 20. stol. je bila dejavnost knjižnice povezana z velikimi razvojnimi spremembami tako na družbeni kot tehnološki ravni. Funkcija matiène službe je bila še intenzivneje usmerjena v skrb za strokovnost knjižniènega dela in razvoj knjižniène dejavnosti, zaèele pa so se pojavljati tudi nove dimenzije: skrb za promocijo knjižnice in stike z javnostmi. Z zakonom o knjižnièarstvu iz leta 2001 je bila matiènost ukinjena, uzakonjene pa so bile nove naloge obmoènosti. Ministrstvo za kulturo je leta 2003 v soglasju z ustanoviteljem Mestno obèino Ljubljana imenovalo KOŽ za osrednjo obmoèno knjižnico osrednjeslovenske regije, ki poleg MOL obsega še Domžale, Grosuplje, Kamnik, Vrhniko, Cerknico, Litijo in Logatec. S tem imenovanjem je prevzela obveznosti iz Pravilnika o osrednjih obmoènih knjižnicah. Štiri glavne naloge teh specialnih aktivnosti so : zagotavljane poveèanega in zahtevnejšega izbora knjižniènega gradiva in informacij, strokovna pomoè knjižnicam s svojega obmoèja, ki zajema tudi sodelovanje pri naèrtovanju razvoja informacijskega sistema, koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva, usmerjanje izloèenega knjižniènega gradiva s svojega obmoèja.

Mediateka v KOŽ

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

Razvojni oddelek Knjižnice Otona Županèièa Razvojni oddelek KOŽ je bil ustanovljen leta 2004, njegov nastanek so narekovale spremembe v delovanju matiène službe. Razvojni oddelek (RO) je strokovna služba, ki je skrbela za razvoj knjižniènih storitev v KOŽ, koordinirala in izvajala naloge obmoènosti za osrednjeslovensko regijo, spremljala in izvajala prijave na slovenske in tuje razpise, koordinirala in vodila slovenske in mednarodne projekte, spremljala razvoj bibliotekarske stroke, vzpodbujala publicistièno in predavateljsko dejavnost. RO je bil svetovalna strokovna služba direktorici knjižnice in knjižnicam osrednjeslovenske regije. Oddelek je v letu 2005 izdelal kljuène dokumente knjižnice, koordiniral razpravo o temeljnih strokovnih vprašanjih zasnove nove knjižnice v skupni hiši na Kersnikovi 2, v istem letu je vodil tudi izvajanje mednarodnih projektov v katere je bila vkljuèena KOŽ - TUNE in PuLLS. Pred selitvijo v skupno hišo, v zaèetku leta 2006, je bila s sodelovanjem RO oblikovana vizija novega oddelka KOŽ Mediateke. Oddelek je pripravil program izobraževanja in usposabljanja knjižnièarjev in usposabljanja uporabnikov knjižnice in bil urednik portala KOŽ. Razvojni oddelek je pokrival tri podroèja: službo za obdelavo podatkov (hkrati z nalogami službe za stike z javnostjo), naloge osrednje obmoène knjižnice, raèunalniški center. Raèunalniški center je skrbel za vpeljavo potrebnih rešitev informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) na lokalnem in regionalnem nivoju. Na republiškem nivoju je sodeloval s skupino sistemskih administratorjev osrednjih obmoènih knjižnic kot tudi pri zasnovi regijskega spletnega portala KAMRA.

Vodenje Knjižnice Otona Županèièa

Konec leta 2005, tik pred selitvijo KOŽ v skupno hišo, se je upokojila dolgoletna direktorica knjižnice Damijana Hainz, ki je knjižnico vodila 24 let. Omenili smo že njene predhodnike, ki so vodili knjižnice pred združitvijo in ugotavljali, kako je pot direktorjev tesno prepletena s potmi razvoja knjižnic, kako so razvoj s svojim vodenjem pospeševali, kakšen je bil njihov prispevek za stroko in kako so se odzivali na pobude lokalnega okolja. Damijana Hainz ob imenovanju za direktorico ni prišla iz knjižnièarskih vrst, zato je potrebovala dobro strokovno pomoè. Uèinkovito podporo na podroèju strokovnega dela je našla v vodji matiène službe Ireni Kernel, s svojo pravniško izobrazbo in knjižnièarskimi izkušnjami pa je tim dopolnil Ivo Pintariè, ki je z združitvijo postal namestnik direktorice. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja direktorji v samoupravnem sistemu niso imeli pooblastil odloèanja v tolikšni meri, kot so jo postopoma dobivali ob spremembi družbenega

sistema. Za Damijano Hainz je bilo vodenje, ne glede na pooblastila, vedno pogojeno s skrbjo za harmonizacijo in razvoj knjižnice. Pomembno vlogo pri njenem delu so imeli redni strokovni kolegiji, kjer je s svojimi podrejenimi reševala probleme, koordinirala in usmerjala delo vseh enot in oddelkov, ki jih je tudi osebno redno obiskovala. Damijana Hainz je vedela, kako pomembna je njena vloga predstavljanja knjižnice v lokalni skupnosti ter v politiènih in strokovnih organizacijah na mestnem in državnem nivoju. Svoja številna poznanstva je znala, tako kot Avgust Vižintin, izkoristiti v prid knjižnice, v njenem veènem boju za finanèna sredstva in dodatne prostore, kar je bil predpogoj za razvoj dejavnosti. Da je knjižnica pridobila že dolgo naèrtovane prostore za izvajanje posebnih dejavnosti na Kolodvoru in Novih Poljanah je bila izkljuèna zasluga direktorice. Nikoli ni odrekala sredstev za izobraževanje knjižnièarjev, vedno je podpirala inovativnost in projekte, ki so jih snovali njeni sodelavci. Posebno je bila naklonjena razvijanju mednarodne dejavnosti knjižnice, sledenju novim tehnologijam in medijem, ki so zaznamovali devetdeseta leta 20.stol. Knjižnice so prešle na raèunalniško poslovanje, vkljuèile so se v sistem COBISS in Damijana Hainz je bila leta 1993 pooblašèena za komunikacijo med knjižnicami Ljubljane in IZUM. Rezultat njenega posluha za potrebe lokalne skupnosti je bil odziv na razvijanje novih dejavnosti v obliki servisov Borze dela, Borze znanja, Središèa za samostojno uèenje, kar je bila takrat edinstvena ponudba v slovenskem knjižniènem prostoru. Damijana Hainz je zadnja leta svojega vodenja vso energijo usmerila v uresnièitev dolgoletnih naèrtov za pridobitev hiše osrednje ljubljanske knjižnice. Nalogo je skupaj s svojimi sodelavci izpeljala do uspešnega konca in s tem ustvarila nove temelje za nadaljnji razvoj knjižnice. Leta 2001 je za dosežke na podroèju ljubljanskega knjižnièarstva prejela nagrado glavnega mesta Ljubljane. Za njene dosežke na podroèju bibliotekarske stroke jo je le-ta nagradila z najvišjim državnim priznanjem, Èopovo diplomo. Delo je prepustila novi direktorici Vilenki Jakac Bizjak, ki jo je Svet zavoda soglasno potrdil na svoji seji 30. novembra 2005. Prevzela je nalogo vodenja v sledenju in nadgrajevanju smernic, ki so bile zamišljene v strategiji in viziji KOŽ v skupni hiši, Hiši novih izzivov.

Direktorica KOŽ županji predaja podpise podpore za rešitev prostorske stiske, èlanek v èasniku Dnevnik

Prizadevanja za novo zgradbo, èlanek v èasniku Delo

V. 2006-2008 HIŠA NOVIH IZZIVOV Leto 2006 je zapisano v zgodovino KOŽ kot leto intenzivnega timskega dela. Bilo je to leto selitve v skupne prostore na Kersnikovi 2, nekdanjo blagovnico Supermarket, v samem centru Ljubljane. Knjižnièarji KOŽ so neokrnjeno izvajali svoj uteèeni knjižnièni program na vseh šestih lokacijah v mestu, obenem pa se v razliènih delovnih skupinah intenzivno pripravljali na selitev v skupne prostore. Vizija nove stavbe za osrednjo ljubljansko splošno knjižnico sega že v šestdeseta leta 20. stoletja, ko so tedanji knjižnièarji dobili pri pristojnih mestnih organizacijah soglasje najprej za lokacijo v Knafljevem prehodu, nato pa za prostore v sklopu Cankarjevega doma. Naèrti se žal nikoli niso uresnièili, vprašanje skupne stavbe je zamrlo za dolga leta, dokler se leta 2004 ni pojavilo z vso intenzivnostjo. Prostorske razmere treh enot KOŽ so bile nevzdržne – DK se je morala umakniti iz poplavljenih prostorov v Delavskem domu, prostori MK so bili z denacionalizacijo vrnjeni lastnikom, v istih težavah je bila PK. Knjižnièarji so v podporo rešitve katastrofalne situacije v kateri se je znašla njihova knjižnica, izvedli akcijo pobiranja podpisov v enotah in na spletni strani. Podpise so na dan pred slovenskim kulturnim praznikom izroèili županji. Dogodek je bil medijsko odmeven, poroèanje novinarjev je bilo knjižnici zelo naklonjeno. Èlani Sveta KOŽ so na svoji seji februarja 2005 oblikovali javno protestno izjavo, v kateri so izrazili nestrinjanje s podcenjevalnim odnosom pristojnih do reševanja prostorske stiske knjižnice in s tem do kulturnih, informacijskih in izobraževalnih potreb prebivalcev slovenskega glavnega mesta. Po veè kot enoletnem dogovarjanju je bila 23. decembra 2005 na Magistratu sklenjena pogodba o prenovi prostorov stavbe bivše veleblagovnice Supermarket za potrebe Knjižnice Otona Županèièa. Podpisali so jo: lastnika prostorov družina Gregorc in trgovska hiša Mercator, ki je z donacijo zagotovila prenovo ter ustanoviteljica KOŽ, Mestna obèina Ljubljana. Na novi, skupni lokaciji naj bi povezale in prepletle svojo bogato preteklost štiri enote Knjižnice Otona Županèièa: Mestna, Delavska, Pionirska in Potujoèa knjižnica v sodobno knjižnico, ki bo stièišèe potreb lokalne skupnosti. Vzporedno z dogodki, ki so pripeljali do podpisa pogodbe so knjižnièarji leta 2004 izdelali dokument z naslovom Hiša novih izzivov, kjer so zabeleženi: Strateški naèrt delovanja KOŽ 2004 – 2007, KOŽ – osrednja obmoèna knjižnica ljubljanske regije, projektna naloga ''Na poti do sodobne knjižnice'', ''S sodobno knjižnico na pot'' - problematika Potujoèe knjižnice, ki je zaradi posebnega pomena v mreži splošnih knjižnic ljubljanske regije zahtevala pogoje, ki bi ji omogoèili novo, sodobno delovanje. Knjižnièarji so pravilno razumeli svojo vlogo pri pogajanjih za skupno hišo. V razvojni dokument je bila vkljuèena projektna naloga, ki jasno opredeljuje pogoje, ki jih morajo novi

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

prostori nuditi za izvajanje zastavljenega programa knjižniène dejavnosti. V proces žal niso mogli vkljuèiti strokovnjakov: arhitekta, gradbenikov, oblikovalcev…, da bi skupaj preprièali lokalne politike o upravièenosti tudi veèje investicije v korist prihodnosti lokalne skupnosti. Omenjena projektna naloga je temeljila na konceptu hibridne knjižnice, ki omogoèa možnost dostopa vsem prebivalcem do vseh publiciranih informacij, ne glede na to, ali so shranjene na tradicionalnih ali digitalnih medijih. Zasnova nove knjižnice je morala upoštevati, spremljati in razvijati nove težnje in usmeritve v sodobnem knjižnièarstvu: pojav vedno novih vrst gradiva pojav digitalnih vsebin; dostopne e-vsebine, avdio-video vsebine na zahtevo spremljanje razvoja in uvedbo naprednih IKT središèno vlogo knjižnice kot informacijskega centra – Portal lokalne skupnosti sodelovanje z drugimi kulturnimi ustanovami na lokalnem nivoju ustanavljanje servisov za uporabnike zagotavljanje enakih možnosti za uporabnike s posebnimi potrebami uveljavitev knjižnice kot nosilke vseživljenjskega uèenja uporabo knjižnice kot prostora za preživljanje prostega èasa, za zabavo in druženje Projektna naloga je definirala zahteve, ki konkretizirajo te smernice. Investitorju in arhitektu je posredovala podatke o standardih lokacije in stavbe, o nameravani multimedijski postavitvi gradiva, o poteku informacijskega dela z uporabniki, o poteku izposoje in vraèanju gradiva, o posebnih knjižniènih dejavnostih, o servisih, o internem knjižnièarskem delu ter kakšna oprema je najprimernejša za uporabnike in zaposlene. Prenova prostorov na Kersnikovi 2, je potekala v okviru finanène podpore ustanovitelja in donacije trgovskega podjetja Mercator, ki sta bili žal prešibki za uresnièitev vseh zahtev projektne naloge knjižnièarjev. Gradbena dela pa so bila presenetljivo izvedena hitro in brez zapletov, od maja do decembra 2006. Kot smo že povedali, so isto leto potekale selitvene priprave in akcije v razliène delovne skupine organiziranih knjižnièarjev. Potrebno je bilo pripraviti naèrt za združitev treh knjižnic, iz treh fondov knjižniènega gradiva oblikovati samo enega, na novo organizirati podroèje dela z uporabniki, zasnovati nov oddelek Mediateko, natanèno premisliti vrstni red selitev iz petih ljubljanskih lokacij, pripraviti finanèni naèrt selitve…Velika skrb je bila namenjena obvešèanju uporabnikov in širše javnosti, promociji in sodelovanju z mediji in seveda sodelovanju z lokalno oblastjo. Selitev vseh štirih enot ter ONO, Razvojnega oddelka, Uprave in Upravno-tehniènih služb je bila konèana 15. decembra 2006. Po dolgoletnih prizadevanjih je bil konèno, pa èeprav ne v celoti, dosežen cilj v namensko prenovljenih prostorih v velikost skoraj 6000 m2. 21. decembra 2006 so knjižnièarji s programom prireditev za otroke, mladino in odrasle novo knjižnico slovesno odprli obiskovalcem. S pridobitvijo novih prostorov za svojo dejavnost je sedaj knjižnica lahko zaèela uresnièevati zastavljene naloge, cilje in vizijo, ki so bili zapisani v že omenjenem strateškem

dokumentu za leta 2004-2007. Na eni strani je lahko razvijala in krepila vlogo in funkcije osrednje obmoène knjižnice, na lokalni ravni pa nadaljnjo krepitev vloge metropolitanske knjižnice, torej najveèje knjižnice glavnega mesta. Lahko je razširila storitve in ponudbo dostopnosti knjižniènega gradiva za vse prebivalce glavnega mesta s tujimi priseljenci in zaèasno živeèimi, kot za razliène etniène skupine in narodne manjšine, ki živijo na obmoèju regije. Poveèane so bile tudi možnosti razvijanja knjižniènih ter komunikacijskih in informacijskih storitev, z namenom vse veèje avtomatizacije in informatizacije dejavnosti za uporabnike in zaposlene. Knjižnica je lahko nadaljevala uresnièevanje cilja, da na strokovni ravni doseže stopnjo razvoja najbolj uspešnih evropskih splošnih knjižnic, na lokalni ravni pa krepitev vloge pomembnega dejavnika pri razširjanju kulturnih, izobraževalnih, informacijskih in socialnih dobrin. Glede na poudarjene potrebe po komunikaciji lahko dodamo še eno vlogo, ki jo je nova knjižnica lahko zaèela uresnièevati v veèjem in kvalitetnejšem obsegu: knjižnice kot komunikacijskega središèa, pa naj gre za tehnološko, informacijsko vozlišèe ali pa samo za prijeten, odprt prostor, kjer se ljudje radi sreèujejo. In ne nazadnje, knjižnica je zaèela dosegati vedno veèjo prepoznavnost v okolju, v katerem deluje. V novi stavbi je knjižnica pridobila spodobno površino prostorov, namenjenih normalnemu opravljanju internega strokovnega dela. Posebna enota teh delovnih prostorov je bila zaradi specifiènosti in obsega dela namenjena Oddelku za nabavo in obdelavo gradiva, prav tako za komunikacijsko in raèunalniško opremo. Svoje prostore sta dobila tudi dokonèno oblikovani Razvojni oddelek in služba za izvajanje nalog obmoènosti. Tudi ovijalnica in manjša knjigoveznica nista bili veè loèeni od knjižnice. Potujoèa knjižnica je dobila v hiši svoje skladišèe, delovne prostore in v dvorišènem delu celo garažo za svoje vozilo. Knjižnièarji informatorji in izposojevalci so dobili prostore za interno delo, ki pa so zaradi vedno veèjega obsega in zahtevnosti tega dela žal kmalu postali premajhni. Tudi številne dejavnosti, ki jih izvaja knjižnica, so potrebovale svoje interne prostore – Center za mladinsko književnost in knjižnièarstvo, IBBY, promocija branja, koordinacija Mreže središè za samostojno uèenje... V javnem delu, ki je najpomembnejši za zadovoljevanje kulturnih, informacijskih izobraževalnih in socialnih potreb uporabnikov so novi, veèji in z vso sodobno tehnièno podprtostjo opremljeni prostori nudili knjižnièarjem možnosti bolj kvalitetnega in intenzivnejšega dela z uporabniki. Oddelki so bili zasnovani po namenu na otroški oddelek in odrasli del, ki je po vsebini dobil tri, po nadstropjih loèene oddelke – oddelek za leposlovje, strokovni oddelek in mediateko. Knjižnièarji so se že pri naèrtovanju novega koncepta hibridne knjižnice odloèili za multimedijsko postavitev gradiva, kar pomeni, da so opustili delitev po medijih. Hoteli so ustreèi uporabnikom, da lahko pri vsaki strokovni skupini knjižniène zbirke posežejo hkrati po tiskanem gradivu in avdio-vizualnem gradivu, ki ga omogoèa sodobna tehnologija in tako na enem mestu dobijo informacijo v celovitejšem obsegu. Knjižnièarji informatorji so se zaèeli pri svojem delu poèasi specializirati za delo na posameznih oddelkih, saj brez tega ob vedno veèji ponudbi knjižnice in vedno zahtevnejšemu delu z uporabniki, ne bi mogli veè zagotavljati kvalitetnega izvajanja svojih nalog. Poleg tega se je njihova dejavnost razširila tudi na permanentno izobraževanje uporabnikov za uèinkovito uporabo knjižnice in njenih virov. Z novimi razsežnostmi knjižniènih prostorov in ponudbe so dobili veèji pomen tudi vodeni ogledi organiziranih skupin.

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

Z veènamensko dvorano je knjižnica pridobila ustrezne prostore za prireditveno dejavnost, tako da je moèno naraslo število prireditev z odmevno udeležbo èlanov in neèlanov knjižnice. V dvorani potekajo tudi strokovna predavanja in sreèanja, namenjena internemu ali širše zastavljenemu izobraževanju knjižnièarjev. Tudi v novi raèunalniški uèilnici potekajo redni raèunalniški teèaji za zaposlene in uporabnike knjižnice. Veèja površina ponuja tudi veè možnosti za razstavno dejavnost, posebno tudi v vitrinah, namešèenih med knjižnimi policami. Iz kotièkov so se v lastne prostore preselili tudi servisi, SSU je dobilo celo samostojne raèunalniške celice za mirno delo svojih èlanov. Poleg posebnega prostora, namenjenega javni uporabi raèunalnikov so le-ti razporejeni po vseh oddelkih, uporabniki pa razpolagajo tudi s samopostrežnimi multifunkcijskimi napravami za tiskanje in fotokopiranje. Pomembna pridobitev za knjižnico je bila Mediateka. Oddelek so knjižnièarji pod vodstvom Razvojnega oddelka naèrtovali v okviru novega koncepta knjižnice že pred selitvijo v skupno hišo in predstavlja posebno ponudbo, ki jo knjižnica nudi svojim uporabnikom. Združuje podroèje glasbe, filma, gledališèa in plesnih umetnosti. Poseben poudarek je na bogati zbirki glasbenih zgošèenk in filmskih DVD, obsega pa tudi knjižno zbirko omenjenih podroèij. Prostor, namenoma opremljen skrajno fleksibilno, omogoèa hitro transformacijo iz knjižnice v veènamensko dvorano, kjer se lahko s koncerti predstavijo predvsem mladi neuveljavljeni izvajalci ali pa si uporabniki lahko ogledajo izobraževalne projekcije filmov iz oddelène zbirke in se udeležujejo predavanj in delavnic s podroèja glasbe in filma. V Mediateki je tudi posebna multimedijska soba, namensko opremljena z LCD zaslonom in surround sistemom 5.1, ki je hkrati tudi mini galerija za tematske razstave. S posebno zbirko kakovostnih stripov slovenskih in tujih avtorjev, ki je bila zasnovana že leta 1998 v Središèu za mlade v enoti Mestna knjižnica in je od leta 2006 umešèena v novi oddelek Mediateka želi KOŽ ustreèi mladim ljubiteljem stripa. Z brezplaènimi delavnicami, okroglimi mizami s stripovskimi avtorji, vkljuèevanjem v mednarodne projekte, izdajo zbornika mladih avtorjev, razstavami in s skoraj 1000 naslovi slovenskih in tujih avtorjev, se je stripoteka izkazala kot priljubljen knjižnièni kotièek ter odlièna odskoèna deska tako do »resnejše« literature kot do spoznavanja tujih jezikov in likovne umetnosti. S svojo bogato zbirko in tradicijo uvršèanja stripovske umetnosti ob bok knjižnim klasikom je stripoteka KOŽ v svetu knjižnic prej svetla izjema kot pravilo, s svojo dejavnostjo pa je uveljavila elemente Knjižnice 2.0: odprtost, povezovanje in lastno udeležbo uporabnikov. Posebna pridobitev v novih prostorih KOŽ je Županèièeva spominska soba, ki je plod sodelovanja KOŽ in ljubljanskega Mestnega muzeja. Muzej je opremil dva prostora s pohištvom in osebnimi predmeti pesnika, èigar ime nosi knjižnica. Slovesni otvoritvi januarja 2008 je sledilo redno vodeno vodstvo organiziranih skupin v okviru predstavitve knjižnice, ki ga obèasno opravlja kustosinja muzeja, redno pa informatorji knjižnice. Leto 2007 je bilo edino leto, ko je KOŽ kot samostojna knjižnica opravljala svojo dejavnost, sedaj v petih enotah: v novi stavbi enota Centralna knjižnica, enota Poljane, enota Kolodvor, enota Nove Poljane in enota Potujoèa knjižnica. Že junija 2008 je Knjižnica Otona Županèièa postala enota MKL, v katero so se združile vse ljubljanske splošne knjižnice in Slovanska knjižnica. Barbara Škerl, informatorka, MKL, Knjižnica Otona Županèièa

Protestna izjava èlanov sveta Knjižnice Otona Županèièa v reviji Ampak (Februar 2005)

Podpis pogodbe za novo stavbo KOŽ, èlanek v èasniku Delo (December 2005)

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

LITERATURA IN VIRI: -

100

Analiza pogojev za združitev Delavske, Mestne in Pionirske knjižnice v Ljubljani v enovito organizacijo združenega dela. (1977). Arhiv KOŽ. Apolon. Interno glasilo Knjižnice Otona Županèièa (2001). Posebna številka. Ljubljana: Knjižnica Otona Županèièa. Berèiè, Branko (2000). O knjigah in knjižnièarstvu : razvojne študije in analize. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Bohanec, Franèek (1998). Po petdesetih letih. V T. Pogaèar (Ur.), Pionirji smo tudi mi – knjižnièarji. Izbor prispevkov knjižnièarjev Pionirske knjižnice v Ljubljani (str. 12-14) Ljubljana: Knjižnica Otona Županèièa, enota Pionirska knjižnica. Delavec, 10. 7. 1926, št. 14 Hiša novih izzivov (2004). Ljubljana: Knjižnica Otona Županèièa. Imenik knjig javne ljudske knjižnice »Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj v Ljubljani« (1914). Ljubljana: Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj. Imenik knjig javne ljudske knjižnice »Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj v Ljubljani» (1916). Ljubljana: Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj Imenik knjig javne ljudske knjižnice »Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj v Ljubljani« (1918). Ljubljana: Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj Imenik knjig javne ljudske knjižnice »Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj v Ljubljani«: dopolnilo k IV. imeniku (1921). Ljubljana: Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj Imenik knjig javne ljudske knjižnice »Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj v Ljubljani«: II. dopolnilo k IV. imeniku (1924). Ljubljana: Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj Imenik knjig Šentjakobske knjižnice v Ljubljani: slovenski in srbohrvatski del (1927). Ljubljana: Šentjakobska knjižnica Imenik knjig Šentjakobske knjižnice v Ljubljani: slovenski, srbohrvatski, èeški, poljski in ruski del (1928). Ljubljana: Šentjakobska knjižnica Imenik knjig Šentjakobske knjižnice v Ljubljani: slovenski, srbohrvatski, èeški, nemški, francoski in angleški dodatek k imeniku iz leta 1928 (1930). Ljubljana: Šentjakobska knjižnica Imenik knjig Šentjakobske knjižnice v Ljubljani: drugi dodatek k imeniku iz l. 1928 (1935). Ljubljana: Šentjakobska knjižnica. Imenik knjig Šentjakobske knjižnice v Ljubljani: tretji dodatek k imeniku iz l. 1928 (1941). Ljubljana: Šentjakobska knjižnica. Informacijsko-komunikacijska tehnologija v splošnih knjižnicah (2010). Priroènik. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Irena Kernel (1982). Knjižnica Poljane. Opis stanja in analiza dejavnosti v letih 1969 do 1981. Arhiv KOŽ. Jutro, 16. 12. 1923, št. 294 Karun, Breda (1999). Borza dela v Knjižnici Otona Županèièa. Knjižnica, 43 (4), 123-133. Kernel, Irena (1966). Knjižnice v socialistiènem periodiènem tisku na Slovenskem do konca I. svet. vojne. Ljubljana: Delavska knjižnica. Kernel, Irena (1972). Osnovni podatki o ljubljanskem obmoèju in razvoj splošnoizobraževalnega knjižnièarstva. Ljubljana: Delavska knjižnica. Kernel, Irena (1973). Razvoj splošnoizobraževalnega knjižnièarstva na ljubljanskem obmoèju. Knjižnica, 17 (1-4), 40-49. Kernel, Irena. Mohar, Mihaela (1978). Skupnost splošnoizobraževalnih knjižnic Ljubljane v letih 1970 do 1977. Ljubljana: Delavska knjižnica. Knjižnica Otona Županèièa (2007). Letno poroèilo 2006. Ljubljana: Knjižnica Otona Županèièa. Kobe, Marjana (1998). Ure pravljic, kje ste? V T. Pogaèar (Ur.), Pionirji smo tudi mi – knjižnièarji. Izbor prispevkov knjižnièarjev Pionirske knjižnice v Ljubljani (str. 22-25) Ljubljana: Knjižnica Otona Županèièa, enota Pionirska knjižnica. Kodriè-Daèiè, Eva (1998). Splošnoizobraževalne knjižnice, javne knjižnice, splošne knjižnice in knjižnice na splošno. Knjižnica 42 (4), 149-163. Lojk, Samo (1988). Razvoj in delovanje Delavske knjižnice v Ljubljani. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Pedagoška akademija.

Mestna knjižnica. Statistièni podatki za leto, 1963, 1964, 1966, 1967, 1986, 1971, 1980. Poroèila o obiskih Mihaele Sepe v letih 1963 in 1967. Poroèila o obiskih Irene Kernel v letih 1972, 1973. Ljubljana: Delavska knjižnica. Arhiv KOŽ. Novljan, Silva (2011). Pionirska knjižnica v letih 1980 do 1990. Tipkopis. Obèinski ljudski odbor Ljubljana Center (1962). Odloèba o doloèitvi obèinske matièna knjižnice. Ljubljana: Obèina Ljubljana Center. Arhiv KOŽ. Osnove knjižnièarstva (1987). Ljubljana: Posebna izobraževalna skupnost za kulturo. Peènik, Erika (2009). Spletna aplikacija za spremljanje delovanja Mreže SSU : navodila za uporabo aplikacije za spremljanje delovanja središè za samostojno uèenje. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Pintariè, Ivan (1977). Pozabljeni jubilej (Mestne knjižnice v Ljubljani). Knjižnica, 21 (1-4), 110-120. Pintariè, Ivan (1982). Knjižnica Oton Županèiè v Ljubljani. Knjižnica, 26 (3-4), 249-256. Pirjevec, Avgust (1940). Knjižnice in knjižnièarsko delo. V Celju: Družba sv. Mohorja. Poroèilo prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani, za l. 1926-1931 (1931). Ljubljana: Delavska zbornica v Ljubljani. Praznik, Anton (2010). In memoriam Ivanu Pintarièu – Ivu (14. 9. 1930. – 30. 6. 2010). Knjižnica, 54 (4), 177-180. Pregelj, Bogo (1950). Delo knjižnièarja v ljudski knjižnici. Ljubljana: Ljudska prosveta Slovenije. Pregelj, Bogo (1959). Svobodni pristop in pultni sistem. Knjižnica, 3 (1-4), 27-40. Pugelj, Nika (1991). Ljubljanska Potujoèa knjižnica. Opravljeno delo od 1974. do 1989. leta. Ljubljana: Knjižnica Otona Županèièa. Rak, Marija (1978). Delavske knjižnice na Slovenskem med obema vojnama. Bibliotekarska naloga. Ljubljana: Delavska knjižnica. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo (1971). Koncepcija razvoja knjižnièarstva v Sloveniji (Predlog). Ljubljana: Izvršni svet skupšèine SR Slovenije. Arhiv KOŽ. Resman, Simona (1998). Knjižnica – informacijsko središèe za mlade. V M. Kraš (Ur.), Knjižnice europskih gradova u 21. stoljeèu: zbornik radova (str. 294 – 304). Varaždin: Gradska knjižnica i èitaonica Metel Ožegoviæ Varaždin. Rus, Polona (1996). Razvoj in delovanje Šentjakobske knjižnice v Ljubljani. Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. Seznam knjig knjižnice Prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani (1927). Ljubljana: Delavska zbornica. Seznam knjig knjižniceProsvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani (1928). Ljubljana: Prosvetni odsek Delavske zbornice. Seznam knjig knjižnice Prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani. I. dodatek (1929). Ljubljana: Delavska zbornica. Seznam knjig knjižnice Prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani. II. dodatek (1929). Ljubljana: Delavska zbornica. Seznam slovenskih, srbohrvatskih in ruskih knjig (1930). Ljubljana: Prosvetni odsek Delavske zbornice. Seznam nemških, francoskih, angleških in italijanskih knjig knjižnice Delavske zbornice v Ljubljani (1930). Ljubljana: Delavska zbornica. Seznam slovenskih, srbohrvaških, èeških in ruskih knjig knjižnice Delavske zbornice v Ljubljani (1936). Ljubljana: Delavska zbornica. Seznam novejših nemških, francoskih, angleških in italijanskih knjig knjižnice Delavske zbornice v Ljubljani (1936). Ljubljana: Delavska zbornica. Seznam slovenskih, srbohrvatskih, èeških, ruskih in bolgarskih knjig. Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani (1941). Ljubljana: Delavska zbornica. Seznam novejših nemških, angleških, italijanskih, in francoskih knjig (1941). Ljubljana: Delavska zbornica. Slovenski narod, 22. 2. 1912, št. 43 Slovenski narod, 30. 5. 1911, št. 124 Slovenski narod, 8. 6. 1935 št. 130 Stoletje Mestne knjižnice ljubljanske. (2000). Ljubljana: Osnovna šola Bièevje Šircelj, Martina (1998). Knjiga èaranja. V T. Pogaèar (Ur.), Pionirji smo tudi mi – knjižnièarji. Izbor prispevkov knjižnièarjev Pionirske knjižnice v Ljubljani (str. 15-18). Ljubljana: Knjižnica Otona Županèièa, enota Pionirska knjižnica.

101

Barbara Škerl: RAZVOJ KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA OD ŠENTJAKOBSKE KNJIŽNICE DO DANES

102

Šircelj, Martina (1998). Pionirska knjižnica v Ljubljani in mladinsko knjižnièarstvo v Sloveniji. V T. Pogaèar (Ur.), Pionirji smo tudi mi – knjižnièarji. Izbor prispevkov knjižnièarjev Pionirske knjižnice v Ljubljani (str. 37- 41). Ljubljana: Knjižnica Otona Županèièa, enota Pionirska knjižnica. Šlajpah, Mara (1961). Ljudske knjižnice. Priroènik za knjižnièarje. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Trtnik, Tina (2005). Organizacija Knjižnice Otona Županèièa. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani., Ekonomska fakulteta. Vižintin, Avgust. Šircelj, Martina (1971). Dolgoroèni naèrt razvoja splošnoizobraževalnih knjižnic na podroèju mesta Ljubljane. Osnove standardov za mrežo pionirskih in mladinskih knjižnic na podroèju mesta Ljubljane. Ljubljana: Delavska knjižnica. Zakon o knjižnicah. (1961). Uradni list LRS, št. 26 Zakon o knjižnièarstvu. (1982). Uradni list SRS, št. 27 Zakon o knjižnièarstvu. (2001). Uradni list RS, št. 87 Zupan, Alenka (2003). Ciril Štukelj – knjižnièar (23.3. 1903 – 15.5. 1950). Knjižnica, 47 (1-2), 199-208. Zupan, Alenka (2004). Avgust Vižintin (1924 – 2004). Knjižnica, 48 (1-2), 257-260. Arhiv spletne strani MKL: www.mklj.si Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si. (2005). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Dostopno na URL: http://www.dlib.si. Interna gradiva Knjižnice Otona Županèièa

Tanja Pogaèar Tratnik

I. Uvod Tudi Pionirska knjižnica v Ljubljani se lahko ponaša s èastitljivim številom let svojega obstoja. Razveseljivo in spodbudno pa je, da je od zaèetkov in še danes, knjižnica za otroke in mladino, ki jo odlikuje inovativnost in pionirski raziskovalni duh na podroèju mladinske književnosti in knjižnièarstva. Skozi leta je seveda doživljala razne organizacijske spremembe, kar pa ni vplivalo na uresnièevanje njenih zadanih strokovnih ciljev. Pri tem so imeli in imajo kljuèno vlogo kadri, tako vodilni kot celotna ekipa knjižnièarjev.

II. Zaèetki Pionirske knjižnice Zaèetki Pionirske knjižnice (PK) segajo v leto 1948. V èasu po konèani drugi svetovni vojni je vzplamtela želja po materialni in duhovni obnovi, razvoju in rasti dežele in ljudi. V tem vzdušju in z mislijo, da mora biti umetnost dostopna vsem, estetska vzgoja pa se mora prièeti že v otroštvu je Poverjeništvo za kulturo in umetnost v Ljubljani 15. 11. 1948 ustanovilo Mestno pionirsko knjižnico, ki je bila zunanji oddelek Mestne ljudske knjižnice. Svoje prostore je imela v Ljubljani, Gradišèe 2. Vodstvo je bilo zaupano prof. Franèku Bohancu (vodja oz. »vršilec dolžnosti upravnika« od 1948 do 1959). Leta 1953 se je preselila na novo lokacijo, na Trg revolucije 7. V prvih letih je nekajkrat spremenila lokacijo in doživela reorganizacije. Leta 1954 se je osamosvojila v samostojno ustanovo, kar je bila do leta 1961. Pionirska knjižnica je bila pravzaprav ustanova za umetnostno vzgojo in ustvarjalne dejavnosti mladih,saj je od leta 1957 oblikovala poleg knjižniènega oddelka tudi jezikovni, likovni, gledališki, glasbeni, filmski in plesni oddelek. Leta 1961 se je preselila na Èufarjevo 14, že naslednje leto, to je 1962, pa na Komenskega 9. Organizacijsko se je leta 1961 uradno oblikovala in preimenovala skupaj z drugimi oddelki v Center za estetsko vzgojo mladih. Leta 1963 se je Center s preselitvijo drugih oddelkov razen knjižniènega in kiparskega na nove lokacije reorganiziral v Zavod Pionirski dom. Leta 1974 je postala Pionirska knjižnica TOZD Zavoda Pionirski dom. Leta 1978 se je loèila od Pionirskega doma in se kot enota Mestne knjižnice vkljuèila v mrežo javnih knjižnic. V zaèetku procesa združevanja ljubljanskih obèinskih splošnih knjižnic se je leta 1981 skupaj z Mestno in z Delavsko knjižnico združila v Knjižnico Otona Županèièa. Leta 2006 so se preselile vse enote v nove skupne prostore Knjižnice Otona Županèièa na Kersnikovi 2.

103

Tanja Pogaèar Tratnik: PIONIRSKA KNJIŽNICA V LJUBLJANI: OD ZAÈETKOV DO DANES

Ob prof. Franèku Bohancu, strokovnjaku na podroèju literature in bibliotekarstva, predvsem pa èloveku, ki se je zavedal pomena novih strokovnih in vzgojnih pristopov pri estetski vzgoji mladih in jih tudi uvajal, so se v knjižnici zbrali sodelavci, med njimi Martina Šircelj, Andra Žnidar, Miša Sepe, Dane Zajc, ki so jih privlaèili inovativnost in entuziazem pri delu z mladimi. Zavest o pomenu mladinske literature pri otrokovem razvoju in v koraku s sodobno bibliotekarsko stroko po svetu je Pionirska knjižnica kot prva v Sloveniji uvedla leta 1956 prost pristop do knjižnega gradiva in namesto izposojnine uvedla letno èlanarino. Istega leta je pripravila prvo javno knjižno razstavo in organizirala prvi seminar za mladinske knjižnièarje. Tega leta je zaèela tudi zbirati gradivo za študijski oddelek in arhiv mladinskih knjig v slovenskem jeziku. Miša Sepe (v PK je bila od leta 1956 do 1963, ko je odšla v Delavsko knjižnico) je dobila specialno podroèje in sicer vzgojo mladega bralca, ki se je nekoliko kasneje imenovalo estetska vzgoja v knjižnici. Bralni krožki in ure pravljic za otroke ter predavanja, teèaji in seminarji za odrasle so utrjevali pot mladinskemu knjižnièarstvu. Po modelu Pionirske knjižnice v Ljubljani naj bi nastale mladinske knjižnice tudi drugod po Sloveniji. Tudi sodelovanje s strokovnjaki iz drugih republik nekdanje skupne države je bilo živo in plodno. Pionirska knjižnica je od zaèetka dajala poudarek pri svojem delu pomenu in mestu mladinske književnosti ter njenemu razvoju, spodbujanju mladih k branju ter oblikovanju knjižnice v skladu s strokovnimi knjižniènimi standardi v prostor zbiranja in druženja mladih s knjigo in z drugim knjižniènim gradivom ter mlade vzgajati v duhovno bogate in ustvarjalne osebnosti. Trajen strokoven peèat na podroèju mladinskega knjižnièarstva so dale s svojim izjemnim, modernim in strokovnim delom Martina Šircelj, ki je vodila Pionirsko knjižnico od leta 1959 do leta 1977, Andra Žnidar in dr. Marjana Kobe. V Pionirski knjižnici so postavile temelje sodobne knjižnice za otroke in mladino z novo postavitvijo gradiva, z oblikami knjižne, književne in knjižniène vzgoje mladega bralca in s študijskim oddelkom, kjer se je zbiralo strokovno gradivo o estetski vzgoji. Vodilo je bilo zbirati in posredovati mladim kvalitetno domaèo in prevedeno literaturo in jih z raznimi oblikami,organiziranimi za skupine, in z individualnim pristopom do vsakega posameznika,spodbujati k branju, jih seznaniti z ureditvijo knjižnice in s knjižniènim gradivom in jih vzgojiti v redne in samostojne uporabnike knjižnic. V èasu vodenja Martine Šircelj je Pionirska knjižnica postala vzorèna knjižnica za mladinske in šolske knjižnice v Sloveniji. Študijski oddelek in strokovni kadri pa so uveljavili PK kot osrednjo slovensko ustanovo za prouèevanje mladinske književnosti in knjižnièarstva. Zelo pomembno v tem èasu je bilo, da so sodelavci Pionirske knjižnice posredovali strokovna znanja o mladinski literaturi in knjižnièarstvu mladinskim in šolskim knjižnièarjem. Dragocena je bila tudi povezanost s pisatelji, s prevajalci, z ilustratorji, z založniki in s prouèevalci mladinske literature. Sodelovanje in povezovanje ni bilo vezano le na slovenski prostor, ampak je bilo vzpostavljeno tudi po drugih republikah tedanje skupne države Jugoslavije, kot tudi z inozemstvom. Pomemben vpliv na takratni razvoj knjižnice in na oblike dela z mladimi bralci je imela Mednarodna mladinska knjižnica v Münchnu Internationale Jugendbibliothek (IJB), ki je bila ustanovljena leta 1949, velja še danes za osrednjo ustanovo v svetu za prouèevanje mladinske literature s knjižnim fondom 550 000 knjig za otroke in mladino v 130 jezikih in

104

letnim prirastom okrog 10.000 novitet. Že od leta 1958 daje IJB zainteresiranim tujim strokovnjakom, avtorjem, bibliotekarjem in znanstvenikom štipendije in jim s tem omogoèi prouèevanje svetovne mladinske literature in mladinskega knjižnièarstva. Vse tri omenjene sodelavke PK so bile štipendistke IJB že v prvem desetletju, v kasnejših letih pa sva bili tudi Silva Novljan in Tanja Pogaèar.

Sedež Pionirske knjižnice do preselitve v skupne prostore KOŽ

105

Tanja Pogaèar Tratnik: PIONIRSKA KNJIŽNICA V LJUBLJANI: OD ZAÈETKOV DO DANES

III. Pionirska knjižnica v šestdesetih

Pionirska knjižnica, ki je imela v zaèetku šestdesetih let èez 20 000 knjig je imela tri oddelke, in sicer oddelek za izposojo z leposlovnimi knjigami (slovenska originalna in prevedena dela, z izborom tujejeziènih knjig, s poljudnoznanstvenimi knjigami in s periodiko za otroke do petnajstega leta starosti) èitalnico, ki se je leta 1965 preoblikovala v knjižnico in èitalnico za mladostnike z leposlovnimi knjigami (slovenska originalna dela, prevedena dela in izbor tujejeziènih knjig) s poljudnoznanstvenimi knjigami in s periodiko za mlade do osemnajstega leta starosti ter z izborom knjig za odrasle, ki so primerno branje za najstnike) ter študijski oddelek s knjigami z vseh podroèij estetske vzgoje otrok in mladine in strokovno domaèo periodiko, dopolnjeno z izborom najpomembnejše svetovne periodike. V arhivu študijskega oddelka se vseskozi zbira in dopolnjuje mladinska leposlovna in stvarna literatura v slovenšèini (izvirno slovenska in prevodi, slovenska mladinska periodika, slovenske mladinske knjige, ki so bile prevedene v tuje jezike, in originalne tuje slikanice in mladinske knjige, ki s svojo estetiko, sporoèilnostjo in slogom vplivajo na razvoj mladinske književnosti, tudi v mednarodnem prostoru, ter izbor najbolj tipiènih literarnih del, ki jih lahko uvršèamo v literarni in likovni kiè. Študijski oddelek je namenjen bibliotekarjem, pedagogom in vsem prouèevalcem mladinske književnosti in estetske vzgoje mladih. V oddelku je postavitev urejena po UDK, pomagala so bili katalogi, še posebej uporaben interni katalog bibliografije èlankov iz domaèe in tuje strokovne periodike, o avtorjih, knjigah, knjižnicah, založbah, branju, nagradah, in drugih podroèjih vezanih na prouèevanje mladinske književnosti in knjižnièarstva. V oddelku izposoje za otroke in v oddelku za mladostnike je bil leposlovni knjižni fond urejen po starostnih stopnjah bralcev, pouène knjige, so bile urejene po prirejeni UDK. Izbiro in dostop do knjig je omogoèal prost pristop, bralcu pa so bili v pomoè poleg knjižnièarja tudi listkovni katalogi in sicer križni, abecedni imenski in naslovni katalog, tematski katalog za leposlovje, katalog naslovov posameznih pesmi, zgodb in pravljic v zbirkah avtorskih in ljudskih monografskih in periodiènih izdaj ter sistematski in geselski katalog za poljudnoznanstvene knjige. Poleg knjig in periodike je zbirala Pionirska knjižnica v tem èasu tudi drugo gradivo in sicer diapozitive, reprodukcije likovnih del, diafilme in gramofonske plošèe. Bibliopedagoške oblike dela, ki jih je pripravila in izvajala bibliotekarka – pedagoški vodja dr. Marjana Kobe v šestdesetih in sedemdesetih letih v Pionirski knjižnici so postopno prevzele vse slovenske mladinske knjižnice in nekatere od teh oblik tudi šolske knjižnice. Bibliopedagoške oblike, ki so potekale èez vse leto, so se delile na skupinske in redne, ter tedenske in meseène. Organizirane so bile za èlane PK in za dogovorjene skupine otrok iz vrtcev in šol. Žlahtne »ure pravljic«, pa »pravljiène uganke«, »literarni kvizi«, knjižne uganke, »kdor išèe, ta najde«, »pisatelj, kdo si?«, razstave, »kulturni dogodek tedna« in »moje najljubše knjige«, ter »vrtec na obisku« in»pogovori o knjigah« so oblike, ki jih še danes izvajajo po knjižnicah za mlade. Bibliotekarke v Pionirski knjižnici so tudi same s predavanji

106

in s svojim strokovnim delom navdihovale obèinstvo doma in po svetu in se uveljavile kot ugledne osebnosti s svojimi objavami èlankov in knjig, med njimi je bila takrat pomembna "Ura pravljic", katere avtorice so bile Martina Šircelj, Marjana Kobe in Alenka Gerloviè (1972). K ugledu Pionirske knjižnice pa sta s svojimi objavami veliko pripomogla tudi sodelavca Dane Zajc (v PK od 1955 do upokojitve 1989) in Saša Vegri (v knjižnici od 1968 do upokojitve 1993) oba eminentna pesnika in odlièna bibliotekarja. Delavci Pionirske knjižnice so bili tudi èlani raznih uredništev, sodelovanje z založbami je bilo za obe strani neizogibno in zelo plodovito. Leta 1967 je Pionirska knjižnica celo odprla podružnico Stari Vodmat, ki je delovala do leta 1978.

Matièna dejavnost Pionirske knjižnice

Pionirska knjižnica je od leta 1963 do 1985 opravljala matièno službo za pionirske in šolske knjižnice v Sloveniji. V tem okviru je pripravila standarde za ureditev pionirskih javnih knjižnic že leta 1961, organizirala je pripravo standardov za šolske knjižnice, ki so bili objavljeni 1971 leta in za srednješolske knjižnice, ki so bili objavljeni 1981 leta. S sodelovanjem bibliografskega oddelka NUK je usmerjala nabavo knjig v mladinskih in šolskih knjižnicah v Sloveniji. Za knjižnièarje iz drugih vrst knjižnic pa je organizirala hospitacije, seminarje, strokovna posvetovanja. Pionirska knjižnica je ves èas moèno povezana z Zvezo prijateljev mladine Slovenije in z Bralno znaèko Slovenije. Leta 1977 je knjižnica postala soizdajateljica strokovne revije Otrok in knjiga skupaj s Pionirsko knjižnico Maribor, s Pedagoško akademijo Maribor in s festivalom Kurirèek. Soizdajateljica revije je ostala do vkljuèno 2009 leta. Tako za revijo kot za Bralno znaèko je Pionirska knjižnica izdelovala redne letne priporoèilne sezname knjig za otroke in mladino. Leta 1967 je prviè obeležila 2. aprila, mednarodni dan knjig za otroke, ki ga je razglasila Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY. Leta 1972 so prerasle interne predstavitve knjig, ki so se odvijale v PK v strokovna meseèna sreèanja splošnih in šolskih knjižnièarjev, tako imenovane strokovne srede, ki so še danes pomembna strokovna, izobraževalna in informativna druženja knjižnièarjev iz cele Slovenije. Na strokovnih sredah vzklijejo nove pobude in se organizirajo razni projekti za spodbujanje branja in za razvoj mladinske literature in knjižnièarstva.

107

Tanja Pogaèar Tratnik: PIONIRSKA KNJIŽNICA V LJUBLJANI: OD ZAÈETKOV DO DANES

IV. Pionirska v osemdesetih V tem èasu je postala Pionirska knjižnica (leta 1978) enota Mestne knjižnice, ki jo je vodil Ivo Pintariè. Kmalu po odhodu Martine Šircelj iz PK je vodenje Pionirske knjižnice za deset let prevzela dr. Silva Novljan (od 1979 do 1989) ki je v knjižnici uvedla pomembne novosti (strokovno uredila knjižnièno zbirko, prva vpeljala nove medije in poskrbela za njihovo bibliografsko obdelavo). Mesto pedagoške vodje v Pionirski knjižnici je po odhodu dr. Marjane Kobe prevzela Tanja Pogaèar (v PK je bila od 1979 do upokojitve 2002), ki je po odhodu Andre Žnidar leta 1983, prevzela tudi vodenje študijskega oddelka. V tem desetletju se je torej knjižnièno gradivo obogatilo z avdio in video kasetami ter gramofonskimi plošèami. Nabavljati so se zaèele družabne igre in igraèe ter teèaji tujih jezikov na novih medijih. Novi mediji so bili zelo iskani in naši èlani so si jih veliko izposojali. Knjižnica se je tako vse bolj spreminjala v mediateko. Z uveljavljanjem raèunalniške tehnologije pa se je zaèela tudi izposoja raèunalniških kaset. Nove medije so knjižnièarji zaèeli vse bolj vkljuèevati v priprave prireditev za mlade, uveljavljati so se zaèele nove oblike druženja in izobraževanja kot so: »poslušanje plošè«, »poslušajmo radijsko igro«, »igralne ure s knjigo« in »z raèunalnikom in s knjigo«. Posebej velja omeniti tudi ustanovitev artoteke, zbirke originalnih ilustracij, risb, grafik, slik in fotografij. Silva Novljan je ustanovitev artoteke teoretièno obdelala v svoji specialistièni nalogi, tako da je bila nova zbirka v knjižnici tudi strokovno utemeljena. Artoteka je kmalu zaživela. 74 avtorjev, èlanov Društva slovenskih likovnih umetnikov, ji je na zaèetku podarilo 162 likovnih del. Likovna dela smo v knjižnici strokovno obdelali in pripravili za izposojo. Kmalu so si posamezniki in delovne organizacije kot so vrtci, šole, zavodi, uradi in podobno, zaèeli izposojali likovna dela. Z reorganizacijo strokovnih služb v NUK Pionirska od leta 1985 ni imela veè priznanega formalnega statusa matiène službe za mladinske in šolske knjižnice, pa vendar je zaradi potreb »terena«, slovenskih mladinskih in šolskih knjižnic, svoje strokovno delo opravljala še naprej, vse do danes. Leta 1987 je bila uvedena brezplaèna èlanarina za otroke do 15. leta starosti in enotno èlanstvo za obisk vseh enot Knjižnice Otona Županèièa. Leta 1990 se je v PK ukinil mladostniški oddelek, storitve za mladostnike so se zaèele izvajati v posameznih enotah KOŽ. Takrat so se obenem dorekle razliène strokovne kompetence vseh enot KOŽ.

108

V. Pionirska v devedesetih Uspešen razvoj mladinskih in šolskih knjižnic v Sloveniji je nakazal potrebo po glasilu, ki bi nudilo prostor mladinskim in predvsem šolskim knjižnièarjem, da bi objavljali in prejemali nova teoretièna znanja in izkušnje iz prakse. Na pobudo Pionirske knjižnice je bila leta 1991 na Zavodu RS za šolstvo ustanovljena strokovna revija Šolska knjižnica. Devetdeseta leta, to je èas, ko so se splošne knjižnice zaèele vkljuèevati v knjižnièni informacijski sistem Slovenije. Knjižnica Otona Županèièa se je v COBISS vkljuèila že leta 1991 in postopoma pripravljala prehod na raèunalniške storitve, najprej z obdelavo gradiva in nato z avtomatizirano izposojo. Pionirska je prešla na avtomatizirano izposojo v letu 1994. Po kratkem obdobju, ko je Pionirsko knjižnico vodil Vojko Zadravec, je vodenje leta 1992 za sedem let prevzela mag. Tilka Jamnik. Kot smo že omenili, je to obdobje strokovno zaznamovano predvsem z raèunalniško tehnologijo, ki je nezadržno osvajala knjižnièno dejavnost. Za njeno uporabo je bilo potrebno izobraziti tako knjižniène delavce kot uporabnike in èlane. Obenem s popularizacijo raèunalnikov, je bilo potrebno spodbujati otroke in mladino k branju kvalitetnih knjig. Število založb na Slovenskem se je zelo poveèalo, še bolj pa izdajanje mladinske literature. Za primerjavo le nekaj podatkov: leta 1963 je v Sloveniji izšlo okrog 120 mladinskih knjig pri treh založbah in leta 2009 že 1.044 pri veè kot tridesetih založbah. Pionirska knjižnica je za to, da bi pomagala splošnim in šolskim knjižnicam pri izbiri in nabavi gradiva za otroke in mladino že dve desetletji pripravljala anotirane priporoèilne sezname, izbore knjig, z namenom, da opozorijo mladinske in šolske knjižnièarje, pa tudi bralce, na tiste knjige, ki so dobro in kvalitetno branje. Ob takem razcvetu založniške dejavnosti pa je še bolj okrepila svojo recenzijsko in obenem izobraževalno dejavnost. Prva leta so bili priporoèilni seznami objavljeni v reviji Otrok in knjiga in posredovani Bralni znaèki, ki jih je objavljala v svojih publikacijah, namenjenih mentorjem bralnih znaèk. Leta 1991 je PK pripravila priporoèilni seznam izbranih mladinskih knjig od leta 1948 do 1990 za branje v prostem èasu. Podpisala ga je bibliotekarka PK Saša Vegri in o njem napisala tudi krajšo spremno besedo. Izbor je bil objavljen kot posebna številka revije Šolska knjižnica (1991, št. 2). Leta 1998 je knjižnica pripravila »Izbor priporoèenih knjig 1991 – 1997, ki ga je kot samostojno publikacijo izdal Zavod republike Slovenije za šolstvo, od leta 1999 pa Pionirska knjižnica redno letno objavlja Pregledni in priporoèilni seznam mladinskih knjig iz preteklega leta kot svojo publikacijo. Publikacija se od 2009. leta imenuje "Priroènik za branje kakovostnih mladinskih knjig". Ob tem velja tudi omeniti, da Pionirska knjižnica že vrsto let tesno sodeluje z Mladinsko knjigo Konzorcijem, pri izbiri in nakupu kvalitetnih tujih slikanic in mladinskih knjig na bolonjskem sejmu.

109

Tanja Pogaèar Tratnik: PIONIRSKA KNJIŽNICA V LJUBLJANI: OD ZAÈETKOV DO DANES

Slovenska sekcija IBBY Aktivno sodelovanje slovenskih literarnih strokovnjakov, bibliotekarjev, avtorjev mladinskih del in založnikov na mednarodnih strokovnih sreèanjih in želja po veèji uveljavitvi slovenske mladinske književnosti in ilustracije v svetu, sta leta 1992 privedla do ustanovitve Slovenske sekcije mednarodne zveze za mladinsko književnost, IBBY, s sedežem v Pionirski knjižnici.

Dolgoletni projekti V letu 1992 se je Pionirska knjižnica vkljuèila v mednarodni vsakoletni knjižni kviz nemške ustanove Stiftung Lesen in sodelovala do leta 1998, ko je bil projekt konèan. Kviz je Pionirska knjižnica priredila in organizirala v slovenskih splošnih in šolskih knjižnicah. Kmalu za tem je Pionirska organizirala slovenski knjižni kviz, da bi motivirala mlade za obisk knjižnice in uporabo informacijskih virov pri iskanju razliènih informacij. Tilka Jamnik je skupaj s sodelavci Pionirske in muzejev oblikovala nov kviz "slovenski knjižnièno-muzejski mega kviz", ki poteka še danes. Leta 2000 se je Slovenija vkljuèila v evropski projekt: »Evropa v šoli«, ki poteka pod pokroviteljstvom evropskih institucij že od 1953 leta. Vsako leto je razpisana nova tema nateèaja. Mladi se lahko vkljuèijo v literarni, likovni, fotografski ali video nateèaj, v nateèaj raziskovalnih ali projektnih nalog in v internetni nateèaj. Pionirska knjižnica je v tem okviru nacionalna nosilka literarnega nateèaja. Med najpomembnejšimi projekti Pionirske za spodbujanje branja je gotovo izbiranje "moje najljubše knjige", kjer slovenski osnovnošolci (tudi zamejski) s pomoèjo mentoric izbirajo svojo najljubšo knjigo. Vsakoletni projekt je bil prviè izveden leta 1997 na pobudo Tanje Pogaèar. Od takrat poteka vsako leto in ga Pionirska pripravi s sodelovanjem Slovenske sekcije IBBY, Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in predstavnikom mladih bralcev. Priznanje dobijo slovenski avtorji, prevajalci in ilustratorji ter založbe, ki so izbrane knjige objavile. Priznanja "moja najljubša knjiga", sveèano podeli Pionirska knjižnica na mednarodni dan knjig za otroke. Ob mednarodnem dnevu knjig potekajo tudi druge dejavnosti, ki jih pripravi bivši študijski oddelek, ki se je leta 1998 preimenoval v Center za mladinsko književnost in knjižnièarstvo. Poudariti moramo organizacijo mednarodnega simpozija na doloèeno temo, ki poteka vsako drugo leto ter oblikovanje vsakoletne razstave s spremljajoèim katalogom. Pri pripravi teh dogodkov pogosto sodelujejo tako revija Otrok in knjiga, Slovenska sekcija IBBY, Bralna znaèka kot Bralno društvo.

110

VI. Pionirska knjižnica v prvem desetletju 21. stoletja Leta 2000 je vodenje Pionirske knjižnice prevzela Tanja Pogaèar, za njo Peter Svetina, nato pa je od leta 2003 do konca leta 2007 knjižnico vodil Jakob J. Kenda. V letu 2001 je bila pod strokovnim vodstvom Pionirske knjižnice (I. Mlakar, V. Zadravec) izvedena raziskava uporabe raèunalnika v vseh slovenskih mladinskih knjižnicah1. V letu 2005 pa je Pionirska knjižnica v sodelovanju s petimi slovenskimi splošnimi knjižnicami izvedla še obsežno raziskavo postavitve in opreme monografskih publikacij v mladinskih oddelkih splošnih knjižnic (Postavitev, 2005). Z letom 2008 je vodenje Pionirske knjižnice in oddelka za otroke in mladino prevzela mag. Darja Lavrenèiè Vrabec. V oddelku za otroke in mladino je sodelavcem Pionirske uspela priprava nove postavitve leposlovja po bralnih perspektivah. Leposlovje v oddelku ni veè postavljeno po starostnih stopnjah, ampak po skupinah, ki se po veèletnem prouèevanju ujemajo s sodobnimi bralnimi interesi mladih in ki po razvrstitvi v posamezne skupine osvešèajo mladega bralca o literarnih zvrsteh. Nazorni in vidni napisi ter slikovite ikone mladim omogoèijo tudi preglednost in lažjo orientacijo. Pionirska knjižnica je leta 2010 uvedla tudi "zlato hruško" kot znak kakovosti, s katerim se oznaèujejo kvalitetne mladinske knjige in priznanje zlata hruška, ki ga Pionirska knjižnica podeli založbam za izvirno slovensko delo in izvirno pouèno knjigo ter skupaj s Slovensko sekcijo IBBY tudi za kakovosten prevod. Priznanja so sveèano podeljena na ''prazniku zlatih hrušk'' v Mestni knjižnici, na letošnjem bolonjskem knjižnem sejmu pa je bilo priznanje zlata hruška za prevedeno tuje leposlovno delo sveèano podeljeno nagrajenemu avtorju Brianu Selznicku. Leta 2010 je bil izdelan tudi animirani film "Knjiga te èaka, poišèi jo!" o razvrstitvi knjig v knjižnici, ki mladim bralcem v devetih jezikih pomaga poiskati knjige, ki bi jih radi prebrali. Prav tako je bila v letu 2011 izdelana "kosovirjeva žlica". Literarni predmet Svetlane Makaroviè je svojevrstno idejno nadgradil Vojko Zadravec, izdelali pa v podjetju INCOGNITO. V oddelku za otroke in mladino vabi kosovirjeva žlica v svoje naroèje k interaktivnemu poslušanju zgodbic in otroških pesmi.

1Raziskava je bila predstavljena na strokovnem posvetovanju ZBDS z naslovom ''Digitalna knjižnica'', Radenci, 10-12. oktober 2001.

111

Igralni kotièek v mladinskem oddelku KOŽ

Pravljièna soba mladinskega oddelka KOŽ

Tanja Pogaèar Tratnik: PIONIRSKA KNJIŽNICA V LJUBLJANI: OD ZAÈETKOV DO DANES

VII. Za konec Sodelavci Pionirske knjižnice pri svojem delu aktivno sodelujejo z Zavodom RS za šolstvo, z Ministrstvom za kulturo RS, s slovenskimi založbami, z zavodom RTV Slovenije, so èlani uredništev strokovnih revij in revij za otroke ter nepogrešljivi èlani razliènih žirij za podeljevanje vsakoletnih nagrad za književna dela za otroke in mladino.

Tanja Pogaèar Tratnik, upokojena bibliotekarka MKL, Pionirske knjižnice

VIRI IN LITERATURA: Dokumentacija Knjižnice Otona Županèièa in Pionirske knjižnice v Ljubljani »Petdeset zlatnikov«. Ljubljana: Knjižnica Otona Županèièa, enota Pionirska knjižnica, Slovenska sekcija IBBY, 1998 (katalog) Pionirji smo tudi mi – knjižnièarji. Ljubljana: Knjižnica Otona Županèièa, enota Pionirska knjižnica, 1998 Postavitev in oprema monografskih publikacij v mladinskih oddelkih splošnih knjižnic (2006). Soavtorji: Mateja Loèniškar-Fidler, Neli Tomšiè, Darja Lavrenèiè-Vrabec, Vojko Zadravec. – Knjižnica, 50 letnik, št. 3, str. 105-125. Šircelj, M., Kobe, M., Gerloviè, A. (1972). Ura pravljic. Ljubljana, Mladinska knjiga.

113

Barbara Cesar

POTUJOÈA KNJIŽNICA V LJUBLJANI: OD ZAÈETKOV DO DANES

I. Uvod Pojem potujoèega knjižnièarstva zajema raznovrstno knjižnièno dejavnost. Lahko gre za premiène zbirke, dostavo knjige na dom ostarelim, onemoglim in bolnim ali dejavnost mobilne knjižnice v obliki bibliobusa. V èlanku bo podrobneje obravnavan zadnji vidik, t.j. zgodovinski pregled bibliobusne storitve v Ljubljani in širši okolici. Èlanek je obdelan po tematskih sklopih, saj je pri naèrtovanju potujoèe knjižnice nujno upoštevati veè enakovrednih dejavnikov. Ti so: razvoj mreže, vozilo oz. bibliobus in njegova tehnièna brezhibnost, knjižnièno gradivo in kadri. O strokovnem pristopu in resnemu razmisleku za vzpostavitev te dejavnosti lahko govorimo od leta 1959, ko je Avgust Vižintin na IV. Kongresu Saveza društva bibliotekara Jugoslavije v Beogradu v svoji predstavitvi zapisal: »Zamenjava knjig v okviru matiène knjižnice v svetu že dolgo ni novost. V strokovni literaturi raznih dežel lahko zasledimo strokovne èlanke ali uèbenike, ki natanèno opisujejo sistem te zamenjave. Pri narodih, ki imajo v tem že bogato tradicijo, se moramo uèiti, da ne bi delali napak, ki so jih oni že prebrodili.« (Pugelj, 2004: str. 4) Prva bibliobusna služba, v tem ožjem pomenu besede, je na podroèju tedanje skupne države Jugoslavije zaèela delovati na Hrvaškem. Predelan mestni avtobus je postal mobilna knjižnica, ki je oskrbovala Reko in njeno širšo okolico. Temu zgledu je še istega leta, 1973, sledila Slovenija, natanèneje Koper. V Ljubljani so v tem èasu že intenzivno potekale priprave za celostni in strokovni pristop vzpostavitve bibliobusne dejavnosti. Vodja matiène službe, Irena Kernel, je na podlagi vprašalnikov, poslanih na krajevne skupnosti, statistiènih podatkov in ogledov terena skupaj s prvo vodjo potujoèe knjižnice, Niko Pugelj, zastavila naèrt za mrežo postajališè v okviru tedanjih petih ljubljanskih obèin: Ljubljana-Center, Moste-Polje, Viè-Rudnik, Šiška, Bežigrad. Iz mreže je bila izvzeta le obèina LjubljanaCenter, ki je bila po površini najmanjša, v njej pa so, po podatkih iz leta 1971, delovale kar tri splošne knjižnice z eno podružnico (na Poljanah), Mestna ljudska knjižnica in Pionirska knjižnica z eno podružnico (Stari Vodmat). Zato v centru ni bilo predvideno nobeno postajališèe potujoèe knjižnice. Leta 1981 se je Potujoèa knjižnica kot samostojna enota prikljuèila Knjižnici Otona Županèièa. Pri naèrtovanju bibliobusne službe in izgradnji mreže pa niso upoštevali le želja krajevnih skupnosti v tedanjih obèinah, ampak so se opirali tudi na strokovne standarde UNESCA za

115

Barbara Cesar: POTUJOÈA KNJIŽNICA V LJUBLJANI: OD ZAÈETKOV DO DANES

potujoèe knjižnice, seveda z upoštevanjem specifiènosti okolja. Tedanji mednarodni standardi so priporoèali, da za postajališèa bibliobusa pridejo v poštev kraji, ki ne presegajo 300 prebivalcev in v njih ni drugih knjižnic ali so od njih preveè oddaljeni, da bi se prebivalci lahko oskrbovali s knjigami. Danes standardi v Sloveniji, kot jih navaja Novljanova1, predvidevajo, da naj bibliobus obiskuje t.i. »ranljive skupine« uporabnikov, prebivalce odroènejših krajev oz. zaselkov, ki nimajo veè kot 1.500 prebivalcev ter v bližini 1.5 km nimajo manjše stacionarne enote (oz. ne veè kot 3-4 km oddaljene veèje knjižnice). Namen je knjigo približati deprivilegiranim skupinam ljudi, zmanjšati razlike med mestom in njegovim obrobjem ter prevzeti tudi nalogo animatorja kulture na terenu.

II. Mreža »Zaèetki širjenja mreže potujoèega knjižnièarstva na ljubljanskem obmoèju so od poskusov oskrbovanja nekaterih punktov s knjižnimi kovèki prešli l. 1974 v bibliobusno službo.« (Kernel, 1981: str. 4) Glavna znaèilnost tedanje Ljubljane in njene okolice je bila razpršenost poselitve in neenakomerna porazdelitev knjižnic, saj je velika veèina delovala v mestu. V vseh petih obèinah (po podatkih iz l. 1971) je živelo 257.640 prebivalcev. Za 214.046 ljudi iz mestnega in primestnega dela Ljubljane je bilo na voljo 319.952 enot knjižniènega gradiva (približno 1,5 knjige na prebivalca). Za vso ostalo populacijo, to je 43.594 ljudi, ki so živeli izven mesta, je v manjših krajevnih in podružniènih knjižnicah ostalo le 40.563 enot relativno zastarelega knjižniènega gradiva (približno 0,9 knjige na prebivalca). Po statistiènih podatkih iz l. 1971, ki so služili kot kljuèna opora za naèrtovanje mreže in so povzeti iz zbornika Ljubljanska potujoèa knjižnica – opravljeno delo od l. 1974. do 1989. leta, avtorice Nike Pugelj, je bilo stanje takšno: Obèina Ljubljana-Bežigrad je bila razdeljena na 11 krajevnih skupnosti, od tega jih je bilo samo pet v mestu, vendar so le-te zajemale veèji delež prebivalstva (74 odstotkov). V tej obèini je delovala ena splošna knjižnica, in sicer Ljudska knjižnica Bežigrad z dvema podružnicama (Èrnuèe in Stožice). Bibliobus naj bi obiskoval Savlje, Podgorico, Berièevo in Dol. Obèina Ljubljana Moste-Polje je bila razdeljena na 17 krajevnih skupnosti, od tega so bile štiri v mestu in v njih je živelo približno 22.300 ljudi, kar je predstavljalo polovico vseh prebivalcev (44.652). V obèini je bilo 7 krajev s 500-1000 prebivalci, trije kraji so imeli od 10001500 prebivalcev, še trije pa nad 1500. Na hribovitih in težje dostopnih predelih je bilo še veliko kmeèkega prebivalstva, prometna povezava z mestom pa ni bila povsod enako dobra. Tukaj je delovala ena splošna knjižnica, Knjižnica Jožeta Mazovca, s tremi podružnicami (Polje, Jarše, Hrušica). Bibliobusna postajališèa so bila v tej obèini predvidena v krajih: Dolsko, Križevska vas, Senožeti, Gaberje, Prežganje, Zadvor, Besnica in Lipoglav.

1 Novljan v Enci M.: Potujoèa knjižnica in naèrt bibliobusnih postajališè na Gorenjskem, 2002

116

Ljubljana-Šiška je bila po površini druga najveèja obèina (155,97 km2), kjer je živelo 66.036 ljudi. Od tega jih je v 62 krajih na podeželju živelo 27.162. Obèina je imela 19 krajevnih skupnosti, od tega šest v mestu. Zgolj kmeèko prebivalstvo je živelo le še v manjših, hribovitih vaseh. Veèina krajev je imela dobre avtobusne povezave z mestom. V tej obèini je bila ena splošna knjižnica, Ljudska knjižnica Šiška, s tremi podružnicami (Šentvid, Medvode in Dravlje). Bibliobus je predvideval postajališèa v krajih: Gameljne, Rašica, Utik, Bukovica, Zapoge, Hraše, Valburgo, Smlednik, Tacen, Zg. Pirnièe, Soro, Trnovec in Topol. Obèina Ljubljana Viè- Rudnik je merila 543,70 km2, v njej je živelo 65.351 ljudi. Od tega jih je v 192 krajih in zaselkih na podeželju živelo 24.185. Obèina je bila razdeljena v 28 krajevnih skupnosti, od tega jih je bilo le šest v mestu. Izven veèjih središè je v mnogih manjših in med seboj oddaljenih naseljih živela veèina prebivalstva. Veèina se je še vedno ukvarjala s poljedelstvom, prometne povezave so bile zadovoljive. V obèini Viè-Rudnik je delovala ena splošna knjižnica, Knjižnica Prežihov Voranc, s podružnico na Rudniku. Na podeželju je delovalo še 13 amaterskih knjižnic. Zaradi velikosti obèine in razpršenosti vasi in zaselkov je bilo tukaj predvidenih najveè bibliobusnih postajališè in sicer v 16 krajih: Lavrica, Pijava Gorica, Želimlje, Turjak, Dvorska vas, Karlovica, Osolnik, Dvor, Èrni vrh, Brezje, Žažar, Èrna vas, Tomišelj, Iška vas, Golo in Škrilje. Vsi zbrani statistièni podatki so bili okvir in osnova za nadaljnje terensko delo. Pri uresnièitvi mreže je bilo treba doloèiti še, kdaj in na koliko èasa bodo obiski v posameznem kraju, razporediti kraje glede na lokacije v kombinacijo dnevnih prog ter pregledati dostopnost krajev za avtobus in možnost prikljuèitve na elektriko. »Do jeseni, l. 1973, (…) je bodoèa ljubljanska bibliobusna dejavnost prièela dobivati konkretnejše temelje in jasnejše obrise. (…) Iz množice zbranih podatkov smo se lahko odloèili, koliko krajev bomo oskrbovali, kako bodo razporejeni v ture in kdaj jih bomo obiskovali. Tako smo dokonèno vnesli v urnik 29 krajev in jih razporedili v 12 prog. Od zaèetka smo obiskovali tele kraje: Iško vas, Tomišelj, Golo, Škrilje, Topol, Trnovec, Karlovico, Malo Slevico, Želimlje, Knej, Turjak, Pijavo Gorico, Dolsko, Berièevo, Podgorico, Dol, Senožeti, Besnico, Zadvor, Lipoglav, Savlje, Utik, Skaruèno, Gameljne, Smlednik, Tacen, Dvor, Vrzdenec in Brezje.« (Pugelj, 1991: str. 8-11) Prvi odhod bibliobusa na teren je datiran v leto 1974. Tedanja vodja Potujoèe knjižnice, Nika Pugelj, se ga v svojem dnevniku obiskov, ki so jih vsak dan zapisovali še nekaj let po zaèetku delovanja, spominja takole: »V torek, 15. oktobra 1974 ob 15.30 uri je ljubljanska Potujoèa knjižnica prviè krenila na pot. Iška vas je bil tisti kraj, ki smo ga obiskali prvega. Stali smo za gasilskim domom. V uri odprtosti nas je obiskalo 20 krajanov. Navdušeno so ogledovali to novost in se vsi vpisali v knjižnico. (… ) Tako smo v Iški vasi že prviè pridobili 20 bralcev in izposodili 81 knjig. Tistega dne nas je dalje urnik vodil v bližnji Tomišelj. Na postajališèu pred šolo je knjižnico nestrpno prièakovala množica otrok in nekaj odraslih.Tu smo vpisali 37 bralcev in jim izposodili 102 knjigi. Ura odprtosti, ki jo je predvideval urnik, se je prehitro iztekla, zato smo naš postanek precej podaljšali.« (Pugelj, 1991: str. 1)

117

Barbara Cesar: POTUJOÈA KNJIŽNICA V LJUBLJANI: OD ZAÈETKOV DO DANES

Skozi èas so se nekatera postajališèa opustila, bodisi zaradi majhnosti kraja (premalo obiska), slabih cest (predvsem v zimskem èasu) ali zaradi ustanovitve krajevnih knjižnic oz. stacionarnih enot. Ukinjenim krajem so se veèinoma dodajala nova postajališèa. V letu 1991, torej po 17 letih delovanja in prilagajanja okolju ter spremembam poseljenosti krajev, je imel bibliobus skupno 34 postajališè: Pijava Gorica, Želimlje, Trnovec, Topol, Sora, Èrni vrh, Smolnik, Iška vas, Tomišelj, Preserje, Karlovica, Mala Slevica, Rašica, Dolsko, Podgorica, Smlednik, Tacen, Turjak, Lavrica, Skaruèna, Tomaèevo, Gameljne, Barje, Golo, Škrilje, Dol, Berièevo, Senožeti, Lipoglav, Zadvor, Dvor, Vrzdenec, Brezje in ženski zapor na Igu. Dodalo se je precej novih, zato se je nekaj èasa teren obiskovalo tudi ob sobotah in nedeljah. Postajališèa je bibliobus obiskoval vedno ob istem èasu, na istem kraju, isti dan v tednu, èas postanka je bil povpreèno eno uro. Do leta 1985 so bili obiski vseh krajev na 4 tedne, nato se je zaradi velikega obiska in izposoje 5 krajev obiskovalo na 14 dni. Danes, v letu 2011, ima bibliobusna mreža še vedno veliko število krajev oz. postajališè, ki se jih obiskuje že od vsega zaèetka. Zaradi tehniènih izboljšav vozil, sodobne IKT opreme ter boljše cestne infrastrukture se lahko zajame veèje število krajev, prav tako pa se kažejo tudi vedno veèje potrebe po obiskovanju posebnih središè, kot so domovi za ostarele oz. centri starejših obèanov, bolnišnice ipd. V mrežo je bilo v zaèetku leta 2011 vkljuèenih 45, konec leta pa 47 postajališè: Dolsko, Senožeti, Podgorica, Preserje, Podkraj, Tomišelj, Vrbljene, Strahomer, Iška vas, moški zapor Ig, ženski zapor Ig, URI Soèa, Tomaèevo, Zadvor, Lipoglav, Pance, Reški Kovaè, Sadinja vas, Karlovica, Mala Slevica, Dvorska vas, DSO Viè-Rudnik, Dvor, Smolnik, Lavrica, Rašica, Turjak, Golo, Zapotok, Škrilje, Vrzdenec, Brezje, Smlednik, Trnovec, Sora, Zbilje, Skaruèna, CS Trnovo, Jezero, Barje, Matena, Brest, Pijava Gorica, Želimlje (dodano še CS Medvode, Gorièica pod Krimom). Poleg Mestne obèine Ljubljana zdaj obiskujemo še 9 primestnih obèin (Brezovica, Dobrova, Dol, Ig, Horjul, Polhov Gradec, Škofljica, Velike Lašèe, Medvode).

III. Vozilo Glede na veliko število krajev in razvejano mrežo postajališè sta bila za ljubljansko Potujoèo knjižnico sprva predvideni dve vozili. Zaradi zapletov pri izdelavi in predvsem zaradi pomanjkanja finanènih sredstev je ostalo pri enem in tako je še danes.

Prvi bibliobus (1974 - 1982) Prvi ljubljanski bibliobus, ki je vozil od leta 1974 do 1982, je bil prvo unikatno izdelano vozilo v Sloveniji (Jugoslaviji). Izdelan je bil v tovarni TAM Maribor, zunanjo opremo, oblikovanje in celostno podobo je izdelal oblikovalec Matjaž Vipotnik. V njem je bilo prostora za 4500

118

knjig. Deloval ni niti osem let (oktober 1974 - januar 1982) in zaradi številnih tehniènih pomanjkljivosti se je izkazalo, da je bil res le prototip za vse bibliobuse, ki so jih izdelovali kasneje. V zaèetku prvi bibliobus ni imel lastnega vira elektrike, zato je morala knjižnica na lastne stroške v letu 1975 vgraditi agregat. To je pomenilo neodvisnost od zunanjih virov elektriène energije. Ni pa bil vgrajen polnilec za akumulatorje, zato je bibliobus veèkrat ostal na cesti. Slabo je deloval sistem Webasto grelcev, ki so se enkrat celo vneli, in le zaradi prisebnosti voznika ni prišlo do veèje nesreèe oziroma požara. Veèkrat je gost in dušeè dim napolnil notranjost bibliobusa, zato je bilo vèasih bolje delati v hladnem bibliobusu, kot pa vkljuèiti gretje in tvegati nevšeènosti. Tudi sistem svetilk na stropu je bil zaradi tresljajev med vožnjo neustrezen, saj so luèi padale s stropa. Prvi bibliobus je bil prava zbirka napak in malomarnosti, tako pri izdelavi motorja, karoserije, kot notranje opreme (svetilke, ogrevanje, police …). Vozilo se je pogosto kvarilo in ekipa potujoèih knjižnièarjev je velikokrat ostala na terenu, ne da bi lahko dokonèali obisk vseh krajev ali se vrnili nazaj v Ljubljano. Pogosto so vozilo za silo popravili lokalni mehaniki. Vèasih ga je do servisa odvlekel traktor, nemalokrat tudi vleèna služba. Po osmih letih takega delovanja je bibliobus dokonèno odpovedal. Na koncu je bilo vozilo prodano nekemu èebelarju, ki je iz njega naredil potujoèi èebelnjak. »Vsem pomanjkljivostim navkljub moramo vseeno priznati, da je naš bibliobus, kot prvo tako vozilo v Jugoslaviji, za potujoèe knjižnièarstvo pomenil velikanski napredek v vsakem pogledu. Posebej èe vemo, da je tedaj prvi jugoslovanski bibliobus predstavljal star, predelan mestni avtobus, ki je oskrboval okolico Reke in da mu je sledil v Sloveniji spet star kombi, opremljen s policami in krožil po širšem zaledju slovenske Istre. Naš prvi bibliobus je takoj vzbudil pozornost vse knjižnièarske javnosti. Le nekaj dni po prevzemu, še pred uradno otvoritvijo, poleti 1974, so nas že z zanimanjem obiskali iz Gradske knjižnice iz Zagreba. Vozilo so si podrobno ogledali in primerjali svoje naèrte z našo realizacijo. Po naših izkušnjah in predlogih za izboljšavo je Gradska knjižnica iz Zagreba pri TAM-u kmalu naroèila dva bibliobusa.« (Pugelj, 1991: str. 47-48)

Drugi bibliobus (1982 - 1992)

Februarja 1982 se je ekipa potujoèih knjižnièarjev po enoletnem èakanju na novo vozilo spet odpeljala na teren z drugim bibliobusom. Ker je bil TAM edini proizvajalec bibliobusov v Sloveniji in je imel že nekaj tovrstnih izkušenj, so tudi drugi ljubljanski bibliobus izdelali tam. Zaradi finanènih omejitev je bilo mogoèe vse predvidene izboljšave in predloge uresnièiti le deloma. Glavne pridobitve so bile predvsem prostorske, saj je novo vozilo sprejelo do 6000 knjig, imelo je moènejši motor, ventilatorje za prezraèevanje, gibljivejše podvozje, izboljšano gretje s toplotno zaveso pred vhodnimi vrati, agregat in polnilce za akumulatorje ter steklen strop z izboljšano razsvetljavo. Za zaposlene je imel umivalnik z zbiralnikom vode, garderobno omaro in prostor za èistila. Tudi zunanjo podobo novega,

119

Barbara Cesar: POTUJOÈA KNJIŽNICA V LJUBLJANI: OD ZAÈETKOV DO DANES

drugega bibliobusa je zasnoval Matjaž Vipotnik. Èeprav je bilo drugo vozilo tehnièno bolj dovršeno in pametneje opremljeno, je bila sama izdelava tako slaba, da so se težave in zastoji v delovanju potujoèe knjižnice pojavili že takoj po prevzemu. »Novi bibliobus se je pokvaril še isti dan, ko smo z njim prviè krenili na pot! Zaradi vgrajenih starih, dotrajanih delov, smo obstali že v prvem kraju. Tako smo morali naše težko prièakovano vozilo že s prve vožnje z vleèno službo odvleèi k serviserju. Naslednjih 10 dni krajev spet nismo mogli obiskovati, èeprav smo bralcem obljubili, da ko bomo dobili novo vozilo, prekinitev v obiskovanju ne bo veè.« (Pugelj, 1991: str. 49) Tehniène težave in pomanjkljivosti drugega bibliobusa so bile tako moteèe in številène, da je bilo potrebno vozilo generalno popraviti in obnoviti že po petih letih delovanja. Leta 1987 so v Integralu obnovili streho, saj je skozi steklena stropna okna uhajal dež ter nekajkrat poškodoval knjižno gradivo. Vendar se je že spomladi 1988 izkazalo, da je bila streha popravljena sabo in je prepušèala vodo. Kasneje je bila potrebna še temeljita prenova karoserije, zamenjava zarjavelih ploskev ohišja in podvozja, obnova vseh stikov na ploèevini ohišja, zašèita vozila s temeljno barvo … Dela so potekala v dveh fazah, ves maj in november 1988. Zaradi prekinitve sta se v tem letu obisk in izposoja zmanjšala za kar 40 odstotkov.

Tretji bibliobus (1992 - 2007)

Tretji bibliobus je predstavljal nadgradnjo obeh predhodnikov. Podvozje TAM-ovega avtobusa je v potujoèo knjižnico nadgradilo podjetje AS-remont iz Domžal, oblikoval in poslikal pa ga je Matjaž Vipotnik. Pri izdelavi so bili knjižnièarji potujoèe knjižnice posebno pozorni na pult za izposojo in vraèanje gradiva, saj je bil le-ta v prejšnjem vozilu premajhen, napaène oblike in še napaèno lociran. Izboljšana je bila tudi postavitev knjižniènega gradiva, saj so bile poleg nagnjenih polic za veèje formate knjig na voljo tudi veènamenske škatle. V vozilu je bilo približno 7000 enot knjižnega in neknjižnega gradiva. Bibliobus je imel sprednji del (kabino za voznika in sopotnike) loèen od dela za uporabnike, pult je bil lociran v zadnji del. V zadnjem delu je bil tudi WC z umivalnikom, omarica za kavomat in osebne predmete ter priroèni prostori za listkovne kartoteke uporabnikov, saj se je do leta 2007 še vedno vodila roèna izposoja in statistika izposojenega gradiva. Razen nujnih vzdrževalnih del in obèasnih težav z gretjem je bil tretji bibliobus najbolj trpežno vozilo. Po sili razmer (pomanjkanje finanènih sredstev) je zdržalo 15 let in zato je bila ljubljanska potujoèa knjižnica zadnja med velikimi bibliobusi, ki še ni imela avtomatizirane izposoje. Z izposojo preko COBISS-a smo zaèeli šele konec leta 2007, ko smo star bibliobus zamenjali z novim. Tretje vozilo še vedno služi knjigam, saj ga je Knjižnica Otona Županèièa predala Mestu Metelkova, v njej pa je urejena knjižnica alternativnega knjižnega gradiva.

120

Èetrti bibliobus (oktober 2007 →）

Èetrto vozilo potujoèe knjižnice je iz turistiènega avtobusa Iveco Irisbus predelalo podjetje Dumida iz Maribora, poslikal pa slikar Bine Skrt. V tem èasu je bila Dumida edino podjetje, ki je izdelovalo bibliobuse. Pred ljubljanskim so izdelali tudi bibliobus za potujoèo knjižnico iz Nove Gorice ter za Gradsko knjižnico Zadar. Vozilo ima na raèun širokih dvojnih vrat in polic za IKT opremo nekoliko manj polic oziroma prostora za knjižnièno gradivo (približno 7000 enot). Opremljen je z dvigalom za invalide, dvema prenosnikoma, raèunalnikom za izposojo/vraèanje gradiva, multifunkcijskim tiskalnikom, platnom in nastavkom za projektor. Prav tako ima kabino s toaletnim prostorom za zaposlene in hladilno skrinjo. Bibliobus nima klimatske naprave, kar v vroèih dneh povzroèa neznosne pogoje za delo. Težave neprestano povzroèa tudi neustrezna elektrièna napeljava in prešibki akumulatorji. Kljub temu je bil na Sreèanju potujoèih knjižnic v Brežicah leta 2008 izbran za najlepši avtobus med 12 slovenskimi bibliobusi. Zgodovina nekaterih okvar in nevšeènosti bibliobusov se kar naprej ponavlja in še vedno se sreèujemo z enakimi težavami. Kot je Nika Pugelj, prva vodja Potujoèe knjižnice, zapisala 20 let nazaj: »Od prvega dne do danes nam manjka stalna in organizirana servisno vzdrževalna služba, ki bi omogoèala takojšnja in kvalitetna popravila. (…) Žal so vsa prizadevanja, da bi si zagotovili rednega serviserja, ostala brez uspeha, saj mehaniène delavnice obveze za stalno servisiranje samo enega vozila noèejo prevzemati. Takojšnjih in nujnih popravil servisi ne opravijo brez naroèanja in èakalne dobe, poleg tega pa je eno samo vozilo nezanimivo za delavnice, ki obièajno servisirajo ves vozni park doloèenega podjetja. (…) Obstoj in delovanje potujoèe knjižnice bi bilo nedvomno cenejše, èe bi imeli osnovne in nujne pogoje za vzdrževanje vozila – urejeno stalno servisiranje in garažo ali vsaj nadstrešek.« (Pugelj, 1991: str. 53) Ves ta èas bibliobusi niso imeli garaže in so bili parkirani na parkirišèu v tedanjih javnih skladišèih (Letališka ulica), dislocirani od pisarne za zaposlene in skladišèa knjižniènega gradiva. Prvo garažo je ljubljanski bibliobus pridobil šele po letu 1992 v hangarju nekdanje vojašnice Ljube Šercerja za Bežigradom, depo za knjige je bil lociran na Topniški ulici, pisarna za interno delo pa v tedanji Delavski knjižnici. Standardi organizacije IFLA (International Federation of Library Associations) narekujejo pogoje za dobro in nemoteno delo potujoèe knjižnice: imeti mora garažo, pisarno in depo za knjige na enem mestu oz. lokaciji ter v enem nivoju. Vse troje je ljubljanska Potujoèa knjižnica po veèkratnih selitvah dobila šele med letoma 1999 in 2000 na Parmovi ulici. S temi prostori je tudi Potujoèa knjižnica, tedaj že samostojna enota Knjižnice Otona Županèièa, prviè v zgodovini imela na enem mestu pisarno za interno delo, skladišèe in garažo za bibliobus.

121

Prvi bibliobus je bil prototip za vse naslednje, prava zbirka napak in pomanjkljivosti.

Drugi bibliobus se je pokvaril že prvi dan.

Tretji bibliobus je bil zadnji od vseh, ki ni imel avtomatizirane izposoje. Vozil je dolgih 15 let.

Oktobra 2007 je Potujoèa knjižnica šla na pot z novim bibliobusom in zaèela z avtomatizirano izposojo gradiva.

Barbara Cesar: POTUJOÈA KNJIŽNICA V LJUBLJANI: OD ZAÈETKOV DO DANES

IV. Knjižnièno gradivo Prva inventura v zgodovini Potujoèe knjižnice v Ljubljani je bila opravljena leta 2010. Našteli smo nekaj veè kot 57.000 enot knjižniènega gradiva. Za razliko od ostalih slovenskih potujoèih knjižnic je ljubljanski bibliobus, kot samostojna knjižnica in kasneje enota, vedno imel svoj knjižnièni sklad, za katerega so bila namenjena tudi posebna sredstva. Tedanja matièna služba je po strokovnih normativih v letih 1972 in 1973 kupila 3500 enot gradiva v razmerju 30 odstotkov poljudne literature za mladino, otroke in odrasle, ostalo je bilo leposlovje za odrasle, otroke in mladino. Treba je poudariti, da je potujoèa knjižnica vedno izposojala na dom vso poljudno literaturo, tudi takšno, ki je bila v obièajnih knjižnicah v zbirki referenènega gradiva na voljo samo v èitalnicah. Priroèniki, slovarji, leksikoni in enciklopedije so bili na voljo za izposojo in z vraèanjem te, sicer drage literature, ni bilo težav. Izposoja gradiva je nenehno narašèala, vse do leta 2009, ko je Potujoèa knjižnica iz roène (listkovne) izposoje prešla na avtomatizirano evidenco in je bilo prviè mogoèe narediti statistiène podatke za vse leto.

Izposoja gradiva

Leto

št. izposojenih enot

1987

50 467

2007

80 609

2009

61 533

V zaèetku, ko se je knjižnièni sklad za bibliobus oblikoval in napolnjeval, se je kupovalo od tri do osem izvodov leposlovnih del in do pet izvodov poljudnih del za odrasle. Poljudna literatura je bila zlasti s podroèja medicine, gospodinjstva, vrtnarstva in roènih del. Otroške literature se je vedno kupovalo najveè: leposlovna dela za najmlajše tudi do 10 izvodov, za pionirje in mladino pa v šestih do osmih izvodih. »Dober izbor literature za vse starosti, okuse in usmeritve ter istoèasno tudi možnost medbiblioteène izposoje, (…) je kaj kmalu pogojevalo tudi kompleksnejše zahteve naših uporabnikov. Mnogim ni bila dovolj knjiga v slovenšèini. (…) Zato smo 1980. leta prièeli dopolnjevati naš sklad s poljudnimi deli v srbohrvaškem jeziku.« (Pugelj, 1991: str. 41) Zaradi vse veèjega zanimanja za tuje jezike, predvsem v šolah in srednjih šolah, se je ekipa potujoèih knjižnièarjev odloèila, da v letu 1988 zaèno kupovati tudi prirejene izdaje leposlovne literature v anglešèini, nemšèini in francošèini. Hkrati se je dopolnila zbirka uèbenikov za uèenje tujih jezikov. Poleg nakupa knjižnega gradiva v slovenskem in tujem jeziku se je v istem èasu zaèelo kupovati tudi neknjižno gradivo – avdio- in videokasete.

123

Barbara Cesar: POTUJOÈA KNJIŽNICA V LJUBLJANI: OD ZAÈETKOV DO DANES

Avdiokasete je potujoèa knjižnica zaèela izposojati 1988, leto kasneje, ko se je nabralo 350 enot video kaset, pa so šli v izposojo tudi prvi filmi. Pri avdiogradivu so bile za otroke kupljene glasbene in govorne kasete, za odrasle pa je bila nabavna politika usmerjena v nakup kakovostne domaèe in tuje zabavne glasbe, klasiène glasbe ter kaset za uèenje tujih jezikov. Video gradivo je obsegalo kakovostne risanke, lutkovne, mladinske in otroške filme. Za odrasle so se kupovali filmi vseh žanrov, predvsem filmske klasike in kakovostne sodobne filme ter poljudne filme za odrasle in mladino (potopisi, filmi iz živalskega sveta, posnetki oper, koncertov resne in zabavne glasbe …). Nakup in usmeritev vsega knjižniènega gradiva potujoèe knjižnice je v tistem èasu (1989) lepo opisal eden od uporabnikov: Potujoèa knjižnica je lahko ponosna na svoj izredno bogat, pester, zanimiv in poglobljeno sestavljen knjižni sklad. Èestitam vam k novi usmeritvi, ki vas je pripeljala v oblikovanje multimedijske podobe.« (Pugelj, 1991: str. 44) Danes Potujoèa knjižnica še vedno sledi podobnim nabavnim usmeritvam, le da se je odstotek med leposlovjem in stroko spremenil (40 odstotkov leposlovja, 60 odstotkov stroke). Prav tako smo zaradi množiène knjižne produkcije morali omejiti število izvodov ter izloèiti naslove, ki ne predstavljajo temeljnih ali inovativnih pristopov na podroèju posamiène stroke. Naloga bibliobusa je namreè uvajalno branje in vzgoja bralcev, da postanejo aktivni in samoiniciativni uporabniki knjižnic, ter da jih ob zahtevah po bolj strokovni literaturi napotimo v druge knjižnice. Bibliobus z gradivom obiskuje manjše kraje na periferiji ter posebne skupine uporabnikov (domovi za ostarele, zapori, rehabilitacijski centri…). Za prihod bibliobusa je vedno doloèen en dan v tednu, ob isti uri na istem mestu, bodisi enkrat, dvakrat ali štirikrat meseèno. Prebivalci v krajih, ki jih obiskujemo že od vsega zaèetka (od leta 1974) so potujoèo knjižnico vzeli za svojo in jo redno obiskujejo vse generacije.

V. Kadri Za uspešno delovanje vsake potujoèe knjižnice je nujna kakovostna in dinamièna ekipa, ki je strokovno usposobljena in v dobri psihofizièni kondiciji. Delo v bibliobusu še vedno, kljub tehnièni dovršenosti vozil, zahteva posebno dinamiko in dodatne obremenitve, ki jih v stacionarnih knjižnicah ni. Ti pogoji so: fizièna obremenjenost zaradi koncentriranega stika z ljudmi na majhnem prostoru, vplivi okolja (mraz, vroèina, hrup agregata, izpušni plini, udeležba v prometu), hiter obrat izposoje, saj se v uri ali dveh izposodi tudi do 10 odstotkov celotne zaloge na bibliobusu. Zelo je omejen tudi prostor za gradivo in gibanje, tu je še hitro pospravljanje in urejanje, skrb za stalen kakovosten izbor temeljnih del, delo v neenakomerno razporejenem èasu, v preteklosti pa tudi dislociranost vozila, depoja in bibliobusa. To so razlogi za hitro menjavanje kadrov, ki je v potujoèih knjižnicah pogost pojav. »Knjižnièarji so pri nas ostali povpreèno do dve leti. Na prvem mestu kolegica, ki je v knjižnici vzdržala le tri dni. V tem èasu je en dan delala v pisarni, dva dni pa na terenu. (…) Prav obraten

124

rekord imata vodja in voznik Potujoèe knjižnice, ki sta v tej dejavnosti vzdržala že od zaèetka njenega delovanja, (do upokojitve op. a.).« (Pugelj, 1991: str.62) Jeseni, leta 1973 je bila zaposlena prva delavka ljubljanske Potujoèe knjižnice, Nika Pugelj, ki je bila vse do leta 2004 vodja Potujoèe knjižnice. Preden se je bibliobus leta 1974 odpravil na teren, je bilo potrebno zaposliti še voznika in dva knjižnièarja. V taki sestavi je bibliobus deloval od leta 1974 do 1990. Kadrovska zasedba je bila že po letu 1985 zelo problematièna, saj sta se neprestano poveèevala obisk in izposoja, s tem se je poveèevalo tudi interno delo v pisarni, postopoma se je poveèevalo tudi število postajališè in pogostost obiskov. V èasu bolniških odsotnosti je zaradi pomanjkanja kadrov vèasih terensko delo tudi odpadlo. Šele leta 1990 je ljubljanski potujoèi knjižnici uspelo zaposliti dodatnega knjižnièarja. Vodja enote v Potujoèi knjižnici skrbi za organizacijski del dejavnosti, strokovno usmeritev in razvoj ter sodeluje z ostalimi knjižnicami po Sloveniji (predvsem potujoèimi). Do prikljuèitve h Knjižnici Otona Županèièa je vodila tudi nabavo in opremljala gradivo. Ostali, to so voznik in trije knjižnièarji, so si enakomerno razporedili delovne naloge in terensko delo, ki je vedno popoldansko. Dopoldansko delo je namenjeno urejanju in dopolnjevanju bibliobusa, vlaganju knjig v depo, tiskanje èlanskih izkaznic, zbiranje rezervacij in naroèenega gradiva ter drugo interno delo. Posebnost majhnega kolektiva potujoèe knjižnice je, da naj bi vsi zaposleni znali delati vse, od evidence izposoje, informatorskega dela, do urejanja gradiva v bibliobusu in skladišèu. Na splošno velja nenapisano pravilo, da tisti, ki so kdaj delali ali še vedno delajo v potujoèem knjižnièarstvu, bodisi hitro zamenjajo službo, ali pa ostanejo potujoèi knjižnièarji za vedno.

VI. Zakljuèek Le 12 splošnih knjižnic v Sloveniji svojim uporabnikom zagotavlja storitve potujoèe knjižnice. V primerjavi s konceptom splošnih knjižnic, je bibliobusna dejavnost relativno nova, saj je odvisna tudi od tehniène usposobljenosti vozila. Strokovni temelji za izdelavo mreže, naèrt voženj oz. poti ter usmeritev knjižniènega gradiva za potujoèo knjižnico, so bili že pred letom 1974 postavljeni prav v okviru ljubljanske Potujoèe knjižnice in po njih so se zgledovale tudi vse druge potujoèe knjižnice v Sloveniji. Potujoèa knjižnica je tipalo potreb po vzpostavitvi novih krajevnih knjižnic. Ponuja predvsem uvajalno branje za otroke, ètivo in osnovno gradivo za osnovnošolce, dijake in študente, poljudno gradivo in sprostitveno branje za odrasle ter neknjižno gradivo v obliki dvd-jev in cd-jev za otroke in mladino. Zato ostaja dejavnost potujoèe knjižnice nepogrešljiv del knjižniène dejavnosti splošnih knjižnic.

Barbara Cesar, vodja, MKL, Potujoèa knjižnica

125

Barbara Cesar: POTUJOÈA KNJIŽNICA V LJUBLJANI: OD ZAÈETKOV DO DANES

VIRI IN LITERATURA: CESAR, Barbara: Naèrt razvoja Potujoèe knjižnice MKL 2011 dalje, Ljubljana, 2010 ENCI, Milena: Potujoèa knjižnica in naèrt bibliobusnih postajališè na Gorenjskem, 2002 KERNEL, Irena: Razvoj splošnoizobraževalnega knjižnièarstva na ljubljanskem obmoèju, Knjižnica 17/1973, str. 40-49 KERNEL, Irena:Potujoèe knjižnièarstvo: naloge in oblike dela, M-368/81, Arhiv MKL, 1981 KERNEL, Irena: Nekaj ugotovitev o potujoèem knjižnièarstvu po svetu in analiza bibliobusne službe v Ženevi, Arhiv MKL, 1977 PUGELJ, Nika: Trideset let delovanja ljubljanske Potujoèe knjižnice, Apolon 22/2004 PUGELJ, Nika: Ljubljanska Potujoèa knjižnica. Opravljeno delo od 1974. do 1989. leta, Uprava MKL, 1991

126

Breda Karun

MEDNARODNA DEJAVNOST KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA MED LETI 1996 IN 2008

I. Uvod V prispevku o mednarodni dejavnosti Knjižnice Otona Županèièa sem se osredotoèila na obdobje od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je knjižnica zaèela sodelovati v veèjih evropskih programih in projektih. To sodelovanje je vplivalo na knjižnico, njene zaposlene, pa tudi na širši slovenski prostor, saj so zaposleni, ki so sodelovali v evropskih projektih, svoje izkušnje in znanja delili s kolegi iz Knjižnice Otona Županèièa in iz drugih knjižnic. Poroèila o projektih so objavljali v Knjižnièarskih novicah ali jih predstavljali na konferencah in izobraževanjih. Ena od pomembnih pridobitev sodelovanja v evropskih projektih ali mednarodnih strokovnih organizacijah je spoznavanje delovanja knjižnic in knjižnièarjev v drugih državah. Tako so se spletle vezi, ki so velikokrat pripeljale do medsebojnih obiskov in izmenjav. V prispevku o tovrstnih sodelovanjih , èeprav zelo pomembnih in koristnih, nisem pisala, saj jih je bilo veliko in bi se lahko zgodilo, da bi nehote kakšnega izpustila. Iz obdobja pred ustanovitvijo Knjižnice Otona Županèièa pa velja vseeno omeniti študijski ogled javnih knjižnic v Stuttgartu in Münchnu leta 1975, saj je bil namen obiska študij za naèrtovanje mreže knjižnic s posebnim poudarkom na izdelavi programa nove osrednje splošno izobraževalne knjižnice v Ljubljani. Obiska sta se udeležili bibliotekarki Irena Kernel in Martina Šircelj ter arhitekt Miloš Bonèa. Obiski knjižnic v tujini, še posebej tako natanèno naèrtovani in z jasnim namenom, so bili v tem èasu velika redkost. Pridobljeno znanje in izkušnje so na daljši rok zagotovo vplivali na strokovnost dela v takratni Delavski knjižnici in prihodnje naèrtovanje mreže splošnih knjižnic v Ljubljani.

127

Breda Karun: MEDNARODNA DEJAVNOST KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA MED LETI 1996 IN 2008

II. Prvi koraki Leta 1996 so predstavniki Evropske komisije Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani (NUK) prosili za pomoè pri identifikaciji slovenske splošne knjižnice, ki bi se kot partnerica vkljuèila v projekt Public Library Development Project (PLDP). NUK je na sestanek povabil nekaj veèjih splošnih knjižnic, nam predstavil projekt in nas povabil k sodelovanju. Za vse prisotne knjižnice je bilo to prvikrat, da smo se sreèale z evropskim projektom in, iskreno reèeno, nismo dobro razumeli, v kaj se podajamo. Damijana Hainz, direktorica KOŽ, ki je bila vedno odprta za novosti in je pri tem spodbujala tudi svoje sodelavce, je zagrabila priložnost in predlagala KOŽ kot partnerja v projektu. Ostale knjižnice so soglašale in tako je KOŽ zaèel svojo pot v mednarodne projektne vode. Prvi mednarodni projekt, v katerem sem torej sodelovala kot predstavnica Knjižnice Otona Županèièa je bil projekt Public Library Development Project . To sodelovanje je knjižnici odprlo vrata do drugih mednarodnih projektov, ki so jih financirali Evropska unija in Zavod za odprto družbo. Te projekte sem veèinoma jaz koordinirala, medtem ko je projekte bilateralnega sodelovanja in uvajanja novih pristopov k uèenju vodila Simona Resman.

III. Sodelovanje v projektih Evropske komisije

Navajam nekaj najpomembnejših evropskih projektov na podroèju splošnih knjižnic, v katerih je sodelovala Knjižnica Otona Županèièa:

Public Library Development Project (1996 – 1997) Namen projekta je bil krepiti informacijsko vlogo knjižnic in spodbujati njihovo preobrazbo v centre lokalne skupnosti s sodelovanjem drugih organizacij v lokalnem okolju. S sodelovanjem v projektu je KOŽ dobil priložnost, da se sreèa s kolegi iz splošnih knjižnic iz vse Evrope, da v živo spozna smeri razvoja, v katere se razvijajo knjižnièarsko razvite države in da informacije, znanja in izkušnje prenaša na ostale slovenske knjižnice, predvsem pa je priložnost izkoristil za svoj lasten napredek in razvoj. V knjižnici se je izoblikovala skupina, ki se je v naslednjih letih aktivno vkljuèevala v nove evropske projekte in je pridobila dovolj znanja iz projektnega menedžmenta, da je KOŽ lahko samostojno kandidiral na razpisih. Ob zakljuèku projekta PLDP je vsaka od sodelujoèih knjižnic organizirala nacionalno konferenco. Slovenska konferenca je imela naslov »Knjižnice – informacijski centri«. Udeležili so se je strokovni delavci iz vseh splošnih knjižnic.

128

V okviru projekta smo pridobili finanèna sredstva tudi za obisk štirih tujih strokovnjakov. Konferenca je spodbudila željo po organiziranju vsakoletnih posvetovanj slovenskih splošnih knjižnic. V prvih letih jih je organiziral KOŽ, kasneje pa Sekcija za splošne knjižnice pri ZBDS. Namen vseh konferenc, (ki se še zmeraj organizirajo) je seznanjanje slovenskih splošnih knjižnièarjev z novostmi pri delu in s politiko razvoja splošnih knjižnicah v evropskih državah, pa tudi širše. Sodelovanje v projektu PLDP je spodbudilo pripravo skupnega projekta Knjižnice Otona Županèièa, Mariborske knjižnice in Osrednje knjižnice Celje, v katerem smo od Ministrstva za kulturo pridobili sredstva za uvedbo novih informacijskih servisov v vsaki od sodelujoèih knjižnic. Skupni nastop na razpisu je bil prav tako velika novost za slovensko okolje in je prièal o inovativnem pristopu k razvoju novih storitev splošnih knjižnic.

PubliCA (1997-2000) Projekt je bil neke vrste nadaljevanje in razširitev projekta PLDP. Njegov namen je bil utrditi vlogo splošnih knjižnic v lokalnih skupnostih kot pomembnih posrednikov virov znanja in informacij, spodbujati razvoj novih storitev ob uporabi raèunalniških tehnologij in prepoznati potencial splošnih knjižnice pri razvoju informacijske družbe. V projektu so enakovredno sodelovale knjižnice iz držav vzhodne in zahodne Evrope. V okviru projekta je šest evropskih splošnih knjižnic dobilo naziv ''Center odliènosti'', to je šest vzorènih knjižnic, ki so nato organizirale enotedenska usposabljanja za splošne knjižnièarje iz evropskih držav. Poleg knjižnice iz norveškega Trondheima, grške Verie, nemškega Berlina, danskega Aarhusa in finskih Helsinkov je bila tudi Knjižnica Otona Županèièa imenovana za center odliènosti in sicer kot edina knjižnica iz države zunaj Evropske skupnosti. Biti center odliènosti je za KOŽ pomenilo velik strokovni in organizacijski izziv. Pripravili smo enotedenski program predavanj, delavnic in obiskov knjižnic. Predavatelji so bili veèinoma strokovni delavci iz KOŽ. Veèina od njih je takrat prviè nastopila v vlogi predavatelja, poleg tega pa so se morali prviè spopasti z anglešèino kot jezikom komunikacije. Bila pa je to odlièna priložnost, da so lahko predstavili svoje delo in dosežke tako pisani družbi kolegov. In svoje delo so odlièno opravili.

PULMAN (2001-2003) Namen projekta je bil spodbuditi in promovirati širjenje politik in praks v digitalnem okolju, predvsem pa krepiti sodelovanje razliènih kulturnih ustanov kot so knjižnice, arhivi in muzeji na lokalnem ali regionalnem nivoju. V projektu so sodelovale knjižnice iz kar 36 evropskih držav. Glavni namen projekta je bila priprava PULMAN smernic, ki so doloèale vsa podroèja inovativnih storitev splošnih knjižnic. Smernice so bile prevedene v 22 evropskih jezikov, tudi v slovenšèino.

129

Breda Karun: MEDNARODNA DEJAVNOST KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA MED LETI 1996 IN 2008

Na spletni strani PULMANweb (http://www.pulmanweb.org/ ) so bila objavljena poroèila o stanju na podroèju knjižnièarstva v vseh sodelujoèih državah. Na isti strani je bilo dostopnih tudi 237 vrst razliènih izobraževanja na daljavo. Projekt se je zakljuèil s konferenco v Oeirasu na Portugalskem. Na konferenci so najvišji predstavniki politike, med njimi tudi kulturni ministri, sprejeli temeljni dokument projekta, imenovan »Oeiraški manifest«. Iz Slovenije so se konference udeležili: takratna ministrica za kulturo Andreja Rihter, takratna svetovalka vlade na ministrstvu za kulturo Jelka Gazvoda in iz Knjižnice Otona Županèièa Marijan Špoljar, ki je na delavnicah predstavil Borzo znanja ter Breda Karun, ki je sodelovala pri realizaciji projekta. KOŽ je ponovno zelo uspešno organiziral enotedenska usposabljanja za knjižnièarje iz vseh evropskih držav. Strokovni delavci KOŽ so ob sreèanjih z drugimi partnerji pridobili samozavest dobrega knjižnièarja, saj so spoznali, da pripadajo pomembni knjižnici, ki ne zaostaja za najboljšimi evropskimi splošnimi knjižnicami. Leta 2003 je Knjižnica Otona Županèièa sodelovala pri projektu CALIMERA, http://www.calimera.org/default.aspx , ki se je kasneje prenesel na Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Znanje, izkušnje in informiranost o dogajanju in novih idejah v širšem evropskem prostoru je leta 2004 pripeljalo do ustanovitve delovne skupine, ki jo je vodila Breda Karun, v njej pa sta sodelovali Natalija Glažar iz Arhiva RS in Elizabeta Štrukelj iz Arhitekturnega muzeja. V skupini je nastala ideja o vzpostavitvi portala digitalnih vsebin lokalne kulturne dedišèine, ki bi združeval digitalizirano gradivo splošnih knjižnic, arhivov in muzejev. Do realizacije je preteklo še nekaj let in portal, ki je kasneje dobil ime KAMRA (http://www.kamra.si ), je bil dokonèno vzpostavljen leta 2008. KOŽ je aktivno sodeloval tudi v projektu ENTITLE, ki ga je sicer koordinirala Narodna in univerzitetna knjižnica. Testiral je model GLOs (Generic Learning Outcomes), s katerim smo želeli izmeriti vpliv izobraževalnih dejavnosti knjižnice v lokalnem okolju. Od 30.06. do 03.06.2008 smo se udeležili posveta o implementaciji GLOs v Londonu. V septembru je Borza dela pripravila 4 delavnice za brezposelne (Razgovor pri delodajalcu, Poslovna obleka?, Pomen barv pri oblaèenju, Ne dovoli, da te ''strrrese služba'', za seniorje pa smo pripravili raèunalniško opismenjevanje "Z raèunalnikom do gradiva in informacij''. Na delavnicah in teèaju so bili opravljeni intervjuji in razdeljeni vprašalniki pred, med in po delavnici in teèaju. Tako smo lahko uèinkovito merili prièakovanja in rezultate. Oblikovano je bilo konèno poroèilo o testiranju GLOs, ki je bilo predstavljeno na sreèanju partnerjev novembra 2008 v Ljubljani.

130

IV. Uvajanje novih pristopov k uèenju V letih 2004 do 2006 je bil KOŽ vkljuèen v dva projekta s podroèja uvajanja novih pristopov k uèenju uporabe informacijske tehnologije. Oba je vodila Simona Resman. Namen projekta PuLLS (2004-2006), http://www.pulls.dk je bil z razliènimi oblikami neformalnega izobraþevanja omogoèiti informacijsko pismenost vsem drþavljanom. Projekt je osem partnerjev (Knjiþnice: Århus Kommunes Biblioteker iz Danske, Helsingin kaupungin kirjasto iz Finske, Stadtbücherei Würzburg iz Nemèije, Servei de Bibliotekques de la Diputació de Barcelona iz Španije, London Borough of Sutton Library Service iz Velike Britanije in Knjižnica Otona Županèièa iz Slovenije; University of Brighton iz VB in MK5060 Full Circle Projects iz Nizozemske) prijavilo v program Grundtvig 1 / Socrates. Od 11. do 15. septembra 2005 je v Århusu potekal seminar za pripravo modela Open Learning Centres (OLC)/ Srediðè za odprto uèenje. Za starejše / seniorje smo pripravili cikel raèunalniškega usposabljanj: prvi modul je bil namenjen predstavitvi IKT, drugi in tretji modul pa uporabi osnovnega znanja IKT pri iskanju uporabnih informacij in gradiva prek OPAC-a in interneta. Prve rezultate testiranja pa smo predstavili na sreèanju aprila 2006 v Barceloni. Zakljuèna konferenca PuLLS je bila 24. novembra 2006 v Haagu na Nizozemskem. Rezultat projekta so »Smernice za središèa za odprto uèenje v splošnih knjižnicah v Evropi« in »Model središè za odprto uèenje«. Oba dokumenta sta bila prevedena v slovenšèino in javno dostopna. Namen projekta TUNE / Training of Library Users in a New Europe (2005-2006), pa je bil razvoj uporabnikom prijaznega in sprošèenega modela informacijskega opismenjevanja. KOŽ je kot pridružena èlanica sodelovala v projektu, ki so ga tri splošne knjižnice (Helsingborgs Bibliotek iz Švedske, Randersegnens Biblioteker iz Danske in Toledo Biblioteca de Castilla-la Mancha iz Španije) prijavile v okviru programa Kultura 2000. V KOŽ smo za testiranje modela izbrali tri ciljne skupine: mlajše brezposelne, starejše/ seniorje in otroke, pripadnike bošnjaške narodne skupnosti. Vsako delavnico so izvajali po trije knjižnièarji s predhodnimi izkušnjami, pri izvedbi smo združili individualno in skupinsko delo ter teoretiène in praktiène vsebine. Udeležencem delavnic smo ponudili možnost uèenja IKT s pripovedovanjem zgodb in tako na lažji in bolj sprošèen naèin dosegli zastavljeni cilj: dvig informacijske pismenosti in uporabe IKT v vsakdanjem življenju. Informacijska pismenost je bila tudi glavna tema konference TUNE, ki smo jo od 12. do 14. junija 2005 organizirali za 37 udeležencev iz vseh štirih držav partneric v projektu na Brdu pri Kranju. Širši strokovni javnosti smo predstavili projekt TUNE na Poster Session v okviru letne konference IFLA ( 14. – 18. avgust 2005) v Oslu. Od 11. do 12. Septembra 2006 je potekalo zakljuèno sreèanje v Toledu.

131

Breda Karun: MEDNARODNA DEJAVNOST KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA MED LETI 1996 IN 2008

Rezultat projekta je dokument »TUNE: model usposabljanja uporabnikov«, prav tako preveden v slovenšèino.

V. Bilateralna sodelovanja Let's animate in Europe Od 9. do 22. februarja 2003 je v nemškem mestu Chemnitz potekala v okviru evropskega projekta Youth for Europe delavnica animacije. Z mestom Chemnitz ima Ljubljana kot pobrateno mesto že dolgoletne stike. Knjižnica Otona Županèièa se je v to sodelovanje vkljuèila s Središèem za mlade leta 2000, ko je potekalo v organizaciji L'MIT (ljubljanska mreža info toèk za mlade, katere èlan je tudi Središèe za mlade) mednarodno izobraževanje mladinskih informatorjev. Naslednje leto smo se odzvali povabilu kolegov iz Chemnitza in obiskali nekaj njihovih mladinskih centrov. Ogledali smo si tudi filmski studio FILMWERKSTATT, ki je namenjen predvsem ustvarjanju mladih. Že takrat smo se pogovarjali o možnem sodelovanju, saj smo v KOŽ spomladi 2000 odprli STRIPOTEKO in prièeli s stripovskimi aktivnostmi. Poleti 2002 je konèno dozorela ideja o skupnem projektu »Let's animate in Europe.« Nosilec projekta je bil FILMWERKSTATT, partnerske organizacije pa: Kepler Gymnasium Chemnitz, Manchester Learning Chest & Manchester Chest, Gymnasium Usti nad Labem (Èeška) in Knjižnica Otona Županèièa – Središèe za mlade. Sodelovalo je osemnajst mladih mojstrov pod vodstvom šestih mentorjev. Ustvarjali so pod budnim oèesom mentorja Mateja Kocjana, tudi voditelja naših stripovskih delavnic. S svojimi risbami so mladi potiskali majice, izkupièek od prodaje pa bo namenjen mladinskemu centru v Usti nad Labem, ki je bil unièen v katastrofalnih poplavah 2002.

Slovenija na Švedskem

S Knjižnico Eskilstuna Stadt-och Landsbibliotek je KOŽ/Središèe za mlade sodeloval kar nekaj let. Sprva so potekali strokovni stiki med Središèem za mlade in UNGINFO, izmenjali so se strokovni obiski s predavanji in predstavitvami na obeh straneh. V sodelovanju z Galerijo ŠKUC pa smo leta 2003 skupaj zasnovali projekt predstavitve Slovenije na Švedskem. 9. maja, na Dan Evrope, je slovenska veleposlanica na Švedskem ga. Darja Bavdaž Kuret sveèano odprla razstavo na dveh lokacijah: v knjižnici in v galeriji. Na razstavi (pripravili so jo kustosi iz Galerije ŠKUC) z naslovom »Far away« je razstavljalo devet slovenskih umetnikov. En razstavni prostor je bil namenjen tudi stripom. Razstavo »On the Redground« smo pripravili v Središèu za mlade in pri Stripburgerju, predstavilo pa se je devet mladih stripovskih mojstrov. Stripovska avtorja Matej Kocjan in Žiga Aljaž sta vodila v Oxelösundu dvodnevno stripovsko delavnico. Delavnica je bila imenitna popestritev

132

šolskega vsakdanjika. Dijaki in mentorja so po konèani delavnici na srednji šoli pripravili razstavo stripov. Knjižnica Otona Županèièa in Gradska knjžnica Zadar sta leta 2003 v Ljubljani slavnostno podpisali dogovor o sodelovanju. Sodelavci KOŽa so se udeležili dveh pomembnih delovnih sreèanj v Zadru: mednarodne delavnice »Library as a community center« in okrogle mize »Zašto Zadru treba centar za mlade?« Od 3. do 5. oktobra 2005 je prišlo do povratnega obiska ob Dnevu Gradske knjižnice Zadar . Dogovorili smo se za nadaljnje sodelovanje v obliki skupnih projektov, predvsem na podroèju usposabljanja uporabnikov in promocije kulturne dedišèine.

VI. Sodelovanje z Zavodom za odprto družbo

Zavod za odprto družbo, ki je bil znan tudi pod imenom Fundacija Soros s sedežem v Budimpešti, je v letih 1998 do 2000 v okviru Mrežnega knjižniènega programa objavil dva razpisa za projekte »Knjižnica kot informacijski center«. KOŽ je bil uspešen na obeh razpisih. V prvem je prijavil zasnovo in vzpostavitev ''Središèa za mlade s stripoteko''. Odobrena sredstva so omogoèila nakup prve sistematiène zbirke stripov v slovenskih splošnih knjižnicah, organizacijo sreèanj s stripovskimi avtorji in stripovskih delavnic za mlade. Kot vsi drugi projekti je prinesel dolgoroène koristi, saj je KOŽ postal center stripovskega dogajanja v Ljubljani.Sredstva, pridobljena na drugem razpisu, pa so bila namenjena razširitvi ponudbe Stripoteke in vzpostavitve knjižnice Kolodvor. Vse projekte Središèa za mlade je vodila Simona Resman. Ob zakljuèku programa smo uspešno organizirali sreèanja skupine vseh splošnih knjižnic, ki so svoje projekte izpeljale s financiranjem Zavoda za odprto družbo. Ugled Knjižnice Otona Županèièa v mednarodnem prostor je z uspešno realizacijo obeh projektov in z vsestransko aktivnostjo moèno zrasel. Zavod za odprto družbo je povabil Bredo Karun, da v obdobju 1998 in 2000 sodeluje pri ocenjevanju projektov, ki so bili prijavljeni na razpis »Knjižnica kot informacijski center«. Kasneje je sodelovala pri evalvaciji realizacije projektov na Poljskem, v Rusiji, Latviji in Bolgariji. Isti zavod je leta 2001 podelil nekaj štipendij knjižnièarjem iz vzhodne in centralne Evrope za udeležbo na trimeseènem praktiènem izobraževanju v Queens Public Library v New Yorku. Kot edina Slovenka je štipendijo pridobila Vesna Trobec, ki je v takrat najbolj raznolikem in obiskanem knjižniènem sistemu v ZDA, pridobila neprecenljive izkušnje. Program je vseboval spoznavanje knjižniène mreže, enot in dejavnosti knjižnice, njihovih oddelkov in servisov. Trobèeva se je udeleževala izobraževanja zaposlenih, prireditev za

133

Breda Karun: MEDNARODNA DEJAVNOST KNJIŽNICE OTONA ŽUPANÈIÈA MED LETI 1996 IN 2008

obiskovalce in razliènih seminarjev. Poleg tega je imela priložnost obiskati letno konferenco American Library Association v San Franciscu, Kongresno knjižnico v Washingtonu, konferenco za splošne knjižnice v Binghamptonu ter Brooklynsko knjižnico. KOŽ je bila zaradi svojih širokih mednarodnih stikov redno obvešèena o novih razpisih in je bila veèkrat povabljen k sodelovanju v novih projektih. Te informacije je posredovala tudi drugim slovenskim knjižnicam in jim svetovala pri vkljuèevanju v projekte. Znanja, ki so jih pridobili sodelavci KOŽ ob delu na mednarodnih projektih, so s èlanki in referati na posvetovanjih prenašali v celoten slovenski prostor. Na podroèju mednarodnega sodelovanja sta bili v okviru KOŽ zelo aktivni Potujoèa in Pionirska knjižnica, ki te dejavnosti v zborniku predstavljata v loèenih prispevkih.

VII. Za konec

Sodelovanja v evropskih projektih je Knjižnico Otona Županèièa že v drugi polovici devetdesetih let spodbudilo in motiviralo, da je zaèela razvijati nove storitve in vse bolj uporabljati informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. Posebno uspešna je bila s storitvami za posebne skupine uporabnikov v sodelovanju z razliènimi lokalnimi partnerji. Tako je realizirala Borzo dela, Borzo znanja, Središèe za mlade, Središèe za samostojno uèenje. Drugaèen naèin razmišljanja, ki se je okrepil v stikih s tujimi partnerji, ni vplival samo na uvedbo novih storitev, paè pa je spodbudil tudi celo vrsto sprememb v naèinu delovanja in upravljanja knjižnice.

Breda Karun, bibliotekarka, Zavod Jara, Grosuplje

134

Vesna Trobec

MATIÈNA SLUŽBA V KNJIŽNICI OTONA ŽUPANÈIÈA I. Zgodovina matiènih knjižnic v Sloveniji V slovenskem knjižniènem - informacijskem sistemu se je že v èasu med obema vojnama izoblikovala zamisel o službi, ki naj bi nudila podporo ljudskim in obèinskim knjižnicam. Avgust Pirjevec, pomembni predvojni bibliotekar, je v delu Knjižnice in knjižnièarsko delo (1940) razmišljal o ustanovitvi središènih knjižniènih zalog za veèje število obèinskih ali krajevnih knjižnic. To bi bile t.i. Centralne knjižnice, iz katerih bi knjižnice dobivale knjige, predvsem takšne, ki jih same ne bi imele. Središène knjižniène ustanove, okrajne ali pokrajinske in deželne knjižnice pa bi poleg tega imele nalogo posvetovalnice za knjižnice in knjižnièarje in bi pomagale pri sestavi knjižne zaloge, pri urejanju poslovanja novoustanovljenih knjižnic in skrbele za izobrazbo knjižnièarjev z organiziranjem teèajev, predavanj in sestankov ( prav tam, str. 304). Na podroèju razvijanja knjižniènega sistema v povojnih letih sta poleg Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki so ji bile z ustanovno uredbo predpisane matiène naloge (1945, str. 225-226), razvoj knjižnièarstva podprla tudi Ministrstvo za prosveto in Društvo bibliotekarjev Slovenije, ki je bilo ustanovljeno leta 1947. V petdesetih letih je bilo društvo zelo aktivno, saj so že na zaèetku delovanja izdelali in izdali pregled slovenskih knjižnic, svetovali knjižnièarjem pri strokovnem delu, moèno pa so se angažirali tudi na podroèju zakonodaje in uvajanja strokovnega bibliotekarskega izobraževanja. (Kodriè-Daèiæ, 2003). Že leta 1950 je bila v okviru Društva bibliotekarjev Slovenije ustanovljena Sekcija za ljudske knjižnice, leta 1955 pa je društvo izdelalo predlog za ustanovitev biblioteènega centra za Slovenijo, predhodnika matiène službe za ljudske knjižnice (prav tam, str. 14). Izraza matièna služba in matièna knjižnica se v strokovni bibliotekarski literaturi nista pojavila vse do leta 1960, ko besedo matiènost zasledimo v resoluciji zborovanja slovenskih knjižnièarjev v Mariboru (prav tam, str.18). Takrat so bile prviè predstavljene matiène knjižnice, ki naj bi skrbele za splošen napredek knjižnièarja in povezovanje knjižnic. Ena od temeljnih nalog naj bi bila oblikovanje centralnih katalogov, matiène naloge naj bi prevzele pokrajinske študijske knjižnice in jih izvajale za vse vrste knjižnic na svojem obmoèju: ljudske, strokovne in šolske knjižnice.

135

Vesna Trobec: MATIÈNA SLUŽBA V KNJIŽNICI OTONA ŽUPANÈIÈA

Ustanovitev matiènih knjižnic je uzakonil Zakon o knjižnicah (1961), ki je v èetrtem èlenu opredelil, da so to knjižnice, ki v zvezi z organiziranjem in pospeševanjem knjižnièarske službe in stroke opravljajo poleg rednih še posebne naloge. Po omenjenem zakonu je Narodna in univerzitetna knjižnica opravljala naloge matiène službe za obmoèje Ljudske republike Slovenije, del nalog, t.i. somatiènost, pa je s pogodbo prenesla na Centralno tehniško knjižnico, ki je opravljala matiène naloge za tehniène knjižnice in Pionirsko knjižnico, ki je opravljala matiène dejavnosti za šolske in mladinske knjižnice. Pionirska knjižnica je sicer delovala tudi kot krajevna knjižnica in razvijala razne oblike estetske vzgoje in prenašala svoje izkušnje na knjižnièarje iz vse republike ter organizirala teèaje za šolske in pionirske knjižnice. Druge matiène knjižnice so opravljale naloge matiène službe za obmoèje ene ali veè obèin. Naloge obèinske matiène službe je opravljala knjižnica, ki jo je doloèil obèinski oziroma skupaj veè obèinskih ljudskih odborov, in se je ukvarjala z vprašanji organizacije in pospeševanja knjižnièarske službe in stroke, s posredovanjem in izposojo knjižniènega gradiva ter vodenjem registracije in evidence njihovega knjižnièarskega gradiva. Pomagala je tudi pri strokovnem delu knjižnièarskega osebja in skrbela za njihovo vzgojo in strokovno izpopolnjevanje. Že ob ustanovitvi matiènih knjižnic pa so se pokazale prve pomanjkljivosti. Kot je v svojem èlanku ugotavljala Anèka Korže-Strajnar, »bodo mogle postati matice tiste ljudske knjižnice, ki imajo kolikor toliko urejene razmere, tako v strokovnem kot tudi v materialnem oziru in ki bodo razpolagale s kadrom« (1961, str. 50) in se hkrati spraševala, koliko knjižnic je v Sloveniji, ki bi bile že sedaj sposobne prevzeti položaj matiènih knjižnic. Avgust Vižintin (1961) je menil, da bo zelo težko doloèiti, katere knjižnice bodo lahko sprejele takšne obveznosti, najveè težav pa je videl v pomanjkanju strokovnega kadra. Preprièan je bil, da bi morala biti vkljuèena v okvir matiènih knjižnic tudi inštruktorska služba. Pomembne morajo biti poleg horizontalne povezave med razliènimi vrstami knjižnic tudi vertikalna povezava med strokovnimi knjižnicami iste ali podobnih strok. Vižintin je obenem poudaril, da je centralni katalog važen del dejavnosti matiènih knjižnic. Maks Veselko (1964) je tudi ugotavljal, da takšno matièno knjižnico, kot si jo je zamislil Zakon, ni mogoèe doseèi. Tega se je zavedal tudi Svet za kulturo in prosveto LRS, ki je v okrožnici takratnim okrajnim in ljudskim odborom posredoval jasnejša navodila in kriterije za imenovanje matiènih knjižnic. Matièna knjižnica je postala knjižnica s knjižno zalogo vsaj 3000 knjižnih zvezkov, s pravilno strokovno ureditvijo, ki ima primerne prostore in nujno tudi strokovno izobražene poklicne kadre. (str. 88). Ta standard je v 60. letih dosegalo le malo knjižnic po Sloveniji, poleg tega pa so za opravljanje matiènih nalog potrebovale še dodatni kader. Knjižna zaloga ljudskih knjižnic v obèinskih centrih ljubljanskega okraja je znašala skupno prek 448.200 enot gradiva in je seveda zadostovala standardom za ustanovitev nekaterih matiènih knjižnic, Delavska knjižnica pa je bila takrat edina knjižnica v Sloveniji, ki je že imela zaposleno osebo za opravljanje nalog matiène službe.

136

II. Zakon o knjižnièarstvu iz leta 1982 V novem Zakonu o knjižnièarstvu iz leta 1982 so bile tudi z vedno veèjim razvojem knjižnièarske stroke dosti bolj jasno in natanèno definirane naloge kot v starem zakonu. Matiène knjižnice so dobile nalogo, da utrjujejo in razvijajo strokovnost in organiziranost, povezanost in enotnost knjižnièarske dejavnosti. Omenjeni Zakon je obenem uzakonil splošnoizobraževalne knjižnice in jih doloèil za nosilce razvoja knjižniènega sistema ter hkrati opustil študijske knjižnice. Narodna in univerzitetna knjižnica pa je bila v tem zakonu doloèena kot nosilka razvoja knjižnièno informacijskega sistema Slovenije. Glavne naloge matiène dejavnosti so bile: 1. Matièna knjižnica razvija strokovnost in organiziranost knjižnièarske dejavnosti. Naloga je zajemala vsa knjižnièna opravila od strokovne, naèrtne nabave, preko obdelave gradiva, do posredovanja gradiva. Za dobro usmerjanje vsake posamezne knjižnice je bilo nujno dobro poznavanje sistema knjižnice in bibliotekarske stroke. 2. Skrb za strokovno izpopolnjevanje delavcev v knjižnicah. Matiène službe so knjižniène delavce usmerjale k strokovnim izpitom in teèajem, organizirale teèaje in druge oblike strokovnega izpopolnjevanja v obèini in regiji, posredovale strokovno gradivo in nudile strokovne nasvete. 3. Usklajevanje nabavne politike knjižniènega gradiva. Skrb za vodenje takšne nabavne politike, ki je primerna za vsako posamezno knjižnico in okolje, v katerem deluje. 4. Vodenje razvida knjižnic. Vodenje seznama in s tem razvoja vseh vrst knjižnic na doloèenem obmoèju matiène knjižnice. 5. Usmerjanje izloèenega knjižniènega gradiva. Izloèeno knjižnièno gradivo je matièna služba posredovala drugim knjižnicam, institucijam in društvom. Seveda pa so se v praksi tudi z novim zakonom kazale doloèene pomanjkljivosti na podroèju uveljavljanja nalog in pri oblikovanju vsebine dela matiène dejavnosti. Nekatere knjižnice še vedno niso bile sposobne izpolnjevati vseh predpisanih nalog. Kriterije so v 90. letih prejšnjega stoletja v raziskavi Silve Novljan Splošne knjižnice v letu 1990 izpolnjevale le tri od 60 splošnoizobraževalnih knjižnic, le 7 knjižnic pa je zaposlovalo delavce, ki so s polnim delovnim èasom opravljali naloge matiène dejavnosti, èeprav je matièno dejavnost izvajalo kar 49 knjižnic (Kodriè-Daèiæ, 2003). Matiène dejavnosti so tako izvajale bivše študijske knjižnice ter splošnoizobraževalne knjižnice v Mariboru in Ljubljani.

137

Vesna Trobec: MATIÈNA SLUŽBA V KNJIŽNICI OTONA ŽUPANÈIÈA

V matiènih službah je bilo v 80. tih letih najbolj razvito izobraževalno in strokovno delo. Nekatere matiène knjižnice so zaèele razvijati svoje lastne mreže izposojevališè in skrbele za razvijanje strokovnosti in izobraževanje kadrov znotraj knjižnice, pri èemer so bile nekatere zelo uspešne, manj uspešne pa so bile pri razvijanju mreže knjižnic na svojem obmoèju.

III. Matiène knjižnice v Ljubljani

Poleg republiške matiène knjižnice Narodne in univerzitetne knjižnice ter somatiènih knjižnic Centralne tehniške knjižnice, ki je bdela nad specialnimi knjižnicami ter Pionirske knjižnice, ki je opravljala naloge na republiškem nivoju in je bila hkrati informativni center za vse mladinske in deloma šolske knjižnice v Sloveniji, so se obèinske ljudske knjižnice v Ljubljani pred sprejemom prvega Zakona o knjižnicah naèrtno krepile in strokovno utrjevale, za kar sta imeli zasluge predvsem Svet Svobod in prosvetnih društev in okrajna inštruktorska skupina iz NUK. V njej sta sodelovala tudi dva inštruktorja matiène službe NUK, Maks Veselko in Anèka Korže-Strajnar. Skupina naj bi obiskala vse obèinske matiène knjižnice in jim nudila potrebno strokovno pomoè. (Kodriè-Daèiæ, 2003). V obèini Moste je matièna knjižnica postala Ljudska knjižnica Moste, v obèini Bežigrad pa Ljudska knjižnica Bežigrad, ki je pomagala pri urejanju vseh knjižnic osnovnih šol in posameznih sindikalnih knjižnic. Ljudska knjižnica Viè in Ljudska knjižnica Šiška tisti èas nista imeli ustreznih prostorskih in kadrovskih pogojev za opravljanje matiènih dejavnosti, vendar pa sta vseeno zmogli opraviti nekaj nalog. V Knjižnici Šiška je bil izdelan register vseh knjižnic, vzgojnovarstvenih zavodov ter osnovnih in srednjih šol. V obèini Ljubljana-Center je bilo v tistem èasu veè knjižnic, ki bi lahko prevzele matièno službo, npr.: Slovanska knjižnica, Delavska knjižnica in Mestna ljudska knjižnica. Novembra 1962 je bila izdana odloèba o doloèitvi obèinske matiène knjižnice. Imenovana je bila Delavska knjižnica s sedežem na Prešernovi cesti 30. Odloèbo je izdal obèinski ljudski odbor Ljubljana Center na seji obèinskega zbora, financiranje nalog matiène knjižnice pa je izvrševal Sklad za kulturo Obèine Ljubljana Center po posebni pogodbi s knjižnico.

138

IV. Delavska knjižnica kot matièna knjižnica obèine Ljubljana - center Po sprejetju Zakona o knjižnicah iz leta 1961 in doloèitvi Delavske knjižnice za matièno knjižnico Obèine Ljubljana-Center so se v knjižnici resno lotili opravljanja nalog matiène službe. Prva, ki je prièela z izvajanjem nalog je bila Anèka Korže-Strajnar, vodja inozemskega oddelka Delavske knjižnice, ki se je takoj lotila osnovnega popisa knjižnic ter priprave osnovnega programa za delovanje matiène službe. (Zapisnik seje sveta knjižnice, z dne 7.12.1962). Leto kasneje je Anèka Korže-Strajnar odšla v republiško matièno službo v NUK, v Delavski knjižnici jo je istega leta nadomestila Miša Sepe, ki je delo vodje matiène službe opravljala do odhoda v NUK leta 1970. Tudi Sepetova se je zavzeto lotila nalog matiènosti, skrbela je za razvid knjižnic in se ukvarjala z razširjanjem knjižniène mreže v Ljubljani. Leta 1963 so z namenom, da bi dobili pregled nad knjižnicami na svojem obmoèju, poslali vsem znanstvenim, strokovnim, ljudskim in šolskim knjižnicam v obèini Center vprašalnike in gradivo za registracijo. Tega leta je matièna služba registrirala 82 knjižnic, od tega 33 znanstvenih, 25 strokovnih, 20 šolskih in 4 ostale knjižnice. Leta 1964 je bila ena od nalog povezovanje knjižnic s podroèja družbenih ved ter preureditev Delavske knjižnice na prosti pristop, ki je bila po mnenju Miše Sepetove pomembna tudi za matièno službo, saj je ''lahko posredovala ostalim knjižnicam poleg teoretiènih napotkov tudi svoje lastne izkušnje'' (glej Poroèilo matiène službe za prvo polletje 1964). Otvoritev prenovljene knjižnice je bila 7. maja 1964. V letu 1965 je matièna služba posvetila veliko skrbi vprašanjem o ureditvi in organizaciji šolskih knjižnic. Skupina za prouèevanje in svetovanje pri Oddelku za družbene službe Obèine Ljubljana-Center, ki je zaprosila za pomoè pri izbiri tistih šol v obèini, je nujno potrebovala polno zaposlenega knjižnièarja. S stanovanjsko skupnostjo Poljane pa so se dogovorili za ustanovitev podružnice Delavske knjižnice na Poljanah. Leta 1966 je bilo v razvid knjižnic vpisanih že 52 knjižnic. Velika ovira pri prizadevanju, da bi smotrno povezali sorodne knjižnice, je bila razbitost Ljubljane na pet obèin, zato se je leta 1967 matièna služba posvetila problematiki celotne knjižniène mreže v obèini in mestu. Leta 1968 so odprli izposojevališèe Delavske knjižnice Knjižnico Poljane. Leta 1970, po odhodu Miše Sepe, je delo matiène službe prevzela Irena Kernel, ki je v Delavski knjižnici vodila inozemski oddelek. Irena Kernel se je zavzeto lotila nalog matiène

139

Vesna Trobec: MATIÈNA SLUŽBA V KNJIŽNICI OTONA ŽUPANÈIÈA

službe. V tem letu so se pojavile pobude za ustanovitev društva ''Skupnost splošnoizobraževalnih knjižnic'', ki bi knjižnice posameznih ljubljanskih obèin bolje povezala in pri ustanovitvi je sodelovala tudi Kernelova. Ustanovitev Skupnosti je bila izpeljala na priporoèilo Skupšèine mesta Ljubljane oziroma njene Komisije za kulturna vprašanja. Odbor Društva bibliotekarjev Ljubljana je 18. maja 1970 oblikoval pripravljalni odbor za ustanovitev Skupnosti ljubljanskih splošnoizobraževalnih knjižnic. V njem so sodelovale predstavnice vseh ljubljanskih splošnoizobraževalnih knjižnic: iz Delavske knjižnice Irena Kernel, Knjižnico Jožeta Mazovca je zastopala Mihaela Mohar, Knjižnico Prežihov Voranc Breda Bajuk, Ljudsko knjižnico Bežigrad Alenka Zupan, Ljudsko knjižnico Šiška Božena Dover, Mestno ljudsko knjižnico Maruša Horvat in Pionirsko knjižnico Martina Šircelj. Dne 13. maja 1971 je bila Skupnost ljubljanskih SIK vpisana v register društev s sedežem v Delavski knjižnici na Prešernovi cesti 30. Avgust Vižintin, upravnik Delavske knjižnice, je leta 1971 sestavil Okvirni naèrt razvoja javnih knjižnic v Ljubljani, ki je predvideval enotno mrežo splošnoizobraževalnih knjižnic v mestu in okolici, izdelavo konkretnega naèrta mreže SIK z vkljuèitvijo amaterskih knjižnic, vzpostavitev prvega bibliobusa in doloèitev obsega njegovega dela ter izdelavo koncepta osrednje knjižnice. Kernelova pa je zakljuèila ''Analizo poslovanja ljubljanskih splošnoizobraževalnih knjižnic''. Dolgoroèni naèrt razvoja splošnoizobraževalnih knjižnic na podroèju mesta Ljubljana je konkretiziral elaborat Irene Kernel z naslovom ''Osnovni podatki o ljubljanskem obmoèju in razvoj splošnoizbraževalnega knjižnièarstva'', ki ga je sprejela Skupšèina Ljubljanske kulturne skupnosti v januarju 1973. Kernelova je v elaboratu doloèila razporeditev splošnoizobraževalnih knjižnic od I. – VI. skupine v celotnem ljubljanskem prostoru ter bibliobusna postajališèa, doloèila vsebino in obseg dela posameznih SIK in bibliobusa in evidentirala prioritetne naloge: izgradnjo osrednje knjižnice, razvoj bibliobusa, organiziranje èitalnic in pionirskih oddelkov. V èasu delovanja Skupnosti je nastala zasnova upravljanja ljubljanskih SIK z ustanovitvijo skupnih služb za raèunovodstvo, skupno nabavo in obdelavo knjižniènega gradiva ter za knjigoveznico. Leta 1973 je Irena Kernel pripravila èlanek o Razvoju splošnoizobraževalnega knjižnièarstva na ljubljanskem obmoèju, ki je povzetek analize petih ljubljanskih obèin in informacija o naèrtu širjenja splošnoizobraževalnih knjižnic na tem obmoèju. Za svoje delo in prizadevanja za sistemsko ureditev knjižniène dejavnosti splošnih knjižnic je na posvetovanju Zveze bibliotekarskih društev Slovenije isto leto prejela Èopovo diplomo. Matièna služba se je lotila tudi vprašanja lokacije za bodoèo regionalno knjižnico ljubljanskega obmoèja. Ljubljanski Urbanistièni zavod je izdelal veè predlogov, po posvetu z vsemi javnimi knjižnicami pa so zaprosili za rezervacijo lokacije v Knafljevem prehodu in tudi uspeli.

140

Od 1974 do leta 1976 je Skupnost na osnovi konkretnega razvojnega naèrta, izdelala idejni in investicijski naèrt osrednje knjižnice, skušala pridobiti lokacije, sredstva za prièetek gradnje prve faze osrednje knjižnice, prizadevala pa se je tudi za vkljuèitev novih enot v urbanistiène naèrte novih naselij. V marcu 1976 je Skupnost prenehala delovati v tedanji organizacijski obliki. Èlani so se še vedno sestajali kot pripravljalni odbor, ki naj bi našel nov ustreznejši naèin povezovanja. Irena Kernel je želela pridobiti tudi mednarodne izkušnje na podroèju knjižnièarstva, zato se je strokovno izpopolnjevala v Švici (26. marec – 26. september 1976) kjer je v Ženevi obdelala sistem splošnih knjižnic in specialnih javnih knjižnic ter se udeležila mednarodnega bibliotekarskega posvetovanja IFLA. Prizadevanja matiène službe leta 1978 so bila usmerjena v analizo pogojev za združitev Delavske, Mestne in Pionirske knjižnice v enovito organizacijo združenega dela. Naèrt je bil, da bi se združeni knjižnici v Centru kasneje prikljuèevale še ostale ljubljanske splošnoizobraževalne knjižnice ostalih ljubljanskih obèin.

V. Naloge matiène službe po združitvi v Knjižnico Otona Županèièa V letu 1980 je matièna služba Delavske knjižnice koordinirala delo ljubljanskih splošnih knjižnic v skladu z usmeritvijo naèrta razvoja iz leta 1973 in si prizadevala za enotno nastopanje obèinskih matiènih knjižnic o strokovnih vprašanjih. Kernelova je vodila naèrt razvoja splošnoizbraževalnega knjižnièarstva od 1981 – 1985. Pripravljen je bil osnutek sistema za razvoj ljubljanskega splošnoizbraževalnega knjižnièarstva in osnutki nekaterih drugih dokumentov o osnovnih pogojih za delo splošnoizbraževalnih knjižnic: knjižnièni sklad, kadri, prostori v sodelovanju s Knjižnico Bežigrad in Knjižnico Jožeta Mazovca. Leta 1981 je prišlo do združitve samostojnih knjižnic Mestne, Delavske in Pionirske knjižnice v Knjižnico Otona Županèièa. Leta 1984 je bilo v Narodni in univerzitetni knjižnici sprejeto stališèe, da bo za ljubljansko obmoèje doloèenih pet obèinskih matiènih knjižnic. Za dogovorjene skupne naloge in koordinacijo bo skrbela Knjižnica Otona Županèièa, Pionirska knjižnica pa ne bo veè opravljala nalog somatiènosti za mladinske knjižnice oziroma oddelke. Matièna služba je tako vodila delo komisije za poenotenje poslovanja in statistike pri ljubljanskih splošnoizobraževalnih knjižnicah in pripravila priporoèila za enoten cenik ljubljanskih splošnoizobraževalnih knjižnic. Na njeno pobudo so ljubljanske obèinske matiène knjižnice pripravile seznam knjižnic na svojih obmoèjih, sodelovala pa je tudi pri predlogih

141

Vesna Trobec: MATIÈNA SLUŽBA V KNJIŽNICI OTONA ŽUPANÈIÈA

novega naèina razdelitve sredstev za nakup knjig med ljubljanskimi SIK. Za izpopolnjevalne seminarje (Teèaje Abecedno imenskega kataloga in Univerzalne decimalne klasifikacije), ki jih je Knjižnica Otona Županèièa pripravljala za knjižniène delavce pred strokovnimi izpiti, je matièna služba organizirala prisotnost tudi iz drugih ljubljanskih matiènih knjižnic. Brezplaèni teèaji, ki jih je izvajal Oddelek za nabavo in obdelavo, so se izvajali dvakrat letno do združitve KOŽ v Mestno knjižnico Ljubljana. Irena Kernel je bila èlanica delovne skupine Društva bibliotekarjev Slovenije pri usklajevanju predlogov standardov splošnoizobraževalnih knjižnic in èlanica sekcije za prizadete uporabnike knjižnic pri IFLA. Matièna služba je sodelovala tudi pri nastajanju oddelènih specialnih knjižnic v Kliniènem centru v Ljubljani. Irena Kernel se je leta 1989 dodatno izobraževala v Kanadi in v ZDA in si ogledala njihove splošnoizobraževalne knjižnice. Posebno pozornost je posvetila referenènemu delu v splošnih knjižnicah. Koordinacijske naloge med ljubljanskimi SIK je konec 80. let prevzel Janez Kolenc, po njegovem odhodu pa so koordinacijo opravljale same direktorice ljubljanskih obèinskih matiènih knjižnic. V 90. letih je matièna služba pripravila raziskavo ''Vloga SIK pri posredovanju informacij'', kjer so anketirali èlane v enotah Delavska in Mestna knjižnica in v letu 1994 izvedla še anketo o obiskovalcih èitalnic Knjižnice Otona Županèièa. Irena Kernel je imela veliko zaslug pri strokovnem razvoju splošnega knjižnièarstva v Ljubljani. Brez njenega teoretskega znanja in osebne zagnanosti knjižnièna mreža v Ljubljani ne bi bila takšna, kot jo imamo sedaj. Ob upokojitvi Irene Kernel sem nadaljevala z opravljanjem nalog matiène službe. Pripravljala sem razvid knjižnic na svojem obmoèju, izdelovala statistike in poroèila KOŽ, skupni zbirnik statistiènih podatkov za pet ljubljanskih splošnih knjižnic, organizirala teèaje AIK in UDK za bibliotekarske izpite in izobraževanje zaposlenih v KOŽ knjižnièarjev in ponujala izloèeno gradivo drugim knjižnicam, institucijam in društvom. Naloge sem opravljala do leta 2006, ko se je delovno mesto preimenovalo v Službo za odnose z javnostmi. Matiène naloge so konec 90. let že zaèele izgubljati svojo funkcijo, saj je bila veèina knjižnic že zelo dobro razvita. Leta 2001 so bile matiène knjižnice po štirideset letih z novim Zakonom o knjižnièarstvu ukinjene, Knjižnica Otona Županèièa pa je prevzela naloge osrednje obmoène knjižnice za osrednjo Slovenijo.

Vesna Trobec, Služba za odnose z javnostmi, Mestna knjižnica Ljubljana

142

VIRI IN LITERATURA: Èeh, Marija [et al.]. (2006). Knjižnica Bežigrad Ljubljana 1956/2006. Ljubljana: Knjižnica Bežigrad. Delovni naèrti matiène službe KOŽ od 1964 – 1998. Ljubljana: Knjižnica Otona Županèièa. Delovna poroèila matiène službe KOŽ od 1963 – 1998. Ljubljana: Knjižnica Otona Županèièa. Kamenšek, Marjeta [et al.]. (2006). Pod Šmarno goro imamo šest knjižnic…Zbornik ob petdesetletnici Knjižnice Šiška, 1956-2006. Ljubljana: Knjižnica Šiška. Kernel, I. (1971). Analiza poslovanja ljubljanskih splošnoizobraževalnih knjižnic. Ljubljana: Delavska knjižnica. Kernel, I. (1973). Osnovni podatki o ljubljanskem obmoèju in razvoj splošnoizobraževalnega knjižnièarstva. Skupšèina Ljubljanske kulturne skupnosti. Elaborat. Ljubljana: Delavska knjižnica. Kernel, I. (1973). Razvoj splošnoizobraževalnega knjižnièarstva na ljubljanskem obmoèju. Knjižnica, 17 (1-3), 40-49. Kernel, I., Mohar, M. (1978). Skupnost splošnoizobraževalnih knjižnic Ljubljane v letih 1970 do 1977. Ljubljana: Delavska knjižnica. Kodriè-Daèiæ, E. (2003). Hommage matièni službi in matièni knjižnici. Knjižnica, 47 (3), 7-33. Korže, A. (1961). Matièna knjižnica v obèini. Knjižnica, 5 (1-4), 49-61. Korže, A. (1963). Nekateri problemi ob razvijanju matiène službe. Knjižnica, 7 (1/2), 33-37. Marinèiè, Barbara…[et al.]. (2007). Knjižnica Prežihov Voranc Ljubljana-Viè 1956-2006: jubilejni zbornik. Ljubljana: Knjižnica Prežihov Voranc. O izvajanju zakona o knjižnicah. (1962). Knjižnica, 6 (1-2), 54-62. Pirjevec, A. (1940). Knjižnice in knjižnièarsko delo. V Celju: Družba sv. Mohorja. Poroèilo matiène službe v tretjem tromeseèju. (1966). Ljubljana: Delavska knjižnica. Sepe, M. (1986). Matièna služba je pomemben dejavnik v razvoju KIS. Knjižnica, 30 (3-4), 34-44. Šircelj, M. (1963). Pionirska knjižnica v Ljubljani in mladinsko knjižnièarstvo v Sloveniji. Knjižnica, (1-2), 29-32. Uredba Narodne vlade Slovenije o Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. (1945). Urad, 1-2 (46), 225-226. Veselko, M. (1964). Matiène knjižnice Centri za razvoj knjižnièarstva v obèini. Knjižnica, 8 (3-4), 87-95. Vižintin, A. (1961). O nekaterih aktualnih problemih slovenskega knjižnièarstva. Knjižnica, 5 (1/4), 14-25. Vižintin, A. (1971). Dolgoroèni naèrt razvoja splošno izobraževalnih knjižnic na podroèju mesta Ljubljane/ Avgust Vižintin. Osnove standardov za mrežo pionirskih in mladinskih knjižnic na podroèju mesta Ljubljane/ Martina Šircelj. Ljubljana: Delavska knjižnica. Zakon o knjižnicah. (1961). Uradni list RS, 1961, 18 (26). Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o knjižnicah. (1965). Uradni list RS. Zakonu o knjižnièarstvu. (1982). Uradni list RS, št. 27. Zakon o knjižnièarstvu. (2001). Uradni list RS, št.87. Zapisnik seje Sveta Delavske knjižnice. (1962). Ljubljana: Delavska knjižnica.

143

Aleš Klemen: OBMOÈNOST

Aleš Klemen

OBMOÈNOST

I. Uvod Svetovalno delo je v splošnih knjižnicah na Slovenskem prisotno že od èasa avstrijskega cesarstva. Intenzivneje poteka od prve svetovne vojne dalje oziroma od formaliziranja tovrstne dejavnosti z Zakonom o knjižnicah, sprejetim leta 1961. Z Zakonom je bila vzpostavljena matièna dejavnost; ta je prviè zaobjela javne knjižnice v enoten knjižnièni sistem. Svetovalno delo so prevzele obèinske matiène knjižnice, ki so tudi same služile kot vzor, saj so v èasu svojega nastanka pomenile napredno organizacijsko obliko. Pospeševale so razvoj ljudskih knjižnic in oblikovanje njihove mreže, nikoli pa niso v celoti izpolnile nalog, ki sta jim jih predpisala Koncepcija razvoja knjižnièarstva v Sloveniji iz leta 1971 in Zakon o knjižnièarstvu iz leta 1982. Leta 2001 sprejet Zakon o knjižnièarstvu je opustil izraza matièna dejavnost in matièna knjižnica, vendar je ohranil matiène dejavnosti na državnem in regionalnem nivoju (Kodriè-Daèiæ, 2003), za potrebe splošnih knjižnic tudi v obliki posebnih nalog obmoènosti. Med naloge matiènih knjižnic je sodilo svetovanje knjižnicam, spremljanje njihove strokovne dejavnosti, pomoè pri teoretsko-analitskem delu, permanentnem strokovnem izpopolnjevanju kadrov ter posledièno pri razvoju posameznih knjižnic in knjižniènih mrež, posredno pa seveda tudi stroke same.

II. Prièetek obmoènosti Za razliko od nekaterih drugih obmoènih knjižnic, KOŽ ni imela tradicije kot obèinska matièna ali študijska knjižnica, z »matiènostjo« doloèene naloge je izvajala le za preostale štiri ljubljanske splošne knjižnice. Tako je k izvajanju nalog obmoènosti pristopila brez veèjih izkušenj, hkrati pa tudi brez prevelikih bremen preteklosti ter z obilo zagnanosti in navdušenja. Pravilnik o osrednjih obmoènih knjižnicah (2003) je t.i. osrednjim obmoènim knjižnicam (OOK) naložil izvajanje posebnih nalog: zagotavljanje poveèanega in zahtevnejšega izbora knjižniènega gradiva in informacij;

144

strokovno pomoè knjižnicam obmoèja; koordinacijo zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva; usmerjanje izloèenega knjižniènega gradiva s svojega obmoèja. Program dela naj bi bil programsko financiran, knjižnice naj bi vsakoletni program pripravljale v sodelovanju s knjižnicami obmoèja, za zagotavljanje izvajanja omenjenih nalog pa je Pravilnik predvidel ustrezne strokovne delavce, in sicer vsaj tri strokovne delavce z najmanj univerzitetno izobrazbo in ustreznimi izkušnjami. Zaradi finanènih omejitev je bila ob prvem neposrednem pozivu za prijavo dejavnosti osrednje obmoène knjižnice predvidena zasedba enega delovnega mesta. V KOŽ smo bili preprièani, da je za izvajanje tako pomembne naloge, kot je strokovna pomoè, potrebno doseèi nekaj predpogojev (Resman, 2007): poznavanje same regije in osrednjih knjižnic; kadrovsko pokritost; sporazumevanje in sodelovanje s knjižnicami regije in ostalimi partnerji. V mrežo splošnih knjižnic osrednjeslovenske regije so bile s Pravilnikom o pogojih za izvajanje knjižniène dejavnosti kot javne službe (2003) umešèene: Knjižnica Otona Županèièa, Ljubljana, Knjižnica Bežigrad, Ljubljana, Knjižnica Jožeta Mazovca, Ljubljana, Knjižnica Šiška, Knjižnica Prežihov Voranc, Ljubljana, Knjižnica Jožeta Udovièa, Cerknica, Knjižnica Domžale, Domžale, Knjižnica Grosuplje, Grosuplje, Matièna knjižnica Kamnik, Kamnik, Matièna knjižnica dr. Slavko Grum Litija, Litija, Knjižnica Logatec, Logatec in Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Vrhnika. Že v letu 2003 smo se odloèili, da za naloge obmoènosti namenimo eno delovno mesto in zaposlimo osebo z visoko izobrazbo ter tako na enem mestu skoncentriramo komunikacijo in pretok informacij med OOK in osrednjimi knjižnicami (OK) regije in s tem prepreèimo razpršitev odgovornosti. Naloge prve koordinatorke posebnih nalog osrednje obmoène knjižnice je prevzela Maja Božiè v sodelovanju s Simono Resman, pomoènico direktorice KOŽ. Prvi sestanek s knjižnicami osrednjeslovenske regije je potekal 28. oktobra 2003. Namenjen je bil predstavitvi nove organiziranosti strokovne pomoèi splošnim knjižnicam ter predstavitvi programa dela za leto 2004. Prvo za potrebe regije pripravljeno strokovno izobraževanje je bila delavnica o delu v timu, organizirana 13. novembra 2003, ki se je je udeležilo šestnajst zaposlenih iz enajstih knjižnic regije. Da bi knjižnice bolje spoznali smo v letu 2004 obiskali vseh 11 knjižnic s 36 enotami in 3 amaterskimi knjižnicami. Dokument Popis knjižnic osrednjeslovenske regije nam je odprl celo vrsto dodatnih vprašanj, na katera smo poskušali odgovoriti prek ciljnih vprašalnikov

145

Aleš Klemen: OBMOÈNOST

in analiz: v letu 2004 smo izvedli analizo informacijsko-komunikacijske tehnologije, spletnih strani in organiziranosti domoznanske dejavnosti, v letu 2005 smo popisali in izdali brošuro o domoznanskih in specialnih zbirkah, analizirali stanje glasbenih tiskov v letu 2006, naslednje leto pripravili analizo uporabe podatkovnih zbirk v knjižnicah regije. Na letni ravni so pripravljali zbirnike statistiènih podatkov o knjižnicah regije in analize rezultatov uspešnosti prijav projektov splošnih knjižnic osrednjeslovenske regije na javne razpise Ministrstva za kulturo za izbor izvajalcev kulturnih projektov ter projektov nakupa informacijske in komunikacijske opreme za potrebe splošnih knjižnic.

III. Kljuèni elementi obmoènosti Precejšen poudarek pri izvajanju posebnih nalog obmoènosti je KOŽ dajal sodelovanju, komunikaciji in partnerstvu z razliènimi deležniki. Knjižnica kot OOK je bila že od samega zaèetka izvajanja nalog obmoènosti takrat vpeta v komunikacijo in sodelovanje na veè nivojih: s knjižnicami v regiji, z drugimi dejavniki v regiji, s koordinacijo obmoènosti v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) in z Ministrstvom za kulturo (MzK) na ravni države. Komunikacijo in sodelovanje smo v bistvu videli kot kljuèna elementa za izvajanje nalog obmoènosti. Same naloge smo razumeli kot skelet na katerega bomo obesili mišice – to je skupne vsebine, projekte, da bo naša obmoènost sploh lahko shodila (Resman, 2007). Ljudje se povezujemo in sodelujemo, ker imamo skupen interes – torej od spodaj navzgor, ali pa tudi od zgoraj navzdol, ker država od nas to zahteva z nekimi administrativnimi posegi, zakonodajo. Pri takšnem povezovanju, kar organizacija obmoènosti v osnovi gotovo je, sta še toliko bolj pomembna tehtanje odloèitev in premišljenost dejanj. Na navpièni daljici sodelovanja, kjer so na enem koncu osrednje knjižnice regije in na drugem koordinacija obmoènosti v NUK in Ministrstvu za kulturo, so osrdnje obmoène knjižnice nekje v sredini: navzgor nas zavezuje zakonodaja in navzdol zahteve, potrebe, želje knjižnic regije. Da osrednje knjižnice vidijo osrednje obmoène knjižnice v skrajnih primerih tudi kot grožnjo, je pokazala delavnica »Rastemo skupaj«, ki je leta 2006 potekala v Zreèah. V kratki anketi so se kot kljuène besede pojavljale: partnerstvo, sodelovanje, komunikacija. Kot ena veèjih pomanjkljivosti je bilo veèkrat omenjeno prav nesodelovanje knjižnic. Komunikacija in sodelovanje sta dvotirna procesa, v katerih osrednje knjižnice seznanjajo osrednje obmoène knjižnice z novostmi, jim posredujejo svoja gradiva, se nanjo obraèajo s strokovnimi vprašanji in se odzivajo na njene pobude. Sodelovanje v regiji je bilo vzpostavljeno na razliènih podroèjih: z Mestnim muzejem

146

Ljubljana, ki je prav tako regijska ustanova, s CDI Univerzum, ki je regionalno svetovalno središèe Ljubljana za program ISIO (Informiranje in svetovanje v izobraževanju odraslih), z Glotto Novo, ki je regijski koordinator Centra za vseživljenjsko uèenje (v tej mreži sodeluje kar 9 knjižnic iz naše regije), z društvi razliènih etniènih skupnosti ipd. Prek Regijske razvojne agencije Ljubljanske urbane regije smo sodelovali pri pripravi regionalnega razvojnega programa 2007-2013 za podroèje kulture, številne stike smo navezali tudi prek regijskega portala Kamra.

IV. Digitalizacija pomembnega gradiva

V okviru obmoènosti so se v KOŽ prièeli tudi projekti digitalizacije knjižniènega gradiva, kjer se je predvsem želelo izpostaviti zgodovino ter razvoj Ljubljane in njene širše okolice. Vsebine digitalizacije v okviru obmoènosti so se povezovale tudi s projekti, prijavljenimi na letne javne ciljne razpise za izbor knjižniènih projektov nakupa informacijske in komunikacijske opreme za potrebe splošnih knjižnic Ministrstva za kulturo. Prvi veèji projekt (v okviru sredstev MzK) je bila digitalizacija Kronike slovenskih mest (2007), ki je z izhajanjem prièela v letu 1934 in v obsegu štirih zvezkov letno izhajala do leta 1940. Izdajala jo je Mestna obèina Ljubljana, v njej pa so podani strokovni prispevki o novejši zgodovini Ljubljane, objavljeni so tudi prispevki o najpomembnejših mejnikih življenja v mestu. Prinaša prispevke o politièni, kulturni in gospodarski zgodovini slovenskih mest pa tudi kronološke preglede, spomine, biografije, komunalne vesti, ipd. Naslednji projekt je bila digitalizacija starejše mladinske periodike (2008), kot so revije Angelèek, Vrtec in Zvonèek. Na njihovih straneh je objavljenih skoraj 40 let zgodovine slovenske izvirne in prevodne literature, didaktike in pedagogike na Slovenskem, zgodovine slovenske ilustracije, ugankarstva in otroške glasbe. Nekoliko veèji projekt digitalizacije v okviru KOŽ kot OOK so predstavljala obèinska glasila predhodnic Mestne obèine Ljubljana: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Šiška, Ljubljana Moste-Polje in Ljubljana Viè-Rudnik. Vsaka izmed obèin je izdajala svoj obèinski èasopis, ki sta ga zaznamovala delovanje in utrip obèanov in okolja. Zajemali so najpomembnejše dogodke v življenju obèanov in tudi prebivalcev izven ljubljanskega urbanega in ruralnega okolja. Obèinski èasniki so pokrivali prostor, ki ga sedaj poleg MOL pokriva še devet obèin (Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Ig, Horjul, Medvode, Škofljica, Velike Lašèe, Vodice). Digitalizirali smo glasila iz obdobja od zgodnjih šestdesetih let do osamosvojitve, ki predstavlja najbolj intenzivno obèinsko delovanje na ravni lokalne samouprave, proces spreminjanja demokratiène družbe, pa tudi proces intenzivnega gospodarskega napredka. Slednji projekt se je v naslednjem letu že pod okriljem novoustanovljene Mestne knjižnice Ljubljana nadaljeval z digitalizacijo obèinskih glasil osrednjeslovenske regije ter v letu 2010

147

Aleš Klemen: OBMOÈNOST

zaokrožil z digitalizacijo Letopisa Matice Slovenske, saj le-ta podaja zgodovinski pogled na razvoj osrednjeslovenske regije z vsebinami od druge polovice 19. stoletja do obdobja konca avstro-ogrske monarhije in zaèetka prve svetovne vojne. Vse digitalizirane zbirke so polno dostopne preko spletnih strani Digitalne knjižnice Slovenije, v obliki zgodb pa tudi na medregijskem domoznanskem portalu Kamra. V okviru KOŽ smo prièeli tudi z nabavo elektronskih podatkovnih zbirk, ki so bile dostopne uporabnikom vseh splošnih knjižnic osrednjeslovenskega obmoèja, njihova uporabnost in uporabljivost pa se je še poveèala z uvedbo možnosti dostopa do njih preko oddaljenega dostopa, torej iz lokacij izven prostorov knjižnic.

V. Koordinacija obmoènosti

Sodelovanje med OOK je potekalo prek koordinacije obmoènosti v NUK. V 8. èlenu Pravilnika o osrednjih obmoènih knjižnicah so v okviru »Strokovna pomoè knjižnicam obmoèja« navedene naloge NUK. Kot uèinkovita oblika sodelovanja se je vzpostavil t. i. Tim OOK. Ta je pripravil dokument Poslanstvo in vizija OOK. Oblikovale so se skupine za posamezna podroèja (npr. za domoznanstvo). Rezultati njihovega dela so bili objavljeni v strokovnem tisku (Knjižnièarske novice) in organizirano je bilo namensko strokovno sreèanje. Za potrebe popisa stanja domoznanstva v slovenskih splošnih knjižnicah je bil pripravljen vprašalnik, izpolnjene ankete so bile ustrezno analizirane v drugi polovici leta 2007, rezultati pa so bili v letu 2009 objavljeni tudi v obliki zbornika prvega festivala domoznanstva - Domfest. V zborniku so objavljene tudi smernice delovnih skupin za domoznanstvo pri Timu OOK. Podobno sreèanje je potekalo tudi na podroèju sodobne informacijske tehnologije in servisov za samostojno uporabo knjižnic – eFest. Na njem je bil predstavljen priroènik »Informacijsko-komunikacijska tehnologija v splošnih knjižnicah«, ki ga je pripravila skupina sistemskih administratorjev slovenskih OOK ter služi za pomoè pri uvajanju tovrstnih servisov in storitev v slovenskih splošnih knjižnicah. Razvoj spletnih informacijskih sistemov in informacijsko-komunikacijske tehnologije v regijah je usklajevala skupina sistemskih administratorjev v OOK. Med skupnimi projekti velja posebno izpostaviti medregijski domoznanski portal Kamra. Kamra združuje veliko našega skupnega znanja, energije in prièakovanj. Na njej se izražajo lokalne posebnosti, širši javnosti se predstavlja kulturna dedišèina, ki je v knjižnicah ohranjena v domoznanskih zbirkah, hkrati pa k sodelovanju privablja tudi širšo zainteresirano javnost. Domoznanstvo smo spoznavali na strokovni ekskurziji na Irskem (2005), organiziranost svetovalnih služb in knjižniènih mrež na Danskem (2007) ter delovanje informacijskokomunikacijskih sistemov na Finskem (2008).

148

Sodelovanje z ustanoviteljem in financerjem programov osrednjih obmoènih knjižnic in Ministrstva za kulturo je potekalo prek letnih razpisov in poroèil ter redkih skupnih sreèanj. Ob združitvi Mestne, Delavske in Pionirske knjižnice v skupne prostore na Kersnikovi ulici 2 ob koncu leta 2006 je KOŽ dobila tudi novo celostno grafièno podobo, logotip knjižnice pa je dopolnjeval napis »KNJIŽNICA OTONA ŽUPANÈIÈA – OSREDNJA OBMOÈNA«. V letu 2006 je delovno mesto koordinatorja posebnih nalog obmoènosti zasedel Aleš Klemen. V letu 2009 se je, ob zvišanju sredstev za kadre, v naslednici KOŽ – Mestni knjižnici Ljubljana – na delovnem mestu obmoène koordinatorke domoznanske dejavnosti zaposlila Leja Borovnjak, ki jo je leta 2010 nasledila Anja Frkoviæ.

VI. Obdobje po združitvi ljubljanskih splošnih knjižnic

Mestna obèina Ljubljana je v letu 2007 naroèila pripravo strokovnih podlag za izvedbo projekta združevanja knjižnic, katerih ustanoviteljica je. Na osnovi strokovnih smernic, ki jih je pripravila projektna skupina, se je oblikovala nova organizacija knjižniène dejavnosti splošnih knjižnic v Ljubljani. Formalno je Mestna knjižnica Ljubljana (MKL) prièela z delovanjem 2. junija 2008 ter kot pravna naslednica KOŽ prevzela tudi naloge OOK. Z združitvijo se je zmanjšalo tudi število knjižnic, za katere je do tedaj skrbela MKL, vendar je bila ustanovljena nova knjižnica – Knjižnica Medvode. Ta je pred tem delovala v okviru knjižniène mreže Knjižnice Šiška ter se nato vkljuèila v mrežo splošnih knjižnic osrednjeslovenskega obmoèja.

VII. Obmoènost prihodnosti

Sloveniji se je v letu 2007 obetala nova pokrajinska zakonodaja in delitev na veèje število pokrajin, kar bi lahko pomenilo precejšno spremembo regijskih knjižniènih mrež. V zadnjih letih tovrstna vprašanja lokalne samouprave niso veè v ospredju, vendar bodo predvidoma v prihodnje vendarle vplivala na izvajanje nalog OOK. Na nacionalni ravni je Center za razvoj knjižnic v letu 2011 prièel pripravljati strateški naèrt razvoja knjižniènih mrež splošnih knjižnic v pokrajini, z njim pa bo moè v prihodnje optimizirati mreže izposojevališè na obmoèju OK ter povezave med knjižnicami za uspešno in gospodarno opravljanje dejavnosti.

149

V viziji osrednjih obmoènih knjižnic (Poslanstvo in vizija OOK, 2008) je tako izpostavljeno nekaj pomembnejših ciljev OOK: skrb za kakovostne obmoène zbirke knjižniènega gradiva ter informacije za vse uporabnike in njihove specifiène potrebe, preko urejenega financiranja vseh splošnih knjižnic je zagotovljena podpora razvoja knjižniène dejavnosti v regijah, Tim OOK mora postati prepoznavno strateško, svetovalno in strokovno telo za podroèje splošnih knjižnic, osrednje obmoène knjižnice morajo postati nosilke napredka na podroèju uvajanja novih tehnologij, informacijske in bralne pismenosti ter procesa vseživljenjskega uèenja, obmoènost v Sloveniji mora postati v evropskem okolju vzorec odliène organiziranosti splošnih knjižnic. Splošne knjižnice se bodo morale, še bolj kot v preteklosti, hitro prilagoditi spremembam in potrebam strokovnega ter širšega okolja, osrednje obmoène knjižnice pa jim bodo morale pri tem biti v še veèjo pomoè.

mag. Aleš Klemen, koordinator obmoènosti, Mestna knjižnica Ljubljana

VIRI: -

150

Kaniè, I. (1996). Petdeset let republiške matiène knjižnice. V L. Šetinc (Ur.), Petdeset let Narodne in univerzitetne knjižnice (str. 55-62). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Karun, B. in Kodriè-Daèiæ, E. (2007). Izvajanje koordinacije in posebnih nalog osrednjih obmoènih knjižnic v obdobju 2003-2006. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 4.6.2011 s spletne strani: http://cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/studije/OOK_2003-2006.pdf Klemen, A. (2007). Obmoènost – prednost ali ovira v komunikaciji med knjižnicami regije: primer osrednjeslovenske regije. Predstavljeno na 3. strokovnem sreèanju Knjižnica – igrišèe znanja in zabave: Splošne knjižnice in odprtost komuniciranja, Novo mesto, 17. – 18. september 2007. Kodriè-Daèiæ, E. (2003). Hommage matièni službi in matièni knjižnici. Knjižnica, 47 (3), 7-33. Koncepcija razvoja knjižnièarstva v Sloveniji. (1971). Kulturni poroèevalec, 2 (10), 18-33. Poslanstvo in vizija osrednjih obmoènih knjižnic. (2008). Sprejeto na sreèanju Tima osrednjih obmoènih knjižnic, Fiesa, 26. september 2008. Pravilnik o osrednjih obmoènih knjižnicah. (2003). Uradni list RS, št. 88. Resman, S. (2007). Obmoènost vèeraj, danes, jutri. Predstavljeno na strokovnem izobraževanju za direktorje splošnih knjižnic, Zreèe, junij 2007. Zakon o knjižnièarstvu. (2001). Uradni list RS, št. 87.

Simona Resman

OD MESTNE LJUDSKE KNJIŽNICE V LJUBLJANI (1952) DO MESTNE KNJIŽNICE LJUBLJANA (2008)

Mestna obèina Ljubljana je v letu 2008 udejanjila naèrt združitve ljubljanskih knjižnic (petih splošnih knjižnic: Knjižnice Bežigrad, Knjižnice Jožeta Mazovca, Knjižnice Otona Županèièa, Knjižnice Prežihov Voranc in Knjižnice Šiška ter ene specialne knjižnice: Slovanske knjižnice) v enotno institucijo, Mestno knjižnico Ljubljana (v nadaljevanju MKL ali knjižnica). Glavni cilji združitve so bili boljše zadovoljevanje informacijskih potreb uporabnikov, zagotavljanje udobnejše in tudi cenejše uporabe vseh zbirk in informacijskih storitev, prepoznavnost MKL kot enega najpomembnejših kulturnih centrov mesta, predvsem pa zagotavljanje enotnih knjižniènih storitev vsem prebivalcem Ljubljane in njene okolice. Status Mestne knjižnice Ljubljana sicer opredeljuje njeno prostorsko delovanje na obmoèju MOL, vendar pa so zaradi njene umešèenosti v glavno mesto države njene storitve na voljo mnogo širšemu krogu uporabnikov. Poleg tega, da knjižnica oskrbuje tudi zaèasne prebivalce mesta, npr. študente in priseljence, opravlja na podlagi zakona in soglasja MOL tudi posebne naloge osrednje obmoène knjižnice za osrednjeslovensko knjižnièno regijo. Za delovanja MKL predstavlja pomemben vsebinski okvir Strategija razvoja kulture v Mestni obèini Ljubljana 2008–2011, ki temelji na treh osnovnih naèelih mestne kulturne politike – kakovosti, raznolikosti in dostopnosti kulturne ustvarjalnosti: Podpora kakovostni kulturni produkciji na vseh podroèjih ustvarjanja, ki bistveno sooblikuje kulturno podobo Ljubljane kot prestolnice Republike Slovenije in kozmopolitskega mesta, ki hoèe dejavno sooblikovati podobo Evropske unije. Podpora raznoliki kulturni produkciji, na podlagi katere nastajajo in sobivajo tradicionalne in nove umetniške prakse ter estetike razliènih generacij ustvarjalcev, ki nagovarjajo razlièna obèinstva. Podpora dostopnosti kulturnih dobrin vsem prebivalcem Mestne obèine Ljubljana, ne glede na socialni status ali življenjsko obdobje. Ob združitvi smo naèrtovali poenotenje in skupen razvoj na mnogih podroèjih delovanja, pri èemer je bilo najprej treba zagotoviti novo organiziranost »skupnih« dejavnosti z enotno sistemizacijo delovnih mest, enotnim upravljanjem s kadrovskimi viri, enotno nabavo in obdelavo gradiva, s poenotenjem oziroma združitvijo informacijskega sistema in IKT opreme, enotno èlansko izkaznico in enotno grafièno podobo organizacije, skratka uveljavitev »osrednje« knjižnice in njenih enot v mreži v skladu z zakonodajo.

151

Simona Resman: OD MESTNE LJUDSKE KNJIŽNICE V LJUBLJANI (1952) DO MESTNE KNJIŽNICE LJUBLJANA (2008)

Funkcije MKL:

Je splošna knjižnica, ki izvaja knjižnièno dejavnost kot javno službo na obmoèju MOL (279.653 prebivalcev) s petimi obmoènimi enotami in 17 krajevnimi knjižnicami. Je splošna knjižnica, ki po pogodbi izvaja knjižnièno dejavnost za sedem obèin izven Mestne obèine Ljubljana: Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Ig, Škofljica Vodice in Velike Lašèe (44.962 prebivalcev) s 13 krajevnimi knjižnicami. Je osrednja obmoèna knjižnica za osrednjeslovensko knjižnièno regijo (524.151 prebivalcev) z osmimi osrednjimi knjižnicami (Knjižnica Domžale, Knjižnica Logatec, Matièna knjižnica Kamnik, Knjižnica Litija, Mestna knjižnica Grosuplje, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Knjižnica Jožeta Udovièa Cerknica, Knjižnica Medvode), za katere Izvaja naloge obmoènosti: zagotavljanje poveèanega in zahtevnejšega izbora knjižniènega gradiva in informacij, strokovna pomoè knjižnicam na obmoèju, koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva in usmerjanje izloèenega knjižniènega gradiva s svojega obmoèja. Izvaja naloge potujoèe knjižnice (46 postajališè). Izvaja naloge specialne knjižnice – Slovanska – Center za domoznanstvo in specialne humanistiène zbirke. Izvaja naloge na podroèju razvoja bralne kulture za otroke in mladino – Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižnièarstvo. Izvaja naloge na podroèju vseživljenjskega uèenja – Center za vseživljenjsko uèenje. Razvija bralno kulturo in informacijsko pismenost ter kulturne dejavnosti na celotnem obmoèju, na katerem delujejo njene organizacijske enote, knjižnice mestnih obmoèij in krajevne knjižnice.

Poslanstvo in vizija Mestne knjižnice Ljubljana sta oblikovana tako, da izpostavljata MKL kot knjižnico, ki se bo z izpopolnjevanjem svoje mreže krajevnih knjižnic, uporabo potujoèe knjižnice in širjenjem spletne dostopnosti èim bolj približala ljudem ter jim v svojih prostorih nudila pogoje za informiranje, vseživljenjsko uèenje in raziskovanje, umetniško doživljanje in ustvarjanje, pa tudi za sprostitev in druženje.

Poslanstvo MKL Mestna knjižnica Ljubljana je knjižnica glavnega mesta, ki skrbi za izvajanje knjižniène dejavnosti za prebivalce Mestne obèine Ljubljana in njene obiskovalce. Knjižnica tako predstavlja kulturno, informacijsko, izobraževalno, socialno in komunikacijsko stièišèe posameznikov, skupin, lokalne skupnosti, kulturnih ustanov in organizacij. Izvaja naloge osrednje obmoène knjižnice za osrednjeslovensko regijo ter skrbi za ohranjanje in razvoj knjižniène mreže. Zbira, obdeluje, predstavlja in hrani domoznansko

152

gradivo o lokalni skupnosti in obvešèa javnost o dogodkih v lokalni skupnosti. Javnost seznanja tudi z delovanjem knjižnice in s tem poveèuje svojo vidnost in prepoznavnost v okolju. Svojim obiskovalcem omogoèa demokratièen dostop do vseh vsebin svojih zbirk (pouènih, umetniških, razvedrilnih in drugih), tako da jim posreduje gradivo in informacije, shranjene na tradicionalnih in digitalnih nosilcih. Svoje poslanstvo uresnièuje z razvijanjem bralne kulture in razliènih oblik pismenosti, zlasti z usposabljanjem obiskovalcev za uporabo knjižnice in njenih virov informacij. Spodbuja vkljuèevanje obiskovalcev v procese vseživljenjskega uèenja in v oblike aktivnega državljanstva. Z oblikovanjem posebnih storitev skrbi za vkljuèenost ranljivih skupin prebivalstva. Z dejavnostmi za kakovostno preživljanje prostega èasa predstavlja fizièna in virtualna knjižnica prostor sprošèenega druženja, odprt, povezovalen in ustvarjalen tretji prostor. S spodbudnim delovnim okoljem in stalnim izobraževanjem zaposlenih zagotavlja, da ti s svojim znanjem omogoèajo uresnièevanje zastavljenih nalog.

Otvoritev novih prostorov Knjižnice Otona Županèièa. V prvi vrsti z leve: mag. Žiga Debeljak, dr. Vasko Simoniti, Vilenka Jakac Bizjak, Zoran Jankoviã, Peter Božiè, Aleš Èerin.

153

Simona Resman: OD MESTNE LJUDSKE KNJIŽNICE V LJUBLJANI (1952) DO MESTNE KNJIŽNICE LJUBLJANA (2008)

Vizija MKL ''Razumeti spremembe in pripraviti poti do storitev prihodnosti'', je vizija Mestne knjižnice Ljubljana, ki bo z ambicijo svojih knjižnic postala najbolj inovativna slovenska splošna knjižnica. Usmerjena v razvoj bo še naprej izvirno povezovala svoje kulturne, informacijske in izobraževalne dejavnosti z interesi svojih uporabnikov. Dolgoroène cilje MKL smo poimenovali » Poti do storitev prihodnosti«: Mestna knjižnica Ljubljana bo v svojem lokalnem okolju uresnièevala kulturno, informacijsko, izobraževalno in socialno vlogo in s tem aktivno sooblikovala slovenski knjižnièni sistem. V skladu s standardi in zakonodajo s podroèja knjižnièarstva bo knjižnica naèrtovala uravnoteženo mrežo krajevnih knjižnic in bibliobusnih postajališè. Z izvajanjem nalog osrednje obmoène knjižnice bo spodbujala razvoj splošnih knjižnic v osrednjeslovenski regiji. S skrbno nabavo gradiva si bo prizadevala oblikovati obsežno in pestro knjižnièno zbirko za prebivalce Mestne obèine Ljubljana in širšega obmoèja. S kakovostno strokovno obdelavo gradiva bo nudila širok vir informacij o zbirki in omogoèila njeno uèinkovito uporabo. Z uveljavljanjem koncepta hibridne knjižnice, torej fiziène in virtualne hkrati, bo zagotovila 24-urni oddaljeni dostop do raznovrstnega gradiva in informacij. Še posebej bo oblikovala zbirko gradiva in informacij ter razvijala storitve za ranljive skupine prebivalstva (starejši, etniène manjšine, brezposelni, uporabniki s posebnimi potrebami). Knjižnica bo zbirala, obdelovala, hranila in posredovala gradivo in informacije o svoji lokalni skupnosti in s tem ohranjala lokalno dedišèino. V ta namen bo knjižnica vzpostavila enotno domoznansko službo. Obstojeèe domoznansko gradivo bo digitalizirala in omogoèila dostop do njega širokemu krogu uporabnikov. V sodelovanju s svojimi uporabniki in lokalno skupnostjo ter v skladu s sodobnimi strokovnimi izhodišèi bo razvijala storitve, ki jih bodo potrebovali pri delu, uèenju, raziskovanju ali v prostem èasu. S poenotenjem informacijskega sistema, z združitvijo baz gradiva in èlanov, bo poenostavila postopke tako za uporabnike kot za zaposlene. Z novimi oblikami knjižne, književne in knjižniène vzgoje za otroke in mladino bo spodbujala bralno kulturo. S številnimi prireditvami in drugimi dejavnostmi za promocijo ustvarjalcev na nivoju mesta in države bo eden od aktivnih nosilcev kulturnega življenja v mestu. Ob podpori napredne informacijsko-komunikacijske tehnologije bo razvijala razliène oblike informacijske pismenosti: vizualno, medijsko, raèunalniško in digitalno. Knjižnica se bo vkljuèevala v procese vseživljenjskega uèenja z izvajanjem programov neformalnega izobraževanja in priložnostnega uèenja uporabnikov. Z ustrezno oblikovanimi in opremljenimi prostori ter s kvalitetno in raznoliko ponudbo prireditev in dejavnosti bo knjižnica uporabnikom zagotavljala aktivno preživljanje prostega èasa.

154

Knjižnica si bo prizadevala z naèrtno promocijo in stalnim obvešèanjem na spletni strani in v medijih približati svoje storitve najširšemu krogu prebivalcev. Pri sodelovanju z razliènImi javnostmi bo poudarjala prednosti, ki jih delovanje knjižnice prinaša okolju. Povezovala se bo s kulturnimi, vzgojnoizobraževalnimi in socialnimi ustanovami ter aktivno sodelovala z drugimi knjižnicami in ustanovami, povezanimi z bibliotekarsko in informacijsko stroko. Možnosti za razvoj bo iskala v sodelovanju z domaèimi in tujimi organizacijami prek vkljuèevanja v partnerstva in sodelovanja v nacionalnih in mednarodnih projektih. Knjižnica bo imela razvito notranjo organizacijsko kulturo in bo vzpostavila mehanizme za stalno izboljševanje delovnih procesov in razvijanje odliènosti. S spodbujanjem timskega dela, uvedbo sodobnih komunikacijskih poti in orodij ter uvajanjem sodobnih kadrovskih principov bo vpeljala trdno, a prožno organizacijsko strukturo. Ta bo omogoèala notranjo mobilnost zaposlenih in njihov strokovni razvoj. Knjižnica bo skrbela za stalno strokovno izpopolnjevanje zaposlenih. V kolektivu bo razvijala pripadnost skupni ustanovi in zavezanost skupnim ciljem. Ker so bile ljubljanske splošne knjižnice ustanovljene kot enote Mestne ljudske knjižnice, lahko reèemo, da so se po 52 letih ponovno povezale in prepletle svojo bogato preteklost «pod eno streho« ter danes drzno naèrtujejo postati najbolj prepoznavna in obiskana mestna ustanova, ki bo vsem prebivalcem zagotovila pravico do kulture in dostop do informacij in znanja.

Simona Resman, pomoènica direktorice za strokovno delo, Mestna knjižnica Ljubljana

VIRI: -

Gazvoda, J. (2009). Vizija razvoja Mestne knjižnice Ljubljana. Mestna knjižnica Ljubljana. Svet MKL. (2009). Strateški naèrt MKL za obdobje 2010 – 2012. Mestna obèina Ljubljana. Mestni svet. (2008). Strategija razvoja kulture v Mestni obèini Ljubljana 2008– 2011. Mestna obèina Ljubljana. Projektna skupina za pripravo strokovnih podlag za izvedbo Projekta združevanja knjižnic, katerih ustanoviteljica je Mestna obèina Ljubljana. (2008). Nova organizacija knjižniène dejavnosti: Projekt združevanja knjižnic, katerih ustanoviteljica je Mestna obèina Ljubljana. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Mestna knjižnica Ljubljana. (2008). Uradni list RS, št. 30.

155

Barbara Škerl: MATIJA RODE (1879 – 1961) vodja Šentjakobske knjižnice od 1911 do 1947

Barbara Škerl

MATIJA RODE (1879 – 1961) vodja Šentjakobske knjižnice od 1911 do 1947

Ob 100 letnici ustanovitve Šentjakobske knjižnice je naša pozornost še posebej namenjena Matiji Rodetu, ki je bil kot odbornik Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj v Ljubljani pobudnik njene ustanovitve leta 1911 in jo je vodil vse do upokojitve leta 1947. V Slovenskem biografskem leksikonu (1960-1971) je med drugim zapisano, da je Matija Rode med obema vojnama razvil Šentjakobsko knjižnico v najveèjo javno ljudsko knjižnico v takratni Jugoslaviji in da je v letih 1914-1941 izdal deset dobro urejenih imenikov knjižnice. V okviru žal preskromne literature bomo skušali spoznati zaslužnega knjižnièarja, ki je Šentjakobsko knjižnico ves èas vodil v njenem tako uspešnem, neprekinjenem delovanju. Knjižnica je morala preživeti brez državne pomoèi in potrebno je bilo veliko volje, vztrajnosti in ambicije sposobnega knjižnièarja, da je razvil dejavnost v takšnem obsegu. Matija Rode se je rodil 22. februarja 1879 v Domžalah in umrl v Ljubljani leta 1961, v starosti 81 let. Po konèani klasièni gimnaziji v Ljubljani se je vpisal na pravno fakulteto dunajske univerze, a študija zaradi pomanjkanja sredstev ni dokonèal. V letih 1902-1905 je bil kot odvetniški uradnik zaposlen pri Ivanu Tavèarju, nato je bil do leta 1909 sourednik Slovenskega naroda, politiènega dnevnika, ki je bil pred 1. svetovno vojno vodilno liberalno glasilo. V istem obdobju je bil tudi poslovodja Narodne tiskarne. V obdobju 1909-1936 je bil uradnik Mestne hranilnice v Ljubljani. Že od leta 1903 je kot feljtonist pod psevdonimi Bistrièan, Pavel Svetlin, Blaž Pohlin sodeloval pri Slovenskem narodu. Nekaj humoristiènih èrtic in kratkoèasnih zgodb, zopet pod psevdonimi, je izdal tudi v knjigah: Prava in neprava Ljubezen (1912), Muhe (1913), Za bolezen so toplice, za ljubezen jih pa ni! (1914), Poper in paprika (1922). Z brošuro Škof proti župniku (Chicago 1911 in nato ponatis v Ljubljani 1913) je posegel v strankarske boje na Slovenskem. Sodeloval je tudi v satiriènih listih Brivec (izhajal je v Trstu) in Osa. Matija Rode je bil prvi knjižnièar Šentjakobske knjižnice, ki ga je društvo izvolilo že na svojem ustanovnem obènem zboru 23. aprila 1908. Leta 1912, po enem letu delovanja knjižnice, je društvo zaprosilo pristojne oblasti za dodelitev koncesije. Iz pisma ljubljanskemu Mestnemu magistratu, ki ga je podpisal Matija Rode, je razvidno njegovo pojmovanje poslanstva knjižnice: »Ljudska knjižnica je v današnjih razmerah nad vse potrebna za izobrazbo ljudstva. Potrebna je zlasti v šentjakobskem okraju, h kateremu spada tudi vse barje, kjer ljudje nimajo prav nobene prilike izobraževati se in se pouèevati. Toda knjižnica je pa potrebna tudi za ostala šentjakobska prebivalstva neobhodna. Èim veè ljudskih knjižnic bo tem bolj bodo ljudje izobraženi in tem veèjo korist bo imela od njih obèina in

158

ŠENTJAKOBSKA KNJIŽNICA, MESTNA LJUDSKA KNJIŽNICA, MESTNA KNJIŽNICA

država…« 1 Prošnja je bila ugodno rešena, hkrati pa se je Mestni magistrat strinjal z društveno izbiro in Matiji Rodetu uradno potrdil funkcijo knjižnièarja in vodje knjižnice. To je pomenilo, da je moral skrbeti za vse, da je knjižnica sploh lahko delovala, ostalo osebje mu je bilo samo v pomoè v obliki prostovoljnega dela. Matija Rode je bil prvi in vseh 36 let vodenja Šentjakobske knjižnice tudi njen edini knjižnièar. Kljub rednim zaposlitvam je vse svoje moèi in zmožnosti posvetil razvoju »svoje« knjižnice in ne bomo pretiravali, èe reèemo, da je bil skozi dolgo obdobje vodenja kljuèni nosilec njenega napredka. Ko govorimo o Matiji Rodetu kot knjižnièarju, nas seveda zanima, kako se je izobraževal in kje je dobival strokovna navodila za vodenje knjižnice. Žal virov o tem nismo našli, lahko pa sklepamo iz podatkov, ki jih navajajo Pirjevec (1940), Rus (1996) in Berèiè (2000), ko govorijo o stanju ljudskih knjižnic in stroke pred 2. svetovno vojno. Organizacija ljudskih knjižnic je bila na zaèetku 20. stoletja problematièna. Da bi olajšali delo ljudskih knjižnic, je ustanavljanje in urejevanje knjižnic leta 1904 prevzelo Akademsko ferialno društvo Prosveta. Do leta 1909 je Prosveta ustanovila 38 knjižnic pa tudi Zvezo slovenskih izobraževalnih društev, s èimer je bila izvedena centralizacija ljudskega knjižnièarstva. Prosveta je izdala tudi dve brošuri (1908, 1910) z navodili o poslovanju v manjših in veèjih knjižnicah in s seznamom priporoèljivih knjig. Leta 1913 je bil v Ljubljani ustanovni shod Zveze slovenskih ljudskih knjižnic, ki se ji je prikljuèilo 120 knjižnic. Izvolili so odbor, v katerem je bil tudi Matija Rode. Njihova naloga je bila, da » preosnujejo pravila tako, da bodo mogle pristopiti k Zvezi vse društvene knjižnice in da bo tudi podpiranje knjižnice od strani posameznikov omogoèeno z rednimi prispevki.« (Slovenski narod, 3.2.1913, št.24). Leta 1922 je Šentjakobska knjižnica pristopila v Zvezo kulturnih društev (ustanovljena 1919), ki je imela svojo centralno knjižnico. Njena naloga je bila, kot poroèa Pirjevec (1940), da na podlagi enotnega kataloga vseh Zvezi pripadajoèih knjižnic organizira izposojanje in menjavo knjig in da posreduje za svoje društvene èlane pri nakupovanju knjig in knjižniènega inventarja. Berèiè (2000) navaja, da je Zveza leta 1924 objavila navodila za ustanavljanje, vodenje in upravljanje javnih ljudskih knjižnic. V Ljubljani je bilo v Zvezo kulturnih društev vèlanjenih 113 društev z lastnimi knjižnicami in kot poroèa Polona Rus (1996), je bilo sodelovanje naše knjižnice prav živahno. Leta 1920, poroèa Branko Berèiè (2000), je država izdala pravila za ljudske knjižnice in èitalnice, ki so opredeljevala njihovo kulturnoprosvetno poslanstvo, upravno vodenje in doloèila uèitelja za strokovno izobraževanje odgovornega knjižnièarja. Lahko torej sklepamo, da je Rode v omenjenih zvezah in združenjih dobival navodila za vodenje knjižnice kot tudi za nabavo gradiva, hkrati pa je gotovo tudi sam prispeval svoje znanje in delovne izkušnje. Strokovno pomoè je našel Matija Rode tudi v Janku Šlebingerju, Stanku Lebnu, Franu Abulnerju, Vaclavu Burianu in P.V. Brežniku, ki so mu svetovali pri sestavljanju knjižnih katalogov oz. imenikov knjig, ki jih je knjižnica izdajala z namenom obvešèanja javnosti o svoji knjižni zalogi in dejavnosti knjižnice. O vsebini teh katalogov smo že pisali v našem prispevku o zgodovini Šentjakobske knjižnice, na tem mestu pa nas bolj zanima Rodetovo sodelovanje z omenjenimi strokovnjaki. Šlebinger, vodilni slovenski bibliograf, od leta 1927 do upokojitve leta 1946 tudi ravnatelj Državne biblioteke (od 1938 Univerzitetna

1 Listina iz ljubljanskega Mestnega arhiva, LJU. REG I.-2269 2112 II a/4 – 13078

159

Barbara Škerl: MATIJA RODE (1879 – 1961) vodja Šentjakobske knjižnice od 1911 do 1947

biblioteka, od 1945 NUK ), je po podatkih Slovenskega bibliografskega leksikona (1960 – 1971) s svojim strokovnim znanjem v letih 1918 - 1941 Knjižnici Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj v Ljubljani pomagal pri pripravljanju tiskanih katalogov. V uvodu k imeniku za leto 1928, ki smo ga izbrali kot primer, se je Matija Rode zahvalil svojim sodelavcem: »Koncem tega uvoda mi je izreèi najlepšo zahvalo gospodom, ki so mi šli drage volje požrtvovalno na roko pri sestavi tega imenika in pri korekturi. Pred vsem mi je omeniti g. dr. Janka Šlebingerja, upravnika drž. Licejske knjižnice v Ljubljani, pod èigar vodstvom in navodili je sestavljen slovenski del in ki je prevzel sam velik kos ekscerpiranja slovenske književnosti po revijah in zbornikih; oskrbel je tudi eno korekturo slovenskega in nemškega dela kataloga. Pri izbiri novih èeških knjig in korekturi èeškega dela je sodeloval vseuèiliški lektor g. dr. Vaclav Burian, pri izbiri francoskih g. prof. dr. P.V. Brežnik, italijanskih g. prof. dr. Stanko Leben. Pri korekturi francoskega in italijanskega oddelka je sodeloval knjigovodja Mestne hranilnice g. Fr. Abulner.« S sestavljanjem knjižnih katalogov je Rode opravljal temeljno delo knjižnice. Kot pravi Mara Šlajpah (1961): knjižnica, ki nima dobro urejenih katalogov, ne more uspešno izvrševati svoje naloge. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da je bil Matija Rode izobražen in dejaven tudi na podroèjih, ki pri knjižnièarski dejavnosti nikakor niso odveè. Kot nesojeni pravnik je gotovo obvladoval pasti v sodelovanju s pristojnimi oblastmi in bil kos upravnemu poslovanju knjižnice; kot kontrolor pri Mestni hranilnici je bil vešè finanènega poslovanja; kot urednik pri Slovenskem narodu je lahko poskrbel za redno promocijo knjižnice, prav tako tudi v Jutru, èasopisu istega liberalnega tabora; kot piscu feljtonov in literarnih del mu je bilo prav gotovo lažje graditi primerno knjižno zbirko, ki jo je zaradi pomanjkanja denarja moral dopolnjevati z darovi, ti pa so bili, kot ugotavlja Pirjevec (1940), v veèini dvomljive vrednosti, zato je moral imeti knjižnièar veliko dobre presoje in izobrazbe. Za svoje delo je Matija Rode veèkrat dobil priznanje, tako od društva kot tudi v èasopisih. Tako piše Slovenski narod (8. 6. 1935, št. 130, str. 25): » S knjižnico obhaja obletnico tudi njen knjižnièar g. Matija Rode, ki ga lahko po vsej pravici smatramo za oèeta knjižnice. Njegova zasluga je, da je Šentjakobska knjižnica danes taka kakršna je. Vsa èast in priznanje nesebiènemu delu…«. Ob istem jubileju pa so v èasniku Jutro (30. 5. 1935, št. 124) zapisali: »25. letnico svojega dela v knjižnici pa priène tudi njen ustanovitelj in še današnji knjižnièar g. Matija Rode, kontrolor Mestne hranilnice ljubljanske. Navzlic težki in odgovorni službi … mu je z jekleno voljo uspelo privesti knjižnico do zavidanja vredne višine. Šentjakobski knjižnici pod tako spretnim vodstvom želimo tudi v bodoèe mnogo uspehov in nadaljnjega razvoja!« Priznanje je dobil tudi od Zveze kulturnih društev šentjakobske soseske, ko so praznovali 15 letnico obstoja Šentjakobske knjižnice. O tem dogodku, kjer so govorniki poudarjali vrline: » ki dièijo glavnega ustanovitelja in pobornika Šentjakobske knjižnice g. Matijo Rodeta … skromnost, idealizem, neomajna vera v uspeh, ljubezen do naroda, vztrajnost in požrtvovalnost…« poroèa Jutro (2. 6. 1926, št. 124). S spoštovanjem piše o Matiji Rodetu tudi Ivo Pintariè (1977), ki razmišlja, da po osvoboditvi Mestna knjižnica kot naslednica Šentjakobske knjižnice nikoli ne bi tako hitro napredovala v svojem razvoju brez požrtvovalnega dela predvojnih knjižniènih delavcev. Matija Rode je zapustil svojim naslednikom bogato dedišèino in njihova dolžnost je to dedišèino dalje bogatiti in varovati.

160

ŠENTJAKOBSKA KNJIŽNICA, MESTNA LJUDSKA KNJIŽNICA, MESTNA KNJIŽNICA

France Pengal (1961) se ob smrti Matije Rodeta spominja starega knjižnièarja, ki je še po upokojitvi delal v knjižnici in posredoval svoje bogate izkušnje mlajšim knjižnièarjem. Poudarja, da ga bo Mestna ljudska knjižnica vedno priznavala za svojega ustanovitelja.

Barbara Škerl, informatorka, MKL, Knjižnica Otona Županèièa

LITERATURA IN VIRI: Berèiè, Branko (2000). O knjigah in knjižnièarstvu : razvojne študije in analize. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Imenik knjig Šentjakobske knjižnice v Ljubljani: slovenski, srbohrvatski, èeški, poljski in ruski del (1928). Ljubljana: Šentjakobska knjižnica Jutro, 30.5.1935, št.124 Jutro, 2.6. 1926, št.124. Pengal, France (1961). Matiji Rodetu v spomin. Knjižnica, 5 (1-4), 188-189. Pintariè, Ivan (1977). Pozabljeni jubilej (Mestne knjižnice v Ljubljani). Knjižnica, 21 (1-4), 110-120. Pirjevec, Avgust (1940). Knjižnice in knjižnièarsko delo. V Celju: Družba sv. Mohorja. Rus, Polona (1996). Razvoj in delovanje Šentjakobske knjižnice v Ljubljani. Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo. Slovenski biografski leksikon . Tretja knjiga Raab – Švikaršiè (1960 – 1971). Ljubljana: SAZU Slovenski narod, 3.2.1913, št.24. Slovenski narod, 8.6.1935, št.130, str.25. Stoletje Mestne knjižnice ljubljanske. (2000). Ljubljana: Osnovna šola Bièevje Šlajpah, Mara (1961). Ljudske knjižnice. Priroènik za knjižnièarje. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si. (2005). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Dostopno na URL: http://www.dlib.si.

161

Nevenka Žitko: BOGO PREGELJ upravnik Mestne ljudske knjižnice v letih 1953-1959

Nevenka Žitko

BOGO PREGELJ (1906-1970) upravnik Mestne ljudske knjižnice v letih 1953-1959

Bibliotekar, prevajalec in publicist Bogo Pregelj se je rodil 22.10.1906 v Vižmarjih pri Ljubljani kot prvi sin gimnazijskega profesorja in pisatelja Ivana Preglja. Ljudsko šolo in gimnazijo je obiskoval v Kranju. Na ljubljanski filozofski fakulteti je leta 1928 diplomiral na oddelku za germanistiko, komparativno literaturo in komparativno gramatiko. Po specializaciji v Leipzigu in služenju vojaškega roka v Sarajevu se je zaposlil kot knjižnièar v Ljudski knjižnici Prosvetne zveze v Ljubljani. Službena pot ga je nato vodila v Smederevo in Baèki Petrovac, septembra 1937 pa je bil premešèen na I. državno realno gimnazijo v Ljubljani, kjer je pouèeval jezike do 1945. Med vojno je aktivno sodeloval v OF. Januarja 1945 je bil aretiran in zaprt, nato pa odpeljan v internacijo. Ker transport ni mogel èez mejo na Jezerskem, se je vrnil v Ljubljano. Po vojni je nato delal kot tajnik komisije za vojno škodo na kulturnih spomenikih. Leta 1946 se je Bogo Pregelj posvetil problematiki ljudskih in znanstvenih knjižnic. Ministrstvo za prosveto ga je na podlagi sklepov 1. konference bibliotekarjev Slovenije (22. 12. 1946) imenovalo za èlana Komisije za preureditev profesorskih in dijaških knjižnic na srednješolskih zavodih. Leta 1947 se je zaposlil pri Državni založbi Slovenije, obenem pa se je še naprej posveèal knjižnicam in knjižnièarjem. Zanje je organiziral prvi teèaj knjižnièarstva in pripravil priroènik Delo knjižnièarja v Ljudski knjižnici. Sodeloval je tudi v Komisiji za pregled knjižnic. Upravnik Mestne ljudske knjižnice v Ljubljani je Bogo Pregelj postal 1. 9. 1953 na podlagi sklepa 13. seje mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane. Izpeljal je vsebinsko revizijo knjižne zaloge, moderniziral delo v knjižnici in odprl novo èitalnico. Pripravil je tudi anotirani katalog slovenske zaloge knjig Mestne ljudske knjižnice po AIK, DK in naslovih. Od 1952 je honorarno pouèeval nemško književnost na Višji pedagoški šoli v Ljubljani in se na tej ustanovi, ki se je kasneje preimenovala v Pedagoško akademijo, leta 1959 zaposlil kot redni profesor za nemški jezik, nemško književnost, fonetiko in metodiko nemškega jezika. Na Pedagoški akademiji je Bogo Pregelj uvedel in tudi vodil študij bibliotekarstva.

162

ŠENTJAKOBSKA KNJIŽNICA, MESTNA LJUDSKA KNJIŽNICA, MESTNA KNJIŽNICA

Bogo Pregelj - bibliotekar 1921-1924 1926-1928 1940-1945 1945-1952

1945-1960 1945-1961 1946-1948 1947 1950-1960 1952-1958 1954-1962 19601964-

Knjižnièar izposojevalec v Ljudski knjižnici v Kranju. Pomožni asistent in knjižnièar v germanskem seminarju na univerzi v Ljubljani. Knjižnièar profesorske knjižnice na I. državni gimnaziji. Èlan plenuma Ljudske prosvete in èlan sekcije za ljudske knjižnice. Organiziral 1. teèaj za ljudske knjižnièarje v NUK-u septembra 1945 in sodeloval pri vseh naslednjih. Inštruktor za ljudske knjižnice v okrajih Kranj, Celje in Koper. Èlan odbora DBS, vodja sekcije za ljudske knjižnice Svetovalec sekcijam za ljudske knjižnice okraja Zagreb. Vodil enomeseèni teèaj za ljudske knjižnièarje na mladinski delovni akciji na progi Brèko-Banoviæi. Sodeloval na posvetovanjih o ljudskih knjižnicah v Srbiji, Makedoniji in BiH. Èlan komisije za kulturo MLO, odgovoren za knjižnice. Èlan komisije za kulturo obèine Viè (do združitve z Rudnikom), odgovoren za knjižnice. Èlan komisije za vzgojo odraslih, referent za knjižnièno sodelovanje pri GO sindikatov FLRJ. Predsednik komisije za knjižnice obèine Viè-Rudnik, èlan UO obèinske knjižnice Prežihov Voranc.

Bogo Pregelj – prevajalec Prevajal je knjige za otroke, med njimi sta najbolj znani Alica v deveti deželi Z. Carrola in Roža in prstan W.M. Thackeraya. Odrasle je razveseljeval s prevodi zelo popularnih vesternov Z. Graya, ljubitelje biografij s prevodom priljubljenega romana Irvinga Stonea V zanosu in obupu in s prevodi mnogih drugih romanov in krajših zgodb.

Bogo Pregelj - publicist Kot publicist se je Bogo Pregelj oglašal že pred vojno. Bil je stalni sodelavec mladinske priloge Jutra, pa tudi Doma in sveta in kasneje Sodobnosti. Pisal je zlasti umetnostne kritike. Bil je sodelavec lista Gradimo in urednik njegove filmske in radijske rubrike. Njegove èlanke zasledimo v revijah Ciciban, Film, Knjiga, Knjižnica, Mladina, Nova obzorja, Novi svet, Obzornik, Sodobna pedagogika, Tovariš in èasopisih Delo, Ljudska pravica, Naši razgledi in Slovenski poroèevalec.

163

Nevenka Žitko: BOGO PREGELJ upravnik Mestne ljudske knjižnice v letih 1953-1959

Knjige: Knjiga je življenje naše dobe. Lj. 1948 Delo knjižnièarja v ljudski knjižnici. Lj. 1950 Organizacija ljudskih knjižnic in metode dela v njih. Lj. 1950 Pravila za katalogizacijo v grafiènih zbirkah ( Lj. Cikl. 1953) Romani, povesti in novele v slovenšèini. Seznam. Lj. 1958 Strokovni èlanki s podroèja knjižnièarstva: K vprašanju knjižnièarskega narašèaja. - SPor 1947 št. 4 Vprašanje naših znanstvenih in strokovnih knjižnic. -Spor 1947 št. 11 Ob knjižnièarskem teèaju v Slatini Radencih. NO1949 št. 1 Mrtve knjižnice in ljudje brez knjig. SKT 1950 št. Slovenski knjižni trg in knjižnice. Obzornik 1950 št. 4 O živih in povampirjenih ljubljanskih knjižnicah. Gradimo 1950 št. 15-16 Ljubljanske ljudske in sindikalne knjižnice v številkah. Gradimo št. 18-19 Devize in knjige. Knjiga. 1953 št. 7-8 Kako priti do poceni izdaj? Knjiga. 1953 št. 9 Kako bomo opremili malo ali srednjo ljudsko knjižnico. Knjižnica 1957, št. 3 Nekaj temeljnih naèel pri projektiranju knjižniènih prostorov v kulturnih domovih. Knjižnica 1957 št. 2 Nekaj besed o nabavni politiki v ljud. knjižnicah. Knjižnica 1958 št. 1-4 Pohištvo v ljudski knjižnici. Knjižnica 1958 št. 1 Svobodni pristop in pultni sistem. Knjižnica 1959 št. 1-4 Pedagoška akademija. NRazgl 1964 št. 11 str. 206-207 Stanje in perspektiva šolanja kadrov. Knjižnica 1966 št. 1-4 Ni veè »živih katalogov«. Na ljubljanski pedagoški akademiji sta diplomirali prvi generaciji knjižnièarjev. Delo 1967 št. 280 str. 19 Referati na kongresih in seminarjih: Seminar za rad u djeèjim bibliotekama. Lj. 1957 V publ. Književnost za decu i rad u djeèjim bibliotekama. Beograd 1958 4. kongres SDBJ Beograd 1959: Naloge ljudskih knjižnic pri šolskem izobraževanju. Prevodi: Pavièeviè M.: Ideološko politièno in kulturnoprosvetno delo Enotnih sindikatov. Lj. 1949 Cesarec A.: Novele. Lj. 1950 Carrol L.: Alica v deveti deželi. Lj. 1951 Thackeray W.M.: Roža in prstan. Lj. 1952 Polpetelinèek. Franc. pravljica. Lj. 1953 Kako je nastala pomlad. Severnoindijanska. Ciciban 1954 št. 6 O volku. Nemška pravljica. Ciciban 1954 št 9.

164

ŠENTJAKOBSKA KNJIŽNICA, MESTNA LJUDSKA KNJIŽNICA, MESTNA KNJIŽNICA

Norris F.: Polip. Lj. 1956 Garcia Calderon Ventura: Oskrumba. Obzornik 1956 št. 2 Stucken E.: Beli bogovi. Prvi del Lj. 1957 Stucken E. Beli bogovi. Drugi del Lj. 1957 Roberts K.: Arundel. Lj. 1958 Edschmid K.: Simon Bolivar. Lj. 1959 Grey Z.: Po sledi mavrice. Lj. 1961 Grey Z.: Sence na poti. Lj. 1962 Grey Z.: Amerikanec Nophaie. Lj. 1962 Grey Z.: Karavane se bojujejo. Lj. 1962 Armando W. G.: Paganini. Lj. 1965 Stone I.: V zanosu in obupu. Lj. 1965 Michael F.: Gospa z dobrimi priporoèili. Lj. 1967. Burke N.: Družinski poglavar. Obzornik 1969 št. 5 Cesarec A.: Mali ljudje. Lj. 1973 Bibliografija delavcev Pedagoške akademije. Lj. 1975

FRANCE PENGAL Upravnik Mestne knjižnice v obdobju: 1947 – 1953 in 1959 – 1973

O Francetu Pengalu nismo našli javnih osebnih podatkov. Knjižnica Otona Županèièa hrani zapisnike matiène službe, ki ga omenjajo.

165

Anton Praznik: IVAN PINTARIÈ direktor Mestne knjižnice od 1973 do 1981

Anton Praznik

IVAN PINTARIÈ direktor Mestne knjižnice od 1973 do 1981

Ivan Pintariè je bil rojen 14. septembra 1930. Osnovno šolo je konèal v Grabnu v Ljubljani, nato pa šolanje nadaljeval na I. državni realni gimnaziji in II. državni moški gimnaziji. Po konèani gimnaziji se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1954. Svojo poklicno pot je zaèel v NUK-u (1955-1961), nato služboval kot tajnik na Inštitutu za javno upravo in delovna razmerja pri Pravni fakulteti v Ljubljani (1961-1964). Pozneje je delal na Republiškem sekretariatu za pravosodje in obèo upravo (1964-1967), v NUK-u (1967-1973), v Mestni ljudski knjižnici ( 01. 05. 1973 - 31. 12. 1981) ter v Knjižnici Otona Županèièa (1982-1996). Kot direktor je vodil Mestno ljudsko knjižnico do leta 1981, ko je prišlo do združitve Delavske knjižnice, Mestne ljudske knjižnice in Pionirske knjižnice v Knjižnico Otona Županèièa, kjer je delal kot pomoènik direktorice vse do upokojitve. Ob delu v knjižnici si je pridobil strokovni naziv bibliotekarski svetnik. Od leta 1969 do 2000 je bil izpraševalec za splošni del v izpitni komisiji v NUK-u pri strokovnih izpitih, od jeseni 1985 pa do konca leta 2000 pa je bil predsednik izpitne komisije. V èasu svoje poklicne kariere je objavil številne èlanke s podroèja knjižnièarstva. Po doslej zbranih podatkih je bil eden prvih, ki je že leta 1972 v Velenju predaval o mehanizaciji v knjižnicah z referatom Uporaba mehanizacije v knjižnicah, na posvetovanju DBS, saj se je že v tistih pionirskih èasih knjižnièarstva zavedal njenega pomena. Tudi sicer je bil ploden kot pisec strokovnih èlankov s podroèja javne uprave, upravnega in strokovnega poslovanja splošnih in specialnih knjižnic ter s podroèja izobraževanja v bibliotekarski stroki. Bibliografija revije Knjižnica navaja okrog dvajsetih strokovnih èlankov Ivana Pintarièa. Da je poklicna pot Ivana Pintarièa zanesla v knjižnièarske vode, ni bilo nakljuèno. V knjižnièarski stroki je deloval že njegov oèe, ki je z veliko predanostjo in poklicno zavzetostjo delal v èasopisnem oddelku oz. v èitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Ko se je med vojno na NUK zrušilo letalo, sta tako oèe kot sin Ivan zavzeto pomagala reševati ožgane knjige v NUK-u. Verjetno je ljubezen družine Pintariè do knjig, knjižnic in knjižnièarstva botrovala temu, da je tudi Ivan našel v knjižnièarski stroki svoj poklicni izziv in poslanstvo. Knjige je ljubil od otroških let in to ga je zaznamovalo za vse življenje, da je postal bibliotekar, èeprav je bil po šolski izobrazbi pravnik. Ko je leta 1973 Ivan Pintariè postal direktor Mestne ljudske knjižnice, se je moral sooèiti z vrsto problemov, tako organizacijske kot strokovne narave. Prvi problem je bil prostorski: Knjižnica se je dušila v prenatrpanih prostorih, neprimernih za sodobno ustanovo te vrste.

166

ŠENTJAKOBSKA KNJIŽNICA, MESTNA LJUDSKA KNJIŽNICA, MESTNA KNJIŽNICA

Sama stavba, v kateri je domovala knjižnica, pa je zaradi nerednega vzdrževanja kazala znake propadanja. Drugi sklop problemov, s katerimi se je moral spopasti novi direktor, je bil strokovne narave in je zadeval knjižnièno gradivo in sam naèin dela v knjižnici: Mestna ljudska knjižnica je poslovala po zastarelem skladišèno-pultnem sistemu, medtem ko so imele bolje urejene knjižnice, npr. Delavska knjižnica, že vrsto let prosti pristop, ki je bralcu, uporabniku zelo približal knjige in gradivo. Nujna je bila modernizacija knjižnice, posodobitev naèina dela, predvsem pa posodobitev knjižniènega gradiva. V èasu nastopa svoje direktorske funkcije se je Ivan Pintariè sooèil z nepreglednim skladišèem, polnim zastarelih knjig, zlasti v nemškem jeziku, v stari gotici. Eden prvih korakov k modernizaciji knjižnice je bil zaèetek odpisovanja zastarelega, vrsto let neizposojanega gradiva, t. i. »mrtvega fonda«, ter gradiva, ki je bilo fizièno v slabem stanju, dotrajano in obrabljeno. V knjigoveznici, ki je delovala v sklopu Mestne knjižnice, so del še uporabnega gradiva popravili, ga ponovno zvezali. Hkrati z izloèitvijo zastarelega, neuporabnega gradiva je potekala pretehtana nabava novega gradiva, tako leposlovnih knjig kot poljudnoznanstvene in strokovne literature, v slovenšèini in v tujih jezikih. Po nekajletni radikalni prevetritvi gradiva so bili podani osnovni prostorski pogoji za uvedbo prostega pristopa. Mestna knjižnica je prostorsko precej zadihala, èeprav je postajalo vsem zaposlenim z direktorjem Ivanom Pintarièem na èelu iz dneva v dan bolj jasno, da je stavba, v kateri deluje Mestna knjižnica, za sodobno in moderno knjižnico neprimerna. V èasu svojega direktorovanja v Mestni knjižnici je Ivan Pintariè organizacijsko izpeljal tudi združitev Mestne knjižnice in Pionirske knjižnice. Konkretno je to pomenilo, da se je pod streho Mestne knjižnice znašla tudi Pionirska knjižnica, ki je prej spadala pod zavod Pionirski dom. Proti koncu sedemdesetih let pa so kar nekaj let potekale priprave za združitev Delavske knjižnice, Mestne ljudske in Pionirske knjižnice. Združitev je bila izpeljana konec leta 1981, z letom 1982 pa so vse tri nekdanje samostojne knjižnice zaèele formalnopravno delovati pod streho nove knjižnice, poimenovane Knjižnica Otona Županèièa. Pri združevanju knjižnic sta kljuèno vlogo odigrala dva akterja: Avgust Vižintin, direktor Delavske knjižnice, in Ivan Pintariè, direktor Mestne ljudske knjižnice. Strokovne zadeve sta urejala oba skupaj, Pintariè pa je poskrbel za pravilno pravno plat združevanja knjižnic, da je vse potekalo v skladu s takratno zakonodajo. Z nastankom Knjižnice Otona Županèièa smo dobili leta 1982 novo direktorico, Ivan Pintariè pa je bil od leta 1982 do 1996 pomoènik direktorice in je bil v tem obdobju zadolžen predvsem za pravne zadeve. Sama združitev ni praktièno v nièemer izboljšala slabe infrastrukture stavb, v katerih so delovale nove organizacijske enote, Delavska, Mestna in Pionirska knjižnica, na kar je Pintariè je že prej veèkrat opozarjal, a ljubljanska oblast za rešitev prostorske problematike knjižnice ni imela pravega posluha. Nastanek Knjižnice Otona Županèièa je bil nedvomno korak naprej, saj smo združeni knjižnièarji postali številènejši, torej moènejši kot sogovornik z mestno oblastjo, kar se je zaèelo kazati s kasnejšimi prenovami neustreznih prostorov enot Knjižnice Otona Županèièa.

167

Anton Praznik: IVAN PINTARIÈ direktor Mestne knjižnice od 1973 do 1981

Še pomembnejšo vlogo od vodenja Mestne ljudske knjižnice je Ivan Pintariè odigral v knjižnièarski stroki na Slovenskem kot pravni strokovnjak. Knjižnièarska stroka ga je z veseljem sprejela v svoje vrste in s pomoèjo njegovega pravnega svetovanja zelo dvignila splošni in pravni nivo svojega delovanja. Tako odslej niso bili veè problem pravilniki, pa razumevanje in umna raba zakonskih in podzakonskih aktov za knjižnièarstvo, ker je odslej to urejal in pojasnjeval Ivan Pintariè. Svoja strokovna pravna in knjižnièarska védenja je nesebièno delil tudi s svojimi kolegi in sodelavci iz drugih slovenskih knjižnic. Izjemna je bila njegova vloga tudi v sami stroki, saj se je vanjo dejavno vkljuèil kot teoretik in praktik. Veèino èasa svojega delovanja v knjižnièarstvu je deloval v DBL in DBS kot svetovalec, tako za knjižnièarsko kot tudi za pravno podroèje. Prispeval je nove ideje za organiziranje službe INDOK in jih uspešno vtkal v mrežo bibliotekarsko-dokumentalistiènih organizacijskih sistemov. Knjižnièarska stroka se mu je na simbolni ravni zahvalila za njegovo delo pri strokovnem dvigu knjižnièarstva na Slovenskem s podelitvijo Èopove diplome DBS. Od DBS je prejel tudi zahvalno listino za dolgoletno sodelovanje z NUK-om in v Komisiji za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke.

Anton Praznik, Služba za pravne, kadrovske in splošne zadeve, Mestna knjižnica Ljubljana

LITERATURA IN VIRI: Dr. Janez Marolt: Poslovilni govor s pogreba Ivana Pintarièa, 2010. Kadrovski arhiv MKL (personalna mapa Ivana Pintarièa). Revija Knjižnica, kazalo avtorjev in èlankov. Pintariè, Ivan (1977). Pozabljeni jubilej (Mestne knjižnice v Ljubljani). Knjižnica, 21 (1-4), 110-120. Pintariè, Ivan (1982). Knjižnica Oton Županèiè v Ljubljani. Knjižnica, 26 (1982) (3-4), 249- 256.

168

DELAVSKA LJUDSKA KNJIŽNICA, DELAVSKA KNJIŽNICA

Alenka Zupan

CIRIL ŠTUKELJ in zlata doba Delavske knjižnice vodja knjižnice od 1926 do 1945

Delavska zbornica v Ljubljani je leta 1926 ustanovila prosvetni odsek. Vodil ga je izvoljeni odbor, v katerem sta s posvetovalno pravico sodelovala tajnik Delavske zbornice in namešèeni tajnik prosvetnega odseka. To mesto je zasedal Ciril Štukelj 1. Knjigam in knjižnicam je odsek namenil posebno skrb. Vodja knjižnice, ki je kasneje zaslovela kot Delavska, je postal tajnik prosvetnega odseka, Štukelj. To je bila sreèna simbioza za tedanje in kasnejše slovensko javno knjižnièarstvo, Delavsko knjižnico in njenega vodjo. Ciril Štukelj je knjige vzljubil že kot otrok. Radoznali deèek je v èasu, ko ni bilo ne radia ne televizije, kaj šele raèunalnika, pretežno živel v rodnem Motniku, obèasno pa pri sorodnikih v Zajasovniku 2 . Domaèi kraj v Tuhinjski dolini ni bil široko odprt v svet; od 18. stoletja dalje so veèje cestne povezave tekle drugod. Kraj in družino 3so hudo zaznamovale industrializacija in gospodarska kriza pred 1. svetovno vojno ter vojna sama. Tega ni nikoli pozabil. Željo po znanju je kmalu navezal na knjige. Postale so mu prijateljice, ki jih je bilo »dovolj za vsako razpoloženje« 4 in so imele odgovore na vprašanja, ki so se mu porajala. Našel jih je najprej doma. Njegovi predniki, oèe od leta 1897, so bili èlani Mohorjeve družbe5. To je pomenilo, da je ob vsakem novem letu prišel v hišo nov paket zanimivih slovenskih knjig. Knjige je nudila tudi Ljudska šola v Motniku, ki je v kraju delovala od leta 1888. Leta 1910 je bilo v Motniku ustanovljeno kulturno prosvetno društvo s knjižnico6 . Po zakljuèenih štirih letih ljudske šole je bil sprejet v Zavod sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani. Priporoèil ga je župnik, kar je bil na tem podroèju tradicionalen pogoj 7 . Zavod je imel že ob ustanovitvi bogato knjižnico, kar je dijaku pomenilo »šir in dalj«. Šola je bila temelj resnega uèenja in temeljitega znanja. Pridobil si je trdno podlago za uèenje jezikov . Kmalu je tekoèe zapisoval svoje misli. Hitro je zorel, strog in zahteven do sebe, kritièen in odkrit do drugih. 1 Ciril Štukelj, 23. 3. 1903 - 15. 5. 1950. 2 Vas Zajasovnik pri Trojanah. 3 V družini je bilo pet otrok, on drugi. 4 5

Smith, Betty: Drevo raste v Brooklynu, Ljubljana, 1966. Koledarji Družbe sv. Mohorja 1895–1915; v Motniku je bilo od 47 do 62 naroènikov. Oèe Andrej je med »udi« navajan kot strojar ali usnjar. 6 Urankar, Pavle: Zgodovina trga Motnik, Ljubljana, 1940. 7 Tamkajšnji župnik F. Paglovec (1679–1759) je imel za nadarjene deèke zasebno šolo. 8 Kasneje je prevajal (35 enot) iz francošèine, nemšèine in rušèine, manj iz anglešèine.

170

169

Alenka Zupan: CIRIL ŠTUKELJ in zlata doba Delavske knjižnice vodja knjižnice od 1926 do 1945

Bral je in bral, opazil enostransko zaznamovanost pouka; samoiniciativno je spremljal razburkano družbeno in politièno dogajanja doma in po svetu. Njegov rod, skromne življenjske razmere, osebna obèutljivost, vse ga je usmerjalo proti levi politièni opciji. Kmalu se je imel za »dijaka, ki dela s svojim razumom in je zmožen misliti s svojo glavo«. Njegov prvi znani nastop v javnosti je bil èlanek Dijaštvo in verouk9 , ki je bil objavljen v socialistiènem Napreju. Na obeh politiènih polih je izzval izredno odmevne in odklonilne reakcije. Jeseni 1919 se je kot sedmošolec prešolal na tedanjo II. gimnazijo na ljubljanskih Poljanah, kjer mu je ustrezalo bolj odprto vzdušje. Šolski predmeti mu niso delali težav. Preživljal se je z inštrukcijami in razliènimi podporami, živel v eksistenèni stiski in se družil s komunisti. Knjige niso spraševale po osebnih stiskah, v mestu so mu bile na razpolago v številnih knjižnicah. Poleg znanstvenih jih je delovalo tudi nad deset javnih10. Med njimi je bila najbolj uveljavljena Šentjakobska knjižnica, ki je imela bralcem naklonjen urnik in je bila od leta 1924 na zanj ugodni lokaciji, saj se je z Vožarskega pota preselila na Stari trg 11. Zagotovo je obiskoval tudi knjižnico Splošnega ženskega društva v Gradišèu, ki je bila shajališèe študentov komunistov. Po zakljuèeni maturi se je vpisal na pravo. Starejši somišljeniki so opazili njegovo politièno aktivnost, sposobnost in delavnost ter ga povabili v uredništvo glasila. Odzval se je. Poleg èasnikarskega dela je z idealizmom in mladostno zagnanostjo agitiral po razliènih krajih Slovenije. V èlanku, ki mu ga pripisuje mladostni prijatelj Dušan Kermavner, se je poistovetil s programom in delovanjem ruskih »socialistiènih dijakov« in njihovimi akcijami s knjigo in za knjigo. Sèasoma je zaradi preobremenjenosti opustil univerzitetni študij. Kot delegat mladih komunistov se je udeležil kongresov v Beogradu, Rimu in Moskvi 11 . Povsod opažen in uspešen si je nabiral življenjske izkušnje. Študiral in prevajal je K. Marxa in V. I. Lenina12, ki sta bila oba znana kot strastna bralca13. Gotovo se je strinjal z njunimi idejami in izjavami o branju in knjižnicah ter o njihovem pomenu »v boju za zatirani proletariat«. Pri delu in na potovanjih je opazil marsikaj. Ko se mu je zdelo, da gre stvar v napaèno smer, se je odvrnil od komunizma; prestopil je k socialistom. Levièarstvo je ostalo njegova vera, knjiga njen plemeniti prerok. Pripravljanja, ustanovitve in delovanja Delavske knjižnice v Ljubljani in njene dvojèice v Mariboru se je lotil z racionalno in èustveno zavzetostjo ter dobro strokovno podkovanostjo. Delavska zbornica je namreè štipendirala njegovo nekajmeseèno študijsko potovanje po Avstriji in Èeškem, kjer se je seznanjal z organizacijo in delovanjem tovrstnih knjižnic14. 9 10 11

Dijaštvo in verouk. Naprej, 22. 9. 1919. Adresar Ljubljane in okolice, Ljubljana, 1928. Na III. tretjem kongresu Kominterne v Moskvi je Lenina celo poslušal. 12 S prevajanjem Lenina je bil kar usodno povezan. V Krajevnem leksikonu pod geslom Motnik je celo predstavljen predvsem kot prevajalec Leninovih spisov. Jeseni 1925 so v Delavsko-kmetskem listu izhajali njegovi prevodi Leninovih èlankov kot feljton, a v naèrtovani knjigi niso izšli. V povojnih èasih, ko je bil brez službe, mu je prevajanje Lenina za zbrana dela pomenilo kruh. 13 Jaro Dolar: Sila spomina, Ljubljana, 1982. 14 Borovnica, Celje, Èrna, Dobrunje, Gorje pri Bledu, Guštanj (Ravne na Koroškem), Hrastnik, Javornik, Jesenice, Kranj, Lesce, LešePrevalje, Liboje, Litija ,Koèevje, Ptuj, Senovo, Stari trg, Šoštanj, Trbovlje, Tržiè, Vrhnika, Zabukovica, Zagorje(2), Zalog ter Borovlje, Celovec, Velikovec, Železna Kapla.

170

DELAVSKA LJUDSKA KNJIŽNICA, DELAVSKA KNJIŽNICA

Razgledanost, znanje jezikov in izkušnje èlanstva v raznih knjižnicah so mu omogoèile misliti širše15 in tako delovati v èasu, ko je veljalo, da je za vodenje takih knjižnic paè dovolj že ljubiteljski odnos do knjig16 . Od samega zaèetka je bil vseskozi spiritus agens knjižnice, uradno od septembra 1926 do konca 2. svetovne vojne leta 1945. Med preuèevanjem opravljenega dela ob zbranih statistiènih podatkih ni le razèlenjeval bralnih navad èlanstva, temveè tudi odkrival siva polja tedanjega založništva in zapostavljanje socialnih tematik. Zato je po vzoru obstojeèih knjižnih družb leta 1928 ustanovil Cankarjevo družbo17 . Ciljne skupine naroènikov, že prvo leto jih je bilo nad tri tisoè, so bili levi pol izobraženstva, industrijsko delavstvo in mladina. Za koledar in zbirko je zaèrtal usmeritev in izbor, pripravljal gradivo in veèkrat kar sam prevajal prozne tekste. Družba je delovala do leta 1941. Objavil je številne informativne èlanke o knjižnih novostih, ki so bili namenjeni vèlanjenim in potencialnim bralcem. Sestavljal in objavil je sezname knjižne zaloge Knjižnice Delavske zbornice, po katerih so se bralci seznanili z zalogo in izbirali knjige. Sebi in tiskarni je prihranil veliko èasa, ker je pisal pregledno in skrbno, tako da so stavci lahko stavili kar iz rokopisa. Delavska knjižnica je pod njegovim vodstvom zablestela. Osnovno zalogo knjig je oblikoval z združitvijo dveh starejših knjižnic in obširnim dokupom. Kasneje je najveèjo skrb namenjal prav kupovanju knjig (knjižnièni nabavni politiki). Dosegel je, da se je knjižnica iz Gradišèa 2 kmalu preselila v palaèo Delavske zbornice na Miklošièevi cesti, kjer je domovala v reprezentativnih prostorih takoj za glavnim vhodom. Dobro desetletje kasneje je že sodeloval pri naèrtovanju njenih veèjih namenskih prostorov na križišèu Prešernove in Gosposvetske ceste. Knjižnici je zagotovil sposoben kader in bil tudi sam vedno na voljo obiskovalcem. Knjižnica že v osnovi ni gradila na obsegu, temveè na vsebini. Zajemala je raznolika podroèja znanja s posebno skrbjo za družboslovje, teorijo in klasiko marksizma in leninizma. Druge knjižnice so se tem podroèjem izogibale, saj so privabljala policijski nadzor, ki Delavski knjižnici in njenemu osebju ni bil tuj. Veèina fonda je bila v slovenšèini, številna dela pa tudi v anglešèini, francošèini, italijanšèini, nemšèini in slovanskih jezikih: bolgaršèini, èešèini, rušèini in srbohrvašèini. Novost je bila svetla èitalnica s 177 naslovi raznolike periodike. Pogostim predavanjem so nudili podporo s tedaj znanimi tehniènimi sredstvi (skioptièni aparati, epidiaskop). Organizirali so celo likovne razstave, kar je bila tedaj posebnost. Knjižnica si je z urejenostjo, založenostjo in pestro dejavnostjo dvigala obisk in ugled; skratka, postala je kulturni center, ki je krepko žarèil v mestni prostor. Spretno je krmarila skozi politiène pasti in vojne èeri, vendar pa so njenega vodja po vojni (po dveh desetletjih!) odstranili, ne meneè se (zaradi politike) za njegovo uspešno delo, ki je preraslo že kar v življenjski projekt. 15 16 17

Moto sedanjega osrednjega èasnika Delo. Takšna miselnost se je žal ohranjala še mnogo let. Družba sv. Mohorja od 1852, Slovenska Matica od 1863, Vodnikova družba 1926–1945, Cankarjeva družba 1928–1941.

171

Alenka Zupan: CIRIL ŠTUKELJ in zlata doba Delavske knjižnice vodja knjižnice od 1926 do 1945

Knjižnici sami so del starejše temeljne zaloge družboslovja odtujili kljub nasprotovanju tedanjega vodstva knjižnice, sicer pa je uspešno nadaljevala delo po uhojeni poti, saj je imela dobre temelje. Knjižnièarstvo je z delovanjem knjižnice Delavske zbornice v praksi ugledalo smer, v katero naj bi se gibalo. Preseženo je bilo narodnobuditeljsko èitalniško delo in pretežna izposoja »beletrije«18. Zastavljen je bil jasen koncept, komu naj knjižnice služijo in na kakšnih temeljih. Vzpodbujalo se je sodelovanje med knjižnicami in skupen, enotni nastop. Strokovnost je èedalje bolj rasla. Ko je v letih 1928 – 1934 ob Prosvetnem odseku Štukelj vodil še Zvezo Svobod, je pletel in usmerjal mrežo že obstojeèih knjižnic Svobod po Sloveniji in ustanavljal nove v krajih, kjer jih niso imeli; šlo je za 25 knjižnic pri nas in štiri v zamejstvu. Z nepoklicnimi knjižnièarji je gojil stalne stike, jim svetoval glede nakupov knjig, smernic za vodenje, enotnih kartotek in vzorcev poroèil. S tem je bila nakazana kasnejša matièna služba, ki je knjižnice povezovala in združila pod strokovno, enotno vodstvo. Ciril Štukelj pri kulturnoprosvetnem delu zase ni iskal materialnih ugodnosti. Živel je za uresnièevanje idej in poslanstva knjige, kakor jih je sam razumel. Oblikoval si ni niti osebne knjižnice leposlovja, prisegal je na lastno priroèno zbirko: knjiga je razmišljujoèemu in misleèemu èloveku paè delovno orodje. Dokazal je, da je delo dobrega knjižnièarja kreativno. Odlikovale so ga zavzetost, požrtvovalnost in širina. Bralci in sodelavci so mu zaupali in ga cenili. Nikoli se ni sam hvalil in je to raje prepušèal svojim delom. Dolg do spoštovanja vrednega predhodnika ostaja. Natanèni gospod, knjižnièar po duši, danes ne bi mogel biti zadovoljen z evidentiranjem svojih del. Obstaja skrben popis njegovih prevodov Lenina in nepopoln popis ostalih prevodov. Izdal je dve knjigi: Poroèilo prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani, Ljubljana 1931, in Francija in francosko ljudstvo, Ljubljana, 1938. Slednjo je imel COBISS še novembra 2003 evidentirano pod dvema razliènima znaènicama: Petelin, C. (psevdonim) in Štrukelj, Ciril (napaèni priimek). Vpisa sta imela razlièna vrstilca UDK in razlièni usmeritvi za statistiko. Poleg tega je knjiga v Slovenskem leksikonu novejšega prevajanja (Koper 1985) navedena med prevodi. Omenjeno Poroèilo je »posebej treba omeniti«, je zapisal Avgust Pirjevec19, ki ga je visoko ocenil in predlagal za vzgled in vzor. V svojih publikacijah ga navajajo Bogomil Gerlanc, Boža Plenièar in Marija Rak ter anonimno Samo Lojk. Povojnih generacij šolanih knjižnièarjev in bibliotekarjev nanj niso opozorjali, v nasprotnem primeru bi zagotovo omogoèili boljšo izhodišèno toèko pri zbiranju in uporabi statistik. Bibliografije Štukljevih èlankov nimamo niti s politiènega podroèja niti za številna vzpodbudna pisanja o knjigah, knjižnicah in kulturno-prosvetnih temah. Popis bi bil res

18 19

172

Njegov izraz za leposlovje. Pirjevec, Avgust: Knjižnice in knjižnièarsko delo. Celje 1940. (Znanstvena knjižnica. 12.)

DELAVSKA LJUDSKA KNJIŽNICA, DELAVSKA KNJIŽNICA

sorazmerno težak, ker je avtor sodeloval in objavljal v mnogih èasnikih in èasopisih 20 in uporabljal niz psevdonimov 21. Nekateri prièajo o avtorjevi iskrivosti kot C. Ruber, se pravi rdeè, èetudi v njemu nenaklonjenem èasu po 2. svetovni vojni. Veliko njegovih besedil je nepodpisanih, a so prepoznavni po stilu, ki je kratek, jasen in jedrnat. Rezultat njegovega truda je tudi deset tiskanih seznamov knjig knjižnice Prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani 22, ki so izšli v obdobju od leta 1927 do leta 1941. Celotne zbirke nima nobena knjižnica, kar je èrna pika naše stroke. »Knjiga je temelj naše omike. Je naša sedanjost in prihodnost in preživetje in naše vsakdanje življenje,« je aprilsko Poslanico knjigi leta 2011 zakljuèil pesnik Milan Jesih. Misel, ki bi si jo knjižnièar Ciril Štukelj izbral za življenjski moto.

Alenka Zupan, upokojena direktorica Knjižnice Bežigrad

MARA ŠLAJPAH Upravnica Delavske ljudske knjižnice v obdobju: 1945 – 1951

Uspešna bibliotekarka, usmerjevalka strokovnega razvoja knjižnic v Sloveniji je zaèela svojo strokovno pot v Delavski ljudski knjižnici leta 1942. Po šestih letih vodenja knjižnice je odšla za krajši èas v NUK, nato je bila svetovalka za knjižnice v sekretariatu za prosveto in kulturo SRS. Na Pedagoški akademiji je predavala bibliotekonomijo. Izdala je nekaj pomembnejših publikacij, med njimi leta 1961 ''Ljudske knjižnice''. Od leta 1970 do 1982 je bila ravnateljica Centralne tehniške knjižnice. V arhivu Knjižnice Otona Županèièa nismo našli dokumentov iz Delavske knjižnice, ki bi jo omenjali.

20 21 22

Delavske novice, Delavec, Delavsko-kmetski list, Delo 1926-1927, Delo 1928-1931, Glas svobode, Ljudski glas, Naprej, Proletarska mladina, Rdeèi prapor, Slovenija, Svoboda 1925-1927, Svoboda 1929-1936, Vzajemna svoboda, Zapiski delavsko- kmetske matice Ciril pl. Kletarski, C. Petelin, C. Ruber, /C. Š./ -elj, jl, -lj, Matevž Selan, -r-, -rk , š, š-k, ŠT., x, xy, z. (Zbrala avtorjeva hèi Eva Pirkmajer.) Seznam knjig knjižnice Prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani: /1/. Seznam knjig knjižnice Prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani, Ljubljana, /Delavska zbornica/ 1927. /2/. I. dodatek. 1929. /3/. II. dodatek. 1929. /4/. Seznam knjig knjižnice prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani. Ljubljana, prosvetni odsek Delavske zbornice 1928. /5/. Seznam slovenskih, srbohrvatskih in ruskih knjig. Ljubljana,/Delavska zbornica/ 1930. Ljubljana, prosvetni odsek Delavske zbornice 1928. /6/. Seznam nemških, francoskih, angleških in italijanskih knjig knjižnice Delavske zbornice v Ljubljani. Ljubljana, /Delavska zbornica/ 1930. /7/. Seznam slovenskih, srbohrvaških, èeških in ruskih knjig knjižnice Delavske zbornice v Ljubljani. Ljubljana, /Delavska zbornica/ 1936. /8/. Seznam novejših nemških, francoskih, angleških in italijanskih knjig knjižnice Delavske zbornice v Ljubljani, Ljubljana /Delavska zbornica/ 1936. /9/. Seznam slovenskih, srbohrvatskih, èeških, ruskih in bolgarskih knjig. Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani. Ljubljana, /Delavska zbornica/ 1941. /10/. Seznam novejših nemških, angleških, italijanskih, in francoskih knjig. Ljubljana, /Delavska zbornica/ 1941.

173

Alenka Zupan: AVGUST VIŽINTIN Direktor Delavske knjižnice od 1951 do 1981

Alenka Zupan

AVGUST VIŽINTIN Direktor Delavske knjižnice od 1951 do 1981 Dolgoletni direktor Delavske knjižnice v Ljubljani je bil v knjižnièarskih krogih znan kot »tovariš Vižintin«: tovariš po politiènem preprièanju: zvest in pokonèen; tovariš ljudem v stiski: diskreten in uèinkovit; tovariš strokovnim kolegom: nesebièen, preprièljiv in realen. Na knjigo je bil srèno navezan, saj mu je odstirala pogled v svet ter nudila možnost samostojnega razmišljanja in preverjanja, torej duhovno svobodo. Hvaležen je bil svojemu uèitelju Zoranu Hudalesu, ki je opazil njegovo ukaželjnost, ga oskrboval s knjigami in usmerjal še negotove korake k branju. Zrasel je iz drugaènih korenin kot veèina knjižnièarjev in veljakov v stroki. Knjižnièarstvo je spoznaval pri Enotnih sindikatih, ki naj bi bili po II. svetovni vojni organizatorji obnove; zavzeto so skrbeli tudi za kulturno vzgojo. Delavska knjižnica, prej Knjižnica Delavske zbornice, je tedaj spadala pod Glavni odbor sindikata. Njeno vodenje je A. Vižintin prevzel leta 1951, po drugi radikalni reorganizaciji sindikatov. V letih vodenja ji je vtisnil peèat odliènosti. Zaèetki so bili zaznamovani z energijo, pogumom, novimi idejami in s pregledom nad družbenim dogajanjem. Razkrili so njegov organizacijski dar. Leta 1957 je zapisal: »Sama kritika in ugotavljanje dejstev je odloèno premalo. Ozreti se moramo okoli sebe in prevzeti v mehanizmu družbenega upravljanja in družbenih organizacij doloèene obveznosti. Èe bomo /samo/ èakali, še dolgo ne bo rezultatov.« S takšnimi ugotovitvami in usmeritvami je tedaj posebej v ljudskem knjižnièarstvu zavel svež veter. Potrebne vpetosti v soèasno družbeno dogajanje se je držal zlasti pri »zagotavljanju javnega interesa na podroèju kulture«, predvsem knjige. Aktivnost v družbenih in politiènih organizacijah je bila njegova zaveza. Poznal je številne ljudi. Ta znanstva je znal uporabljati v pravem èasu in na pravem mestu, a vedno v korist stroke in njenih izvajalcev. Kmalu je bil v vrhu slovenskega in jugoslovanskega bibliotekarstva, dejaven v sekcijah in upravnem odboru strokovnega društva. Društvu bibliotekarjev Slovenije je predsedoval v letih 1956-1957 in 1971-1972. Opazil in reševal je številne težave, od personalnih do globalnih. Pomembna uresnièena pobuda iz prvega mandata je društveno glasilo Knjižnica, ki kontinuirano izhaja od leta 1957. V njenem uredniškem odboru je deloval devet let in objavil dvanajst prispevkov. Soèasno sta bila sestavljena programa rednega izobraževanja

174

DELAVSKA LJUDSKA KNJIŽNICA, DELAVSKA KNJIŽNICA

knjižnièarjev na srednji in višji stopnji; slednji (njegov) je bil dobra osnova za skorajšnjo realizacijo v Šoli za knjižnièarje in arhivske pomoènike. Primer širše skrbi za dostopnost knjig je bilo sodelovanje v Svetu Svobod in prosvetnih društev. V organizaciji je bil prisoten na vseh stopnjah vodenja in bil èlan uredniškega odbora glasila Sodobna pota (1956-1960). Ob boku leposlovja in prispevkom z razliènih podroèij umetnosti so izhajali njegovi èlanki o možnih poteh v knjižnièarstvu. Knjižnice amaterskih društev so namreè preživljale krizne èase, ker so potrebe bralcev prerašèale njihov nivo. Èlanki so nakazovali smeri napredka in realne možnosti. Programi, naèrti in poroèila so bili èasu primerno zanosni in optimistièni. Pod okriljem Sveta je izšel prevod skrajšanih tabel UDK. Delavska knjižnica je izpeljala pobudo Sveta, tedaj že Zveze, da so knjižnièno mrežo obogatili potujoèi kovèki, oblika nestacioniranih knjižnic. Nekateri še služijo namenu. Razsodno je loèeval med modnim in sodobnim, odbral je bistveno. Za sprejetimi odloèitvami je stal odloèno, celo vehementno, kljub obèasni skepsi nekaterih sogovornikov in kolegov. Ugleda in zaupanja pa si ni ustvaril s sestankovanji in besedami, temveè z udejanjanjem sprejetega. Njegov odnos do tradicije ni bila praksa povojnega èasa. Spoštoval je svoje predhodnike in doseženo v stroki nadgrajeval. Obdržal je predvojno usmeritev Delavske knjižnice in sam vodil širokopotezno nabavno politiko. Potrpežljivo je vzdrževal sožitje dejavnosti v Delavskem domu. Obdržal je lokacijo knjižnice na prehodu mestnega jedra v predmestje in namensko grajene prostore. Pionirsko je v »svoji« knjižnici uvedel mednarodno decimalno klasifikacijo in prost pristop do knjig, ne da bi preurejanje zahtevalo zapiranje vrat bralcem. Strpno, kot enak med enakimi, je usklajeval delovanje splošnih knjižnic v tedaj petih ljubljanskih obèinah in pripravil zanje srednjeroèni in dolgoroèni naèrt razvoja. Prevzel je težo organiziranja bibliobusne dejavnosti v Ljubljani. S sreèno roko je izbiral ožje sodelavce. S svojimi zamislimi in elanom jih ni dušil, temveè vzpodbujal in z zadovoljstvom spremljal njihove uspehe. V sodelovanju z nekaterimi od njih je izdal: Seznam knjig v srbskem in hrvaškem jeziku 1956: Ljubljana: Delavska knjižnica in omenjene tabele; Decimalna klasifikacija v ljudskih knjižnicah 1961: Komisija za knjižnice pri Svetu Svobod in prosvetnih društev okraja Ljubljana. Tiskani seznam je bil namenjen bralcem Delavske knjižnice, ki so bili tovrstnih pomagal vajeni; tabele UDK so bile prepotrebne knjižnièarjem po Sloveniji, ki so se odloèili za posodabljanje.

175

Alenka Zupan: AVGUST VIŽINTIN Direktor Delavske knjižnice od 1951 do 1981

Naèrtovanje razvoja je jasno pokazalo na prostore kot najveèjo oviro za bodoèo mrežo knjižnic v Ljubljani. Sestavljalec je verjel, da je èas kulturnih skupnosti èas razumevanja in pravi za prepotrebno gradnjo. S širino, prakso in izkušnjami je botroval zamisli za osrednjo knjižnico v Ljubljani, ki naj bi delovala v okviru delavsko kulturno-izobraževalnega centra, in pri zasnovah Cankarjevega doma. Doslej nepreseženi osnutek programskih osnov za knjižnico (1976), ki naj bi stala v Knafljevem prehodu, ni bil uresnièen. V 28-èlanskem iniciativnem odboru za gradnjo Cankarjevega doma, ki so ga sestavljali politiki in kulturniki, je zastopal knjižnièarstvo, istoèasno je bil èlan programske komisije iniciativnega odbora doma, ki naj bi bil vsestranski - streho naj bi nudil tudi knjižnici. Prevladali so drugi interesi, knjižnica je izpadla. Zanj je bila to tiha boleèina in umik, bralcem, stroki in Ljubljani pa se takratna odloèitev še danes otepa. Ob vseh teh aktivnostih so bila vrata njegove pisarne vedno odprta. Pisarna? Prostor z vzdušjem: ista soba, isto pohištvo vseh trideset let; pisalni mizi postavljeni ena nasproti drugi, odlagalna polica s kupi gradiv pod oknom, med katerimi se je dobro znašel le on. Bogata priroèna knjižnica mu je varovala hrbet, kompletni listkovni seznam je stal na dosegu rok. In našel se je sedež za vsakega prišleka. Samoumevni so bili obiski zaèetnikov v stroki in starejših, zavzetih za knjigo, tako bralcev z zahtevnejšimi vprašanji, sodelavcev, željnih strokovnega sogovornika, kolegov od koder koli, predvsem z Gorenjske, Primorske (Sežana,Tolmin) in Ljubljane. To je bila že pred formalno dejanska informativna in svetovalna služba z modrim mentorjem, ki je bil razumevajoè, odprt, šegav in na trdnih tleh. V stroki je dobil vsa možna priznanja. Èopova diploma mu je bila podeljena na obènem zboru DBS 1967, ko so priznanja delili prviè. Županèièevo nagrado mesta Ljubljana za leto 1978 je prejel za srednjeroèni in dolgoroèni naèrt razvoja splošnih knjižnic v Ljubljani. Od leta 1981 je nosil naziv èastni bibliotekarski svetovalec. Njegovega lika in vzgleda vrednega dela naj ne prekrijeta današnja naglica s površnostjo in izmuzljivim spominom.

Alenka Zupan, upokojena direktorica Knjižnice Bežigrad

Prispevek prviè objavljen v reviji Knjižnica, 48 (2004) 1-2, 257 - 260.

176

PIONIRSKA KNJIŽNICA

Tanja Pogaèar Tratnik

FRANÈEK BOHANEC Profesor Franèek Bohanec (1923 – 2010) je po konèanem študiji na oddelku za primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani vso svojo službeno dobo preživel v Ljubljani, a ves èas ohranjal vezi s svojim rodnim krajem, Miklavžem pri Ormožu. Svoje delo, kot prvi vodja Pionirske knjižnice (formalno »vršilec dolžnosti upravnika«), nato kot direktor Zavoda za prosvetno in pedagoško službo Ljubljane in nato kot direktor Gimnazije Poljane v Ljubljani, pa tudi kot pisatelj, prevajalec, publicist in urednik knjižnih izdaj, je v veliki meri namenjal umetnostni, še posebej literarni, vzgoji mladih. Temu namenu se je iskreno zares posvetil že, ko je bil imenovan za vodjo Pionirske knjižnice, to je takoj ob njeni ustanovitvi, 1948 leta.Knjižnico je vodil vse do leta 1959.S sodelavci, ki jih je povabil v knjižnico, so skupaj zaèeli uresnièevati, na podlagi sodobnih strokovnih dognanj najuglednejših domaèih in tujih strokovnjakov s podroèja mladinske literature, estetske vzgoje, pedagogike, psihologije in knjižnièarstva, potrebo in željo po sodobni knjižnici za otroke in mladino. Zavest o neprecenljivem vplivu knjige in branja na otrokov razvoj in njegovo bogatenje ter to,da je treba mlademu bralcu knjigo èim bolj neposredno približati, je pripeljala do tega, da je bil leta 1956 v Pionirski knjižnici, v prvi knjižnici v Sloveniji, ukinjen pultni sistem izposoje in uveden prost pristop do gradiva. Franèek Bohanec se je zavedal, da je tudi vzgojiteljem, uèiteljem, staršem in knjižnièarjem potreben nek priroènik, ki jim bo v pomoè pri izbiri in posredovanju mladinske literature. Zato jim je s knjigo: Knjižne police za otroke (Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije, 1958) dal še danes dragocene informacije pri izboru knjig za otroke, saj, kot v uvodnih mislih sam pravi: »Ko se pa poglabljaš v zapletene odnose, ki nastajajo med otrokom in knjigo, se zaveš težavnosti in odgovornosti tega kulturno – posredniškega dela.« Še kako pomembne, tudi za sodobni èas in za prihodnost, pa so za sedanje in bodoèe rodove mladinskih knjižnièarjev njegove besede, ki jih je zapisal v svojem kratkem spominskem zapisu Po petdesetih letih, ko razmišlja o knjigah, ki jim je bil zavezan vse svoje življenje, in o knjižnièarskem delu, in sicer: »ker to ni navaden poklic, paè pa poslanstvo. Knjiga veže ljudi. Knjiga ustvarja duhovni kolektiv, ki je nad prodajno ceno.« Franèek Bohanec je za svoje delo prejel veè nagrad, med drugim tudi Žagarjevo nagrado, Zlato znaèko ZPMS in èastno diplomo Knjižnice Otona Županèièa, Mestne knjižnice v Ljubljani ob 60-obletnici mladinskega knjižnièarstva na Slovenskem. Naslednje besede, ki mu jih je v slovo zapisala stanovska kolegica Martina Šircelj povedo veliko, pravzaprav vse: ''Kdor koli bo že pisal zgodovino slovenskega knjižnièarstva, ne bo mogel spregledati Franèka Bohanca in ''njegove Pionirske knjižnice'' 1 … da je ''ustvaril dragoceno obliko sožitja komparativistov, specializiranih za bibliotekarstvo, preuèevanje mladinskih knjig ter takojšen odziv bralcev …“ 2

1 Pionirji smo tudi mi - knjižnièarji. (1998). Str. 13 2 Ozvezdje knjiga. (2010). Str.

177

Tanja Pogaèar Tratnik: FRANÈEK BOHANEC, MARTINA ŠIRCELJ

Tanja Pogaèar Tratnik

MARTINA ŠIRCELJ Profesor Martina Šircelj (roj. 1930 v Ljubljani), literarna teoretièarka in bibliotekarka par excellence, je prav na podroèju mladinske literature in knjižnièarstva v Sloveniji s svojim strokovnim delom moèno vplivala na njun razvoj. Diplomirala je na oddelku za primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1954 se je odzvala vabilu prof. Franèka Bohanca in nastopila službo v Pionirski knjižnici. Po odhodu prof. Bohanca je leta 1959 prevzela tudi vodenje knjižnice, ki je bila v èasu od 1954 do 1961 tudi samostojna, do odhoda iz Pionirske knjižnice leta 1977. S sodelavci je organizirala knjižnico v skladu s sodobnimi standardi v svetu v knjižnico, ki je postala vzorèna mladinska knjižnica in s študijskim oddelkom s strokovno literaturo ter z arhivom slovenske originalne in prevedene mladinske literature tudi center za prouèevanje mladinske literature in knjižnièarstva. Martina Šircelj je imela odloèilno vlogo tudi pri pripravi in uveljavitvi standardov za vse slovenske javne pionirske in kasneje še šolske knjižnice. Pomemben del svojega strokovnega dela je namenjala tudi prouèevanju, razvoju in promociji mladinske književnosti. Aktivno je sodelovala z založbami, se udeleževala domaèih in mednarodnih strokovnih sreèanj, na katerih je tudi aktivno sodelovala, še posebno pozornost pa je posveèala izobraževanju tako študentov na Pedagoški akademiji, kot knjižnièarjev po vsej Sloveniji. Med knjigami in številnimi objavami v knjižnih in periodiènih izdajah zato velja navesti njeno knjigo: »O knjigah in knjižnicah za mladino« (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977). Martina Šircelj je bila tudi po odhodu iz Pionirske knjižnice tesno povezana z literaturo in s knjižnièarstvom. Sad njenega nekajletnega bivanja v Afriki je bila zbirka pravljic afriškega ljudskega izroèila: »Drevo življenja« (Ljubljana: Mladinska knjiga,1985). Po vrnitvi pa je bila do upokojitve pomoènica ravnatelja v NUK. Za svoje delo je prof. Martina Šircelj prejela veè nagrad, med njimi Èopovo diplomo, medaljo dela in èastno diplomo Knjižnice Otona Županèièa, Mestne knjižnice Ljubljana ob 60-obletnici mladinskega knjižnièarstva na Slovenskem.

Tanja Pogaèar Tratnik, upokojena bibliotekarka MKL, Pionirske knjižnice

VIRI: -

178

Dokumentacija Knjižnice Otona Županèièa in Pionirske knjižnice v Ljubljani ''Petdeset zlatnikov''. Ljubljana: Knjižnica Otona Županèièa, enota Pionirska knjižnica, Slovenska sekcija IBBY, 1998 (katalog) Ozvezdje knjiga: priroènik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2010: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2009. Ljubljana: Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižnièarstvo, 2010. Pionirji smo tudi mi – knjižnièarji: izbor prispevkov knjižnièarjev Pionirske knjižnice v Ljubljani. Ljubljana: Knjižnica Otona Županèièa, enota Pionirska knjižnica, 1998

KNJIŽNICA OTONA ŽUPANÈIÈA

Marijan Špoljar

POT K ODLIÈNOSTI DAMIJANA HAINZ – 24 let vodenja Knjižnice Otona Županèièa V strokovnem prostoru ljubljanskih in posledièno tudi slovenskih splošnih knjižnic je med leti 1981 in 2005 pustila poseben peèat direktorica Knjižnice Otona Županèièa Damijana Hainz. Obdobje, v katerem je vodila knjižnico, so zaznamovala nekatera prelomna dejstva, ob katerih je bilo na vodilnem položaju potrebno sprejeti ustrezne odloèitve, ki so korak za korakom vodile knjižnico k prepoznavnosti na nacionalni in mednarodni ravni.

Strokovne zasnove združevanja Študije, ki so nastale pred združevanjem Mestne, Delavske in Pionirske knjižnice, so zaèrtale tudi smernice dela. Prosvetno-kulturni zbor slovenske Skupšèine je leta 1971 sprejel prelomni dokument z naslovom »Koncepcija razvoja splošnoizobraževalnih knjižnic v Sloveniji«. Dokument je verificiral novo organizacijo knjižniènega sistema v Sloveniji in splošnoizobraževalnih knjižnic, ki so dobile novo vsebino dela, hkrati pa je pomenil tudi temelj njihovega povezovanja v enotno mrežo. Na ta naèin so slovenski knjižnièni delavci posodobili svoje dejavnosti, poveèali funkcionalnost in racionalizacijo poslovanja ter s tem omogoèili dostopnost knjižnic najširšemu krogu uporabnikov. Ta nacionalni koncept razvoja je pomenil tudi temelj naèrta razvoja ljubljanskega splošnoizobraževalnega knjižnièarstva, ki je nastal leta 1972. Ena od prvenstvenih nalog dokumenta je bila postopna integracija ljubljanskih knjižnic, kar bi omogoèilo izpolnitev zastavljenega cilja. Prve korake naj bi naredile knjižnice takratne Obèine Ljubljana-Center, postopno pa bi se jim pridružile še knjižnice ostalih ljubljanskih obèin. Leta 1977 je bilo sklenjeno, da se Mestna, Delavska in Pionirska knjižnica združijo v splošnoizobraževalno knjižnico Obèine LjubljanaCenter. Delavci vseh treh knjižnic so imenovali èlane delegatske skupine, ki je preuèila pogoje za združitev in izpeljala postopek združevanja. Istega leta je bila izdelana analiza pogojev za združitev, ki so jo dobili zaposleni vseh treh knjižnic v razpravo. V zaèetku leta 1978 so se delavci na referendumu odloèili za združitev, nato pa so bili izdelani vsi potrebni dokumenti, ki so dokonèno doloèili obliko nove knjižnice. Sredi leta 1978 je bil sprejet sporazum o združitvi v enotno Knjižnico Otona Županèièa, konec istega leta pa je nova knjižnica dobila svoj statut. Ustanoviteljske pravice je leta 1979 prevzela Skupšèina mesta Ljubljane. Knjižnica Otona Županèièa je imela zasnovano organizacijsko strukturo: upravo, strokovne bibliotekarske enote, oddelke za delo z obiskovalci (enote Delavska, Mestna, Pionirska in Potujoèa knjižnica), posebne in splošne službe. Že prva struktura je predvidevala in vsebovala organizacijsko shemo naèrtovane osrednje splošnoizobraževalne knjižnice Ljubljane, njen prvi zametek je bila Potujoèa knjižnica kot skupni servis za vso

179

Marijan Špoljar: POT K ODLIÈNOSTI, DAMIJANA HAINZ – 24 let vodenja Knjižnice Otona Županèièa

ljubljansko regijo. Lokacija osrednje knjižnice je bila najprej naèrtovana v Knafljevem prehodu nato pa kot del Cankarjevega doma, ki je bil takrat v gradnji; vendar ti naèrti nikoli niso bili realizirani. Zaposleni iz vseh treh knjižnic so že v èasu postopka združevanja skupaj urejali vsa strokovna vprašanja, èeprav knjižnica še ni bila formalno združena. Postopek združevanja se je zakljuèil konec leta 1981 in Knjižnica Otona Županèièa je formalnopravno zaživela z registracijo na temeljnem sodišèu v Ljubljani decembra 1981. Soèasno je bila za direktorico združene knjižnice imenovana Damijana Hainz, ki je dolžnosti prevzela decembra 1982 in jih opravljala do konca leta 2005. Damijana Hainz je zaèela svoje delo opravljati na podlagi študij, ki so jih skupaj pripravili v Mestni, Delavski in Pionirski knjižnici, kar pomeni, da je lahko zaèela uresnièevati sprejete odloèitve, ki so bile ambiciozno zastavljene. Kot direktorica je bila kos tem ambicijam, ki so jo vodile pri nadaljnjem razvoju mreže in dejavnosti v knjižnici. Imela je moèno strokovno zaledje v takratni Matièni službi pod vodstvom Irene Krnel, ki je do svoje upokojitve nudila uèinkovito podporo odloèitvam na podroèju strokovnega dela knjižnice, delu pa je nato sledil Razvojni oddelek Knjižnice Otona Županèièa. Èas združitve in razvoja knjižnice sicer ni predvideval dokumentov, kot so poslanstvo, vizija in strateški naèrti v smislu menedžmenta, kakor jih poznamo v èasu praznovanja obletnice; poznal pa je naèrtovan analitièni pristop, ki je bil vodilnim v pomoè predvsem pri razvoju knjižniène mreže. Damijana Hainz je kmalu ugotovila, da mora knjižnica vlagati tudi v ustrezne storitve, ki so pogojene z okoljem delovanja knjižnice. Ustaljena naèina dela, kot sta pridobivanje gradiva in organiziranje prireditev, sta bila le delna rešitev, ki jo je Damijana Hainz nadgradila z novimi oblikami dela v lokalni skupnosti. Delo združene knjižnice je že v tistem èasu zaznamoval Oddelek za nabavo in obdelavo gradiva, ki je morda najbolj odseval združitev treh samostojnih knjižnic, ki so se odpovedale svoji suverenosti. Skupna nabava in obdelava je predvidevala ustrezno razporejanje gradiva glede na posebnosti in usmeritve vsake knjižnice. Organizacija oddelka je pomenila dodaten izziv tudi za direktorico. Sodelavke, ki so prišle iz posameznih enot v novo zasnovani oddelek, so pomenile tako znamenje združitve kot tudi neke vrste jamstvo ustreznega izbora gradiva za vsako knjižnico, ki je na ta naèin lahko ohranila svojo prepoznavnost, hkrati pa je nova organizacija prepreèevala podvajanje gradiva v razliènih enotah ter spodbujala raznovrstnost ponudbe. To je bila v istem èasu že tudi idejna zasnova za poskuse združevanja ostalih ljubljanskih knjižnic. Nabavna komisija, ki je bila organizirana v oddelku, je najprej združevala knjižnièarje iz vseh enot, v poznejših letih pa je delo zaradi vse veèjega dotoka gradiva in potrebe po ažurni gradnji knjižniène zbirke v veèji meri prevzemal vodja nabave. Nabavna komisija je zato bila ukinjena. V organizacijski shemi je bila nabava gradiva neposredno povezana s katalogizacijo in klasifikacijo, kar je omogoèilo celostno informacijo za uporabnike o novem gradivu ter ustrezen izbor in uèinkovito uporabo gradiva glede na potrebe in želje obiskovalcev. Knjižnica je imela v »predraèunalniškem« èasu kar 32 razliènih listkovnih katalogov, kar je zahtevalo obsežno delo, saj je oddelek moral pripraviti veè deset kataložnih listkov za vsak naslov gradiva. V tem se je kazala želja, da bi bilo gradivo obdelano po ustreznih vidikih, uporabnih tudi za bralca, ki je gradivo potreboval. Prehod na raèunalniško obdelavo je bil zaradi tega bistvenega pomena. Knjižnica je do leta 1988 nabavljala le knjižno gradivo, nato pa je v svojo zbirko zaèela uvršèati tudi plošèe in kasete.

180

KNJIŽNICA OTONA ŽUPANÈIÈA

Èas razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) Razvoj IKT je dejstvo, ki je morda najmoèneje zaznamovalo 24-letno vodenje Knjižnice Otona Županèièa. Damijana Hainz je nastalo spremembo v komunikaciji znotraj knjižnice, med knjižnico in bralcem ter med uporabniki razumela ne le kot izziv, ampak tudi kot priložnost, ki je na razliènih podroèjih odpirala vrata razvoju knjižnice v širšem kulturnem in družbenem kontekstu. Kot sociologinja je zaznala pomen aktivnega spremljanja dogajanja in neposredne povezanosti tehnološkega razvoja z vlogo knjižnice v lokalnem okolju. Leta 1990 je bila sprejeta odloèitev o vkljuèitvi v sistem COBISS, kar je prineslo potrebo po posodobitvi dela iz preteklih let – potrebno je bilo urediti kataložne zapise za retrospektivo vse od združitve knjižnic leta 1982. Naslednje leto (1991) je knjižnica zaèela pridobivati še eno vrsto neknjižnega gradiva, in sicer zgošèenke. V zaèetku leta 1994 je knjižnica zaèela izposojati gradivo s èrtno kodo in postala prva splošnoizobraževalna knjižnica v Sloveniji, ki je v celoti zaokrožila avtomatizacijo (pridobivanje, obdelava, izposoja gradiva). Damijana Hainz je bila leta 1993 pooblašèena za komunikacijo med knjižnicami Ljubljane in IZUMom. Prehod na raèunalniško poslovanje, do katerega je prišlo leta 1994, je za Knjižnico Otona Županèièa pomenil prelom in kakovostni preskok, brez katerega si danes delovanja knjižnice ne moremo veè predstavljati. Delo pa se je zaèelo spreminjati tudi v smislu kolièine. V arhiviranem dokumentu iz leta 1990 Usmeritev razvoja KOŽ za srednjeroèno obdobje 1991 – 1995 se kaže posebnost Knjižnice Otona Županèièa: sem prihajajo uporabniki iz razliènih krajev Slovenije, kar posledièno pomeni potrebo po ustreznem prirastu gradiva. Aktivno spremljanje takrat nove tehnologije pa je v istem dokumentu narekovalo tudi nov profil delavca v knjižnici – vzdrževalec raèunalniške opreme. Takratna vizija kadrov je bila ob veèjem številu delovnih postaj za zaposlene in uporabnike napredna in popolnoma utemeljena, saj je sledila trendom razvoja. Knjižnica je zaèela dobivati v lokalnem okolju spremenjeno vlogo – dostop do gradiva se je zaèel umikati posredovanju informacij; internet je postal pomemben vir informacij in tehnologija je tudi od zaposlenih zahtevala nova znanja, ki so bila v preteklih letih drugotnega pomena. V drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja je bila Knjižnica Otona Županèièa tista, ki je v Ljubljani postavljala mejnike dostopa do informacijske tehnologije za uporabnike, saj je svojim èlanom kmalu omogoèila brezplaèni dostop do interneta. Soèasno se je pokazala potreba po izobraževanju zaposlenih, ki so tako lahko kompetentno svetovali obiskovalcem pri uporabi novih tehnologij. Damijana Hainz je vseskozi spodbujala permanentno izobraževanje kadrov in je tudi na tem podroèju knjižnico uspela voditi v koraku s èasom. Za mnoge je bila knjižnica prvi prostor sreèanja s takrat novo raèunalniško opremo, ki je v nekaj letih postala samoumevni del poslovanja ustanov in cenovno dostopna za veèji del prebivalstva. Knjižnica je zaèela organizirati izobraževanja za uporabnike, kar je pomenilo dodatno dejavnost, ki so jo izvajali knjižnièarji za obiskovalce. Knjižnièni prostor je zaèel dobivati nove vsebinske razsežnosti, ki so vplivale na nadaljnje naèrtovanje knjižniène mreže, predvidene v analizah pred združitvijo leta 1981. Enota Kolodvor je ob prelomu tisoèletja postala najmlajša enota knjižnice s popolnoma novo usmeritvijo – dostop do svetovnega spleta za vse, ki jim ljubljanski Kolodvor pomeni vsakodnevno vozlišèe na poti

181

Marijan Špoljar: POT K ODLIÈNOSTI, DAMIJANA HAINZ – 24 let vodenja Knjižnice Otona Županèièa

v šolo in domov ter za tiste, ki kot turisti obišèejo mesto. Damijana Hainz se je pri ustanovitelju, Mestni obèini Ljubljana, uspešno zavzela za pridobitev prostora, ki je v svojem èasu pomenil v knjižniènem delu popolno novost. Enota Kolodvor je namreè pomenila uresnièitev ideje o ustanovitvi èitalnice v Krajevni skupnosti Kolodvor, ki je bila zapisana že leta 1982. Razvoj IKT je ob odprtju enote na Kolodvoru (leta 2000) pogojeval vsebinski premik od klasiène èitalnice k raèunalniškemu dostopu do informacij, kar je zaznamovalo enoto v podhodu železniške postaje kot virtualno knjižnico brez klasiènega knjižniènega gradiva.

Razvoj knjižnice

V èasu pred ustanovitvijo (leta 1977) Knjižnice Otona Županèièa so èlanice komisije, ki je pripravila Analizo pogojev za združitev Delavske, Mestne in Pionirske knjižnice v Ljubljani v enovito organizacijo združenega dela, v skupnem dokumentu zapisale, da je edina realna oblika poslovanja v prihodnosti le združeno delo vseh knjižnièarskih delavcev ljubljanskih splošnoizobraževalnih knjižnic; v Ljubljani so namreè bile knjižnice v preteklosti v dokajšnji meri in številu združene v eno telo, pa so se sèasoma morale predvsem zaradi zunanjih vzrokov razbiti na manjše samostojne pravne osebe po obèinah. Priprave pred združitvijo so predvidevale tudi temeljne korake na poti k realizaciji naèrta nove centralne ljubljanske in regionalne knjižniène ustanove ter hkrati razvoj knjižniène mreže, ki bi posodobljenim knjižnicam dala znaèaj informacijskih centrov, kjer bi razvijali razliène oblike dela z bralci. Predvideno je bilo tudi sodelovanje z organizacijami za izobraževanje odraslih in mladine. Komisija je zapisala ugotovitve o dejanskem stanju in predvidenem stanju po združitvi. Dokument lahko razumemo kot vizijo delovanja splošnih knjižnic v Ljubljani, ki ji je sledila Damijana Hainz s svojim delom in odloèitvami. Po združitvi je sledila smernicam organiziranosti, širitve in utrditve knjižniène mreže, ki je vèasih odstopala od koncepta klasiènih izposojevališè. Knjižnico na Kolodvoru smo že omenili, medtem ko je bila knjižnica Poljane zasnovana kot središèe lokalne skupnosti, knjižnica Nove Poljane pa je bila namenjena predvsem promociji družinskega branja. Skrb za razvoj knjižniène mreže je bilo prvo vodilo direktorice, ki je znala uspešno promovirati delovanje knjižnice v upravno politiènem kontekstu prejšnjega režima in novega po osamosvojitvi Slovenije, hkrati pa je spodbujala zaposlene h kreativnemu razmišljanju in realizaciji novih pristopov v delovanju knjižnice. Njeno delo je pomenilo zasledovanje jasnih strokovnih naèrtov – Knjižnica Otona Županèièa kot zametek prihodnje osrednje knjižnice v centru mesta v sodobnem prostoru, ki bi bil prilagojen potrebam okolja z razvejano mrežo izposojevališè, dostopnih vsakomur. Analize, ki so nastale v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja, so sicer predvidevale razlièna izposojevališèa, vendar vseh naèrtov ni bilo nemogoèe uresnièiti. Damijana Hainz se je širitve mreže ter prenove prostorov knjižnice lotevala preudarno in racionalno glede na zastavljene naèrte ter objektivne možnosti. Kljub pomanjkanju kadrov in prostora, oziroma neustrezno rešeni prostorski problematiki, ki je nastala ob denacionalizaciji, je skupaj s sodelavci razvijala nove, privlaène in inovativne programe, ki so knjižnici pomagali poveèati èlanstvo, obisk in izposojo gradiva, predvsem pa uporabo informacijskih virov.

182

KNJIŽNICA OTONA ŽUPANÈIÈA

Damijana Hainz je znala prepoznati pomen dopolnitve kulturne, izobraževalne in socialne vloge knjižnice v lokalnem okolju. Njene odloèitve so spodbujale posebnosti posameznih knjižnic ter dajale združeni knjižnici veljavo na kulturnem zemljevidu mesta. Knjižnica Otona Županèièa je na nekaterih podroèjih postavljala nova merila delovanja splošnih knjižnic tudi z uvajanjem novih storitev v knjižnici. V 90. letih je zaznala potrebo po ustanovitvi servisov za posebne ciljne skupine uporabnikov. Pod okriljem knjižnice so nastali Borza znanja, Borza dela, Središèe za samostojno uèenje in Središèe za mlade. V sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije le bil leta 1992 zagnan projekt „Borza znanja", ki je po programu sledil konceptom vseživljenjskega, neinstitucionalnega in neformalnega izobraževanja. Borza znanja je informacijsko središèe, kjer se zbirajo, urejajo in posredujejo podatki o ljudeh, ki išèejo znanja, in o ljudeh, ki znanja ponujajo. Predmet ponudbe in povpraševanja predstavljajo znanje, vešèine, spretnosti in informacije s kar najrazliènejših podroèij. Vse Borzine informacije so brezplaène. Borza dela je bila ustanovljena leta 1998 in je zbirala in posredovala informacije o trgu delovne sile v Sloveniji, pozneje tudi v Evropski uniji (Eures) in ostalih državah. Informacije so prilagojene potrebam, interesom, zahtevam ter zmožnostim uporabnikov. Zaposleni v Borzi dela motivirajo iskalce zaposlitve k samostojnemu, aktivnemu raziskovanju in pridobivanju informacij. Središèe za samostojno uèenje je rezultat projekta Organizirano samostojno uèenje, ki ga je razvil Andragoški center RS. Delo je namenjeno odraslim, ki jim iz kakršnihkoli razlogov tradicionalno uèenje in izobraževanje nista dostopna ali jim ne ustrezata. Uèenje v središèih je za udeležence brezplaèno. Uèenje poteka individualno in samostojno, na voljo so prilagojena gradiva za samostojno uèenje, sodobna uèna tehnologija ter strokovna pomoè informatorjev, svetovalcev in mentorjev. V središèih se odrasli lahko uèijo raèunalništva, razliènih tujih jezikov ter drugih vsebin s pomoèjo gradiv za samostojno uèenje. Za udeležence središèa, predvsem starejše odrasle knjižnica organizira brezplaène delavnice za osnovno raèunalniško opismenjevanje, ki služijo kot uvajanje za samostojno delo in/ali uèenje z raèunalnikom, delavnice za tuje jezike ipd. Središèe za mlade je bilo ustanovljeno leta 1997 kot prostor, kjer so lahko mladi delali seminarske naloge in bili deležni brezplaène uène pomoèi. Ustanovitvi je botrovalo moèno zaledje srednjih šol in fakultet ter atraktivna lokacija sredi mesta. Knjižnica je zanje organizirala kreativne delavnice ter pripravila eno prvih spletnih strani, ki je mladim prinašala informacije s podroèja izobraževanja, prostega èasa in pomoèi. Mladi so lahko prosti èas preživljali v Stripoteki, obiskovali stripovske delavnice in se sreèevali s slovenskimi avtorji stripa. Središèe za mlade je bilo vkljuèeno v mrežo ljubljanskih infotoèk za mlade L'MIT in je s tem postalo prepoznavno tudi v širši lokalni skupnosti. Direktorica Damijana Hainz je sprejemala pobude zaposlenih in jih spodbujala k iskanju novih pristopov dela v knjižnici. Po enotah so zaposleni oblikovali razliène »kotièke«, ki so bili po vsebini namenjeni nekaterim ciljnim skupinam – v Delavski knjižnici sta bila šahovski in ruski kotièek, kjer so se zbirali ljubitelji šaha oz. študenti rušèine, ki so si lahko v knjižnici ogledali izvirne ruske filme in spremljali TV dnevnik iz Moskve.

183

Marijan Špoljar: POT K ODLIÈNOSTI, DAMIJANA HAINZ – 24 let vodenja Knjižnice Otona Županèièa

Mestna knjižnica je obiskovalcem posredovala informacije o Evropski uniji v EU-kotièku, Knjižnica Poljane pa je najprej kot posebnost imela zbirko Debatnega centra, ki je obsegala gradivo s podroèja retorike, etike in sodobne družbene misli, pozneje pa je pripravila posebno zbirko Samostojni popotnik ter organizirala razlièna potopisna predavanja. Potrebe uporabnikov so vodstvo knjižnice napeljevale k sodelovanju z lokalno skupnostjo in izvajanju dejavnosti, ki smo jih omenili. Izpostaviti velja še storitev Dostava gradiva na dom za starejše in bolnike, ki sami niso mogli v knjižnico, obisk knjižnièarke pa jim je lahko popestril dan prav tako kot literatura, ki jim jo je prinesla. Pionirska knjižnica je delovala kot vzorèna knjižnica na nacionalni ravni ter z bibliopedagoškim delom približevala svet literature mladim bralcem. Prav na podroèju mladinskega knjižnièarstva je knjižnica zaèela s sodelovanjem na mednarodni ravni. Poleg klasiène knjižniène ponudbe gradiv se je knjižnica pod vodstvom Damijane Hainz vse bolj usmerjala k potrebam uporabnikov tudi s svojimi prireditvami. Pomembna je izobraževalna usmeritev knjižnice, ki je velikega pomena tako za srednješolce kot za študente in odrasle. Vse te dejavnosti so vodile k vedno veèjemu odpiranju knjižnice in k sodelovanju, ki je tudi za direktorico pomenilo spodbudo in priznanje, da knjižnica uspešno deluje na svojem podroèju. Posledièno je to pomenilo partnerstvo na lokalni in nacionalni ravni ter povezovanje z javnimi, upravnimi in zasebnimi službami, ustanovami in društvi doma in v tujini. Na ta naèin je knjižnica pritegnila k sodelovanju domaèe in tuje strokovnjake s podroèja bilbiotekarstva. Delo direktorice Damijane Hainz je na podroèju razvoja knjižnice zaznamoval vizionarsko zastavljen naèrt ob združitvi knjižnic, razvoj IKT in posledièno spremenjena vloga knjižnice v družbi. Na ta dejstva je gledala z vidika priložnosti, ki so knjižnico vodile k aktivni družbeni vlogi. Knjižnica je soèasno dobila veljavo v slovenskem kulturnem prostoru ter postala pomemben partner v evropskih projektih. Omenjena dejstva so zahtevala tudi ustrezno organizacijo dela, ki jo je zagotovila direktorica.

Organizacija dela in kadri

Vse kaže, da je bilo glavno vodilo, ki mu je pri organizaciji dela sledila Damijana Hainz, timsko delo. Pomembno je bilo moèno strokovno zaledje, ki ga je imela ob prevzemu vodenja knjižnice in ki ji je bilo ves èas v podporo. Delovne skupine, v katerih so bili zaposleni, ki so dobro poznali vsebino dela, so posredovale naèrte, sklepe in ideje, ki so bili realni in dosegljivi, direktorica pa je znala pri posamezniku prebuditi ustvarjalnost in odgovornost. Dokumenti kot sta Letni naèrt uresnièevanja srednjeroènega plana 1986–1990 ali Usmeritev razvoja Knjižnice Otona Županèièa za srednjeroèno obdobje 1991–1995 so že takrat kazali posebne zahteve, ki jih je knjižnici narekovalo okolje in so pomenile njej lastno specifiko, ki se je nato odražala tako v organizaciji dejavnosti kakor tudi v rezultatih, ki jih je knjižnica dosegala. Hitrejše prilagajanje internih aktov novemu Zakonu o knjižnièarstvu iz leta 2001

184

KNJIŽNICA OTONA ŽUPANÈIÈA

je pomenilo osnovo za izdelavo sodobne organizacije dela, ki je odprla nove možnosti dolgoroènim ciljem knjižnice: združitvi ljubljanskega knjižniènega sistema v enovito racionalnejšo osrednjo knjižnico in ustvarjanju pogojev za novo stavbo Osrednje knjižnice v Ljubljani. Knjižnica Otona Županèièa je leta 2003 postala Osrednja obmoèna knjižnica za Osrednje slovensko regijo. Istega leta je bila v sklopu evropskega projekta PULMAN izbrana med tri evropske knjižnice, imenovane »Centres of Excellence«, ki so izobraževale knjižnièarje iz drugih držav svoje regije. Direktorica Damijana Hainz je vsestransko spodbujala sodelovanje knjižnice z razliènimi institucijami na nacionalni in mednarodni ravni, kar je dalo Knjižnici Otona Županèièa tudi mednarodno veljavo in prepoznavnost v kontekstu evropskih knjižnic. Na podroèju kadrovanja in èloveških virov je bilo delo Damijane Hainz zaznamovano tako z naèrtovanjem novih delovnih mest, kot sta npr. bibliotekar analitik in sistemski administrator, kakor tudi s èloveškim pristopom in obèutkom za soèloveka. Ob korektnem vodenju, ki je zahtevalo dobršno mero odloènosti, je znala povezovati zaposlene in tkati medosebne vezi, ki so jo zbližale z zaposlenimi, hkrati pa je ohranila avtoriteto vodje. Zaposlene je spodbujala k permanentnemu izobraževanju, in kazala odnos do kolektiva, ki je spodbujal kreativno in prijetno vzdušje med sodelavci. Zadnja leta pred upokojitvijo je Damijana Hainz posvetila pripravam na selitev velikih treh – Delavske, Mestne in Pionirske knjižnice v skupne prostore. Tudi ta korak lahko v luèi zgodovine razumemo kot uresnièevanje zapisanih smernic o združitvi treh knjižnic leta 1981.

Priznanji Damijana Hainz je za svoje delo na podroèju ljubljanskega knjižnièarstva leta 2001 prejela Nagrado glavnega mesta Ljubljane. Leta 2005 je bila prejemnica Èopove diplome »za izjemne dosežke in doprinos k razvoju bibliotekarske stroke v Sloveniji«, kakor je zapisano ob priznanju. Obe priznanji kažeta na ugled, ki ga je kot direktorica Knjižnice Otona Županèièa pridobila s svojim delom med slovenskimi strokovnjaki na podroèju bibliotekarstva. Pod njenim vodstvom je tudi knjižnica dobila prepoznavnost, veljavo in ugled kot pomemben dejavnik v ožjem lokalnem in širšem družbenem okolju. Knjižnica Otona Županèièa od leta 2008 deluje v Mestni knjižnici Ljubljana, ki združuje vse ljubljanske splošne knjižnice. Po 24 letih vodenja Knjižnice Otona Županèièa je Damijana Hainz leta 2005 odšla v pokoj. Rezultati, ki jih dosega njena knjižnica, še vedno kažejo, »da smo mislili resno, ko smo ustvarjali, vztrajali in dajali. Ko smo zgledno in uspešno izpolnjevali naloge. Tiste naloge, ki smo jih naèrtovali sami, in tiste, ki smo jih dobili kot željo ali potrebo okolja«, kakor je zapisala sama ob jubileju pred desetimi leti. mag. Marijan Špoljar, analitik, Mestna knjižnica Ljubljana VIRI: -

arhivsko gradivo Knjižnice Otona Županèièa

185

POGLED NAPREJ: INOVATIVNI KNJIŽNIÈNI KONCEPTI

Osrednja knji탑nica Celje (foto: arhiv OKC)

Jens Thorhauge

OD KLASIÈNIH DO DIGITALNIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC Uvod Èlanek obravnava razvoj novih storitev in novih funkcij splošnih knjižnic. V glavnem temelji na danskih izkušnjah, vendar se dotika tudi globalnega stanja. Celotni globalni razvoj, ki se odvija v zadnjih letih, smo poimenovali s terminom globalizacija in vkljuèuje številne spremembe, med katerimi so najpomembnejši spremenjeni pogoji na svetovnem trgu in novo ravnovesje med Vzhodom in Zahodom. Pojav družbe znanja, ki sloni na digitalni tehnologiji in katere cilj je bolj ali manj konstantna ''inovativnost'', kot glavni dejavnik v konkurenci med državami in trgi, temelji na široki uporabi informacij, oziroma, èe želimo biti bolj eksaktni: inovativnost je odvisna od sposobnosti, da uporabimo informacije, s katerimi lahko generiramo nova znanja, ki jih izkoristimo za ustvarjanje vrednot v najširšem pomenu te besede. Nov svetovni red prinaša izzive za knjižnice. Na eni strani imamo tradicionalno analogno knjižnico, ki temelji na zbirki tiskanih knjig in ki so jo prehiteli internet ter podatkovne zbirke z e-èasopisi, z e-knjigami, z vsemi vrstami digitalnih virov, ki oznanjajo na novo dobo. Toda na drugi strani je dostop do teh gradiv omejen le na uporabnike, ki imajo licenco zanje. Sama ideja digitalne knjižnice, ki je definirana kot storitev, ki uporabnikom omogoèa dostop do digitalnega gradiva preko katerekoli omrežene naprave štiriindvajset ur na dan in sedem dni v tednu, je na doloèen naèin revolucionarna.Cilj splošnih knjižnic ostaja ves èas nespremenjen, to je optimalna uporaba gradiva.Zato so se knjižnice zmeraj trudile, da bi razširile svoje storitve. Z digitalno knjižnico je postala tehnièno mogoèa realizacija vizije ''do skrajnosti'' razvite knjižnice: ki nudi dostopnost do vseh digitalno shranjenih informacij s kateregakoli mesta in v kateremkoli trenutku. Vzrok za to, da se knjižnice niso nemudoma odloèile, da izkoristijo to pomembno novost, tièi v tem, da so tehnološke možnosti omejene z organizacijskimi pogoji, predvsem s tistimi, ki zadevajo avtorske pravice (copyright). Klasiène analogne knjižnice v veèini držav temeljijo na klavzuli, da se lastnik knjige svobodno odloèa, ali naj jo posodi ali proda brez dovoljenja njenega avtorja ali lastnika avtorskih pravic. Ravno nasprotna naèela pa veljajo za digitalna dela, kjer je distribucija možna samo

189

Jens Thorhauge: OD KLASIÈNIH DO DIGITALNIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC

s privolitvijo lastnika avtorskih pravic. To je verjetno najveèja ovira pri vzpostavljanju brezplaènih odprtih digitalnih knjižnic, kajti storitve digitalnih knjižnic so vse, tako kot se kažejo zadeve danes, plaèljive. Splošne knjižnice pa za plaèevanje nimajo finanènih sredstev. Toda razvoj medijev, ki se je in se še naprej odvija, je knjižnice prisilil, da so se strateško opredelile do sedaj že spremenjene paradigme. Veèina digitalnih knjižnic, ki jih danes poznamo, ni splošno dostopnih, ampak so tipiène univerzitetne knjižnice, kjer univerza plaèuje za dostop do velikih podatkovnih baz z znanstveno literaturo v obliki e-knjig in e-revij, ki jih uporabljajo študenti in raziskovalci. Seveda je uporaba podatkovnih baz v okviru kampusa ali druge omejene skupnosti, ki si lahko privošèijo plaèilo licence,ker so licence zelo drage. Tako drage, da lahko razumemo svetovno gibanje za ''brezplaèen dostop'' do javno financiranih znanstvenih dosežkov, kot reakcijo na trenutno politiko oblikovanja cen za dostop do mednarodnih znanstvenih baz. Brezplaèen dostop bo lahko ena od rešitev problema ''dobave'' informacij v prihodnosti, seveda, èe bo dovolj podatkov v odprtih repozitorijih. Digitalni izziv lahko gledamo tudi v luèi analognih knjižnic, ki so dosegle visoko stopnjo splošne javne dostopnosti. To so omogoèili mednarodni standardi za registracijo in dogovore o mednarodni medknjižnièni izposoji, ki je uresnièila vizijo o univerzalni dostopnosti publikacij. Tu je torej izziv, kako prepreèiti, da bi digitalizacija povzroèila bistveno nazadovanje na podroèju dostopnosti knjižniènega gradiva. Najbolj zanimivo splošno spoznanje, ko spremljamo razvoj knjižnic je po mojem mnenju to, da je širjenje digitalnih storitev v družbi bistveno spremenilo razumevanje funkcije knjižnic. Ta sprememba je bila podrobno predstavljena v bibliotekarski literaturi in je bila globalno oznaèena kot prehod ''od zbirke do povezave''. Primarna knjižnièna zbirka postopoma izgublja vpliv, kar povzroèa izgubljanje številnih funkcij tradicionalnih knjižnic, predvsem tiste v povezavi s ''povpraševanjem po virih''. Vendar se v teh knjižnicah istoèasno pojavljajo nove zahteve, na primer podpiranje nove digitalne pismenosti. Ta sprememba v delovanju knjižnic je bila do danes pomembna predvsem za visokošolske knjižnice. Druga sprememba, ki jo lahko povzamemo kot prehod ''od kontejnerja knjig do obèinskega centra'' je bistvenega pomena prav za splošne knjižnice. Na Danskem in v številnih drugih državah je omenjeni razvoj knjižnic pritegnil posebno pozornost. Politika razvoja novega knjižniènega koncepta je bila na dnevnem redu denimo v naslednjih državah: Nova Zelandija, Avstralija, ZDA, Nizozemska in Finska.

19o

Razvoj digitalnih medijev Razvoj digitalnih medijev poteka izredno hitro, kar daje obèutek, da je samo še vprašanje èasa, kdaj se bo paradigma dokonèno spremenila od papirja in tiska do digitalnih medijev. Razvoj dlanènih naprav kot so pametni telefoni, e-bralniki, iPadi in drugi tablièni raèunalniki je v tem trenutku zelo hiter in èe sodimo po Publishers Weekly, je trg e-knjig v ZDA zrastel od leta 2008 do leta 2009 za 400 odstotkov. Drugi dejavnik je hitro rastoè odstotek prebivalstva, ki ima dostop do interneta. V Zahodni Evropi ima velika veèina prebivalcev dostop do interneta od doma, na Danskem na primer 85 odstotkov. Prednosti digitalnih medijev so tako samoumevne, da je samoumevna tudi njihova skorajšnja uveljavitev. Pomislimo samo na tak medij kot je èasnik in na to, koliko stroškov bi lahko prihranili že pri papirju, tiskanju in fizièni distribuciji. Obenem bi lahko ta prihranek uporabili za trajno distribucijo vsebin dlanènim aparatom. Na prihranek moramo vedno misliti kot na nekaj, kar bo omogoèilo ustvarjanje novih vsebin. Diskusija zadeva tudi knjigo kot tiskani medij. Èe razvoj medijev opazujemo skozi zgodovino èloveštva, ugotovimo, da novi mediji, ne povzroèajo izginotja starih, le njihovo marginalizacijo. To predvsem velja za podroèje glasbe, kjer so vinilne plošèe prehitele zgošèenke in kjer bodo le-te vsak hip prehitele datoteke, ki jih nalagamo na iPode ali na Mp3 predvajalnike. Ti dve spremembi paradigme sta se zgodili v zadnjih dvajsetih letih. Tradicionalna knjižnica, ki temelji v celoti na knjigah in analognih gradivih, bo nedvomno imela uporabnike še vrsto let, vendar pa se bo njihovo število vztrajno zmanjševalo in konèno bodo izginili. Povsod po svetu se knjižnice sooèajo z odloèitvijo ali poèasi odmreti ali ponovno vzpostaviti splošno knjižnico, tokrat na digitalni osnovi. Ob tem se pojavi jasno politièno vprašanje, ki je pomembno za demokracijo. Danes je veèina uporabnikov digitalnih virov predstavnikov ''ustvarjalnega razreda'' – in ta vidik, da imamo razliène nivoje dostopa do virov, je škodljiv za demokracijo, saj njena ideja nenazadnje temelji na enakopravnem dostopu do informacij. Spremembe, ki jih doživljamo in jih bomo doživljali v naslednjih letih, bodo v osnovi enake od države do države, vendar se bodo oèitno dogajale z razlièno hitrostjo. Tako se na primer trg e-knjig zelo hitro razvija v ZDA, medtem ko je poèasen v moji državi, predvsem zaradi tega, ker predstavljajo e-knjige na Danskem zelo majhno tržišèe. Pomemben faktor pri ocenjevanju, ali je država zrela za storitve digitalne knjižnice ali ne, je seveda delež prebivalcev, ki imajo dostop do interneta. Toda tudi èe je delež dokaj nizek, igra internet v svetovnem merilu tako dominantno vlogo, da je v splošnih knjižnicah smiselno omogoèiti dostop do interneta in uporabo raèunalnikov v izobraževalne namene.

191

Jens Thorhauge: OD KLASIÈNIH DO DIGITALNIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC

Tri stopnje digitalnega razvoja v danskih splošnih knjižnicah Digitalna tehnologija je prisotna v knjižnicah že desetletja; njeni zaèetki z avtomatskim indeksiranjem segajo v šestdeseta leta. Digitalizacija v danskih splošnih knjižnicah se je zaèela v osemdesetih letih. Èe pogledamo nazaj, lahko ugotovimo tri stopnje njenega razvoja. V prvi fazi je potekal prenos listkovnih katalogov v podatkovne baze. S historiène perspektive je pomembno, da do leta 2000 centralni nacionalni raèunalniški katalog ni bil dostopen splošni javnosti; pred tem je bil ta katalog samo profesionalno orodje za knjižnièarje. Drugo stopnjo lahko pripišemo pojavu interneta in svetovnega spleta. To je faza, ko so knjižnice zaèele pripravljati domaèe strani in graditi povezane zbirke ter internet obravnavati, kot da gre za zbirko knjig. Med mnogimi bibliotekarji se je ustvarilo mnenje, da je internet kaotièen medij, ki ga je potrebno na nek naèin organizirati. Eden od možnih odgovorov na to kaotiènost je bilo zbiranje in selekcija metapodatkov za vsebinske portale. Druge storitve, kot so na primer on-line storitev ''vprašaj knjižnièarja'' in knjižniène spletne strani za otroke, so odprle nove vprašanja v pravni džungli. Vsebinski portali so bili med bibliotekarji posebno priljubljeni; za njihovo vzpostavitev se je porabilo veliko finanènih sredstev. Najboljši vsebinski portal – na primer o umetnosti – je vseboval poleg povezav do pomembnih spletnih strani o umetniških temah, kar veliko virov s polnimi besedili kot na primer umetniške enciklopedije. Pozno v tej fazi so bile vzpostavljene tudi storitve, ki so omogoèale dostop do glasbe. Google je svoje storitve zaèel nuditi leta 1998 iz garaže v Los Angelesu in zelo hitro je postalo jasno, da ideja o organiziranju spletnih strani, ni sprejemljiva. Vzpostavili so iskalnike, ki so postali prevladujoè odgovor na vprašanje o problemu iskanj in ''organiziranju'' spleta. Tretja faza v razvoju digitalne knjižnice na Danskem se je zaèela z novim tisoèletjem in tukaj smo sedaj. Od leta 1998 smo na Danskem vodili nacionalno digitalno službo za univerze in akademske organizacije, tako da smo omogoèali dostop do podatkovnih baz z e-revijami predvsem v angleškem jeziku. Ta storitev je mogoèa, ker obstaja trg, ki ga gradijo multinacionalne založniške hiše, ki dostope do znanstvenih informacij prodajajo povsod po svetu. Posledica tega je seveda moèan vpliv na založniško strukturo. Že od vsega zaèetka so se digitalne storitve za univerze širile in danes je to dobro vzpostavljena celovita digitalna storitev na podroèju raziskav, visokega šolstva in strokovnega izobraževanja. Splošne knjižnice nimajo dostopa do tega gradiva. Obstaja sicer možnost, da si državljani pridobijo dostop tako, da gredo osebno1 v univerzitetno knjižnico, vendar je znanstveno gradivo le deloma zanimivo za uporabnike splošne knjižnice. Zadnja leta danske splošne knjižnice svojim uporabnikom omogoèajo, da so lahko prevzeli glasbo iz glasbenih zbirk, govoreèe knjige, filme, raèunalniške igre in omejeno število e-knjig v danšèini ter vedno

1 ''walk in user'' - državljani lahko gredo v univerzitetno knjižnico, èeprav niso njeni èlani. (op. prev.)

192

veèje število e-knjig v anglešèini. Vsaka od teh storitev ima svojo platformo in je zato razumljena kot fragment digitalne knjižniène storitve. Toda knjige v danšèini so še zmeraj najbolj iskana storitev v splošnih knjižnicah in doba e-knjig je za uporabnike še zmeraj nekje v prihodnosti. Ko govorimo o storitvah za uporabnike ugotavljamo, da so vse tri faze doživele velik razvoj. V prvi fazi so knjižnice enostavno vzpostavile osnove za delo z zbirkami on-line. V drugi fazi so predstavile nove ponudbe javnega dostopa do raèunalnikov in interneta. Ta storitev vsebuje tipièno ponudbo knjižnic, da uvajajo uporabnike v iskanje po internetu, kar se lahko postopoma razvije v zahtevnejše ponudbe za izobraževanje ali storitve pod rubriko ''pomoè za samouporabo'', npr. spoznavanje s specializiranimi programi, kot je Photoshop ali priroènik za oblikovanje lastne spletne strani. Že v teh ponudbah vidimo, da se knjižnice osredotoèajo na storitve, ki prebivalcem lajšajo uporabo informacij in ne omogoèajo zgolj dostopa do zbirke. V tej fazi je velik uspeh dosegel dostop do raèunalniških iger za otroke v knjižnici, kajti danes ima skoraj vsak otrok dostop do raèunalnika doma, veèinoma kar do svojega lastnega. Naslednji korak v tej fazi je bil, da je knjižnica vzpostavila domaèo stran z dostopom do katalogov kot osnovno storitveno ponudbo. Na Danskem je to nacionalna naloga – in vse knjižnice imajo od leta 2000 dostop do nacionalne podatkovne baze ''library.dk'', kjer lahko uporabniki opravijo poizvedbe in naroèajo knjižnièno gradivo iz katere koli knjižnice, saj so v medknjižnièno izposojo in ''nacionalno transportno storitev''2 obvezno vkljuèene vse knjižnice. V drugi fazi je bilo za knjižnice zelo pomembno, da so postale proizvajalke informacij. V tej fazi so se vzpostavili vsebinski portali in spletne storitve. Portali so veèinoma razširjene povezane zbirke ter poskusi rešitev, da se v okviru vsebinskega podroèja vzpostavijo urejene digitalne knjižnice. Po pravilu morajo portali vsebovati gradivo, ki je brezplaèno dostopno, kar je na eni strani prednost, na drugi pa prinaša slabosti, saj najbolj zanimivo in pomembno gradivo zaradi licenc vanje ni vkljuèeno. Portali, za katere se zdi, da se bodo ohranili, so deloma tisti, kjer uporabniki in širša skupina proizvajalcev vsebin neprestano ustvarjajo nove vsebine, deloma pa tisti, ki vsebujejo spletne storitve kot so poizvedovanja ipd. Dober primer danskega portala, ki ves èas ustvarja nove vsebine je ''litteratursiden.dk'', ki predstavlja in ocenjuje nove knjige, predstavlja veliko število klubov in interesnih skupin, kot so skupine za poezijo, domišljijo in druge žanre, prinaša intervjuje z avtorji, veèinoma tudi v sodelovanju s televizijskimi programi, predstavlja portrete avtorjev in razliène analize književnosti. To je tudi faza, ko se je vzpostavila storitev ''vprašaj knjižnièarja'' tako za otroke kot za 2

Za pošiljanje knjig je na Danskem vzpostavljen poseben sistem. (op. prev.)

193

Jens Thorhauge: OD KLASIÈNIH DO DIGITALNIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC

odrasle. Razvoj teh storitev kaže na organizacijsko usmeritev knjižnic: storitvi sta bili razviti v interakciji med razliènimi knjižnicami. Za to aktivnost se namenja èedalje veè sredstev. Na Danskem je najbolj priljubljena oblika sodelovanja ta, da veèje število knjižnic skupaj ureja spletno mesto in zagotavlja postavitev vsebin. Država pri tem zagotavlja sofinanciranje tistih storitev, ki jih knjižnice zagotavljajo na nacionalni ravni in so dostopne brezplaèno. Tretja faza v razvoju je vzpostavitev aktualnih digitalnih knjižnic. To je storitev, ki uporabnikom neodvisno od èasa in prostora omogoèa prevzem gradiv iz velike zbirke digitalnih medijev. Vzpostavitev te storitve predpostavlja, da imajo knjižnice urejene pogodbe z lastniki avtorskih pravic. Poslovni model je torej uporaben za gradivo, ki je avtorsko zašèiteno. Nujen pogoj je tudi ustrezno urejena tehnièna podpora. Globalno gledano se je vzpostavljanje digitalnih knjižnic zaèelo pred petnajstimi leti v ZDA. Od tedaj je nastala velika kolièina digitalnega gradiva, predvsem v angleškem jeziku, prav tako pa tudi razlièni tipi poslovnih modelov. Kot sem omenil, so te storitve posebej povezane z raziskovalnimi inštitucijami, predvsem univerzami. Na Danskem je 85 odstotkov vseh izposoj na univerzitetnih knjižnicah predvsem prevzem zapisov in datotek, medtem ko uporabniki splošnih knjižnic še zmeraj išèejo konkretnejše digitalne dokumente. Èe pogledamo vzorec delovanja splošnih knjižnic, ki sicer nameravajo razširiti lastno digitalno storitev, ugotovimo, da je v splošnih knjižnicah še vedno najveèja uporaba analognega gradiva. Statistika v letu 2009 kaže, da je izposoja knjig v splošnih knjižnicah znašala 48 milijonov enot, 7 milijonov je bilo prevzemov digitalnih del in 26 milijonov digitalnih vpogledov. Kljub temu je premik (v smeri digitalnih storitev) zelo oèiten: izposoja knjig je v zadnjih desetih letih padla za 22 odstotkov, medtem ko se digitalna uporaba hitro poveèuje. Glavni vzrok za razlike med splošnimi in univerzitetnimi knjižnicami na tem podroèju je zelo omejena ponudba danskih digitalnih knjig. Od leta 2010 so najveèji založniki zaèeli oznanjati, da so se sistematièno zaèeli osredotoèati na e-knjige; obenem so predstavili tudi e-bralnik (ki pa je še zmeraj ocenjen kot predrag). Razvojni trendi znotraj danskih splošnih knjižnic kažejo, da majhne krajevne knjižnice izginjajo. Vzroke za to gre iskati tudi v reformi javne uprave iz leta 2007, ko se je veliko število danskih obèin združilo. Število obèin se je takrat zmanjšalo iz 275 na 98, zaradi èesar so številne majhne krajevne knjiž-nice zaprli. Od leta 2006 do leta 2007 se je od skupno 600 knjižnic zaprlo 181. V tem kontek-stu je posebno zanimivo to, da zmanjšanje števila knjižnic ni povzroèilo zmanjšanja upo-rabe knjižnic. Zdi se, da uporabniki zmeraj najdejo pot do ostalih knjižnic, ki so praviloma veèje in imajo tudi daljšo odprtost. Prav tako je zelo zanimivo, da se število uporabnikov v fizièni knjižnici poveèuje. V letu 2009 se je število ljudi, ki so prestopili prag lokalne knjižni-ce poveèalo s 25 milijonov na 36,5 milijona. Enaka tendenca je opazna tudi v univerzitetnih knjižnicah. Še ena razvojna težnja, ki bo vplivala na razvoj bodoèih knjižniènih storitev je želja, da bi polovica vseh obiskovalcev splošnih knjižnic prišla ne zgolj po knjige temveè tudi uporabiti neko knjižnièno storitev, lahko bi denimo obiskovali teèaje ali poslušali predavanja, si ogledovali razstave, uporabljali raèunalnike, brali èasnike, študirali ali se igrali. Seveda moramo poudariti, da so vse te storitve v knjižnicah brezplaène.

194

Potreba po novih knjižniènih konceptih Razvojne smernice, ki smo jih omenjali zgoraj, še posebej pa zapiranje velikega števila krajevnih knjižnic, so leta 2008 na Danskem povzroèile burno diskusijo, zaradi katere se je parlament odloèil, da naroèi poroèilo oziroma neke vrsto študijo o vlogi splošnih knjižnic v družbi znanja, s èimer bi odgovorili na vprašanje, ali obstaja potreba po novem konceptu splošnih knjižnic. Imenovana je bila posebna komisija z menoj kot predsednikom, kije v letu 2010 objavila svoje poroèilo. Sorodna strateška poroèila, kot je bilo naše, naroèeno na vladni ravni na Danskem, smo seveda lahko našli tudi v drugih državah. Ko smo pripravljali poroèilo, smo v povezavi z našim delom našli tri primere, ki so bili sicer zasnovani drugaèe, kot je bil danski model. To so bile študije iz Avstralije, Nizozemske in Finske. Vsem je bilo skupno, da so iskali odgovore na vprašanja o bodoèi vlogi splošnih knjižnic. V Avstraliji je bilo strateško delo vodeno kot odprta razprava, ki jo je vodilo Društvo avstralskih knjižnic. Diskusija je bila organizirana okoli štirih nalog: Socialna vkljuèenost in angažma v skupnosti, Otroci, zgodnje uèenje in pismena Avstralija, Spodbujanje digitalne ekonomije in digitalnega državljanstva, Zdravje in staranje. Navedene štiri teme so seveda popolnoma drugaène kot bi lahko bile v klasièni knjižnici, ki bi se fokusirala na branja in splošno razsvetljenstvo. Zato je pomembno opozoriti, da te teme odražajo družbeno politiène cilje v družbi znanja. Na Finskem je bila strateška študija pripravljena v okviru Ministrstva za izobraževanje. Cilji te strategije so bili naslednji: Knjižnica mora ustvarjati dodano vrednost, ki je internet ne mora zagotavljati, Ponujati mora vodenje in upravljanje informacij, Storitve morajo biti usmerjene na doloèene ciljne skupine, Knjižnice se morajo povezati v partnersko sodelovanje z drugimi informacijskimi in kulturnimi akterji. Na Nizozemskem so se naloge lotili na tretji naèin: knjižniène organizacije so naroèile strokovno študijo o bodoènosti knjižnic pri Nizozemskem institutu za družbene študije. Analiza je bila objavljena leta 2008 z naslovom ''Prihodnost nizozemskih splošnih knjižnic: deset let naprej'' .3 Analiza je zelo jasno in nedvoumno izpostavila dejstvo, da postaja tradicionalna dejavnost knjižnic, kot je na primer oblikovanje zbirk, vse manj pomembna. O digitalnem razvoju govori kot o grožnji za knjižnice, ki bodo morale v bodoèe razviti proaktiven pristop do razliènih možnosti, ki se pojavljajo z vzpostavljanjem novih storitev. Gre 3

The Future of Netherlands Public Libraries: Ten Years Ahead

195

Jens Thorhauge: OD KLASIÈNIH DO DIGITALNIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC

pravzaprav za spremembo usmerjenosti v delovanju in sicer od izdelka in zbirke k uporabniku, ki je odloèilni faktor: ''Glede na to, da knjižnice ne morejo veè organizirati vsega, kar se objavlja na smiseln naèin, se bo poudarek pri zbiranju in naroèanju informacij premaknil s knjižnice na (potencialne) uporabnike. Kljuèna naloga knjižnic v naslednjih desetih letih bo èim bolj primerno izpeljati ta premik''. Iz teh treh povzetkov strateških analiz lahko zakljuèimo, da tudi èe so bile izpeljane v razliènih državah in na zelo razliène naèine, vse tri kažejo v isto smer: vloga knjižnic pri zagotavljanju dostopa do gradiva je vse bolj šibka, ker zagotavljajo dostop do gradiva razlièni ponudniki. Postopoma delo z upravljanjem zbirk v knjižnici nadomešèa ponujanje razliènih rešitev za zadovoljevanje potreb uporabnikov, povezanih z informacijami, vseživljenjskim uèenjem, digitalno pismenostjo in kulturnimi dejavnostmi. Cilj knjižnice je med drugim omogoèati socialno vkljuèenost in aktivno državljanstvo.

Poroèilo o splošnih knjižnicah v družbi znanja Poroèilo vsebuje dvaindvajset priporoèil, ki jih tu ne morem bolj detajlno predstaviti. Gradijo na treh osnovnih vizijah v zvezi z inovacijami in v odnosu do klasiène knjižnice. Prva vizija se ukvarja s fiziènim prostorom in predstavlja konec razumevanja knjižnice kot prostora, ki je bil naèrtovan za zbiranje gradiva. Namesto tega knjižnica gradi na ideji, da bo zamenjala vsebino prostora tako, da bo najprej izbrala in ponudila aktivnosti, ki jih državljani lahko v tem prostoru preizkusijo. Druga vizija je vizija organiziranja storitev danskih splošnih knjižnic v mreži kot kolektivno nacionalno digitalno knjižnico. V tem primeru bi morali prebivalci dojemati lokalno knjižnico kot knjižnico z lastnim koledarjem aktivnosti, z naèrtom dela in s svojimi skupnostmi in kjer bi bila predstavitvena raven lokalna, medtem ko bi bili podatki in aplikacije skupni za vse splošne knjižnice v državi. Tudi tukaj bi želeli zbrati skupaj storitve, ki so danes razpršene na individualnih platformah. Obstaja na primer spletno mesto, kjer lahko uporabnik prevzema glasbene datoteke, drugo spletno mesto za avdio knjige, tretje za filme ipd. Te storitve bi morali zbrati skupaj na eni platformi kot integrirane storitve digitalne knjižnice, skupaj z vroèimi linijami za posebne dogodke in drugimi spletnimi storitvami. Tretja vizija je vizija organiziranja dela v splošnih knjižnicah na osnovi partnerskega sodelovanja. Pri tem mislimo naslednje: èeprav se z digitalnimi storitvami ves èas ukvarjamo in razvijamo pri tem nove še bolj usmerjene, je veèina knjižnic še zmeraj organizirana glede na svoje zbirke. S partnerskim sodelovanjem bi lahko uveljavili drugo organizacijsko obliko knjižnice, ki bi temeljila na potrebah uporabnikov. Partnerstvo bi lahko potekalo z drugimi izobraževalnimi in kulturnimi organizacijami, z društvi, s stanovanjskimi èetrtmi ipd. Te tri vizije vodijo torej razvoj novega knjižniènega koncepta. Ozadje koncepta in njegove glavne obrise, kot so predstavljeni v poroèilu, opisujem v nadaljevanju.

196

Izzivi Èe vemo, da je inovacija za družbo znanja z uèinki globalizacije eden izmed najmoènejših elementov pri vzdrževanju demokratiène družbe blaginje in da je na drugi strani fragmentacija družbe, družbene napetosti in izrazit ''digital divide'' 4 grožnja – bi lahko bila vloga splošnih knjižnic podpiranje razvoja družbenih kompetenc, kompetenc pismenosti in uèenja. Njihova vloga bi lahko bila, da pomagajo usposobiti in opogumiti državljane za nove izzive. Menimo, da bi si morale splošne knjižnice postaviti naslednja vprašanja: Kako lahko mobiliziramo èlovekovo voljo za iniciativnost? Kako lahko stimuliramo radovednost in žejo po znanju? Kako lahko podpremo družbeno inovativnost, ki pomeni nove ideje za dosego družbenih ciljev? Kako lahko usmerjamo navdušenje in voljo zelo razliènih skupin, da prispevajo za družbeno dobro? Kako lahko to naredimo v družbi, katere znaèilnost je transfer dela na globalni ravni z Zahoda na Vzhod, katere znaèilnost je kulturni trg, ki neprestano prekinja s tradicijo in se deli v skupine, ki ustvarjajo lastno realnost in individualnost, ki skupnosti pogosto obrnejo hrbet. Skupnosti, ki nosi peèat demografskih sprememb posebno v starostni strukturi, in v kateri pada število tistih, ki prispevajo in naglo raste delež tistih, ki prejemajo. Z boleznimi, ki jih povzroèa naèin življenja in ki grozijo, da bomo še moèneje presegali zdravstveni proraèun, s klimatsko agendo, ki zahteva ekstremne rešitve za preživetje, s populacijo, ki jo pojav digitalizacije razdvaja in ki je že družbeno razdvojena, kar pa povzroèa samo še veèjo neenakost? Odgovor na vse, kar smo našteli, je zahteva po inovativnosti in po spremenjenem naèinu življenja. Na eni strani to pomeni, da obstojeèe rešitve niso zadostne in na drugi strani je potrebno naèelno angažirati populacijo, tako da bo zanjo naèin življenja izziv, èe želi ustvariti nova delovna mesta, ohraniti svoj brezplaèen in kvaliteten zdravstveni sistem, zagotoviti stabilno gradnjo identitete pri vseh prebivalcih, zagotoviti trajnostni razvoj in se izogniti digitalnemu in drugim socialnim razdvajanjem družbe. Razlièni EU programi (in t.i. iniciativa Ponovno izumiti Evropo skozi inovacijo) jasno ciljajo na veliko veèjo vkljuèenost družbe v t. i. kontekst družbene inovacije. (Družbena inovacija predstavlja kreativne poti za reševanje socialnih problemov in izzivov). Popolnoma jasno je, da inovacije, ki jo javnost glasno zahteva, ne ustvarjajo (samo) ljudje v belih haljah v laboratorijih, ampak je zadeva, ki se tièe celotne populacije. Prizadevanja, s katerimi se sooèamo, smemo oznaèiti kot prosvetiteljsko delo družbe znanja. Predpogoj za opravljanje tega dela je ustvariti prostor zanj. Tukaj ima splošna knjižnica možnost, da ustvari nov ''modus operandi'', ki ga bodo doloèale knjižniène storitve in dejavnosti in ne znaèilnost institucije. Te aktivnosti imenujemo: nova knjižnica. 4

"digitalno razdvaja" (op. prev.)

197

Jens Thorhauge: OD KLASIÈNIH DO DIGITALNIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC

Nove knjižniène storitve so za razliko od prejšnjih storitev organizirane na tehnoloških premisah družbe znanja, upoštevajo spremembe kulturnega obnašanja prebivalcev, ki ga mi oznaèujemo kot ''pozno moderno'' in upoštevajo globalizacijsko agendo in izzive, ki smo jih izpostavili zgoraj; kljub temu, da te nove storitve doloèa isti èlen Zakona o knjižniènih storitvah, kot je doloèal prejšnje: ''Knjižnica mora podpirati razsvetljenske, izobraževalne in kulturne aktivnosti.'’ Nova knjižnica je še zmeraj ''brezplaèen'' prostor za vse državljane. Knjižnica ponuja dostop do gradiva in jo lahko še naprej uporabljamo tako, kot so se knjižnice uporabljale zadnjih petdeset let. Vendar pa se nova knjižnica zaveda spremenjene podobe medijev in spremenjenega obnašanja uporabnikov v velikem delu prebivalstva, ki še narašèa in razvija nove storitve skladno s spremenjenimi in razliènimi potrebami. Nova knjižnica ima dva glavna vhoda: dansko digitalno knjižnico in lokalno knjižnico.

Odprta lokalna knjižnica

Lokalno knjižnico oznaèujemo kot odprto knjižnico. Ima visoko stopnjo dostopnosti, ker je zelo dolgo odprta in ima, èe je le mogoèe,tudi samopostrežni dostop. Knjižnica bo pogosto delovala skupaj z drugimi servisi, ujema se z obèinskimi in kulturnimi centri. Lahko si deli prostore in tesno sodeluje z drugimi (kulturnimi) institucijami. Knjižniène aktivnosti lahko sodelujejo s širokim spektrom nacionalnih in lokalnih akterjev. Knjižnica lahko v svoje prostore sprejme društva, razlièna delovna mesta, izobraževalne institucije, športne organizacije in druge pošolske aktivnosti ter kulturne organizacije. Znotraj obèin se delo odvija tako, da se ustvarjajo sinergije pri reševanju nalog, tudi v smislu družbene arene. Odprtost nove knjižnice lahko razumemo tudi v zelo širokem aspektu – od storitev in izobraževanj za državljane in raznovrstne interesne skupine ter do predstavitev avantgardne umetnosti. Knjižnica omogoèa dostop do vseh vrst medijev in pomaga uporabnikom, da najdejo, kar išèejo, ter jim nato pokaže, kako to uporabiti. Mediji so aktivno predstavljeni, najveèkrat v doloèenem kontekstu in s ciljem, da stimulirajo radovednost obiskovalcev ter podpirajo njihov osebni razvoj in razgledanost. Knjižnica je odprta za vsakogar, ki želi uporabljati prostor in gradivo. Še zmeraj lahko v njej listamo in beremo èasnike, revije in knjige, gledamo filme, uporabljamo internet, obišèemo razstavo - in konèno, za višek, si nekaj izposodimo. Nova odprtost je kljub temu doloèena z mnogimi storitvami, ki jih posamezne skupine državljanov potrebujejo. Ciljne skupine ali njihovi segmenti so sistematièno postavljeni v okvir javnih storitev, ki jih navdihuje misel, da mora knjižnica oèitno imeti za vsakogar nekaj. Na ta naèin je pred kratkim nastalo nekaj pozitivnih izkušenj, ko smo ponudili nekaj veè knjižniènih storitev za ciljne skupine in jih zdaj tudi naprej razvijajo. Tako smo pripravili posebne ponudbe na primer za knjižnice v vrtcih, za družine z majhnimi otroki, za sodelovanje s šolami pri spodbujanju zanimanja

198

mlajših otrok za branje in obvladovanje medijev, npr. s kavarnami, kjer lahko delajo naloge (homework cafe) ipd. Nadalje se zagotavlja oprema za izobraževanje za razliène ciljne skupine znotraj prostora za dostop do informacij in medijev, izvajajo se fleksibilne in potujoèe knjižniène storitve v organizacijah, ki imajo profiliran kader, ponujajo klube za leposlovno branje in študijske krožke ter razvijajo vzpodbudne socialne knjižniène storitve za starejše. Nova knjižnica je tudi kulturni center. Tradicije, kot so veèeri z avtorji, so dobro uveljavljene in vkljuèujejo bralne krožke in morda tudi delavnice za pisanje oziroma vse vrste delavnic. Prav tako lahko vkljuèujejo programe kot so ''Hišni umetnik'' oziroma se v alternaciji osredotoèajo na vse oblike umetnosti.

Danska digitalna knjižnica

Lokalna knjižnica ponuja Dansko digitalno knjižnico na svoji domaèi strani. Danska digitalna knjižnica temelji na triplastni arhitekturi, kjer sta spodnji plasti: to sta podatkovna plast in plast aplikacij skupni, medtem ko se tretja plast: predstavitveni vmesnik, lahko prilagaja lokalnim zahtevam in lahko denimo promovira lokalne aktivnosti in naèrte. Danska digitalna knjižnica ima en vhod za veliko razliènih storitev, ki jih ponuja kot spletne storitve in do katerih imajo dostop vse knjižnice. Omogoèa dostop do vseh vrst digitalnih medijev in jih aktivno predstavlja. Dostop je možen do obeh vrst medijev, ki jih lahko najdemo v knjižnicah in do pomembnih spletnih virov, ki jih pripravljajo kulturne in znanstvene institucije in ki jih zbirajo iz podatkovnih vrelcev5. Tako ima novo iskalno opremo, ki pregleduje èez institucije, ki jih danes poznamo (t.i. integrirno ali združevalno iskanje). Knjižnica ponuja poizvedbene storitve in nasvete, ki podpirajo izobraževanje. Zajema mnoge skupnosti in aktivno dela s socialnimi tehnologijami, ki vkljuèujejo podporo za vsebine, ki jih ustvarjajo uporabniki. Dostop do Danske digitalne knjižnice je možen štiriindvajset ur na dan in sedem dni v tednu. Knjižnica je povsod, na stacionarnih postajah kot na prenosnih vmesnikih, na izobraževalnih platformah, info - terminalih, na velikih ekranih in pametnih tablah, èez èas pa bo lahko integrirana v 3D okolje. Danska digitalna knjižnica gradi na arhitekturi, ki je storitveno naravnana, na podatkovnih vrelcih, na odprtih virih in na t.i. 'odprti knjižnièni strategiji'. Delo poteka s pridruženim partnerjem, ki vodi razvoj, storitve so lahko integrirane na lokalnih vmesnikih in pri sodelujoèih partnerjih – na primer pri javnih zavodih (radio, TV), na spletnih mestih in seveda v danski elektronski raziskovalni knjižnici in na spletu šolskih knjižnic. Danska digitalna knjižnic bo vitalni element v dnevnem spletnem okolju Dancev.

Viri metapodatkov za združevalno iskanje. (op. prev.)

199

Jens Thorhauge: OD KLASIÈNIH DO DIGITALNIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC

Nov model za organizacijo knjižniènih okvirov Raziskovalna skupina iz Kraljeve šole za knjižniène in informacijske vede je pripravila idealen model za novo knjižnico, ki smo ga dodali poroèilu. Model opisuje štiri razliène ''prostore'' ali univerzume, ki jih knjižnica lahko sprejme: pro stor za uèenje, ki temelji na odkrivanju ali uèenju neèesa novega. Ta bo vseboval t.i. neformalne izobraževalne teèaje, e-uèenje, predavanja, dostop do znanstvenih virov in poizvedbene storitve. Prostor za navdih temelji na izkustvu. Ponujal bo dostop do razliènega gradiva: do literature, umetnosti, glasbe, zabave in iger ter omogoèal prireditve oziroma sreèanja z umetniki ipd. Prostor za sreèevanja temelji na sodelovanju. Omogoèal bo sodelovanje v dogodkih vezanih na (lokalne) politiène teme ali aktualne probleme, omogoèal bo bralne in študijske krožke, olajšal nastanek omrežij. Prostor za predstavitve je termin za inovacijske aktivnosti uporabnikov. Spodbujal naj bi aktivno ustvarjanje, je pa tudi kreativen in estetski uèni center. Organizirane bodo razliène vrste delavnic: delavnice za kreativno pisanje, dejavnosti za ''hišnega umetnika'', delavnice za inovacije, filmske delavnice ipd. Razumljivo je, da se vsi štiri prostori prekrivajo – in da jih najdemo tako v mreži kot tudi v lokalni knjižnici. Prostori so razvršèeni okoli dveh osi, ki ju lahko oznaèimo kot knjižniène cilje: ena os je za podpiranje razvoja, kar pri posamezniku na eni strani spodbuja realizacijo, introspekcijo, razumevanje, na drugi pa zaupanje in prizadevnost. Druga os predstavlja socialne cilje. Na eni strani spodbuja samozavest državljanov, kar pomeni, da postajajo bolj iznajdljivi in spretni, ko se spopadajo s pogoji življenja, ki se neprestano spreminjajo. Na drugi strani prizadevanja lahko prispevajo k inovativnosti, k iskanju rešitev za družbene izzive, ki ostajajo na vrhu agende družbe znanja. Nova knjižnica je opisana kot vizija in koncept z digitalnimi in fiziènimi dimenzijami. Veliko število aktivnosti poudarja dejstvo, da smo že na naši poti do realizacije koncepta. Na kratko lahko razvoj opišemo kot gibanje stran od splošne knjižnice kot institucije – proti knjižnici storitev z namenom, da se od usmerjenosti k zbirkam osredotoèi na izobraževanje in navdihovanje ter da se z razvojem partnerskih aktivnosti usmeri k množici razliènih ciljnih skupin. Koncept lahko razumemo kot nepretrgano sosledje možnosti. V velikih mestnih knjižnicah bo koncept zelo razvit. V manjših mestih bo zaèetek vezan na lokalne prioritete in sodelovanja, ki bodo pripomogla k uresnièevanju modela. Konèno bo v redkeje naseljenih podroèjih potrebno misliti na potujoèe knjižnice ali razliène oblike skupnih prostorov, ki bodo zagotovili fizièno stran storitev.

200

Kaj smo naredili do sedaj Nova knjižnica je zelo dobro zaèela svojo pot. Èe pogledamo dostop na lokalni ravni, vidimo, da je knjižnièni prostor v nenehnem spreminjanju, knjižnièna zasnova postaja vse bolj fleksibilna in namenjena potrebam uporabnikov in ne samo sistematiènemu shranjevanju knjižniènih zbirk. Neformalno uèenje ponuja brez dvoma pozitivne izkušnje – na prvem mestu so uèenje uporabe informacijske tehnologije ter aktivnosti, ki so usmerjene v integracijo operacij in ki imajo veliko število ciljnih storitev. Opazno so se poveèale razliène naèrtovane prireditve. Knjižnice v Aarhusu (300.000 prebivalcev) so na primer leta 2009 organizirale 1.000 raznih prireditev in zagotovile 1.600 najemov prostorov za dejavnosti drugih organizacij in društev. Èe pregledamo še druge dostope do storitev: Danska digitalna knjižnica ima razliène elemente: ''library.dk'', veliko število digitalnih storitev za iskanje po vsebinah, za prevzemanje filmov, glasbe na spletu, za avdio in e- knjige, za raèunalniške igre, ki jih sedaj lahko najdemo na asinhronih platformah. Premikamo se k arhitekturi, ki je usmerjena k storitvam in ima zato veliko število podpornih spletnih storitev. Te pa lahko še razvijamo in združujemo še naprej. Leta 2010 so obèine in država skupaj vzpostavile novo spletno mesto za otroke ''pallesgavebod'', ki ga lahko razumemo kot obliko prototipa Danske digitalne knjižnice. Vse storitve so namreè integrirane; obe spletni mesti prevzemata iz razliènih medijev in iz razliènih skupnosti. Ta digitalna knjižnica za otroke uresnièuje idejo koordiniranega združenega razvoja. Da bi realizirali vizijo Danske digitalne knjižnice, moramo intenzivno delati z (raèunalniško) arhitekturo, ki je usmerjena k storitvam ter arhitekturo, z metapodatki in podatkovnimi vrelci. Zagotoviti moramo dostop do vseh pomembnih digitalnih virov, vzpostaviti moramo enkratno identifikacijo za prijavo uporabnika6, zaèeti moramo poveèevati število storitev obenem s storitvami za poizvedbe in delati z vsebinami, ki so jih pripravili uporabniki ter združiti njihove skupnosti. V èlanku sem se osredotoèil na opis koncepta splošne knjižnice v digitalni dobi. Obstaja seveda še veliko tehniènih, legalnih in praktiènih problemov združenih z realizacijo, o katerih ni bilo mogoèe govoriti. V organizacijskem smislu je velik izziv zagotovitev sodelovanja vseh obèin z državo pri koordiniranem razvoju, kajti lokalne splošne knjižnice so zadeva obèin. Ta trenutek potekajo intenzivni pogovori o novem konceptu na prostovoljni osnovi, toda prièakujemo tudi formalen dogovor med obèinami in državo. Glede tehnološke osnove potrebujemo razvoj skupnih standardov za izposojo digitalnega gradiva ter izboljšan poslovni model. 6

'' Single sign on'' v anglešèini. (op. prev.)

201

Jens Thorhauge: OD KLASIÈNIH DO DIGITALNIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC

Najveèji problem, s katerim se bomo sooèili v daljšem obdobju, je ta, da bodo v knjižnicah zaradi poveèane uporabe digitalnega gradiva, ki se jo sedaj še trudimo doseèi, potrebna vse veèja finanèna sredstva. To bo lahko kritièno, saj knjižnice plaèujejo za izposojo vsega avtorsko zašèitenega gradiva. Ker je v splošnih knjižnicah izposoja digitalnega gradiva še zmeraj dokaj omejena, to še ne predstavlja bremena za knjižniène proraèune. Toda kljub temu se morajo knjižnice odloèati za prioritete, torej pravilno izbrati med analognim in digitalnim gradivom. Èe se bo povpraševanje po digitalnih gradivih hitro poveèevalo in bodo cene enake današnjim, bo potrebno uvesti kvote, torej doloèiti koliko prevzemov bodo uporabniki lahko opravili meseèno. Takšno rešitev je veèina državljanov razumela kot nazadovanje. Alternativa je seveda zaraèunavanje plaèila tarife uporabnikom, kar pa po sedanji zakonodaji ni mogoèe. Obstaja še možnost plaèevanja splošne licence za avtorsko zašèitene vsebine na spletu – ali vpeljava modela mnogih držav za plaèevanje vsebin javnih storitev radia in televizije. Drugi izziv, ki ga sicer tukaj nisem obravnaval, je vprašanje razvoja kompetenc v obstojeèih splošnih knjižnicah na vseh nivojih. Na temo kompetenc in spremembe miselnih vzorcev v knjižnicah poteka že nekaj let sistematièno delo in razumljivo je, da so knjižnice zares pripravljene sprejeti novo obdobje v svojem delovanju.

Jens Thorhauge, direktor, Danska agencija za knjižnice in medije Prevedla: Vilenka Jakac Bizjak

202

Muzejska zbirka Otona Županèièa v KOŽ

Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Turk na predstavitvi letnega poroĂ¨ila organizacije Amnesty International Slovenije na tiskovni konferenci v KOĹ˝

Nagovor ĹĄvedskega ambasadorja ob praznovanju 100-letnice Astrid Lindgren

Nagovor japonskega veleposlanika na otvoritvi razstave fotografij

Marian Koren

INOVATIVNOST IN SODELOVANJE, KLJUÈNI VPRAŠANJI POLITIKE SPLOŠNIH KNJIŽNIC. NIZOZEMSKE IZKUŠNJE

Pregled nizozemskega knjižnièarstva in knjižniène politike

Nizozemski sistem splošnih knjižnic izvaja svoje naloge na treh ravneh, v skladu s tremi nivoji državne uprave. Skrbi za približno 16 milijonov prebivalcev, od katerih jih ima veèina imigrantsko preteklost. Na lokalni ravni se približno 1.100 splošnih knjižnic financira iz sredstev lokalnih skupnosti, kar predstavlja približno 80 odstotkov vseh pridobljenih sredstev knjižnic. Dodatna sredstva, 15 odstotkov, pridobijo iz naslova dela z uporabniki (èlanarine in zamudnine), preostalih 5 odstotkov pa preko drugih prihodkov, kot so najemnine za oddajo knjižniènih prostorov, plaèljivih teèajev in izobraževanj. Veèina obèin ima lastno knjižnico ali postajališèe potujoèe knjižnice (skupno imajo 60 bibliobusov). Krajevne knjižnice imajo lahko sklenjene pogodbe za izvajanje doloèenih nalog z regijskim knjižniènim servisom. Skupno je 12 pokrajin (s po 400.000 do 2,5 milijona prebivalcev). Na regionalni ravni pokrajinska uprava preko pokrajinskih organizacij in knjižnic, ki opravljajo doloèene naloge na pokrajinski ravni, sofinancira knjižnièno infrastrukturo, programe in projekte regionalnega znaèaja. Na nacionalni ravni je država (Ministrstvo za izobraževanje, kulturo in znanost) nalogo vzdrževanja in izboljševanja javne knjižniène mreže poverila nizozemskemu združenju splošnih knjižnic. To vkljuèuje naloge na podroèju strokovne odliènosti, inovacij, informacijske tehnologije, promocije branja in centralne službe za izposojo tujejeziènega gradiva. Glavna naloga jim je bila zaupana leta 2007: storitve za uporabnike s težavami z vidom in nizozemske zdomce. Združenje se financira iz èlanarin vseh splošnih knjižnic, sredstva pridobivajo tudi s prijavami na projekte s podroèja informacijske tehnologije, predvsem s podroèja gradnje digitalne knjižnice (www.bibliotheek.nl). Naloge centralne knjižnice in informacijskih storitve izvaja NBD/Biblion Ltd. (družba z omejeno odgovornostjo, ki je nastala z združitvijo dotedanjega oddelka Združenja in nizozemskega knjižniènega servisa NBD), ki je deloma neprofitno delujoèa fundacija za podporo delovanju knjižnic in so jo ustanovile splošne knjižnice, knjigarji in založniki v letu 1970.

205

Marian Koren: INOVATIVNOST IN SODELOVANJE, KLJUÈNI VPRAŠANJI POLITIKE SPLOŠNIH KNJIŽNIC

Razvoj in zakonodaja Pomembno vlogo pri gradnji nizozemske države blaginje so odigrale pobude družbenih skupin, cerkva ter družbeno angažirane oz. dobrodelne ustanove. Prvenstveno so le-te tudi ustanavljale nizozemske javnosti namenjene knjižnice, ki so nato v kasnejši fazi prešle na financiranje na državni ali lokalni ravni. Še danes so splošne knjižnice veèinoma zasebne in neprofitne, ter v 80 odstotkih sredstva prejemajo od lokalnih skupnosti. Za razliko od mednarodnih naèel organiziranosti splošnih knjižnic nizozemske knjižnice še vedno služijo kot osnova bralnim združenjem, ki zaraèunavajo èlanarino, vsaj za odrasle. Kljub temu lahko govorimo o široki mreži splošnih knjižnic s približno štirimi milijoni èlanov in osmimi milijoni obiskov letno. Ob koncu druge svetovne vojne ustanovljeni pokrajinski knjižnièni centri (PBC-ji) so omogoèili prehod iz lokalne ravni organiziranosti storitev splošnih knjižnic v sistemsko organizirano delovanje. Pokrajinski knjižnièni centri so skrbeli za razvoj storitev in delovanje posameznih knjižnic, od gradnje knjižniènih zbirk, kadrovanja, menedžmenta in finanène administracije, gradnje in opreme knjižnic vse do storitev potujoèih zbirk. Kasneje je temu sledila tudi avtomatizacija knjižniènih storitev, marketing in stiki z javnostmi, ter ostale nove knjižniène storitve. Leta 1975 sprejeti Zakon o storitvah splošnih knjižnic je uzakonil do tedaj zastavljeno organiziranost: obèinske knjižnice z manj kot 30.000 prebivalci so morale skleniti pogodbe o sodelovanju s pokrajinskimi knjižniènimi centri, èe so želele pridobiti državna sredstva, ki so bila sicer neposredno nakazovana PBC-jem. Tudi po letu 1987, ko je prišlo do decentralizacije državnega financiranja, kakor tudi delovanja lokalnih in pokrajinskih uprav, se je veèina manjših knjižnic odloèila za nadaljnje sodelovanje s PBC-ji. Zakon o dobrobiti iz leta 1987 je naložil PBC-jem nalogo, da skrbijo za organizacijsko in finanèno administracijo knjižnic, sredstva pa morajo biti zagotovljena iz pokrajinskega fonda. Trenutni Zakon o kulturi (1994) predvideva vzpostavljanje, spodbujanje in razvijanje knjižniènih mrež na skupni, državni ravni. V poznih 90. letih prejšnjega stoletja je prišlo do koncentracije lokalne uprave, kar je pomenilo manjše število lokalnih organov. Na lokalni in pokrajinski ravni je to pomenilo veè svobode pri razvoju posameznih knjižniènih politik, sredstva niso bile le namenska, knjižnice na najnižji ravni in PBC-ji (sèasoma so se slednji preimenovali v pokrajinske servisne organizacije - PSO) pa so lahko skupaj lažje razvijale in uvajale nove storitve. Decentralizacija je posledièno privedla do diferenciacije knjižniènih storitev na nacionalni ravni, tako na podroèju dostopa do storitev, politike zaraèunavanja èlanarin, kvalitete in raznolikosti storitev.

206

Prenova in posodobitev knjižnic Na podlagi priporoèil Sveta za kulturo in vladnega poroèila (Meijerreport) se je v letu 2000 prièela rekonstrukcija organizacije knjižnièarstva, ki je bila v vsaki pokrajini razlièna. Osnovna zamisel izboljšanja je bila, da se ustvari veèje knjižnice, t.i. »matiène knjižnice« (angl. base libraries), ki bi presegale lokalno ali celo pokrajinsko raven. To bi privedlo do veèjega profesionalizma na podroèju organiziranja knjižnic, veèje specializacije, hkrati pa omogoèilo vzpostavitev nove informacijske infrastrukture. Knjižnice so pripravile lastne naèrte mrež na pokrajinski ravni ter tako dosegle podporo pokrajinske uprave. Posledièno so se vzpostavile raznolike oblike sodelovanja in razvoja na pokrajinskih ravneh, na nacionalni ravni pa je preko pogodbe (2003) in aneksa k pogodbi (2004) na vseh treh ravneh državne uprave prišlo do konsenza o novi organizacijski strukturi. Nizozemski minister za izobraževanje je v dokumentu o kulturni perspektivi za obdobje 2003 – 2007 poudaril, »da so koncem leta 2001 knjižnièarstvo, IPO (Združenje pokrajinskih organov), VNG (Združenje nizozemskih obèin) in država prièeli inovacijski proces, ki bo knjižnicam omogoèal ohranitev in celo okrepitev njihove kljuène vloge v kulturni infrastrukturi in družbi znanja. V dokument kulturne politike bo v veliki meri vkljuèen proces posodobitve knjižniènega sistema, predvsem na vsebinski in kakovostni ravni.« Pri tem je knjižnicam obljubil tudi precejšnje spodbude v smislu poveèanega obsega financiranja njihove dejavnosti, saj se ministrstvo zaveda pomembnosti knjižnic na podroèju vzgoje, kulture in znanosti; v številkah bi to pomenilo poveèanje sredstev iz dveh milijonov v letu 2004 na dvajset milijonov od leta 2007 dalje. Sredstva naj bi bila namenjena razvoju novih storitev na nacionalni ravni, predvsem na podroèju informacijske tehnologije. Tovrstna sredstva bi služila tudi kot spodbuda primerom dobrih praks ter za implementacijo sistemov za skrb za kvaliteto knjižniènih storitev. Po njegovem mnenju bi bili lahko rezultati tovrstne politike vidni že konec leta 2008, ko bi predvidoma dosegli želeno revitalizacijo sistema, tako na podroèju kakovosti vsebin, kakor tudi iz organizacijskih vidikov«. V strategijo prenove so vkljuèeni razlièni udeleženci. Kljub temu, da so za splošne knjižnice odgovorne predvsem lokalne skupnosti, pa tudi državna uprava, natanèneje Ministrstvo za izobraževanje, kulturo in znanost, le-ta v knjižnicah vidi integralni del družbe, kulture in izobraževanja. Ministrstvo tako tudi finanèno prispeva k procesu prenove knjižnic.

Urad za prenovo knjižnic (Bureau Bibliotheekvernieuwing)

Urad za prenovo knjižnic je bil ustanovljen leta 2002 za potrebe koordinacije, stimuliranja in olajšanja procesa prenove knjižnic, ki se je tudi uradno prièelo v tem letu. Prenova knjižnic je opredeljena v pogodbi med Ministrstvo za kulturo, izobraževanje in znanost, Združenjem nizozemskih obèin, Združenjem pokrajin in splošnimi knjižnicami. Urad je v letu 2008 prenehal z delovanjem, vendar je svoje naloge prenesel na Združenje splošnih knjižnic, ki je tako delovalo kot nacionalni strokovni inštitut.

207

Marian Koren: INOVATIVNOST IN SODELOVANJE, KLJUÈNI VPRAŠANJI POLITIKE SPLOŠNIH KNJIŽNIC

Združenje nizozemskih obèin (VNG) in pokrajin (IPO) Združenje nizozemskih obèin je organizacijsko telo, ki združuje interese obèin, ter v obliki rednih posvetovanj sodeluje z ostalima nivojema državne uprave.Dvanajst nizozemskih pokrajin ima lastno organizacijo - Inter Provinciaal Overleg (Združenje pokrajin, IPO). Tudi to združenje se redno posvetuje z veèino državnih ministrstev v Haagu, pri tem pa skrbi tudi za interese obèin. Kot že omenjeno, nizozemska državna uprava sestoji iz treh nivojev, srednji nivo, ki predstavlja 12 pokrajin, pa skupaj z lokalnimi skupnostmi in državno upravo skrbi za odliènost delovanja knjižnic. Medregijsko sodelovanje se uresnièuje preko IPA, pokrajinske krovne organizacije. Namesto formalnih predpisov in postopkov se kot narašèajoèa oblika sodelovanja med tremi nivoji državne administracije na podroèju kulturne politike uporablja dogovarjanje kot splošna legitimna pot, pri tem pa podrobnosti izvedbe prepušèajo izvedbenim partnerjem samim. Združenje nizozemskih splošnih knjižnic v procesu prenove knjižnic sodeluje kot partner pri izvajanju prestrukturiranja. Posodobitev in odgovornost sta kljuèni toèki prenove, zato so sprejeli Smernice za matiène knjižnice, ki služi kot združevalni dokument deležnikov vseh treh nivojev državne uprave, kakor tudi knjižniène stroke. Zaradi potreb državnih organov po kakovostnih indikatorjih, ki bi omogoèili letno merjenje uspešnosti porabe sredstev, ki jih prejmejo za delovanje knjižnice, so vzpostavili sistem certificiranja uspešnosti – loèen urad izvaja samoevalvacijo in revizije delovanja knjižnic. Zaradi potreb po podpori organiziranju in kadrovskem menedžmentu v splošnih knjižnicah je Združenje med prednostne naloge uvrstilo tudi širši naèrt za izboljšanja kakovosti, ena izmed toèk usmeritve delovanja je tudi upravljanje kulturne politike. Svet za kulturo, ki svetuje vladi na podroèju kulture, znotraj katerega je zajeto tudi delovanje splošnih knjižnic, v svojem poroèilu Prenovi, sodeluj! Nizozemska kulturna agenda (2007) navaja, da naloga kulturnih inštitucij ni le delovati kot dober skrbnik kulturnih zakladov, ki so jim zaupane v varstvo in so veèinoma v javni lasti. Ravno tako je pomembno, da se izkoristi priložnosti za poveèanje dostopnosti do tovrstnih vsebin za socialne in, pod doloèenimi pogoji, tudi ekonomske potrebe. Pri tem je potrebno imeti v mislih, da morajo biti prioriteta ne gradivo, paè pa uporabniki. Kulturne inštitucije morajo vedno bolj delovati kot vodièi ali posredniki, ki kažejo pot uporabnikom. Posledièno lahko ugotovimo, da se na nacionalni ravni organi upravljanja vkljuèujejo v delovanje splošnih knjižnic preko politike delovanja slednjih, pa tudi preko svetovanja. Pri tem se na tem podroèju prièakuje velike spremembe.

208

Politiène percepcije, raziskovalni projekt Najveèji premik na tem podroèju je povzroèila objava že omenjenega Meijerjevega poroèila (Meijerreport, 2000), ki se je oprla na IFLIN projekt Politiène percepcije splošnih knjižnic (sprejela sekcija za knjižnièno teorijo in raziskave), v sklopu katerega je bila izvedena raziskava, ki jo je vodil prof. Bob Usherwood iz Univerze v Sheffieldu. Glavna vprašanja, ki so si jih zastavili, so bila: Kako vidijo splošne knjižnice politiki in odgovorni za sprejemanje strateških dokumentov in kaj to pomeni za razliène ciljne skupine? Kakšna je pomembnost tovrstnih ustanov v zahodni demokraciji, ali prispevajo k ekonomskemu razvoju? V kakšnem obsegu knjižnice pripomorejo k uspešnemu delovanju vladne politike? Nizozemska študija je uporabila omenjeno mednarodno shemo za oblikovanje raziskovalnih vprašanj ter raziskavo zasnovala v obliki intervjujev s sedemintridesetimi politiki in sedemintridesetimi odgovornimi za sprejemanje strateških dokumentov. Raziskava je podala kvalitativne informacije o njihovih pogledih na splošne knjižnice, ki so se med skupinama izkazali kot razlièni. Odgovorni za sprejemanje strateških dokumentov menijo, da je najpomembnejša kulturna in informacijska funkcija knjižnic, medtem ko politiki v njih kot najpomembnejšo prepoznavajo socialno funkcijo. Obe skupini sta se strinjali o pomembnosti splošnih knjižnic v družbi, èeprav sta hkrati priznavali, da so knjižnicam v preteklih letih namenjali premalo pozornosti, v èasu ko so se pripravljali strateški dokumenti. Prenova in posodobitev delovanja splošnega knjižnièarstva, ki naj bi se izvedla v nadaljnjih letih, je terjala drugaèen pogled politiènih odloèevalcev na svojo vlogo v tem procesu. Le tako so lahko prišli do pozitivnih rezultatov, saj bi posodobitev delovanja splošnega knjižnièarstva privedla do enakomernejšega dostopa do storitev za vse uporabnike, pri tem pa naj bi se pokazale tudi prednosti mreže sodelovanja. Tovrstne domneve so se v obdobju 2004 – 2007, ko je prišlo do veèjih posodobitev delovanja knjižnic, dejansko izkazale kot pravilne. Lokalne skupnosti so v veèji meri povezane s sprejemanjem usmeritev delovanja splošnih knjižnic, lokalne knjižnice pa se lahko vkljuèujejo tudi v ostale programe, kot so npr. delo z mladimi, delo na podroèju socialnega varstva itd. V raziskavi so ugotovili tudi, da se tako politiki kot odgovorni za sprejemanje strateških dokumentov prvenstveno opirajo na finanène rezultate in na gole statistiène podatke o delovanju knjižnic (število èlanov, število izposojenega gradiva). Kljub temu so pri pokrajinskih in državnih predstavnikih zaznali, da so le-ti pozorni tudi na uèinkovitost knjižniènih mrež, rezultate sodelovanja s partnerji iz drugih sektorjev družbe, kakor tudi na naèine, kako knjižnice razvijajo svoje storitve in dosegajo doloèene ciljne skupine uporabnikov.

209

Marian Koren: INOVATIVNOST IN SODELOVANJE, KLJUÈNI VPRAŠANJI POLITIKE SPLOŠNIH KNJIŽNIC

Mestni svetnik, ki je sodeloval v raziskavi, je dejal, da »pritoževanje glede premalo sredstev za že obstojeèe storitve ne privede nikamor, vendar èe knjižnica lahko ponudi inovativne in neprièakovane predloge, ki odražajo in podpirajo moje delovanje, sem se vsekakor pripravljen boriti zanje«. Mnogi sodelujoèi so bili mnenja, da je bila dotedanja vladna politika na tem podroèju vodena neprofesionalno. »Težko se je primerjati s projekti prenove cestne infrastrukture ali gradnje novih stanovanj. V mestnem svetu se vsi obregnejo ob višino sredstev, namenjenih knjižnici, èeprav se nikakor ne morejo primerjati s sredstvi, namenjenimi prenovi mesta«. Opaziti je torej pomanjkanje orodji, ki bi pomagala objektivno izmeriti vrednost knjižnice. Tako je nek sodelujoèi v raziskavi navajal primer drastiènega povišanja zneska financiranja knjižnice, v primerjavi s kulturno-socialnimi ustanovami iz istega okolja, ki tega niso bile deležne,kar je bila posledica predstavljenih konkretnih številk o uporabnikih in delu z njimi.

Uèinek informacijske tehnologije in prihodnost

Odgovori v raziskavi o potencialnem vplivu informacijske tehnologije in interneta na knjižniène storitve so zelo zanimivi. Polovica sodelujoèih ni imela odgovorov, drugi so podali širok nabor možnih vplivov (in èe pogledamo na njihove odgovore po petih letih, lahko ugotovimo, da se je precejšen del prièakovanih uèinkov uresnièil). Med drugim so navajali: Internet bo izboljšal dostop do knjižniènih storitev. V prihodnosti bo knjižnica dostopna 24 ur na dan. Vprašanja bo lažje zastaviti virtualno. Knjižnièarji bodo morali osvojiti precej znanj in spretnosti, èe bodo želeli ostati konkurenèni na informacijskem podroèju. Mnogo ljudi ne bo veè obiskovalo knjižnic, saj bodo želene informacije pridobili preko interneta. Knjižnice so se predolgo »igrale s knjigami«, v tem èasu pa niso uspele pridobiti strokovnih znanj in izkušenj s podroèja informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Knjižnice morajo tlakovati pot do digitalnih informacij za vsakogar, ki jih bo nato lahko tudi uèinkovito uporabil. Knjižnica bi morala biti v lokalni skupnosti avtoriteta na podroèju IKT in biti pri tem tudi v veliki meri podpora šolam in neprofitnim organizacijam. Knjižnice bi morale poleg svojih uporabnikov izobraževati za delo z raèunalniki tudi druge, bolj specifiène ciljne skupine. Stroški dela knjižnice bodo astronomski zaradi potrebnih investicij. Pogledi na pomen informacijske tehnologije so vplivali tudi na razumevanje knjižniènih

210

storitev prihodnosti. Pozitivni pogledi navajajo priložnosti: poveèevalo se bo zanimanje za družbo znanja, v kateri bo pomembno vlogo imela knjižnica, saj bo poskrbela za poveèane potrebe po informacijah. Veèja uporaba informacijske tehnologije in specializiranih knjižniènih storitev je lahko v podporo organizacijam, ki lahko svoje okolje delovanja najdejo v knjižnici. Na tem mestu lahko izpostavimo nekaj pomembnih toèk: status knjižnice kot zanesljive in kakovostne ustanove s številèno moènim uporabniškim zaledjem in široko razvejano mrežo knjižnic. Prestrukturiranje knjižnièarstva tako ponuja nove možnosti sodelovanja. Rezultati raziskave so bili zainteresirani javnosti, skupaj z direktorji knjižnic in predstavniki lokalnih skupnosti, veèkrat predstavljeni za potrebe razprave o možnih uèinkih knjižnic. Celotno poroèilo se nahaja na spletnih straneh Zveze1. Vendar, kaj se je spremenilo od tedaj?

Politièna zavest o vkljuèevanju knjižnic v razvojne naèrte

Velike spremembe v nizozemskem splošnem knjižnièarstvu so knjižniène svete, direktorje in zaposlene povezale s predstavniki lokalnih in regionalnih skupnosti, kakor tudi zainteresirano javnost v skupnem delu na razvojnih naèrtih. Z drugimi besedami, politièna ozavešèenost o pomenu knjižnic se je prièela poveèevati. »Smernice za matiène knjižnice«, zasnovane za potrebe izoblikovanja enakopravnih izhodišè delovanja knjižnic, predstavljajo knjižnice kot »osi spreminjajoèe se družbe«. Izpostavljajo velik pomen storitev splošnih knjižnic za sodobno družbo in služijo kot preprosto orodje za predstavitev razliènim javnostim. Združenje nizozemskih splošnih knjižnic je za potrebe lobiranja lokalnih knjižnic pri njihovih sponzorjih pripravilo širok nabor orodij. Le-ta knjižnicam pomagajo do veèje prepoznavnosti in privlaènosti za partnerstva z npr. šolami, organizacijami s socialnega podroèja ali dela z mladimi, kulturnimi centri, vrtci itd. K sodelovanju so pritegnili tudi uspešne direktorje knjižnic, ki so bili s svojim znanjem pripravljeni priskoèiti na pomoè na podroèju lobiranja manj izkušenim kolegom. Oblikoval se je teèaj Lobiranje – uèinkoviti stiki z lokalnimi organi, ki pomaga udeležencem razumeti, kako lobirati na lokalnem nivoju, graditi mreže partnerstev in posledièno vplivati na razvoj knjižnic. Udeležilo se ga je veliko število zainteresiranih predstavnikov knjižniènih razvojnih ekip in svetov. Za potrebe predstavitev najpomembnejših informacij o knjižnicah so bile pripravljene promocijske brošure, pomagali pa so tudi pri njihovem razdeljevanju na pomembnejših okroglih mizah in konferencah. Kot primer lahko služi brošura V srcu vitalne družbe, katere osnova je predstavitev sodobne knjižnice, ki jo je pripravil Bert Mulder, nizozemski strokovnjak na podroèju informacijske družbe in izredni profesor na Univerzi v Haagu. 1

http://www.debibliotheken.nl/

211

Marian Koren: INOVATIVNOST IN SODELOVANJE, KLJUÈNI VPRAŠANJI POLITIKE SPLOŠNIH KNJIŽNIC

Brošura Knjižnica, skriti zaklad tvoje lokalne skupnosti je še en dokument, namenjen lokalnim knjižnicam, ki želijo v veèji meri vkljuèiti se v lokalne razvojne dokumente in izboljšati komunikacijo z lokalnimi skupnostmi. Pomoè vodstvom knjižnic pri argumentacijah nudi tudi dokument »Zakaj so knjižnice tako pomembne in zakaj je potrebna njihova posodobitev?«, kjer so zbrani argumenti in primeri odzivov na pripravo razvojnih dokumentov, poslan pa je bil tako posameznim knjižnicam kot predstavnikom lokalnih skupnosti. Volitve na lokalnem in regionalnem nivoju predstavljajo najveèjo priložnost knjižnic za lobiranje v svojo korist. Pripravljene so bile Smernice za programe lokalnih volitev, ki vkljuèujejo veliko priporoèil za lobiranje knjižnic v predvolilnem obdobju. Vendarle ne smemo pozabiti na obdobje po volitvah, pri èemer je knjižnicam v pomoè dokument Lobiranje po volitvah. Zveza je po konèanih lokalnih volitvah prièela s pridobivanjem kontaktnih podatkov vseh novoizvoljenih predstavnikov, da bi lahko prièela z lobistiènimi dejavnostmi. Za potrebe boljše preglednosti in ažurnosti podatkov o predstavnikih ljudstva so v letu 2007 pripravili in na spletnih straneh Zveze objavili sezname in statistiène podatke, ki jih je možno tudi spletno urejati.

Spremenjeni odnosi in partnerstva

Dolgo so knjižnièarji, zaposleni v neprofitnih organizacijah, neradi sodelovali v okviru politiènih smernic nosilcev javnih politik. Preko strukturnih sprememb posodabljanja knjižnic na vseh nivojih pa se knjižnice vedno bolj povezujejo tudi z njimi. Prizadevanja za skupne razvojne cilje, v katere so bile sedaj vkljuèene tudi dejavnosti knjižnic, in vkljuèevanje knjižniènih naèrtov v kontekst delovanja lokalnih in regionalnih skupnosti pa so pripeljali do veèjega medsebojnega razumevanja. Namesto nasprotovanja politikom in nosilcem javnih politik so se sedaj prizadevanja knjižnic premaknila v smeri podpore njihovemu delovanju – kako pomagati in podpreti prizadevanja za doseganje skupnih namenov in ciljev? Knjižnice imajo vsekakor mnogo možnosti, da prispevajo svoj delež, posledièno pa bo to koristilo tudi njim samim, v obliki pozitivne podobe v družbi. Nekatera ministrstva in mnogo mest se je povezalo s knjižnicam, da bi z njimi izmenjevali znanja in izkušnje, ki bodo posledièno v pomoè pri revitalizaciji mestnih obmoèij in reševanju skupnih težav. Tovrstna Strokovna središèa se osredotoèajo tudi na splošne knjižnice, kjer s pomoèjo delavnic, izmenjav znanj in podobnih oblik sodelovanja želijo podpreti procese posodabljanja knjižnic in posledièno tudi razvoja mest. Podobne pobude so se pojavile tudi za podeželska okolja, manjša mesta in vasi, tudi te pa vkljuèujejo razvoj knjižniènih storitev. Pripravljen je bil DVD Poglej! Knjižnica! v dveh razlièicah – za mestna in podeželska okolja.

212

Posodobljena nacionalna inovacijska politika (2009) Po daljšem obdobju decentralizacije in manjše aktivne vkljuèenosti nacionalne politike od leta 2000 prihaja do veèjega poudarka na podroèju mreženja in posodabljanja knjižnic, informacijskih tehnologij in novih medijev. Nosilci politik na lokalnem, regionalnem in nacionalnem nivoju so se zavezali k veèji vkljuèenosti v delovanje splošnih knjižnic, kakor tudi k investiranju vanje. Ministrstvo je naroèilo pripravo dokumenta o viziji posodabljanja knjižnic za obdobje 2009 – 2012, ki je bil v obliki poroèila leta 2008 predstavljen pod imenom Posodobitev z uèinkom. Poroèilu je sledila naslednja faza državnega financiranja projektov posodobitev v obsegu 17 milijonov evrov za obdobje 2009 – 2012. Prednostni cilji, decembra 2008 usklajeni z Zvezo nizozemskih obèin in pokrajin, so izgradnja digitalne infrastrukture, orodij in vsebin. Namen podpisanega dogovora je bil urediti medsebojna razmerja ter doloèiti okvire prihodnega razvoja knjižnic. Rezultat dogovorov je bila odloèitev na ministrski ravni, da naj bi s koncem leta 2010 Zveza nizozemskih splošnih knjižnic zakljuèila z izvajanjem nabora posebnih razvojnih nalog za splošne knjižnice. Za potrebe kontinuiranega procesa posodabljanja splošnega knjižnièarstva se je ministrstvo odloèilo ustanoviti posebno inštitucijo s podroèja (splošnega) knjižnièarstva, podobno mnogim že obstojeèim kulturnim ustanovam. Ta knjižnièna agencija naj bi bila loèena od delovanja Zveze nizozemskih splošnih knjižnic, ki bo v nadaljevanju delovala le še kot stanovska predstavnica. Glavne spremembe na podroèju nalog, aktivnosti, projektov, financiranja in kadrovanja naj bi bile pripravljene in usklajene v letu 2009. Nov podroèni inštitut oz. agencija naj bi se v sklopu svojega delovanja osredotoèal na sledeèe teme: uèenje, branje in informacije. Projekt promocije branja, poimenovan »Kunst van Lezen« (Umetnost branja), ocenjen na vrednost enega milijona evrov je primerljiv tudi s projekti, kot je priznani britanski projekt Bookstart 2. Hkrati se je z oblikovanjem veèjih organizacij krepila tudi mreža splošnih knjižnic – 1.100 splošnih knjižnic je organiziranih v približno 170 organizacij, ki jih bo moral do leta 2012 potrditi posebni certifikacijski urad. Leta 2008 so splošne knjižnice – èlanice Zveze kot odgovor na glavne ugotovitve raziskave sprejele srednjeroèni strateški naèrt »Agenda za prihodnost«, s katerim naj bi do leta 2012 poskušali izboljšati možnosti posodabljanja knjižnic z doloèitvijo hitrosti, glavnih ciljev in naèina uresnièitve zastavljenih ciljev. Kot odgovor na nove priložnosti in razvojne možnosti so doloèili glavne cilje: nujnost zmožnosti zadovoljevanja novih potreb: s privlaènejšo ponudbo in boljšimi uporabniškimi storitvami, izboljšanjem knjižniènih storitev in servisov, omogoèanjem lažjega dostopa do fiziènih in digitalnih zbirk, promoviranjem pismenosti, literature in branja; 2 http://www.unesco.org/uil/litbase/?menu=4&programme=89

213

Marian Koren: INOVATIVNOST IN SODELOVANJE, KLJUÈNI VPRAŠANJI POLITIKE SPLOŠNIH KNJIŽNIC

izboljšanjem knjižniène infrastrukture in boljše dostopnosti digitalne infrastrukture s pomoèjo centraliziranega upravljanja, ter naèrtovanje izboljšav, ki naj temeljijo na partnerskih sporazumih. Zaveza za sodelovanje v skupni mreži vkljuèuje zbirke, digitalno knjižnico, vzgojo za medije in promocijo branja, te štiri osrednje teme pa tako predstavljajo jedro Agende. Projekt digitalne knjižnice (mylibrary.nl) predstavlja korak k uresnièitvi težnje po skupni infrastrukturi informacijske tehnologije z interaktivnimi in personaliziranimi storitvami za razliène ciljne skupine in izobraževalne nivoje. Nizozemska zbirka teži k predstavitvi vseh zbirk splošnih knjižnic na enem mestu, hkrati pa vkljuèuje vsebine, ki jih prispevajo ostali partnerji in celo uporabniki, kar posledièno pomeni, da so v zbirko vkljuèeni tudi viri, ki bi bili zaradi manjše pomembnosti iz zbirke sicer izvzeti. Vzgoja za medije predstavlja nabor vešèin, ki jih mora posameznik osvojiti, èe želi izogniti se preobremenjenosti z informacijami in kritièno presojati razliène medijske vsebine. Preko promocije branja se splošne knjižnice svojim uporabnikom predstavljajo kot centri znanja na podroèju branja in literature. Agenda za podporo osrednjim temam predvideva tri posebne programe. Marketing, upravljanje s èloveškimi viri in infrastruktura informacijske tehnologije so teme, ki bodo podprte preko osrednje strategije, z opredelitvami novih poklicnih profilov in z vlaganjem v skupno infrastrukturo. V naèrtu dela Zveze za leta 2009 se že odražajo usmeritve Agende. Glavna portala, za branje (leesplein.nl) in literaturo (Literatuurplein.nl), že vkljuèujeta orodja spleta 2.0. Uspešna bralna akcija Nizozemska bere se nadaljuje s slavno knjigo in avtorjem – Oeroeg avtorice Helle Haasse. Prevedene in v strokovno razpravo vkljuèene so bile IFLINE Smernice za knjižniène storitve za dojenèke in malèke. Projekt Nizozemski knjižni zaèetek se je prièel izvajati v mnogih obèinah. Knjižnice kot partnerice v lokalnih okoljih preko novih programov in s pomoèjo digitalnih orodij sodelujejo z zaposlitvenimi in izobraževalnimi centri, lokalnimi mediji in agencijami za kulturne raznolikosti in (ne)pismenost. Marketinška znanja je knjižnièno osebje v zadnjih letih izboljšalo s pomoèjo marketinških študij in programov, na podlagi katerih so sposobni zaznati informacijske in ostale potrebe knjižniènih (ne)uporabnikov in na katere se je nujno potrebno odzivati. Vkljuèevanje (raèunalniških) iger v ponudbo vsebin in storitev knjižnic je ena izmed tem, o katerih aktivno potekajo strokovne razprave. Nekatere knjižnice so prièele z vkljuèevanjem konceptov trženja pri predstavitvah svojih zbirk, druge se ukvarjajo z »brandingom« knjižnic. Preko razliènih delavnic in študijskih obiskov, npr. bolonjskega ali frankfurtskega knjižnega sejma, ter gostovanj strokovnih kolegov iz tujine spodbujajo mednarodno izmenjavo znanj, raziskav in vizij. »Kako zelena je moja knjižnica?«, je bila tema mednarodne konference v Madurodamu

214

(Haag, Nizozemska) leta 2009, kjer so spregovorili o trajnostnem razvoju v knjižnièarstvu. V nizozemskem splošnem knjižnièarstvu bosta leti 2009 in 2010 namenjeni prizadevanjem za nadaljnji strukturni razvoj.

dr. Marian Koren, direktorica, FOBID (Nizozemski knjižnièarski forum) Prevedel: mag. Aleš Klemen

POMEMBNEJŠE ORGANIZACIJE IN SPLETNI PORTALI: Združenje nizozemskih obèin: www.vng.nl FundacijaBoekman, študijski center in knjižnica: www.boekman.nl Svet za kulturo: www.cultuur.nl FOBID, Nizozemski knjižnièarski forum: Združenje nizozemskih regijskih oblasti: www.ipo.nl Ministrstvo za izobraževanje, kulturi in znanost: www.minocw.nl/english Združenje nizozemskih splošnih knjižnic: www.debibliotheken.nl/english Nizozemski urad za socialno in kulturno naèrtovanje: www.scp.nl Nizozemski statistièni urad: www.cbs.nl

215

Marian Koren: INOVATIVNOST IN SODELOVANJE, KLJUÈNI VPRAŠANJI POLITIKE SPLOŠNIH KNJIŽNIC

LITERATURA: Advies Bibliotheekvernieuwing 2009-2012, Raad voor Cultuur, The Hague, 2008. Agenda voor de Toekomst , Netherlands Public Library Association,The Hague, 2008.[in Dutch] Basic documents on public library innovation in the Netherlands: Beleidsreactie advies bibliotheekvernieuwing 2009-2012, Ministry OC&W, 10 February 2009. Cultural Policy in the Netherlands, Ministry of Education, Culture and Science/BoekmanStichting, Den Haag/Amsterdam, 2006. Culture as Confrontation. Cultural Policy 2001-2004. Summary of documents comprising the present cultural policy. Zoetermeer: OC&W=Ministry of Education, Culture and Science, 2002. Eindrapport van de Stuurgroep Bibliotheken 2002-2007, OC&W, The Hague, 2008. Huysmans, F., C. Hillebrink, De openbare bibliotheek tien jaar van nu, SCP, Social & Cultural Planning Bureau, The Hague, 2008. [Dutch and English: The future of the Dutch public library: ten years on: http://www.scp.nl/english/publications/books/9789037703801.shtml] Innovate, Participate! A cultural policy agenda for The Netherlands, Council for Culture, The Hague, 2007, Advisory report downloadable from: http://www.cultuur.nl/files/pdf/innovate_participate_engelstalige_samenvatting_van_advies.pdfhe Innovatie met effect, Adviescommissie Bibliotheekinnovatie, 2 december 2008. (Commissie Calff) [ Advice on innovation policy 2009-2012]. Jaarplan 2009, Netherlands Public Library Association, The Hague, 2009. [Annual Plan, 2009, in Dutch]. Koren, M., The political framework for public libraries in the Netherlands, in: K. Smith (ed.) The Politics of Libraries and Librarianship: Challenges and realities, Chandos, Oxford, 2009. Lankvelt-Van der Zee, Th., Inzicht in toezicht: cultural governance in openbare bibliotheken, Den Haag, 2006. Lobbyinstrumenten, dedicated website of advocacy tools developed by the Netherlands Public Library Association (http://www.debibliotheken.nl/content.jsp?objectid=5028) Meer dan de som. Beleidsbrief Cultuur 2004-2007, Ministry of Education, Culture and Science, The Hague, 2003. (More than the sum) http://www.minocw.nl/documenten/brief2k-2003-doc-51730.pdf The Netherlands in a European Perspective. Social & Cultural Report 2000. The Hague: Social and Cultural Planning Office, 2001. De openbare bibliotheek – Spil in the veranderende samenleving [ The library as Axis of the changing society] Vereniging van Openbare Bibliotheken, Den Haag, 2005. 2 Open poort tot kennis. Advies Stuurgroep Herstructurering Openbaar Bibliotheekwerk, Ministerie van Onderwijs, Cultuur en Wetenschap, Zoetermeer, 2000. (Meijer report) http://www.minocw.nl/documenten/bibliotheken-nota1.pdf Political perceptions of public libraries in the Netherlands, A study into the image held of public libraries by politicians, civil servants and policy makers. Part of international research by the Library Theory and Research Section of IFLA (International Federation of Library Associations and Institutions), undertaken under the authority of the Research Department of the Netherlands Public Library Association (NBLC). Research by Stadsmonitor Vlissingen Co-ordinator: Kees Hamann, Technical supervisor: Drs Marc van der Plasse, Research staff: Emma van der Meulen, Marianne Otsé, Els Walrave and Ellen Pals. Commissioned by Marian Koren, Research and International Affairs, NBLC, The Hague. 2003. English version: Thera Idema, Donna Saxby. http://www.debibliotheken.nl/content.jsp?objectid=3893&highlights=political,perceptions Richtlijn voor Basisbibliotheken, (Guideline for Base Libraries), Netherlands Public Library Association, The Hague, 2005. Smithuijsen, Cas: Chapter on the Netherlands in: Interarts & European Federation of Arts and Heritage Report on the state of cultural cooperation in Europe. Report commissioned by the European Union, 2003. Trends in the Arts & Cultural Heritage in the Netherlands. The Hague: Social and Cultural Planning Office, 2005. Ugame Ulearn, cooperation between public and university library Delft: http://www.ugameulearn.com/nl/index.asp Zoutman, R, M. van Vulpen, Basisbibliotheken en budgetsubsidiëring. Vormgeving van de subsidierelatie tussen gemeente en bibliotheek op basis van producten en prestaties, VNG/Stuurgroep Bibliotheken, Den Haag, 2003.

216

Prireditev V KOŽi besede: gost Ciril Zlobec, voditeljica Carmen Lasiè Oven

Literarni veèer s Tonetom Pavèkom, moderator Peter Kolšek

Literarni veèer s Tonetom Partljièem in Andrejem Rozmanom Rozo

Veèer s Sašo Pavèek

Veèer z Mojmirjem Sepetom

Viljem Leban

KNJIŽNICE IN PRIHODNOST Od splošne razširitve interneta je minilo že poldrugo desetletje. Mreža nam ponuja vedno nove in nove storitve in zdi se, da bi brez njih življenje zastalo. Si lahko komunikacijo v strokovnih krogih zamislimo brez elektronske pošte? Lahko zadnjim odkritjem znanosti sledimo brez spletnih revij? Celo po najbolj vsakdanje odgovore se zatekamo na mrežo: kdaj je odprta lekarna, kakšen je vozni red vlakov, kako speèemo pico... In še veè: po internetu brskamo tudi takrat, ko nas niè posebej ne zanima in želimo le spustiti “možgane na pašo”. Internet je uèinkovit “sesalec èasa”, kot ga je nekdo definirial pred veè kot desetimi leti. Seveda so mnogi, ki se z gornjim opisom ne bodo strinjali. Knjižnièarji smo na splošno nekoliko nezaupljivi do interneta, vsaj kar se tièe njegove uporabnosti za iskanje bolj poglobljenih informacij. Slišimo lahko množico pomislekov, da je nepregleden, da je nezanesljiv, da potrebujemo izjemno veliko èasa, da se dokopljemo do pravih informacij, da te niso temeljite ipd. Knjižnièarji smo med tistimi, ki vsak dan uporabljajo internet, zagotovo najveèji internetni skeptiki. Toda uporaba interneta iz leta v leto moèno narašèa. Uporablja ga veè kot èetrtina prebivalcev planeta in veè kot polovica Evropejcev. (1) Spreminjajo pa se tudi navade uporabnikov knjižnic. Èe smo še pred desetimi ali dvajsetimi leti knjižnièarji samozavestno govorili o knjižnicah kot o informacijskih središèih družbe, je danes potreben bolj poglobljen premislek o vlogi knjižnic, sedaj in v prihodnosti. Pred èasom so pozornost vzbudili rezultati ankete, ki jo je OCLC objavil v letu 2005: Percepcije knjižnic in informacijskih virov (Perceptions of Libraries and Information Resources) (2). Z anketiranjem 3300 informacijskih uporabnikov iz Avstralije, Kanade, Indije, Singapurja, Združenega kraljestva in ZDA so želeli pridobiti informacije o potrebah, navadah in vrednotenjih sodobnih informacijskih potrošnikov. Prav posebej je raziskava želela predstaviti odnos teh uporabnikov do knjižnic v primerjavi z drugimi viri informacij. Rezultati so pokazali, da knjižnice, èe malo poenostavim, niso veè glavni vir ali mesto, kamor se uporabniki usmerijo, da bi zadovoljili informacijske potrebe. Na vprašanje, katere informacijske vire bi uporabili naslednjiè, ko bodo iskali informacije, jih je med odgovori (anketiranci so lahko našteli veè virov) najveè (91 odstotkov) navedlo spletne iskalnike, dobra polovica (55 odstotkov) knjižnice, nekaj manj (42 odstotkov) spletne knjižnice, najmanj pa knjigarne (37 odstotkov) in spletne knjigarne (30 odstotkov). Ker so tu našteti možni viri informacij, ki bi prišli v poštev za iskanje informacij, je morda še najbolj presenetljiv negativni rezultat, da kar 45 odstotkov anketirancev knjižnice ni navedlo kot možnega vira, ki bi ga uporabili pri iskanju informacij.

219

Viljem Leban: KNJIŽNICE IN PRIHODNOST

Prav tako zgovorni so odgovori na vprašanje, na kateri vir informacij bi se najprej obrnili (first choice), ko bodo naslednjiè iskali informacije. Velika veèina bi se najprej obrnila na spletne iskalnike (80 odstotkov), le dobra desetina (11 odstotkov) na knjižnice, še manj (6 odstotkov) na spletne knjižnice in le po 2 odstotka na knjigarne in spletne knjigarne. Malenkost bolje so se knjižnice odrezale pri študentih, saj bi se za spletne brskalnike kot prvi vir informacij odloèilo 72 odstotkov anketirancev, za knjižnico pa 14 odstotkov. Podatki iz raziskave OCLC nedvomno potrjujejo, da so se potrebe in navade informacijskih potrošnikov spremenile. Èeprav knjižnice še vedno dojemamo kot vir za pridobitev informacij, so svojo središèno informacijsko vlogo v družbi nedvomno izgubile. To sliko dopolnjujejo tudi podatki o krèenju števila izposojenih enot gradiva v knjižnièno razvitih okoljih in spremenjene navade obiskovalcev knjižnice. Med drugim jih kroji tudi informacijska ponudba, kjer v skupnem deležu proizvedenih informacij na svetu informacije na tiskanih medijih zavzemajo le še 0,01 odstotka, pa še v tem deležu so knjige šele na èetrtem mestu. (3) In kako se knjižnice odzivajo na te spremenjene okolišèine? Jih dejstvo, da so izgubile središèno vlogo ponudnika informacij, kaj skrbi? Kako prilagajajo svoje poslovanje in ponudbo spremenjenim potrebam uporabnikov? So sposobne, èe reèemo bolj radikalno, preživeti v svetu, ki postaja vedno bolj virtualen? Èeprav se v strokovnih krogih vrstijo razprave, konference in pogovori na temo transformacije knjižnic, se zdi, da ta razmišljanja na prakso delovanja knjižnic nimajo kakšnega velikega vpliva. Zato bi se morda kazalo vprašati tudi: Ali knjižnice želijo preživeti? Ker pa tega zapletenega vprašanja na tem mestu ne moremo rešiti, bom nadaljnje razmišljanje gradil na predpostavki pritrdilnega odgovora. V publikaciji ''Nordijske javne knjižnice v družbi znanja'' (Thorghauge, 2006) (4) je razmišljal direktor Danske agencije za knjižnice in medije (Danish Agency for Libraries and Media) Jens Thorhauge o možnih spremembah v knjižnicah: “Knjižnice so še vedno predmet debat; nekateri predlagajo virtualne rešitve, boljše sodelovanje med knjižnicami, arhivi in muzeji, virtualnimi in resniènimi. Nekateri zagovarjajo izboljšano in bolj profilirano ponudbo knjižnièno strukturiranih podatkov kot alternativo Googlu... In so nekateri, ki zagovarjajo intenzivno sodelovanje z Googlom, tako da bi bilo iskanje po knjižniènih katalogih integrirano v Googlov iskalnik.” V slovenski strokovni javnosti je na to temo ostalo relativno osamljeno razmišljanje dr. Matjaža Žaucerja, nekdanjega direktorja Centralne tehniške knjižnice, o potrebi po spremembah v knjižnicah (Nujnost racionalizacije postopkov in dela v knjižnicah, 2008) (5). Ob pregledu nekaterih kazalcev delovanja knjižnic v svetu je razmišljal tudi o prièakovanih spremembah v knjižnicah v prihodnje. Te vidi v treh smereh: nekatere knjižnice bodo postale muzeji knjig, druge se bodo preoblikovale v družabne prostore, oblikovane po meri uporabnikov, v tretjih bo poudarjena posredovalna vloga, vendar bodo morale biti bistveno bolje in racionalneje organizirane. V sklepnem poglavju èlanka zakljuèuje: “Knjižnièarstvo je le podpora oziroma infrastruktura izobraževanju, znanosti, kulturi, profesionalnemu delu in preživljanju prostega èasa... Zlata doba knjižnièarstva... je minila,

220

prihaja èas zahtev po racionalizaciji, veliki uèinkovitosti, vitkega menedžmenta, še veèje avtomatizacije, poenostavitve postopkov in prizadevanj za preživetje.” (Žaucer 2008) Že misli navedenih avtorjev kažejo, da je možna prihodnost knjižnic zelo raznolika. Verjetno res ni enotnega recepta, kako naj se knjižnice preoblikujejo in prilagodijo spremenjenim okolišèinam. Toda rdeèa nit naših razmišljanj bo moral postati interes uporabnikov knjižnic. Od knjižnic, ki so bile tradicionalno urejene po meri knjižnièarjev in njihovih pravil, se bomo morali usmeriti v oblikovanje knjižnic, ki bodo urejene po meri uporabnikov, in ki bodo za sprejemljivo ceno ponujale storitve, ki jih uporabniki potrebujejo. Pri tem je èisto vseeno, koliko svetih knjižnièarskih naèel bomo morali opustili, èe ne bodo veè služila uporabnikom, in koliko del in postopkov spremeniti, èe se bo pokazalo, da je uporabnost našega proizvoda zanemarljivo majhna. Lep primer je denimo uporabnost UDK klasifikatorjev pri iskanju informacij v OPACu. V slovenskem sistemu COBISS je med 10.000 uporabniki, ki išèejo informacije v OPACu, le 5 takih, ki išèejo tudi po UDK, pa še to so najverjetneje v veèini knjižnièarji. Je smiselno vzdrževati sistem UDK v takšnem obsegu, èe ga uporablja le pol tisoèinke uporabnikov? Èe so torej spremembe neizogibne, poglejmo, v katerih smereh bi kazalo knjižnice, tu mislim predvsem na javne, splošne knjižnice, preoblikovati in èemu bi morale knjižnice v prihodnje povetiti veè pozornosti.

Vsebinsko orientirana knjižnica po merah in potrebah uporabnikov V knjižnicah smo preprièani, da smo s prostim pristopom in UDK postavitvijo gradiva naredili dovolj, da uporabniki dobijo gradivo in informacije z doloèenega podroèja, ki jih zanima. Pri tem nismo opazili, da smo vsebinsko združevanje gradiva (denimo vse gradivo o medicini skupaj) izvedli le delno. V mnogih knjižnicah je gradivo še zmeraj loèeno po medijih oziroma nosilcih zapisa: posebej imamo postavljeno periodiko, posebej DVD-je in CDje, posebej kasete, vse je veèinoma strogo loèeno po UDK skupinah, na eni strani knjižnice je èitalnica, na drugi internet in podobno. Celo slavna nova knjižnica v Seattlu ima gradivo èisto staromodno postavljeno v skladišèu, ki je dostopno uporabnikom. Oblikovanje in ureditev prostora knjižnice bo morala v celoti izhajati iz potreb uporabnika. Vsebinsko orientirana knjižnica bo morala ponuditi na enem mestu izbor gradiv glede na prevladujoè interes uporabnikov v doloèenem okolju, omogoèiti uporabo teh gradiv in dostop do informacij na spletu, prijazen prostor z vso potrebno opremo za izmenjavo informacij, stališè in mnenj ter za druženje uporabnikov, ki jih zanimajo ista ali podobna podroèja znanosti in kulture. Pri oblikovanju vsebinskih sklopov bodo morale biti knjižnice veliko bolj fleksibilne in slediti predvsem spreminjajoèim potrebam razliènih interesnih skupin uporabnikov, ne pa tradicionalnim pravilom razvrstitve gradiva. V knjižnici Almere na Nizozemskem so denimo na novo razvrstili gradivo v štiri obmoèja, ki

221

Viljem Leban: KNJIŽNICE IN PRIHODNOST

so namenjena štirim razliènim skupinam (tipom) uporabnikov. Razporeditev in postavitev gradiva torej ne sledi veè vsebini, paè pa znaèilnostim posameznih skupin (tipov) uporabnikov, ki jim je gradivo namenjeno.

Dejavnosti, prireditve, dogodki Splošne knjižnice so edine javne ustanove, ki so odprte vsem družbenim skupinam, praviloma od jutra do veèera. So edine ustanove, ki jih obèani lahko uporabljajo veèino dni v tednu vse leto, in to brez vstopnine. Tega svojega posebnega položaja se knjižnice premalo zavedajo. Veliko bolje bodo morale izkoristiti vse svoje potenciale, da bodo postale resnièna družabna središèa svojih krajev. Preseèi bodo morale zadržke, ki so si jih veèinoma postavile same, o primernih in neprimernih dejavnostih, predvsem pa se bodo morale bolj odpreti razliènim združenjem in skupinam, ki bodo v prostorih knjižnice organizirale razliène dejavnosti in sreèanja. Vsak obiskovalec dogodka v knjižnici je namreè potencialni podpornik knjižnice in njen “advokat”.

Središèe informacijske pismenosti Knjižnice imajo zaradi že omenjene široke dostopnosti in odprtosti vsem družbenim skupinam možnost postati resnièna središèa informacijskega opismenjevanja v svojem okolju. Danes se veliko govori o informacijski vkljuèenosti, o premošèanju informacijskega brezna, o funkcionalni pismenosti in v njenem okviru tudi o informacijski pismenosti. Kot javne ustanove lahko knjižnice v teh procesih odigrajo odloèilno vlogo. S tem ko postanejo prepoznane kot kljuèni dejavnik informacijskega opismenjevanja za vse starostne in socialne skupine, si lahko moèno okrepijo svojo vlogo in položaj v lokalni skupnosti.

Uèenje in študij

Tradicionalna funkcija knjižnice kot prostora za uèenje in študij se v knjižnièno razvitih okoljih krepi. To je morda na prvi pogled presenetljivo, saj je danes na razpolago veliko veè prostora za študij v razliènih ustanovah kot kdajkoli doslej. Pa vendar interes za študij v javnih knjižnicah narašèa. Morda je vzrok prav v veèkrat omenjeni dostopnosti javnih knjižnic, morda pa tudi v tehniènih možnostih, ki jih knjižnice ponujajo. Vsekakor je to dejstvo pri bodoèem razvoju in naèrtovanju knjižnic potrebno upoštevati in omogoèiti veèje število mest za individualen in skupinski študij. Razvite družbe so družbe znanja in vseživljenjskega uèenja in knjižnice so najprimernejši prostor za študij in uèenje, saj na enem mestu lahko ponudijo informacijske vire, tradicionalne in nove, ob tem pa primeren prostor, opremo in dostop do svetovnega spleta.

222

Od prostora za sreèevanje do organizatorja sreèanj Kot prostor sreèanj so knjižnice opredeljene že z vsemi predhodno naštetimi funkcijami. Kljub temu pa kaže posebej izpostaviti potrebo, da se knjižnice oblikujejo tudi kot prostor, kjer se ljudje družijo, ne le zaradi študija, informacijskega opismenjevanja, izmenjave informacij in podobno, paè pa zaradi druženja samega. Zelo pomembna je možnost za druženje za dve starostni skupini, za najstnike in ostarele. Prvi obièajno zavraèajo institucionalno organizirane in formalne oblike druženja, drugi pa so po pravilu družbeno marginalizirani zato, ker se njihovo socialno življenje odvija predvsem v okviru združenj za ostarele in njihovih ustanov. Knjižnice bi morale postati tudi mesto medgeneracijskega dialoga in izmenjave pogledov in izkušenj. Knjižnice so preveèkrat zgolj pasivni ponudnik prostora in opreme za sreèevanje (meeting place). Postati bodo morale aktivni organizator družabnega življenja lokalne skupnosti in odkrivati nove oblike druženja ali celo ustvarjati nove vzorce družbene komunikacije.

Virtualna knjižnica Èe nisi na spletu, te ni, pravi danes že obrabljena modrost. Knjižnice sicer ne morejo tekmovati z velikimi ponudniki spletnih informacij, lahko pa naredijo dvoje: integrirajo svojo informacijsko ponudbo v velike iskalne sisteme in ponudijo zanimive vsebine, ki jih drugi ne ponujajo, denimo iz njihovega lokalnega okolja. Tak je na primer lokalni spletni leksikon, ki ga lahko gradi veè knjižnic in drugih ustanov v lokalnem okolju skupaj. Ob naštetih predlaganih smereh bodoèega razvoja splošnih knjižnic se seveda postavlja vprašanje kadrovskih in finanènih kapacitet knjižnic. Ni namreè prièakovati kakšnega velikega poveèanja sredstev, ki jih države in lokalne skupnosti namenjajo za delovanje knjižnic. Prej nasprotno, v èasu recesije se financiranje knjižnic krèi, v proraèunih dobivajo prednost projekti, ki zagotavljajo ustrezno velik medijski odmev in ki vsaj na kratek rok oblikujejo javno mnenje, ki je naklonjeno oblasti. Zato bodo morale knjižnice poiskati notranje rezerve in spremeniti notranjo organizacijo. Z uvedbo tehnologij, ki omogoèajo samopostrežno izposojo, vraèilo, transport in sortiranje gradiva lahko prihranijo tudi do 50 odstotkov dela pri evidenci izposoje in vraèila gradiva. Z boljšo organiziranostjo in delitvijo dela lahko dosežemo ob istem številu zaposlenih bistveno boljše uèinke. V mnogih knjižnicah denimo knjige na police po abecedi še vedno pospravljajo univerzitetno izobraženi knjižnièarji, èeprav bi lahko isto delo opravljal nekdo, ki je konèal le osnovno šolo. Zaèeti bomo morali racionalizirati vse delovne procese in presoditi, kateri postopki, ki jih opravljamo, so smiselni in potrebni, in kateri ne. Prihranke, èasovne in finanène, bomo morali investirati v preoblikovanje knjižnic, da bodo resnièno ukrojene po merah potreb

223

Viljem Leban: KNJIŽNICE IN PRIHODNOST

uporabnikov. Bistveno bomo morali poveèati število obiskovalcev knjižnic, poveèati število prireditev, pritegniti tudi tiste prebivalce, ki so sedaj morda preprièani, da v knjižnici ni nièesar zanje, in za njih oblikovati nove ponudbe. Dejavno se bomo morali vkljuèiti v projekte informacijskega opismenjevanja, ponuditi kakovosten prostor za študij in vseživljenjsko uèenje ter z lokalnimi vsebinami zavzeti tudi del virtualnega prostora na spletu. Knjižnice morajo skratka postati tako živ in živahen prostor, da ne bo nikogar v lokalni skupnosti, ki bi mu prišla v glavo misel, da jih morda ne potrebujemo.

Viljem Leban, direktor, Mestna knjižnica Kranj

VIRI: 1) IWS (2011). World Internet Usage Statistics. www.internetworldstats.com/stats.htm 2) Perceptions of libraries and information resources, 2005. Dublin, OCLC. 3) Žaucer, M. (2008). Nujnost racionalizacije postopkov in dela v knjižnicah. Dostopno na: http://www.ctk.uni-lj.si/Users/Zaucer/nujnost-racionalizacije-v-knjiznicah.html (4. 8. 2008). 4) How Much Information? 2003. Dostopno na: http://www.sims.berkeley.edu/research/projects/how-much-info-2003). 5) Thorhauge, J. (2006) An introduction. V: Nordic public Libraries in the knowledge society. Dostopno na: http://www.bs.dk/publikationer/english/nnpl/index.htm

224

Notranjost Mestne knji탑nice Kranj (foto: arhiv MKK)

Predavanje Slavoja Žižka v dvorani KOŽ

Veèer z Dušico Kunaver, Manco Košir, Ferijem Lainšèkom in Laro Jankoviè v dvorani KOŽ

Veèer z Manco Košir in Metodom Pevcem v dvorani KOŽ

Silva Novljan

BIBLIOPEDAGOŠKA VLOGA KNJIŽNICE ZA PROSTO IZBIRO INFORMACIJ Od pulta do knjižne police, od pregrade do svobode? Za èas od zaèetkov delovanja Mestne knjižnice do leta 1940 ugotavlja Pirjevec1 , da si niso ustanovitelji knjižnic in knjižnièarji nikdar zastavili vprašanja: »/…/ kako vzgojiti ljudstvo, da bo knjige zahtevalo, in kako ga navaditi poti v knjižnico, kakor so ga z zakonom navadili hoje v šolo«. Tudi èitalnice v javnih ljudskih knjižnicah še niso zaživele, ker »/…/ obèinstvo naših ljudskih knjižnic ni vzgojeno za rabo priroènikov in branje èasopisov in revij, kar bi takoj dvignilo število obiskovalcev javnih èitalnic. Predolgo smo organizirali knjižnice kot karitativne ustanove in se nismo brigali, da bi nauèili ljudstvo poti v knjižnico, in kako rabiti knjige tudi kot priroènik za vsakdanje življenje« 2. Šentjakobski knjižnici, ki je bila najveèja knjižnica v kraljevini, obiskovalcev verjetno ni manjkalo, saj je imela v primerjavi s podobnimi knjižnicami veliko zbirko knjig, èasnikov ter èasopisov, s katero je brez izrazitih prizadevanj k uporabi nagovarjala odrasle in mladino. Zbirka ni bila neposredno dostopna, uporabnik je moral svoje želje povedati knjižnièarju, ki je knjigo poiskal med po formatu urejenimi zbirkami za knjižniènim pultom. Pirjevec v predlogih za organizacijo izposoje knjig še ne govori o ukinitvi pulta kot ovire na poti do knjig: »Bralci, ki že znajo rabiti kataloge, poišèejo sami naslov in signaturo, ki jo povedo knjižnièarju« 3, izpostavlja pa znanje o uporabi kataloga za izbiro bralnih virov in s tem posredno odgovornost knjižnièarja za prenos tega znanja na uporabnika. V nadaljevanju priporoèa organizacijo »bralnih veèerov« in knjižnièno zbirko, ki s ponudbo knjig in èasopisja za odraslo mladino in odrasle preseže tedanjo zbirko pretežno mladinskega in nabožnega slovstva, da bi lahko knjižnica delovala za vse prebivalstvo kot izobraževalna ustanova. Izpostavi otroka in zanj priporoèa ureditev posebnega oddelka v javnih splošnih knjižnicah, ki naj ima izposojevalnico s èitalnico, v bližini pa manjšo sobo za prireditve. Zgleduje se po angloameriškem vzoru, kjer so se, ob prej edinih šolskih knjižnicah, po letu 1890 zaèele pojavljati èitalnice in izposojevalnice za otroke, v njih pa se je pred prvo svetovno vojno uveljavil prosti pristop, ki se je po tej vojni razširil v evropske države. Po biblioteènih zahtevah urejen oddelek naj bi deloval podobno kot šolske knjižnice, ki jim v tem èasu kot izobraževalnim ustanovam tudi Pirjevec namenja veè pozornosti kot mladinskim oddelkom ljudskih knjižnic. Šolske knjižnice »/…/ morajo biti organski del šole /…/. Uvesti morajo bralca v književnost in ga dovesti do knjig, ki naj mladim bralcem koristijo ter vzgojne in izobraževalne naloge šole podpirajo. Konèno je tudi njih namen, da nauèijo svoje obiskovalce obèevati s knjigami, da jih navadijo za vsa poznejša leta poti v knjižnico in kako se knjige rabijo. 1 2 3

Pirjevec, Avgust. (1940), str. 126. Ibid., str. 276. Ibid., str. 265.

227

Silva Novljan: BIBLIOPEDAGOŠKA VLOGA KNJIŽNICE ZA PROSTO IZBIRO INFORMACIJ

/Knjižnica; op. av./ ... hoèe vzgojiti v mladini samostojno iskanje in raziskovanje, ki vodi v samostojno mišljenje in presojanje. Pomagati mora pri razvoju kritiènih zmožnosti« 4. To, še danes sodobno poslanstvo mladinskih knjižnic, v katerem prepoznavamo elemente knjižne in knjižniène vzgoje, se je lahko zaèelo uresnièevati po drugi svetovni vojni, ko je potreba po izobrazbi in odprtosti duha premagala pultni sistem ureditve knjižnic. Do tega pa ni prišlo èez noè. Najprej so se knjige kot ogledne zbirke preselile na pult in šele leta 1956 s priporoèilom 3. kongresa Zveza bibliotekarskih društev Jugoslavije na knjižne police v naslednjih knjižnicah: Obèinska knjižnica Moste-Polje, Pionirska knjižnica v Ljubljani, deloma pa tudi knjižnica na Jesenicah5 , kjer so imeli otroci prost dostop do knjig in periodike. Knjige so si lahko sami izbirali s polic, kjer so bile urejene po prilagojenih UDK skupinah 6 . Sistem ureditve leposlovja po zvrsteh in pouènih knjig po strokovnih podroèjih je omogoèal, tako kot vsak drugi sistem pred njim, pridobitev doloèene knjige, èe je uporabnik poznal osnovne podatke o knjigi. Novost v ureditvi je bila javna predstavitev knjižniène zbirke, ki je nagovarjala zvedavost otrok in vabila k uporabi gradiva s predstavitvijo vsebine pouènih knjig in zvrsti v leposlovju. V stroki se je razvila živahna razprava, ki je podpirala prosti pristop, vkljuèevala pa je tudi pozorne poglede na morebitne reakcije otrok v loèenih mladinskih oddelkih. Tako Smoletova7 opozori, da lahko loèitev knjig »ustvarja v njih manjvrednostni kompleks /…/, saj je znano, da so mlajši vedno radi nekoliko starejši«. Sama predlaga širokogrudno oblikovano knjižno zbirko: »Dolžnost knjižnièarja v taki knjižnici naj bi bila, da bi na razumen, takten naèin premagal slabo knjigo in uveljavil boljšo.« Opozorilo ni bilo odveè, saj je uvedba prostega pristopa terjala knjižnièarjevo osredotoèenost na gradnjo knjižniène zbirke (z njenim »razkritjem« se je izpostavil tudi knjižnièar) in svetovalno delo pri izposoji, tako pri iskanju bralnih virov kot pri njihovi izbiri. Kot pomoè pri izbiri primerne knjige za otrokove zmožnosti, želje in potrebe pa so knjižnièarji Pionirske knjižnice leta 1961 pregledno in sistematièno dorekli sistem ureditve knjižniènega gradiva v prostem pristopu z ureditvijo pouènih knjig po prirejenih UDK skupinah in leposlovja po starostnih stopnjah, pri èemer jim je bila za zgled zagrebška Pionirska knjižnica. Žnidarjeva 8 zapiše: »Najbolj sprejemljiva ureditev leposlovnih knjig v mladinskih knjižnicah je razdelitev po starostnih stopnjah bralcev, s èimer se najbolj približamo sodobnim pedagoškim in psihološkim principom vzgoje mladega bralca.« Ti principi so upoštevali Piagetove razvojne stopnje otroka, predlagana ureditev knjižniène zbirke za mladino pa je kot standard v veljavi še danes. Ureditev je postala vzorec za ureditev knjižniène zbirke za otroke od predbralnega obdobja do konèane osnovne šole, torej za šolske knjižnice osnovnih šol in mladinske oddelke splošnih knjižnic, Pionirska knjižnica pa sodelavka centralne bibliografske obdelave slovenskega tiska v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer je dodajala oznake za mladinsko leposlovje in pouène knjige. Tudi v tej ureditvi lahko uporabnik pridobi vsako gradivo, èe pozna njegove osnovne podatke. Kar jo razlikuje od predhodne ureditve, je poudarek na sposobnosti razumevanja sporoèil in enakovrednega obravnavanja leposlovnih zvrsti, da bi uporabnik ob prosti izbiri pridobil tudi širino in veè možnosti za razvoj bralnih sposobnosti. Uporabnikom, ki so želeli poiskati doloèene zvrsti ali knjige, ki so obravnavale doloèeno temo v leposlovju, so knjižnièarji dali na voljo tematski katalog 9. 4 5

Ibid., str. 308. Naprudnik, Zoran (1957), str. 5-7. Sepe, Miša (1960), str. 41-43. 7 Smole, Zdenka (1957), str. 8. 8 Žnidar, Andra (1961), str. 75. 9 Žnidar, Andra. (1972), str. 13 - 14. 6

228

Knjižnièarji so to ureditev ponovno podprli leta 199610, ko so se pojavile ideje o nujnosti ukinitve starostnih stopenj, ki pa niso imele nobenega preprièljivega argumenta. V razvojnih premikih organizacije in delovanja mladinskih knjižnic je, tudi s podporo takratne kulturne politike, vodila Pionirska knjižnica v Ljubljani, ki je dobre zamisli razširjala na razliène naèine, med drugim tudi s »potovalnimi uèitelji-knjižnièarji«, ki jih je za prenos dobrih izkušenj Pirjevec predlagal že pred vojno11 , med njimi so bili od leta 1957 tudi knjižnièarji Pionirske knjižnice. Pionirsko knjižnico je z imenom Mestna pionirska knjižnica ustanovilo Poverjeništvo za kulturo in umetnost v Ljubljani, leta 1948, od 1949 je delovala kot samostojni oddelek za mladino v Šentjakobski knjižnici12. Samostojnost, ki se je leta 1954 okrepila v obliki samostojne splošne knjižnice za mladino kot Pionirska knjižnica, je bila za razvoj mladinskega knjižnièarstva ukrep z dolgoroènim uèinkom. Prviè je pravzaprav otrok v splošnih knjižnicah izstopil iz sveta odraslih in se odkril v luèi svojih potreb prizadevnim knjižnièarjem, ki jih je navdihoval èas preporoda, obetajoèih razvojnih možnosti, ko je tudi vsako izboljšanje prineslo priznane uèinke. Sepetova13 pravi: »Kaj vse smo takrat poèeli, kako drzno smo se lotevali raznih problemov, kako suvereno smo pisali o stroki, ki smo jo komaj spoznali!« in dodaja, da jih je pri tem spodbujalo vodstvo: »Naš direktor Franèek Bohanec je bil vir vedno novih idej in zlasti nam, skorajšnjim bibliotekarjem, ni dovolil, da bi ostale pri tistem, èesar smo se že uspele nauèiti.« Leto 195514 je v razvoju Pionirske knjižnice oznaèeno kot zaèetek zbiranja gradiva za študijski oddelek za mladinsko knjižnièarstvo in mladinsko književnost z arhivom slovenskih mladinskih knjig in periodike; gradivo, ki je knjižnièarje usmerjalo in navdihovalo pri delu, tako kot tudi izobraževalne izkušnje v tujini15, ki so jih pazljivo povezovali z interesi otrok. Že leta 1956 so izvedli anketo o njihovih bralnih interesih, poznavanje le-teh pa jim je pomagalo razvijati leta 1954 zaèeto prirejanje prireditev, dogodkov za otroke. Z njimi so opravljali svoje poudarjeno vzgojno poslanstvo in navduševali otroke za branje knjig in obiskovanje knjižnice; v zaèetku so bila to sreèanja s pisatelji, umetniško pripovedovanje pravljic, pogovori o knjigah. Vodenje osebja, ki je opozarjalo, da knjižnièar ni navaden poklic, »/…/ paè pa poslanstvo«, kot pravi Bohanec 16, in zanos sta spremljala Pionirsko knjižnico tudi v èasu, ko so njene zamisli že zaživele v knjižniènem sistemu, celo še v èasu, ko so jo njeni uèenci tudi prerasli in se še sami vkljuèevali z novimi idejami in izkušnjami v razvijanje mladinskega knjižnièarstva. Po mnenju Bohanca so k njeni ustvarjalni vlogi precej pripomogle v zaèetnem delovanju tudi neknjižniène dejavnosti (lutkovne predstave, jezikovni teèaji, likovni, dramski, ritmièni, filmski teèaj, glasbeni oddelek), ki so se kasneje osamosvojile kot dejavnosti Centra za estetsko vzgojo mladine. V letih razvoja knjižnice pa so se v obliki raznolikih vrst in oblik knjižniènega gradiva in v èutu za estetsko vzgojo in kakovostne bibliopedagoške dejavnosti posredno vrnile v mladinske knjižnice in spodbujale uporabo raznolikih virov informacij in razvijanje novih storitev. 10 11

Novljan, Silva. (1996), str. 135 -148. Pirjevec, Avgust (1940), str. 306. Bogomir Gerlanc je leta 1944 pripravil Predlog za izgradnjo ljudskih knjižnic, (1974), str. 3-10, ki je predvidel loèen oddelek za mladino. Sepe, Miša. (1998), str. 19. V prispevku je uporabljeno tudi gradivo iz arhiva Pionirske knjižnice: /Novljan, Silva/: Kronologija pomembnejših dogodkov Pionirske knjižnice v Ljubljani (1989) in /Zadravec, Vojko/: Kronološki pregled delovanja Pionirske knjižnice.. 15 Kernel, Irena. (1981), str. 49. Avtorièin pregled kaže, da so bili knjižnièarji Pionirske knjižnice do leta 1981 med najpogostejšimi udeleženci izobraževanja v tujini, predvsem v mednarodni knjižnici za mladino v Münchnu in na knjižnem sejmu mladinskih knjig v Bologni. 16 Bohanec, Franèek. (1998), str. 13. 12 13 14

229

Silva Novljan: BIBLIOPEDAGOŠKA VLOGA KNJIŽNICE ZA PROSTO IZBIRO INFORMACIJ

Od knjižne do knjižniène vzgoje Prost pristop do knjižniènega gradiva in njegova pregledna ureditev sta izrazito obarvala prvo obdobje prizadevanj za prosto izbiro informacij. Nista pa bila jamstvo, da bo mladi bralec lahko v najveèji meri uresnièil svoje interese in želje. Med uporabnika in knjižnièno gradivo je moral stopiti strokovno podkovan knjižnièar, ki je zmogel poznavanje razvojnih znaèilnosti in potreb otroka povezati s poznavanjem mladinske književnosti in z novostmi v mladinskem knjižnièarstvu. Pomemben del tega znanja je ponujala Pionirska knjižnica, ko je ustanovila študijski oddelek za mladinsko književnost in knjižnièarstvo 1961 leta, kjer je ponudbo domaèih in tujih strokovnih knjig in periodike že leto pred tem obogatila z dokumentacijo in bibliografijo èlankov s podroèja estetskega izobraževanja otrok. Šircljeva17 pravi, da je oddelek v vlogi informacijskega centra za mladinske knjižnice, ki bo knjižnicam v pomoè, da bodo na osnovi bibliotekarskih in pedagoških principov posredovale kakovostno knjigo, razvijale bralno kulturo, etièno in estetsko bogatile vzgojo mladega bralca. To vlogo še poudari, ko tega leta nagovori knjižnièarje in druge pedagoške delavce z razstavo Strokovne knjige s podroèja estetke vzgoje. V tujih zgledih in teoriji ni manjkalo preizkušenih nasvetov za aktivno spodbujanje otrok k branju, ki se jim kmalu pridružijo tudi domaèi 18. Leto 1961 je obeležila knjižna vzgoja, ko je Pionirska knjižnica z rednim prirejanjem »ure pravljic« vabila otroke v pravljièni svet knjig in lepe umetnosti, zavedajoè se, da otrok potrebuje redno in sistematièno spodbudo, ilustracije v knjigi pa dopolnjuje tudi novo knjižnièno gradivo: diapozitivi in reprodukcije likovnih del. S to prvo redno in pedagoško domišljeno obliko je tudi otrok predbralnega obdobja dobil domovinsko pravico v knjižnici, knjižnièarji pa so bili nanjo opozorjeni še z razstavami: Knjižne izdaje za predšolske otroke (1963), Mednarodna razstava moderne ilustrirane otroške knjige (1964), Ura pravljic oblike in možnosti (1969), Ali znamo izbirati knjige za najmlajše (1971), Knjige za predšolske otroke (1985). Ure pravljic so postale priljubljen naèin navajanja otrok na knjigo in knjižnico, v katero so otroci postopoma vstopali ob pomoèi staršev in prepoznavali knjižnico kot svoj prostor. »Skušnje knjižnic, ki so uvedle naèin prostega pristopa, že zanikajo metodo plahega bralca /…/, v svoji knjižnici /se; op.av./ ne poèuti prav niè neugodno in plašno«, poroèa Smoletova19 , »temveè brez zadrege sporoèa knjižnièarjem svoje želje in potrebe.« Knjižnièar se pri tem uveljavlja kot svetovalec, ki vzgaja otroka, da bo znal sam razlikovati dobro od slabega, oznaèi vlogo knjižnièarja Sepetova20 , Pionirska knjižnica razvija še nove oblike prireditev knjižne vzgoje za razliène starostne stopnje otrok; 1963: knjižne uganke, razstavi novosti in kulturni dogodek, pogovore o knjigah, ure pravljic pa ima tudi za slepe in slabovidne otroke. Pozornost je kasneje posveèala tudi otrokom z motnjami v duševnem razvoju 21 in hospitaliziranim otrokom22 . Izkušnje knjižne vzgoje v Pionirski knjižnici se kot odgovornost knjižnic, posrednikov med mladimi bralci in literaturo, postopoma 17 Šircelj, Martina. (1963), str. 29.

18 Npr.: Bohanec, Franèek. (1958). Knjižne police za otroke;

Bohanec, Franèek. (1964). Estetska vzgoja III; Šircelj, Martina, Marjana Kobe, Alenka Gerloviè. (1972). Ura pravljic.

19 Smole, Zdenka. (1963), str. 135. 20 Sepe, Miša. (1963), str. 139. 21 Vegri, Saša. (1981), str. 131- 134. 22 Tratnik-Pogaèar, Tanja (1981), str. 127-130.

230

uveljavljajo v mladinskih knjižnicah s priporoèilom Kobetove23 : da mora biti v ospredju knjižnièarjeve aktivnosti èustvena, umska, moralna ter izkustvena dozorelost otroka, ki ga knjižnièar nagovarja, da bo doživel knjigo v vseh njenih razsežnostih. Njene metodološko izdelane prireditve, od Ur pravljic, Knjižnih ugank do razstav Kulturni dogodek tedna in Moja najljubša knjiga postanejo redne skupinske oblike prireditev za mlade obiskovalce v knjižnicah, med njimi pa so še posebej izstopale oblike, ki so vkljuèevale aktivnost otrok, kot npr. Moja najljubša knjiga, ki se je razvila v enkratno obliko spoznavanja otrokovih interesov in v priložnost za njegovo aktivno spoznavanje knjižnice in izražanje lastnih doživetij. Knjižno pa so ob prireditvah vzgajali tudi odrasle kot spremljevalce otrok ali kot ciljno nagovorjene skupine, ki so imele pomembno vlogo v vzgoji in izobraževanju otrok. Knjižnica je vse od leta 1956 prirejala študijske tematske razstave mladinskih knjig, s katerimi je seznanjala pedagoški kader, knjižnièarje, starše, založnike, pisce… z domaèo in tujo ustvarjalnostjo, spreminjala založniške koncepte in poglede na zmožnosti ter potrebe mladega bralca. Razsežnost mladinske literature so otroci, predvsem pa odrasli kot posredniki knjig za otroke, spoznavali na osrednjih republiških razstavah v poèastitev dneva mladinskih knjig, npr.: Klasièna in umetna pravljica (1972), Slovenska otroška poezija (1973), Najlepše slikanice (1974), Slovenska sodobna pravljica (1977), Slovenska mladinska književnost po 1945 (1981), ki so jih primerjalno dopolnjevale razstave jugoslovanske (1964 in 1978) in tuje ustvarjalnosti knjig za otroke (od mladinske literature NDR, 1966, Poljske, Rusije, Anglije, Nemèije, do prevodov tujih knjig, 1984), posameznih avtorjev (npr. France Bevk, Oton Županèiè, Hans Christian Andersen) in tematskih pregledov, kot npr. NOB v mladinski literaturi 1945-1975, Svet znanstvene fantastike (1979) in druge. V prireditve, ki so imele v veèini »leposlovni« znaèaj, sta postopoma vstopala pouèna knjiga in seznanjanje otroka s knjižnico kot javnim prostorom za prosto izbiro knjižniènega gradiva in informacij za uèenje. To razsežnost knjižnice izpostavi Plenièarjeva24, ko poudari: »Nauèiti ga je treba (otroka; op. av.), da bo gledal na knjigo kot na orodje za pridobivanje znanja in na knjižnico kot na delavnico, kjer je mnogo tega orodja pri roki, za tiste, ki ga znajo uporabljati.« Knjižnièarji so morali uporabnike nauèiti uporabe katalogov že v pultnem sistemu ureditve knjižnice, niè manj pa ni bilo potrebno to uèenje v prostem pristopu ureditve knjižniènega gradiva. Brez tega znanja se je obiskovalec lahko osredotoèil le na iskanje gradiva na knjižnih policah, ne vedoè, kaj vse knjižnica nudi, èesa nima in kaj je izposojeno. Èe mu je sprehod med policami spodbujal domišljijo, brskanje po knjižnem gradivu neprièakovano odkritje, tudi lastnih interesov, pa je bil brez znanja o ureditvi knjižnice, njenega gradiva in uporabi katalogov nemoèen pri iskanju doloèenih virov ali pri izbiranju virov za rešitev doloèenega, navadno uènega, problema. Potrebna je bila knjižnièna vzgoja, ki se je v prireditvah nakazovala s postopnim uvajanjem otrok v samostojno uporabo knjižnice z vsemi pomagali, npr. z oblikami kviza Kdor išèe, ta najde (po letu 1980 pa priljubljena Uganka tedna), Vrtec na obisku, Razred na obisku 25.

23 24 25

Kobe, Marjana. (1968), str. 24. Plenièar, Boža. (1962), str. 141. Kobe, Marjana. (1971), str. 107-116. in Kobe, Marjana. (1974), str. 29-39.

231

Silva Novljan: BIBLIOPEDAGOŠKA VLOGA KNJIŽNICE ZA PROSTO IZBIRO INFORMACIJ

Razvoj knjižnic pa je bil tesno povezan tudi z razvojem založništva oziroma knjižniène zbirke, v kateri so se zaèeli ob knjigi in periodiènem tisku pojavljati novi nosilci in vrste sporoèil. 1960. leta knjižnica vkljuèi diapozitive, 1961 reprodukcije likovnih del, 1970 diafilme, vse predvsem za uporabo pri prireditvah, 1973 pa tudi gramofonske plošèe za uporabo v knjižnici. Izraziti premik v uvajanju novih oblik knjižniènega gradiva pa nastopi po letu 1980 z naèrtnim uvršèanjem novih oblik knjižniènega gradiva v knjižnièno zbirko, in sicer za izposojo na dom. Knjižnica je zaznala priložnost za razvoj knjižnic, kakršnega je stroka prepoznala že prej v medioteki, ki se, kot zapiše Kobetova26 »/…/ prizadevno spopada z dolžnostjo in nalogo, da mladino razvojnim stopnjam primerno seznanja z vsemi mediji, ne samo s knjigo…, opozarja na nezamenljivost enega medija z drugim, da ga osvešèa ne samo o možnostih, marveè tudi o mejah posameznih medijev, da ga uèi funkcionalno izbirati in uporabljati razliène medije ter da ga usposablja posamezne medije tudi smiselno med seboj usklajevati.« V knjižnico so vstopale za prosto dostopnost in uporabo vse oblike informacij, ne glede na naèin njihovega zapisa in obliko njegovega nosilca, za katere je knjižnica razvila tudi obdelavo in pravila izposoje, da jih je lahko izposojala na dom. Uporabila je metodo celostnega obravnavanja, kakršno prepoznamo npr. tudi v prizadevanjih za zgodnje vkljuèevanje predšolskega otroka v knjižnico ali v organizaciji artoteke, od spoznavanja problematike, opredelitve problema do razvitja storitve in njene teoretiène in praktiène umestitve v knjižnièno okolje, s promocijo ter izobraževanjem uporabnikom vred. Naèela, ki so usmerjala razvoj knjižniène dejavnosti, se niso spremenila, uresnièevala so otrokove knjižniène pravice do strokovno kakovostno urejene raznolike knjižniène zbirke, ki je s širino vsebine in oblike sporoèil poudarila izbiro kot odslej prevladujoè naèin uporabnikovega zadovoljevanja potreb po informacijah, gradivu za informiranje, izobraževanje in kulturno doživetje. Pri uvajanju novosti je knjižnico vodila še socialna obèutljivost, ki je zaznala ovire v uveljavljanju enake dostopnosti knjižniènega gradiva za vse otroke. Zato je uvajanje novosti povezala z opušèanjem plaèevanja izposojnine, od leta 1981, 1987 pa jo je nadgradila z uvedbo brezplaènega èlanstva, ob izposoji gradiva na dom pa je hkrati zagotovila možnosti za njegovo uporabo v knjižnici, saj reprodukcijska oprema še ni bila dosegljiva vsem otrokom v domaèem okolju. Moèno je okrepila informacijsko promocijsko dejavnost, npr. Knjižnica na igrišèu leta 198227, sodelovanje v radijskem programu za otroke, da bi pritegnila nove èlane in jih, tudi s pomoèjo novih medijev, spodbudila k branju leposlovne in pouène knjige. 1980 uvrsti v zbirko govorne in glasbene kasete, družabne igre, plošèe za poslušanje v knjižnici, 1982 jezikovne teèaje, 1985 raèunalniške kasete, 1988 likovna dela 28, 1989 videokasete, 1990 CD za izposojo, 2002 DVD in 2005 zvoène knjige. Nove oblike knjižniènega gradiva so se hitro razširjale v knjižnicah (npr. Knjižnica Bežigrad je pripravila izpopolnjeno obdelavo govornih in glasbenih kaset 29, Knjižnica Jožeta Mazovca pa je v zbirko vkljuèila igraèe in igre30). Uspešnost prizadevanj Pionirske knjižnice za razvoj mladinskih knjižnic in njihove uporabe, ki se je med drugim potrjevala v rasti števila knjižnic, njihovega obiska in izposoje knjižniènega gradiva, je krepilo timsko delo, ki ga je moè prepoznati tudi pri avtorsko podpisanih aktivnostih.

27 28 29 30

232

Kobe, Marjana. (1974), str. 30. Pogaèar, Tanja, Breda Mahkota. (1983), str. 92-96. Novljan, Silva. (1988), str. 1-22. Loèniškar-Fidler, Mateja. (1987), str. 32-40. Hasanica-Rabzelj, Zlatka. (1983), str. 38-47.

Razvijale so se oblike bibliopedagoškega dela, s katerimi so knjižnièarji poskušali pritegniti pozornost otrok in odraslih in jih sooèiti z dejstvom, da se morajo otroci tako kot branja uèiti tudi poslušanja, opazovanja, gledanja, poleg sposobnosti pa razvijati tudi vešèine za uporabo knjižniènega gradiva, ki so vkljuèevale še znanje in razumevanje tehnologije; npr. prireditve: Poslušanje radijske igre (1982), Igramo se z vami (1884), Gremo v muzej, galerijo (1984), Z raèunalnikom in s knjigo (1985), Gost, ki ste ga izbrali (1987). Novo knjižnièno gradivo je krepilo èlanstvo in obisk knjižnice. Ni se pa ob novem gradivu prièakovano poveèevalo èlanstvo mladostnikov, ki jih je knjižnica vabila tudi k poslušanju glasbe v knjižnici. Izkazalo se je, da mladostnik, ki mu je bila od leta 1955 na voljo loèena èitalnica, leta 1965 pa reorganizirana v èitalnico in izposojevalnico samo zanj, v tem prostoru ni mogel izživeti svojih interesov in želja po knjižniènem gradivu in storitvah in po neformalnem druženju; celo plošèe, ki jih je izbral Igor Gedrih in anotacije knjižnih del, ki jih je skrbno izdeloval (žal, se ta oblika predstavljanja gradiva še sedaj ni uveljavila v obdelavi knjižniènega gradiva), mlade niso vabile k veèji uporabi gradiva, saj jih je bolj kot njihov posebni oddelek mikal svet odraslih. Raje so obiskovali Mestno knjižnico, še zlasti po združitvi Pionirske knjižnice z Mestno knjižnico leta 1978, kasneje pa še Delavsko knjižnico, ko so se leta 1982 vse tri enote združile v Knjižnico Otona Županèièa 31. Zato je Pionirska knjižnica leta 1987 32 predlagala, delno tudi zaradi kadrovske stiske, da se mladostniški oddelek ukine in da se skrb za mladostnika preseli v druge enote, kjer bi specialisti za delo z mladostnikom razvijali zanje primerne storitve in jih vabili med knjižnièno zbirke za odrasle, sama pa bi s svojimi, a okrepljenimi, delovnimi pogoji razvijala knjižnièno dejavnost za mladino do 15. leta, še posebej pazljivo za skupino otrok od 13. do 15. let starosti, in z veè poudarka na razvijanju bralne in druge pismenosti, tudi na razvijanju znanja za uporabo knjižnice in knjižniènega gradiva, ki ga je narekovala prosta izbira, pred katero je bil otrok postavljen. Ob tem oddelku pa bi družbenim potrebam primerno razvila še študijski oddelek za mladinsko književnost in knjižnièarstvo, še posebej njegovo informacijsko referenèno vlogo za ti podroèji in razvojno raziskovalno dejavnost, s katero bi spremljala razvojne potrebe, dosežke, preizkušala oblike storitev in jih, strokovno preverjene in potrjene, tudi s pomoèjo ustreznih teles, uveljavljala v knjižniènem sistemu. Na uveljavitev knjižniène vzgoje ob knjižni so tako poleg ureditve knjižniène zbirke v prostem pristopu prispevale tudi nove oblike knjižniènega gradiva, ki so podobo klasiène knjižnice, ne pa njeno poslanstvo, spreminjale v medioteko in knjižno vzgojo tudi v vzgojo uporabe neknjižnega gradiva. Uporabnik je moral za uresnièevanje svojih pravic poznati veè pravil, veè navodil, naèinov uporabe gradiva in storitev; potreboval je sistematièno in redno izobraževanje za njihovo uveljavljanje. Pionirska knjižnica je že od leta 1961, ko so bile med knjižnice v Zakonu o knjižnièarstvu uvršèene tudi šolske knjižnice, krepila povezovanje s njimi, s pripravo skupnih standardov za ureditev knjižnega gradiva v javnih pionirskih in šolskih knjižnicah pa omogoèila, da se je mladi uporabnik brez veèjih težav gibal v obeh. Pozornost je šolskim posveèala, vedoè, da sistematièno razvijanje knjižne in knjižniène vzgoje lahko dobro vodijo le šolske knjižnice osnove in srednje šole, mladinski oddelki splošnih knjižnic pa prispevajo pomemben delež z zgodnjim navajanjem predšolskih otrok na knjižnico in z dopolnjevanjem in razširjanjem otrokovih interesov z razširjeno

31 Novljan, Silva. (1981) str. 94-102 in Novljan, Silva. (1986), str. 273-275. 32 /Novljan, Silva/. (1987).

233

Silva Novljan: BIBLIOPEDAGOŠKA VLOGA KNJIŽNICE ZA PROSTO IZBIRO INFORMACIJ

izbiro knjižniènega gradiva in prireditev. Za svojo vlogo pa so morale biti primerno razvite tudi šolske knjižnice. Šircljeva33 zapiše: »/…/ kakovostna vsebinska poglobljenost pouka ter program celotne vzgoje in izobraževanja terja široko ter standardno urejeno mrežo šolskih knjižnic.«

Od knjižniène vzgoje do informacijske pismenosti? Prisotnost knjige, ki je bila pred drugo vojno v šolah nadzorovana, je bila po vojni prepušèena šolam. Te so imele veèje ali manjše število knjig, bolj ali manj urejenih, celo neurejenih, kasneje pa zmeraj bolj, ko se je krepila knjižnièarska stroka in njen vpliv na organizacijo in delo šolskih knjižnic. Šlajpahova34 ugotavlja, da leto po prvem knjižniènem zakonu niso imele vse šole knjižnice, v knjižnicah je veèina knjižne zbirke pripadala leposlovju (84,1 odstotkov) in o enotni ureditvi knjig ni bilo sledu. Le v 37,9 odstotkov šolah so imeli uèenci prost pristop do knjig, 76,5 odstotkov šolskih knjižnic pa ni imelo nobenega kataloga knjižnega gradiva. Lastni prostor za knjižnico je imelo 16,5 odstotkov šol, èitalnico 0,5 odstotka šol. V knjižnicah je delalo 22,2 odstotkov uèiteljev, ki niso bili knjižnièarsko usposobljeni, 35,2 odstotkov knjižnic so vodili uèenci s pomoèjo uèiteljev, 17,2 odstotkov uèiteljev pa je bilo delno usposobljenih za vodenje knjižnice. Nobenemu delavcu v knjižnici pa delo ni bilo priznano za pedagoško delo. Kaj dosti boljše tudi ni bilo stanje v splošnih knjižnicah. Koržetova35 malo pred sprejemom manifesta o splošnih knjižnicah, po katerem naj bi bile knjižniène zbirke: »/…/ živa manifestacija razvoja znanosti in kulture za pomoè ljudem pri oblikovanju lastnega mnenja in razvijanja ustvarjalne in kritiène sposobnosti ter zmožnosti vrednotenja«36, zapiše, da knjižnice zbirajo predvsem romane in drugo zabavno berivo, kveèjemu še obvezno branje za šolarje, pouèna literatura pa jim je najveèkrat v breme, ker zanjo nimajo zadosti bralcev. Kernelova37 pa ugotavlja, da imajo tudi splošne knjižnice glavnega mesta slabo razvito dostopnost knjig za mladino, saj so knjige kar v izposojevalnicah za odrasle, èitalnico za mladino pa ima le Pionirska knjižnica. Stanje je pred Pionirsko knjižnico kot republiško somatièno službo za mladinske knjižnice (1963 ji naloge poveri republiška matièna služba Narodne in univerzitetne knjižnice tako kot tudi Mariborski knjižnici) postavilo odgovorne naloge za razvijanje šolskih knjižnic38 ob vzporednem posodabljanju mladinskih oddelkov splošnih knjižnic. Že leta 1956, ko še ni imela matiène službe, je Pionirska knjižnica pripravila prvi seminar za usposabljanje knjižnièarjev, 1963 pa je priredila prvi seminar za šolske knjižnice, leto kasneje (1964) pa je že pripravila navodila za ureditev in delo šolskih knjižnic na osnovnih šolah, ki jih je sprejela in priporoèila poleg knjižnièarske tudi pedagoška stroka, in so bila pravzaprav prvi standard za delo šolskih knjižnic na osnovni šoli. Novost v teh navodilih je bilo, pod vplivom tujih izkušenj, avdiovizualno gradivo. V šolski knjižnici naj bi bil na voljo prostor za delo skupin, zato je bila poleg prostora za prost dostop do knjižniènega gradiva predvi33 Šircelj, Martina. (1964), str. 19.

34 Šlajpah, Mara. (1963), str. 14-29. 35 Korže-Strajnar, Anèka. (1970), str. 35. 36 Manifest o javnih knjižnicah. (1972), str. 5. 37 Kernel, Irena. (1973), str. 40-49. 38 Podrobneje je njena vlogo pri razvoju šolskih knjižnic predstavljena v:

Novljan, Silva. (1996). Sodobne dejavnosti šolske knjižnice s posebnim ozirom na njene bibliopedagoške naloge pri razvijanju izobraževalnega programa uèenja branja v osnovi šoli.

234

dena tudi èitalnica s periodiènim tiskom. V knjižnici naj bi bil za polni delovni èas zaposlen pedagoški delavec z opravljenim strokovnim izpitom iz knjižnièarstva. Osnutek standardov šolskih knjižnic 39 je status knjižnièarja na osnovni šoli popolnoma izenaèil s statusom pedagoškega delavca, saj tudi knjižnièar opravlja pedagoško delo, bodisi z razredom bodisi pri individualnih obiskih, poleg ozko knjižnièarsko opredeljenega: Poskrbeti mora za vzgojo in oblikovanje bralca na vseh stopnjah njegovega razvoja in ga navajati na uporabo vseh vrst knjižniènega gradiva in pripomoèkov in za vkljuèevanje gradiva v uèni proces, za kar predvideva redne skupinske metodiène oblike dela v knjižnici za vse razrede. »Namen knjižniène vzgoje v šolski knjižnici je postopno sistematièno uvajanje uèencev v samostojne uporabnike knjižnice. /…/ Pri delu z nižjimi razredi je knjižnièarjeva naloga predvsem ta, da spodbuja v uèencih željo in potrebo po knjigah ter veselje do branja.«,40 zapiše Kobetova, že kmalu pa tudi ugotovi, da se njeni metodièni napotki upoštevajo lahko le v urejenih knjižnicah: »Iz urejenih, trdnih strokovnih temeljev se šele lahko priène sistematièno pedagoško delo z obiskovalci.« 41 Da bi pospešila razvoj knjižnic, je zaèela Pionirska knjižnica prirejati sreèanja s knjižnièarji mladinskih knjižnic (1972), ki so se razvila iz internega poroèanja o knjižnih novostih, uvedenega leta 1956. Ljubljanski šolski knjižnièarji so se iz teh sreèanj leta 1978 povezali v aktiv šolskih knjižnièarjev, ki so mu, kot obliki združevanja šolskih knjižnièarjev za razreševanje razvojne problematike in utrjevanje statusa knjižnice na šolah, sledile še druge regije. Pionirska knjižnica se je intenzivno vkljuèevala v aktivnosti za izboljšanje pogojev šolskih knjižnic kot sestavnih in pomembnih elementov samih šol, a tudi knjižniènega sistema42. Centralno je strokovni razvoj knjižnic, tudi šolskih, usmerjala republiška matièna služba pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani ob pomoèi dobro razvitih javnih knjižnic. Poskrbela je, da so se šolske knjižnice uveljavile v šolskih zakonih za osnovno šolo in srednje izobraževanje. To je vplivalo na hitrejši razvoj knjižnic pa tudi na prenos somatiènih nalog leta 1985 nazaj na Narodno in univerzitetno knjižnico, saj so bile šolske oziroma mladinske knjižnice uvršèene v knjižnièni sistem z Zakonom o knjižnièarstvu (1982) kot pomembne nosilke izobraževanja uporabnika knjižnic in knjižniènega gradiva. Za svoje delo so potrebovale tesno vpetost v knjižnièni sistem in upoštevanje sprejetih pravil za enakost opravljanja doloèenih procesov in storitev. Vsekakor pa je dejavnost Pionirske knjižnice na podroèju priprave standardov za mladinske, predvsem šolske knjižnice, in metodièno razvijanje knjižne in knjižniène vzgoje tesno povezana z razvojem programov informacijske pismenosti, ki so danes formalno uveljavljeni v sistemu osnovnih in srednjih šol. Uvrstitev šolske knjižnice v knjižniène in šolske zakone je bila velik dosežek. Povezoval je v sodelovalni obliki šolske in splošne knjižnice, slednje pa so morale v okviru svoje matiènih nalog pomagati pri strokovnem razvoju šolskih knjižnic. Ker so bile tudi same nepopolno razvite, se je v razvoj šolskih knjižnic po letu 1990 intenzivno vkljuèila republiška matièna služba v Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je skupaj z Zavodom za šolstvo pripravila analizo stanja šolskih knjižnic in idejni naèrt43 njihovega razvoja in se potem vseskozi vkljuèevala v priprave in posodobitev programov knjižniènega informacijskega znanja in v 39 40 41 42 43

Šircelj, Martina. (1971), str. 49.-53. Kobe, Marjana. (1971), str. 107-109. Kobe, Marjana. (1974), str. 31. Novljan, Silva. (1984), str. 51-52. Novljan, Silva. (1999), str. 17.

235

Silva Novljan: BIBLIOPEDAGOŠKA VLOGA KNJIŽNICE ZA PROSTO IZBIRO INFORMACIJ

programe izobraževanje šolskih knjižnièarjev. Knjižnièarji Pionirske knjižnice, ki so bili po opustitvi nalog matiène službe knjižnièarjem še zmeraj na voljo za nasvete in inštruiranje. Z dopolnilnim izobraževanjem v obliki seminarjev, meseènih sreèanj, ki jih je poleg temeljite predstavitve leposlovnih in pouènih novitet spremljalo obèasno predavanje strokovnjakov drugih ved, so bili pri prenosu izkušenj v šolske in splošne knjižnice nepogrešljivi, tako kot njihova študijska zbirka za mladinsko književnost in knjižnièarstvo, v kateri se je zbiralo tudi gradivo, ki je bilo rezultat njenega študijskega dela; podobno gradivu, ki ga npr. oglašuje v Obvestilih republiške matiène službe,1984, št-1-2:

V ŠTUDIJSKEM ODDELKU KNJIŽNICE OTON ŽUPANÈIÈ - enota PIONIRSKA KNJIŽNICA - Komenskega 9, lahko dobite: 1. 2. 3. 4.

Seznam strokovnih informativnih èlankov o kièu in šundu. Seznam temeljne strokovne literature za oblike knjižne in knjižniène vzgoje. Seznam temeljne strokovne literature za delo s predšolskim otrokom. Seznam (izbor) primernih knjig za predšolske otroke in njihove starše (komentiran in služi za oblikovanje razstave s komentarjem). 5. Seznam primernih knjig za VVO (letni pregledi). 6. Bibliografijo Pouène knjige za otroke 1945-1982. 7. Prevodi tujih mladinskih knjig 1945-1983. 8. Periodièni tisk za otroke. 9. Levstikovi nagrajenci. 10. NOB v mladinskih knjigah 1945-1975. 11. Seznam Andersenovih nagrajencev. 12. Gradivo za posamezne oblike knjižne in knjižniène vzgoje (tematske razstave, ure pravljic, uganke...)

Še naprej se je knjižnica vkljuèevala v aktivnosti za uveljavitev strokovnega razvoja knjižnic z objavljanjem prispevkov 44 in predstavljanjem mladinske književnosti (letni statistièni pregledi založniških programov, študijsko pripravljene tematske razstave, npr. Pouèna knjiga za otroke, 1983, Periodièni tisk za otroke, 1985, Od Svetega pisma do Peklenske pomaranèe, 1986, Slikarji bralcem 1988, ki so povzroèile veèje premike v organizaciji knjižniènih storitev za mladino in v založništvu), kar je poveèalo udeležbo njenih strokovnjakov na izobraževalnih oblikah, tudi zunaj knjižnice, kjer so predavali najpogosteje šolskim, a tudi drugim skupinam vzgojiteljev, o delu mladinskih knjižnic, knjižniènem gradivu, njegovi nabavi, obdelavi, mladinski književnosti, mladem bralcu. Slednji temi sta vse pogosteje vznemirjali svet odraslih, ko je založniški trg ponujal drugaèen pogled na otroka ali ko sta kiè in šund mešala vzgojne štrene odraslih; uspešno se je s predavanji vanje vkljuèila Saša Vegri. Knjižnica je sodelovala v uveljavljanju standardov za delo šolskih knjižnic, opozarjala pa je 44

236

Novljan, Silva. (1986), str. 44-52. in Novljan, Silva. (1988), str. 41.

tudi na pomanjkljivosti nabavne politike mladinskih knjižnic in založniških programov45: »Sedanji knjižni fond pa daje premalo možnosti, da bo bralcu prišla v roke ustrezna knjiga. Ne samo pomanjkanje finanènih sredstev za nakup knjig, tudi sam izbor na knjižnem trgu onemogoèa oblikovati knjižni fond, kjer naj bi bile otrokom vseh starosti na razpolago razliène kvalitetne knjige po vsebini in obliki.«, in na potrebo po uvedbi novih metod uèenja:46 »/…/ uèitelj ne more biti edini vir informacij in da se mora prenehati skladišèenje informacij v glavah, zato naj bi se sodobna šola vedno bolj omejevala na posredovanje informacij o tem, kako se uèiti in na vzgojo ljubezni do znanja /…/ vprašanje dostopnosti informacij ni samo pedagoški problem, ampak tudi problem socialne neenakosti.« Knjižnica je spodbudila ponovno povezavo Slovenije z IBBY 47 leta 1992, da bi zdramila založniški trg, v svetu pa predstavljala domaèo ustvarjalnost, spodbudila in sodelovala je tudi pri pripravi novega osnutka standardov za delo šolskih knjižnic 48 s pripravo strokovnega izhodišèa, ki ga je Sekcija za šolske knjižnice terminološko in strokovno posodobila, šolski sistem pa ga je objavil v svoji publikaciji 49. Svetovalka za šolske knjižnice, ki je dobila redno mesto med drugimi svetovalci Zavoda RS za šolstvo, je bila redna gostja strokovnih sreèanj, kjer se je ob koncu poroèanja o novitetah obravnavala obèasno tudi razvojna problematika šolskih knjižnic, knjižnièarji Pionirke knjižnice pa so bili sodelavci izobraževalnih oblik zavoda in izdajanja njegovega glasila Šolske knjižnice (1991). Veèino aktivnosti je bilo usmerjenih v razvoj šolskih knjižnic in njihovo vkljuèitev v pouk, saj je bilo v teh letih že jasno, da se lahko informacijsko opismenjevanje uspešno uveljavi in razvija kot del uènega procesa, v katerem opravljajo svoje naloge skupaj uèitelji in knjižnièar. Knjižnièno informacijsko znanje je kot razumsko urejeno vsebino o organizaciji, dostopnosti in uporabi informacij za doloèene namene knjižnièar uveljavljal kot del informacijske pismenosti - sposobnosti za pridobitev, vrednotenje in uporabo informacij za opredeljeno informacijsko potrebo, najbolj primerno v razreševanju (uènega) problema, kjer je uèenec posamezne informacijske vsebine spoznaval kot pomemben del (uènega) procesa. Te sposobnosti so bile umešèene tudi v strategijo za razvoj pismenosti kot splošna raven pismenosti za vsakogar.50 Tak razvoj sta napovedovala pred tem predloga standardov za knjižnice srednjih šol, ki jih je v okviru matiènih nalog pripravila Narodna in univerzitetna knjižnica51. V njih prepoznamo misel Filove52, da je uspeh biblioteènih inštrukcij »odvisen od vzajemnega dela knjižnièarjev in pedagoških delavcev.« Ko se je zaèelo po letu 1996 knjižnièno informacijsko znanje obravnavati kot del informacijske pismenosti, so bile oblike vzajemnega dela uèitelja in knjižnièarja vse pogostejše, sprejeti so bili tudi programi knjižniènega informacijskega znanja za osnovno in srednjo šolo, pri nastajanju katerih je sodelovala tudi matièna služba Narodne in univerzitetne knjižnice53. Nastal pa je tudi priroènik za sodelovalno uèenje oziroma informacijsko opismenjevanje, ki s teorijo in praktiènimi primeri 45 46

Novljan, Silva. (1986), str. 479. Novljan, Silva. (1985), str. 162- 163. Novljan, Silva, Tanja Tratnik Pogaèar (1987), str. 7. Osnutek standardov za šolske knjižnice. (1988). 49 Vzgojnoizobraževalno delo v šolski knjižnici. (1990), str. 32-35. 50 Nacionalna strategija za razvoj pismenosti. Osnutek. (2005). 51 Kamenik, Ignac, Martina Šircelj. (1980). 52 Filo, Breda. (1975), str. 79. 53 Steinbuch, Majda., Alja Bratuša, Romana Fekonja, Silva Novljan. (2008) in Steinbuch, Majda, Alja Bratuša, Romana Fekonja, Silava Novljan. (2007). 47 48

237

Silva Novljan: BIBLIOPEDAGOŠKA VLOGA KNJIŽNICE ZA PROSTO IZBIRO INFORMACIJ

opogumlja pedagoške delavce za uporabo aktivnih metod uèenja54. Ukinitev nalog matiène službe in ukinitvi mladostniškega oddelka (1990) je sprostila obveznosti Pionirske knjižnice, kar je prispevalo k njeni veèji vkljuèenosti v širše javno dogajanje za razvijanje bralne kulture, motivacijskih oblik za branje, predstavljanje (slovenske) mladinske književnosti. Oblikama knjižne in knjižniène vzgoje doda še književno55 , ki ji v nadaljevanju dela z odraslimi posredniki, še posebej z vzgojitelji in starši, daje poudarek, obravnava jo tudi na seminarjih, ki jih prireja sama ali revija Otrok in knjiga, katere soustanoviteljica je bila v letu 1977. Tu objavlja tudi razlièna poroèila, tematske bibliografije. Knjižnica nadaljuje z objavljanjem seznamov in pregledov izdanih mladinskih knjig, ki jih je leta 2010 nadgradila z dodeljevanjem znaka kakovosti, posodobila je uteèene prireditve za otroke, razvila nekatere nove motivacijske oblike za branje in med njimi odmevni množièni prireditvi: knjižni kviz, ki ga prireja od leta 1992, in množièno razlièico Moja najljubša knjiga od 1988, ki prinaša z razglasitvijo najveèkrat imenovane knjige priznanje avtorju. Prireditvi sta med drugim tudi dobra pokazatelja interesov otrok, ki opozarjata, da se delo za razvoj dobre bralne kulture in informacijske pismenosti nadaljuje, njegovo zahtevnost pa poveèujejo tudi prièakovanja (strokovne) javnosti. Potrebe klièejo po združevanju moèi vseh dejavnikov in po veèjem angažiranju knjižnièarjev za informacijsko opismenjevanje otrok, tudi knjižnièarjev v splošnih knjižnicah, pri èemer sta jim v pomoè pri pripravi skupinskih in individualnih opismenjevalnih aktivnostih omenjena programa knjižniènega informacijskega znanja in priroènik Zavoda RS za šolstvo. Rano, stalno, postopno, starosti otrok prilagojeno opismenjevanje za prosto izbiro informacij je klicaj v sodobnem knjižnièarjevem poslanstvu56. S to vlogo otroku in kasnejšemu odraslemu knjižnièar pomaga odkrivati bogastvo knjižniène zbirke 57 , da si izposoja vsebinsko in oblikovno raznoliko knjižnièno gradivo, da zmore tudi zunaj knjižnice poiskati, izbrati, ovrednotiti in uporabiti primerne podatke oziroma informacije za opredeljeno potrebo. To je znanje, ki posamezniku pomaga premagati intelektualno lenobo, manipulacije, potrošniško ponudbo, uživati tudi v kakovostni glasbi, filmu, knjigi, in za katero ga knjižnica sedaj navdušuje tudi tako, da se povezuje z razliènimi društvi (IBBY, Bralno znaèko, Društvom pisateljev oziroma njegovo Sekcijo za mladinsko književnost, Bralnim društvom Slovenije…), z založniki in inštitucijami ter posamezniki, ki imajo v svojem programu razvijanje mladinske literature, mladinskih knjižnic in branja. Pionirska knjižnica ostaja spodbudno okolje za razvijanje znanja s podroèja mladinske književnosti in knjižnièarstva in vabljiv javni prostor za zasebno uživanje v domišljijskem in stvarem svetu, za druženje, strokovno razpravo in izmenjavo mnenj, kar prispeva k razvijanju kakovostne bralne kulture in informacijske pismenosti v našem okolju.

Asistentka dr. Silva Novljan, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, v pokoju, in svetovalka za splošne knjižnice, Center za razvoj knjižnic, Narodna in univerzitetna knjižnica, v pokoju 54 55 56 57

238

Posodobitev pouka v gimnazijski praksi. Knjižnièno informacijsko znanje. (2010). Jamnik, Tilka (1989), str. 45-54. Novljan, Silva. (2002), str. 7-24. Jamnik, Tilka, Tanja Pogaèar. (1995), str. 149-157.

VIRI: - Bohanec, Franèek. (1964). Estetska vzgoja III. Ljubljana: Zavod SRS za strokovno izobraževanje. - Bohanec, Franèek. (1958). Knjižne police za otroke. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije. - Bohanec, Franèek. (1998). Po petdesetih letih. V Pionirji smo tudi mi - knjižnièarji. Ljubljana: Knjižnica Otona Županèièa, enota Pionirska knjižnica, str. 12-14. - Filo, Breda. (1975). Biblioteène inštrukcije. Knjižnica 19 (1-4), str. 71-84. - Hasanica-Rabzelj, Zlatka. (1983). Igralnica v Knjižnici Jožeta Mazovca v Ljubljani. Obvestila republiške matiène službe, št. 2, str. 38-47. - Jamnik, Tilka (1989). Knjižnièna, knjižna in književna vzgoja v Pionirski knjižnici v Ljubljani Knjižnica 33 (3-4), str. 45-54. - Jamnik, Tilka, Tanja Pogaèar. (1995). Gradivo v sodobni mladinski knjižnici in knjižna vzgoja. Knjižnica 39 (3), str. 149-157. - Kamenik, Ignac, Martina Šircelj. (1980). Šolska knjižnica-medioteka v srednjem usmerjenem izobraževanju. Ljubljana: NUK. - Kernel, Irena. (1981). Strokovno izpopolnjevanje knjižniènih delavcev ljubljanskih splošnoizobraževalnih knjižnic v tujini po 2. svetovni vojni. Knjižnica 25 (1-4), str. 49-61. - Kernel, Irena. (1973). Razvoj splošnoizobraževalnega knjižnièarstva na ljubljanskem obmoèju. Knjižnica 17 (1-4), str. 40-49. - Kobe, Marjana. (1968). Delo z mladim bralcem. Knjižnica 12 (1-4), str. 23-28. - Kobe, Marjana. (1974). Delo z otrokom od predšolskega obdobja do desetega leta starosti. Knjižnica 18 (1-2), str. 29-39. - Kobe, Marjana. (1971). Nekaj metodiènih napotkov za delo skupinske (razredne) oblike dela z obiskovalci šolske knjižnice. Knjižnica 15 (3-4), str. 107-116. - Korže-Strajnar, Anèka. (1970). Poslovanje obèinskih matiènih knjižnic in sodobni normativi. Knjižnica 14 (1-4), str. 32-40. - Loèniškar-Fidler, Mateja. (1987). Poroèilo o opravljeni obdelavi zvoènih kaset (v glasbenem oddelku) knjižnice Bežigrad ter njenih podružnic. Obvestila republiške matiène službe, št. 1-2, str. 32-40 - Manifest javnih knjižnicah. (1972). Knjižnica 16 (1-4), str. 5-8. - Nacionalna strategija za razvoj pismenosti. Osnutek. (2005). Ljubljana: Andragoški center. http://pismenost.acs.si/ - Naprudnik, Zoran (1957). Svoboden pristop v ljudskih knjižnicah. Knjižnica 1 (1), str. 5-7. - Novljan, Silva. (1988). Artoteka. Knjižnica 22 (1-2), str. 1-22. - Novljan, Silva. (1985). Informacija je uèinkovita šele tedaj, ko je dostopna vsakomur. Knjižnica 29 (2-3), str. 162- 165. - Novljan, Silva. (2002). Informacijska pismenost. Knjižnica 46 (4), str. 7 -24. - /Novljan, Silva/: Kronologija pomembnejših dogodkov Pionirske knjižnice v Ljubljani (1989). Arhiv Pionirske knjižnice Novljan, Silva. (1981). Mladostnik in knjižnica. Knjižnica 25(1), str. 94-102. Novljan, Silva. (1988). Nabava v šolskih knjižnicah - med ideali in stvarnostjo. Vzgoja in izobraževanje (1), str. 41 . - Novljan, Silva. (1986). (Ne)moè mladinskih knjižnic. Knjiga (10-12), str. 477 – 481. - Novljan, Silva. (1986). Od Svetega pisma do Peklenske pomaranèe. Knjiga (6), str. 273-275. - Novljan, Silva. (1986). Pogoji dela in delo z mladimi v ljubljanskih splošnoizobraževalnih knjižnicah. Knjižnica 30 (1-2), str. 44-52. - /Novljan, Silva/. (1987). Razvojne možnosti enote PK. Arhiv Pionirske knjižnice. - Novljan, Silva. (1999). Splošnoizobraževalne knjižnice v mreži z matièni službo ali brez nje? Knjižnica 43 (1), 5-21. - Novljan, Silva, Tanja Tratnik Pogaèar (1987). Se bo Jugoslavija spet pridružila mednarodni zvezi? Delo, Književni listi 2.4.1987, str. 7. - Novljan, Silva. (1996). Sodobne dejavnosti šolske knjižnice s posebnim ozirom na njene bibliopedagoške naloge pri razvijanju izobraževalnega programa uèenja branja v osnovi šoli. Ljubljana: Filozofska fakulteta. - Novljan, Silva. (1984). Vkljuèevanje šolskih knjižnic v enoten knjižnièno-informacijski sistem. Vzgoja in izobraževanje 15 (5), str. 51-52. - Novljan, Silva. (1996). Vsebinska obdelava in ureditev knjižniènega gradiva za mlade uporabnike. Knjižnica 40 (3-4), str. 135-148.

239

Silva Novljan: BIBLIOPEDAGOŠKA VLOGA KNJIŽNICE ZA PROSTO IZBIRO INFORMACIJ

240

Osnutek standardov za šolske knjižnice. (1988). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev: Sekcija za šolske knjižnice. Pirjevec, Avgust. (1940). Knjižnice in knjižnièarsko delo. Celje: Družba Sv. Mohorja Plenièar, Boža. (1962). Informacijska služba v knjižnicah. Knjižnica 6 (3-4), str. 141. Pogaèar, Tanja, Breda Mahkota . (1983). Knjižnica na igrišèu. Knjižnica 27 (1-4), str. 92-96. Posodobitev pouka v gimnazijski praksi. Knjižnièno informacijsko znanje. (2010). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. http://www.zrss.si/projektiess/default.asp?pr=2&iz=b3. Predlog za izgradnjo ljudskih knjižnic. (1974). Knjižnica 18 (1-2), str. 3-10. Sepe, Miša (1960). Kako uredimo oddelek za otroke. Knjižnica 3 (1-4), str. 41-43. Sepe, Miša. (1998). Mojih sedem let v Pionirski knjižnici. V Pionirji smo tudi mi knjižnièarji. Ljubljana: Knjižnica Otona Županèièa, enota Pionirska knjižnica, str.19 – 21. Sepe, Miša. (1963). Vzgoja mladega bralca v knjižnici. Knjižnica 7 (3-4), str. 139-144. Smole, Zdenka (1957). Ali so mladinske knjižnice potrebne? Knjižnica 1 (1), str. 8-9. Smole, Zdenka. (1963). Delo z mladim bralcem v ljudski knjižnic. Knjižnica 7 (3-4), str. 133-138. Steinbuch, Majda., Alja Bratuša, Romana Fekonja, Silva Novljan. (2008): Knjižnièno informacijsko znanje. Gimnazija. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo; Predmetna komisija za spremljanje in posodabljanje uènega naèrta za knjižnièno dejavnost. Steinbuch, Majda, Alja Bratuša, Romana Fekonja, Silava Novljan. (2007): Knjižnièno informacijsko znanje. Osnovna šola. (Predlog). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo; Predmetna komisija za spremljanje in posodabljanje uènega naèrta za knjižnièno dejavnost. Šircelj, Martina. (1971). Osnutek standardov šolskih knjižnic. Knjižnica 15 (1-2), str. 49.-53. Šircelj, Martina. (1963). Pionirska knjižnica v Ljubljani in mladinsko knjižnièarstvo v Sloveniji. Knjižnica 7 (1-2), str. 29-33. Šircelj, Martina. (1964). Šolska knjižnica in sedemletni naèrt. Knjižnica 8 (1-2), str. 19. Šircelj, Martina, Marjana Kobe, Alenka Gerloviè. (1972). Ura pravljic. Ljubljana: Mladinska knjiga. Šlajpah, Mara. (1963). Šolske knjižnice v Sloveniji. Knjižnica 7 (1-2), str. 14-29. Tratnik-Pogaèar, Tanja (1981). Knjižnica - zbirališèe mladih: o posebnih oblikah dela z mladimi bralci v pionirskem oddelku Pionirske knjižnice v Ljubljani: Knjižnica 25 (1-4), str. 127-130. Vegri, Saša. (1981). Zapis nekaterih izkušenj. Knjižnica 25 (1-4), str. 131-134. Vzgojnoizobraževalno delo v šolski knjižnici. (1990): Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. /Zadravec, Vojko/: Kronološki pregled delovanja Pionirske knjižnice (b.l.). Arhiv Pionirske knjižnice. Žnidar, Andra (1961). Strokovna ureditev knjig v mladinskih knjižnicah. Knjižnica 5 (1-4), str. 74-83. Žnidar, Andra. (1972). Tematski katalog za bralce v pionirskih knjižnicah. Obvestila republiške matiène službe, št. 10, str. 13-14.

Alenka Šauperl

ODZIV UPORABNIKOV NA NOVO POSTAVITEV GRADIVA V PIONIRSKI

1. Uvod Na mladinskem oddelku Mestne knjižnice Ljubljana, Knjižnice Otona Županèièa so v letu 2010 gradivo na novo razvrstili na police. Pri tem se niso zgledovali po tradicionalnem naèinu postavitve leposlovnega gradiva za otroke in mladino na tri starostne skupine. Zamislili so si novo postavitev po veè kriterijih, ki ne temelji veè na starosti bralca, temveè na njegovi bralni usposobljenosti in zanimanjih. Ker je taka postavitev novost v slovenskem merilu in ker je Pionirska pogosto zgled drugim mladinskim in šolskim knjižnicam, so avtorji želeli ugotoviti uspešnost nove postavitve, zato so za sodelovanje zaprosili Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. S študenti smo opravili tri raziskave, da bi ugotovili, kako se uporabniki odzivajo na novo postavitev, ali gradivo najdejo in kako se v prostoru znajdejo. Prièujoèi prispevek je namenjen združeni predstavitvi izsledkov teh raziskav.

2. Klasièna postavitev gradiva

Ureditev knjižniènega gradiva za otroke in mladino v slovenskih knjižnicah temelji na naèrtu za ureditev mladinskih knjižnic, ki ga je na predlog Pionirske knjižnice v Ljubljani leta 1961 sprejela Sekcija za ljudsko knjižnièarstvo. Novost tedanjega èasa je bila postavitev gradiva v prosti pristop. Želeli pa so tudi upoštevati pedagoško-psihološke zahteve bralcev razliènih starosti (Žnidar, 1961). Naèrt je uvedel loèitev na pouène in leposlovne knjige. Pouène so bile nadalje razvršèene po poenostavljenem vrstilcu Univerzalne decimalne klasifikacije (UDK), leposlovne pa po starostnih stopnjah bralcev. Ob tem so že tedaj opozorili na tveganost delitve bralcev na posamezne starostne stopnje, saj lahko med otroci obstajajo veèje individualne razlike v bralni zrelosti.

241

Alenka Šauperl: ODZIV UPORABNIKOV NA NOVO POSTAVITEV GRADIVA V PIONIRSKI

Klasièna priporoèila za ureditev monografskih publikacij v knjižnicah za mladino do 15. leta starosti so naslednja: leposlovje v slovenskem jeziku, urejeno po treh starostnih stopnjah bralcev (v nadaljevanju sistem CPM): C – cicibani ali predbralno obdobje do približno 10. leta starosti P – pionirji ali obdobje od približno 10. do 14. leta starosti M – mladina ali obdobje od približno 14. in 15. leta starosti navzgor ljudsko slovstvo v slovenskem jeziku (L) leposlovje v tujih jezikih pouène knjige (skupaj slovenske in tujejeziène), urejene po sistemu Univerzalne decimalne klasifikacije (v nadaljevanju UDK) (Novljan, 1996) Ta priporoèila veljajo od leta 1961 in so sprejeta tudi v veljavnih standardih (Standardi za splošne knjižnice, 2005) in pravilnikih (Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižniène dejavnosti kot javne službe, 2003). Naša klasièna priporoèila pa niso brez pomanjkljivosti. Na to kažejo izsledki štirih raziskav (Leban, Grilc in Tomšiè, 2007; Loèniškar-Fidler et al., 2006; Kemperle, 2010;Novljan, 1996). Silva Novljan (1996) v raziskavi o ustreznosti ureditve gradiva v mladinskih knjižnicah ugotavlja, da 14 odstotkov od 49 splošnih in 66 šolskih v raziskavi sodelujoèih knjižnic priporoèila upošteva le delno in uveljavljeno standardno ureditev dopolnjuje z dodatnimi sku-pinami. Te knjižnice leposlovje urejajo po tematiki ali žanru ter posebej izpostavijo neka-tere zbirke (npr. Zlata knjiga). Posebej postavljajo tudi gradivo za obvezno branje, knjige z velikimi tiskanimi èrkami ter slikanice za najmlajše (Novljan 1996). Katja Kemperle (2010) je med predstavitvijo nove postavitve v Pionirski knjižnici 14. aprila 2010 izvedla anketo o postavitvi gradiva v knjižnicah, iz katerih so bili udeleženci. Odgovarjalo je 53 udeleženk in trije udeleženci, med katerimi je bila polovica starejša od 46 let. Šestdeset odstotkov jih je bilo iz splošnih in štirideset iz šolskih knjižnic. Dvainpetdeset udeleženk (93 odstotkov) v svojih knjižnicah loèeno postavlja vsaj eno skupino gradiva. Podrobnosti vidimo v preglednici 1. Preglednica 1: Vrste knjižniènega gradiva, ki jih knjižnice postavljajo posebej (Kemperle, 2010)

242

Vrsta gradiva

Število knjižnic

Odstotek (N=52)

Knjige za najmlajše (kartonke, knjige-igraèe, taktilke itd.)

Stripi

Knjige z velikimi tiskanimi èrkami

Novosti

Slikanice

Izbrani žanri

Bralne znaèke

Vrsta gradiva

Število knjižnic

Odstotek (N=52)

Zaèetno branje

Razlièni formati

Obvezno ètivo

Najbolj priljubljeno branje

Zbirke

Serije

Tematika

Enega od konkretnih primerov odmika od uveljavljene prakse najdemo v Osrednji knjižnici Kranj. Ta se je pred nekaj leti odloèila za opustitev oznak C, P in M. Skupine gradiva so preimenovali v: književna dela do 8 let, književna dela od 9 do 12 let ter književna dela nad 13 let. V okviru skupine za najmlajše bralce pa so uvedli še dodatne podskupine: Moja prva slikanica, Pravljice in zgodbe, Uganke, Pesmice, Igrice, Zbirka Èebelica in Zaèenjam brati (Leban, Grilc in Tomšiè, 2007). Drug primer prihaja iz Knjižnice Bežigrad, kjer gradiva sicer niso posebej postavili, so ga pa oznaèili s piktogrami, da so tako bralce opozorili na razliène žanre (Šesek, 2010). Iz opisanih raziskav in primerov je razvidno, da prihaja do sprememb. Skupina bibliotekarjev (Loèniškar-Fidler et al., 2006) je v svoji raziskavi ugotovila odstopanja od priporoèil za ureditev gradiva na mladinskih oddelkih splošnih knjižnic, ki so jih obravnavali. Na podlagi pregledanih naslovov monografskih publikacij za otroke in mladostnike so ugotovili, da knjižnice gradiva ne razporejajo po enotnem sistemu. Našli so primere leposlovnih in pouènih del, ki v vseh knjižnicah niso uvršèeni v isto starostno skupino. To bi po eni strani lahko pripisali razvoju pedagoškega dela z najmlajšimi bralci, po drugi pa narašèanju števila zanje izdanih naslovov knjižnega gradiva. Blažiæ (2010) meni, da dognanja s podroèja mladinske književnosti, didaktike in knjižnièarstva kažejo, da smo postavitev po starostnih stopnjah v zadnjih dveh desetletjih že presegli. Na to naj bi kazali tudi sodobni trendi crossover literature, t.j. veèžanrske literature oz. žanrske raznovrstnosti in multimedijske literature. Na težave z razvršèanjem v starostne stopnje opozarja tudi Saksida (1999). Opisuje pojav, da nekatere knjige, ki so bile napisane za odrasle, berejo mladi in obratno, da nekatere mladinske knjige berejo odrasli. Marija Kobal (2010) pa je v svoji raziskavi ugotovila, da si nekatere skupine uporabnikov izposojajo gradivo iz tiste skupine, ki »jim ni namenjena«.Predšolski otroci si gradivo izbirajo skoraj izkljuèno znotraj mladinskega oddelka. Osnovnošolci si gradiva še vedno pretežno izposojajo iz te skupine (28 odstotkov na oddelku za odrasle, drugo na mladinskem oddelku). Pri srednješolcih, ki jim je mladinski oddelek v skupini M tudi namenjen, pa si tu gradivo izposojajo v manjšem deležu (le 16 odstotkov, 84 odstotkov na oddelku za odrasle). Pri tem gre poudariti, da je bila raziskava narejena na osnovi evidence izposoje v sistemu COBISS in ne z anketo, kar ne dopušèa dvomov v rezultat.

243

Alenka Šauperl: ODZIV UPORABNIKOV NA NOVO POSTAVITEV GRADIVA V PIONIRSKI

Spremembo naèina postavitve pa najbrž zahteva tudi velikost knjižniène zbirke. Za narašèanje števila knjig v petdesetletnem obdobju od izida priporoèil do danes najbrž ne bi bilo potrebno prikazovati statistiènih podatkov. Vseeno pa smo jih poiskali in ugotovili, da je bilo leta 1961 izdanih 59 knjig za otroke in mladino, leta 2001 pa 271 (Statistièni letopis, 1964; Jamnik, 2009). Preglednica 2: Podatki o številu vseh izdanih knjig v obdobju od leta 1961 do 2001 (viri: Statistièni letopisi Republike Slovenije 1964 – 2002, dostopni na http://www.stat.si/publikacije/pub_letopis_prva.asp in Jamnik, 2009) Vse leposlovje (število naslovov) Leto

Vse izdane knjige (število naslovov)

Vse leposlovje (število naslovov)

Leposlovje za otroke in mladino

1961

799

115

1971

1378

327

1981

1889

363

1991

2459

422

115

2000

3917

704

129

2001

3598

271

Temu primerno narašèa tudi knjižnièna zbirka. Dodatno pa lahko predvidimo, da je odpisa med leposlovjem veè zaradi iztrošenosti kot zaradi zastarelosti. Statistièni podatki Pionirske knjižnice kažejo, da se je zbirka od leta 1958 do 1996 poveèala za kar štirikrat (Preglednica 3). Zadravec (2010) poroèa, da se je število naslovov leposlovnih del, predstavljenih v priporoèilnem seznamu, v desetletnem obdobju skoraj potrojilo (s 315 naslovov leta 1999 na 827 leta 2009). Te številke hkrati prikazujejo tudi obseg letne nabave leposlovnega gradiva v tej knjižnici (preglednica 4). Preglednica 3: Velikost knjižniène zbirke Pionirske knjižnice, enote MKL, v enotah knjižniènega gradiva za obdobje 1948 do 1996 (vir: osebna komunikacija z vodstvom Pionirske knjižnice)

Leto

244

število izvodov

1948

3.380

1958

20.381

1968

42.182

1978

50.977

1988

72.870

1996

82.082

Preglednica 4: Letni prirast gradiva za otroke in mladino v Pionirski knjižnici v obdobju (vir: osebna komunikacija z vodstvom Pionirske knjižnice) Leto

Skupno število naslovov

Pouèno gradivo

Leposlovno gradivo

1994

260

170

1995

351

107

244

1996

446

130

316

1997

454

142

312

1998

393

105

288

1999

412

315

2000

323

262

2001

334

271

2002

385

312

2003

443

384

2004

499

415

2005

626

112

514

2006

696

134

562

2007

759

145

614

2008

811

181

630

2009

1.044

217

827

Èe torej danes letno izide približno petkrat veè gradiva za otroke in mladino kot pred petdesetimi leti, tudi ob upoštevanju odpisa v tej tematski skupini to verjetno pomeni, da je treba danes pregledno razporediti vsaj tri- ali štirikrat veè gradiva. Pregledna razporeditev nekaj deset ali nekaj sto enot (èe govorimo le o letnem prirastu) in razporeditev nekaj sto ali nekaj tisoè enot knjižnega gradiva (èe govorimo o knjižnièni zbirki) pa najbrž zahtevata razlièen pristop. Pristop k razvrstitvi gradiva je nujno odvisen tudi od tega, kaj želi knjižnica predstaviti (npr. neko posebno zbirko) ali doseèi. Knjižnica Bežigrad je npr. najbližje izposojevalnemu pultu postavila slovensko književnost in s tem bralce posebej opozorila na to gradivo (Kobal, 2010). Tudi iz analize poenotenosti postavitve gradiva v enotah Mestne knjižnice Ljubljana je razvidno, da nekatere enote ne morejo prezreti specifike svoje zbirke in ne morejo v celoti spremeniti postavitve v prid standardizaciji celotne mestne knjižnice (Dolar, 2011; Levièar, 2011). Èe bi to specifiko prezrle, bi se namreè gradivo, ki je pregledno postavljeno, izgubilo v drugih, navadno veèjih tematskih skupinah.

245

Alenka Šauperl: ODZIV UPORABNIKOV NA NOVO POSTAVITEV GRADIVA V PIONIRSKI

3. Nova postavitev gradiva v Pionirski Namen snovalcev nove postavitve je bil približati gradivo po bralnih perspektivah, torej glede na: bralno usposobljenost oz. bralno stopnjo (samostojni bralec, nesamostoji bralec) literarne zvrsti (proza, poezija, dramatika) bralno namembnost (zaèetno branje, oklevajoèi bralec, družinsko branje) bralno perspektivo (resniènostna, fantazijska pripoved) stopnjo zahtevnosti branja (npr. žanrska pripoved, problemska pripoved) bralne interese in potrebe Znotraj posameznih skupin posebni znaki opredeljujejo: žanrsko raznolikost in literarne tematike (npr. detektivka, kriminalka, srhljivka, šolska pripoved ...) namembnost (npr. velike èrke, slikopis, zaèetno branje, uganke...) (Knjiga te èaka. Poišèi jo!, 2010). Ker je taka postavitev novost, nas je zanimalo, ali je res uporabnikom prijazna. Dve raziskavi smo izvedli v obliki ankete in z njo preverili, kako se uporabniki znajdejo v dveh knjižnicah z razlièno postavitvijo, Pionirski knjižnici in na mladinskem oddelku Knjižnice Bežigrad. V tretji raziskavi smo z nestrukturiranimi intervjuji preverjali zadovoljstvo obiskovalcev Pionirske knjižnice. Vse raziskave so bile izvedene v okviru seminarskih in diplomskih del, zato so bile èasovno omejene. Prav ta èasovna omejitev je tudi narekovala izbiro skupine anketirancev. Študenti bibliotekarstva niso obièajni uporabniki Pionirske knjižnice. Ker dejansko niso uporabniki te knjižnice in tudi mladinskega oddelka v Knjižnici Bežigrad v veliki veèini ne poznajo, so bili primerni za pilotno študijo. V prihodnjem študijskem letu nameravamo namreè tu preizkušeno raziskovalno metodo izvesti še med uèenci in dijaki, ki obe knjižnici obiskujejo v okviru bibliopedagoških ur, in tako zajeti pravo obèinstvo te knjižnice.

4. Primerjava nove in klasiène postavitve Vprašalnik so sestavili sodelavci Pionirske knjižnice in je bil prilagojen posebnim znaèilnostim nove postavitve. Anketirali smo študente drugega letnika študijskega programa Bibliotekarstvo in informatika v študijskem letu 2010/11. Anketo pa so izpolnjevali v Pionirski knjižnici in na mladinskem oddelku Knjižnice Bežigrad. Študentje so reševali po štiri razlièice vprašalnika, da jih ne bi preveè hkrati posegalo po isti knjigi, ki je bila odgovor na vprašanje (ena razlièica je v prilogi 1). Morali so poiskati štiri toèno doloèene knjige in štiri

246

primere knjig, ki opisujejo neko tematiko. Èe so knjigo poznali, so jo našli sami, èe je niso poznali, so si pomagali s katalogom ali za pomoè prosili knjižnièarja. Odgovarjali pa so tudi na nekaj drugih vprašanj v zvezi s postavitvijo in obèutjem prostora v knjižnici.

4.1 Anketa med študenti 4.1.1 Iskanje doloèene knjige V prvem vprašanju so anketiranci iskali doloèeno knjigo, npr. Levstikovega Martina Krpana (Preglednica 5). Prièakovali smo, da bo veèina knjigo poznala in jo iskala po signalizaciji v knjižnici. Imeli pa so tudi možnost uporabiti knjižnièni katalog ali vprašati knjižnièarja. Èeprav so bili vsi prviè v Pionirski knjižnici, so veèinoma znali poiskati pravo polico ter knjigo na njej, in sicer le s pomoèjo oznak na knjigah in policah. Izjema je bila knjiga Slovenske pravljice. Kar pet od sedmih študentov, ki so odgovarjali na to razlièico vprašalnika, sicer te knjige ni poznalo, a so jo vseeno brez težav našli sami. Iz naslova so sklepali, da morajo iskati pod skupino »Zbirke pravljic«. Le en anketiranec si je pomagal s katalogom. Preglednica 5: Uspešnost iskanja doloèene knjige po številu študentov, ki je iskalo skupino štirih knjig (skupno število študentov je bilo 27), anketa v Pionirski knjižnici S

Naslov

Knjige ne poznajo

Našli sami

Tajno društvo PGC

Martin Krpan

Harry Potter

Slovenske pravljice

Niso našli

Ni odgovora

Ptièki brez gnezda

Ljudske pravljice

Moj oèka / Prap

Artemis Fowl / Colfer

Zverinice iz Rezije

Prihaja Nodi / Blyton

Medvedek Pu

Butalci

Šola ljubezni / Belbin

Svetovne pravljice

V kraljestvu smrti / Applegate

Ostržek

Uporabili knjižnièarjevo katalog pomoèjo

247

Alenka Šauperl: ODZIV UPORABNIKOV NA NOVO POSTAVITEV GRADIVA V PIONIRSKI

Pri tem vprašanju je bilo treba knjigo pravilno umestiti v resniènost ali fantastiko in druge postavitvene skupine. To so študenti veèinoma naredili brez težav. Nekaj primerov: Knjigo z naslovom Šola ljubezni dobro poznajo, umestili so jo pod resniènost in iskali brez pomoèi knjižnièarja. Katalog je uporabil le eden od sedmih anketirancev. Svetovnih pravljic ne poznajo ravno najbolje, glede na naslov so knjigo uvrstili med zbirke pravljic. Našli so jih veèinoma sami. Le eden je uporabil katalog, nihèe pa knjižnièarjeve pomoèi. Knjiga V kraljestvu smrti je bila izposojena, zato je niso mogli najti na policah. So jo pa umestili med fantastiko, saj so videli druge knjige iste avtorice na polici. Ostržka veèinoma dobro poznajo, uvrstili so ga pod zgodbice in knjigo brez težav našli sami. Le eden je uporabil katalog. Sodelovalo je 28 študentov. V mladinskem oddelku Knjižnice Bežigrad je sodelovalo 24 študentov iz istega letnika. Težave so bile z dvema knjigama, ker ene ni bilo na polici (Ljudske pravljice), pri drugi pa smo jih zavedli z napaèno navedbo avtorja (Ptièki brez gnezda). Sicer je iz rezultatov v Preglednici 6 razvidno, da so knjige lažje našli, èe so jih poznali. Preglednica 6: Uspešnost iskanja doloèene knjige po številu študentov, ki je iskalo skupino štirih knjig (skupno število študentov je bilo 27), anketa v Knjižnici Bežigrad S

Naslov

Knjige ne poznajo

Našli sami

Tajno društvo PGC

Martin Krpan

Harry Potter

Slovenske pravljice

Niso našli

Ni odgovora

Ptièki brez gnezda

Ljudske pravljice

Moj oèka / Prap

Artemis Fowl / Colfer

Šola ljubezni / Belbin

Svetovne pravljice

V kraljestvu smrti / Applegate

Ostržek

Uporabili knjižnièarjevo katalog pomoèjo

Številke so prenizke, da bi lahko izvedli zanesljivo statistièno analizo. Dajejo pa nam slutiti, da za Pionirsko knjižnico ukrojeni vprašalnik v tej ni zagotovil boljšega uspeha. Èe iz analize izloèimo dve knjigi, ki za Bežigradom nista dopušèali odgovarjanja (Ptièki brez gnezda in Ljudske pravljice), vidimo, da je v Pionirski knjižnici knjigo našlo samo 65 odstotkov anketiranih, za Bežigradom 64 odstotkov. Katalog je za iskanje uporabilo 15 odstotkov anketiranih v Pionirski knjižnici in 29 odstotkov za Bežigradom. Knjižnièarjeva pomoè nikjer ni prišla do izraza. Brez odgovora pa je bilo 9 odstotkov primerov v Pionirski knjižnici

248

in 7 odstotkov v Knjižnici Bežigrad (Preglednica 7). Preglednica 7: Primerjava podatkov med dvema lokacijama izvedbe ankete v številkah in odstotkih S

Knjižnica

Knjige ne poznajo

Našli sami

Pionirska število odgovorov (N = 122)

Pionirska odstotkov

Bežigrad število odgovorov 76

Bežigrad odstotkov

Niso našli

Ni odgovora

Uporabili knjižnièarjevo katalog pomoèjo

Priloga 1: Primer anketnega vprašalnika VPRAŠALNIK Poišèi naštete knjige(Najprej zberi tiste, za katere ne potrebuješ pomoèi! Ko ne gre veè, si pomagaj s katalogom, ko tudi to odpove, poprosi knjižnièarja, obkroži ali poznaš/ne poznaš knjigo in potem obkroži, na kakšen naèin si našel ali našla knjigo: 1.

Tajno društvo PGC / Anton Ingoliè: poznam/ ne poznam a) brez pomoèi, b) s pomoèjo kataloga, 2. Slovenske pravljice:poznam/ ne poznam a) brez pomoèi, b) s pomoèjo kataloga,

3. 4.

Martin Krpan / Levstik:poznam/ne poznam a) brez pomoèi, b) s pomoèjo kataloga,

c) s pomoèjo knjižnièarja

b) s pomoèjo kataloga,

c) s pomoèjo knjižnièarja

Pesem o ljubezni (naslov)__________________________________________ a) brez pomoèi,

c) s pomoèjo knjižnièarja

Harry Potter / Rowling:poznam/ne poznam a) brez pomoèi,

c) s pomoèjo knjižnièarja

b) s pomoèjo kataloga,

c) s pomoèjo knjižnièarja

Roman iz slovenske zgodovine (naslov) _________________________________________ a) brez pomoèi,

b) s pomoèjo kataloga,

c) s pomoèjo knjižnièarja

249

Alenka Šauperl: ODZIV UPORABNIKOV NA NOVO POSTAVITEV GRADIVA V PIONIRSKI

Ilustrirano knjigo, ki bi jo bral ali brala svojemu otroku (naslov)_________ ________________________________ a) brez pomoèi,

b) s pomoèjo kataloga,

c) s pomoèjo knjižnièarja

Knjigo, kjer je osrednji motiv resnejši zaplet odrašèanja (naslov)_________ ________________________________ a) brez pomoèi, b) s pomoèjo kataloga,

c) s pomoèjo knjižnièarja

S kakšnimi težavami si se sooèil ali sooèila pri iskanju teh knjig?

Kaj ti je bilo pri postavitvi gradiva všeè?

Kaj želiš najprej videti ali vedeti, ko prideš v knjižnico, da lahko prièneš z iskanjem gradiva?

Kaj misliš o postavitvi gradiva v knjižnici? 1 . Postavitev mi predstavi raznolikost gradiva 2. Knjižna mi z vsebino in ureditvijo govori tudi o svetu in meni v njem 3. Knjižnica mi z vsebino in ureditvi govori o

Kaj meniš o razumljivosti sistema iskanja gradiva v Knjižnici Otona Županèièa? 1. Sistem za iskanje gradiva ni razumljiv 2. Sistem za iskanje gradiva je dovolj razumljiv 3. V sistemu za iskanje gradiva pogrešam

Kaj misliš o novi postavitvi leposlovja za mladino:

Sestavljanje puzzla(drugi list)

Priloga 2: Vprašanja in odgovori v drugem sklopu vprašanj v Pionirski knjižnici Pesem o ljubezni: Jaz sem blazno vate, Zaljubljen, Ljubezenska matematika, Moja pesem Roman iz slovenske zgodovine: Pod svobodnim soncem, Beli dvor, Mavrièni lok življenja Ilustrirana knjiga, ki bi jo brali svojemu otroku: Peter Klepec, Ti si moj ljubi medvedek, Roli in Tufko, Kako sta Bibi in Gusti pregnala žalost, Kekec in Bedanec, Živalska abeceda, Fant z rdeèo kapico Knjiga, kjer je osrednji motiv resnejši zaplet odrašèanja: Klub resnih punc, Žal mi je, Ko zorijo jagode, Luna, Ajša Najša, Spolna zloraba: z odkrito besedo do varnosti, Žal mi je Pesem o mami: Mama je ena sama, Kam je mama šla?, Ne joèi mati, Materi padlega partizana, Super mama (Majhnice in majnice), Ko otrok spi, mama ne nori Roman o neki osebnosti: Zgodbe o Prešernu, Dnevnik Ane Frank, Mali princ

250

Ilustrirana knjiga, ki bi jo otrok, ki se uèi brati, že lahko sam bral: Živalske uspavanke, Žabica Polonca ima govorni nastop, Bobrèkovi novi prijatelji, Jani Nani, torta za rojstni dan, Ti si moj ljubi medvedek, Živalska abeceda Knjiga, kjer je osrednji motiv bolezen: Droge, Bolan!, Ne puli si las, Boj proti bolezni, Epidemije Katerakoli poezija Toneta Pavèka: Besede za sladkosnede, Maèek na dopustu, Ana in Buèko, Deèek gre za soncem, Majnice- fulaste pesmi Roman, ki vkljuèuje zgodbe o rasizmu: Deèek v èrtasti pižami, dekle v zelenem, Bela kava in posipanec Ilustrirana knjiga z velikimi tiskanimi èrkami: Mali Sreèko, Velika knjiga o objemih, Babica v cirkusu, V gozdu imam prijatelje, Rad te imam babica Knjiga, kjer je osrednji motiv šolanje: Poklici, Šola za starše, Èarovniki, Dolgonogi oèka Katerakoli ljudska pesem: Pesem o soncu, Kaj sem prislužil, Popotnica, Dekle je po vodo šlo, Ringa-ringa raja, Desetnica, Kralj Matjaž, Roman o prijateljih: Skoraj vsi so tu napisali naslov 5 prijateljev, Novohlaèniki, Zvesti prijatelji Ilustrirana knjiga, ki bi jo brali svojemu otroku: Muca copatarica, Palaèinkova torta, Pedenjped, Beli kosmatin, Vprašanja srca Katerakoli lutkovna ali odrska igrica: Mojca Pokraculja, Ostržkove morske pustolovšèine, Kekec, Lov na sanje, Od kozlièka do jolièka

Priloga 3: Seznam naslovov, ki so jih anketiranci povezovali z oznakami žanrov pri anketi v Pionirski knjižnici 1. puzzle: 123456789-

Cicido, ciciban, dober dan Grimm: Grimmove pravljice: prva knjiga zbranih pravljic Ingoliè: Gimnazijka Mlakar: Kako sta Bibi in Gusti sipala sreèo Muc Mrnjav Puntar: Tri igre Rowling: Harry Potter Schmidt: Slovenske pravljice (in ena nemška) v stripu Vegri: Naroèje kamenèkov

2. puzzle 123456789-

Goscinny: Asterix in Briti Hill: Pikijeva škatla za igraèe Janson: Zima v Mumindolu Jesih: Štiri igre za otroke Makaroviè: Sapramiška Tolkien: Gospodar prstanov Vidmar: Princeska z napako Zajc: Ta roža je zate Zlata pušèica

123456789-

Balducci: Že znam zavezati Goscinny: Asterix Jesih: Štiri igre za otroke Makaroviè: Kam pa kam Kosovirja Milèinski: Ptièki brez gnezda Peroci: Muca copatarica Tisoè in ena noè Tolkien: Hobit ali Tja in spet nazaj Županèiè: Mehurèki

3. puzzle

251

Alenka Šauperl: ODZIV UPORABNIKOV NA NOVO POSTAVITEV GRADIVA V PIONIRSKI

4. puzzle 123456789-

Fritz: Vrane Kozjek: Muri šteje Levstik: Kdo je napravil Vidu srajèku Manèek: Hribci. Zgodbe iz pradavnine Milièinski: Zvezdica zaspanka Milne: Medved Pu Petiška: Stare grške bajke Vandot: Kekec nad samotnim breznom Zorman: V sedemnajstem

123456789-

Bevk: Peter Klepec Èernej: Metuljèki Gaarder: Lepotica s pomaranèami Praznièni koledar Preussler: Razbojnik Rogovilež Saint-Exupery: Mali princ Thompson: Odeje Ukrajinske pravljice Živalski mladièki

5. puzzle

Priloga 4: Mnenja in kritike študentov iz ankete v Pionirski knjižnici -

252

Gradivo je zelo razumljivo razporejeno in lahko najdljivo. Postavitev mi je všeè Zelo lepa knjižnica, ki ima veliko gradiva. Gradivo je lepo razporejeno in pregledno oznaèeno. Zelo dobra in pregledna postavitev. Oznake so malo dvomljive, še posebej resniènost. Postavitev mi je všeè, vendar bi lahko bila bolj jasna loèitev med avtorji (èrke bi bile lahko veèje). Menim, da je nova postavitev primerna za mladino, saj je logièna in se mladi lahko znajdejo v njej. Resniènost bi bila lahko bolj razdeljena. Zelo mi je všeè. Premalo raèunalnikov za iskanje gradiva. Slike, ki opisujejo posamezno postavitev gradiva, niso ravno najbolj natanène in izvirne. Gradivo je razvršèeno pregledno, med policami je dovolj prostora. Gradivo se hitro najde velike tiskane èrke. Ni mi jasna oznaka resniènosti. Mi je zelo všeè. Všeè mi je višina polic in ideja o slikovnem oznaèevanju žanra. Lepo pospravljene police. Všeè so mi škatle s slikanicami. Premajhne oznaèevalne tabele, majhna zmešnjava pri postavitvi gradiva. Mogoèe bi morala zopet sodelovati ga. Martina Šircelj glede postavitve gradiva.

4.1.2 Iskanje knjige na doloèeno tematiko V drugem sklopu vprašanj je bilo treba poiskati knjigo na doloèeno tematiko ali doloèene zvrsti, npr. dober roman iz slovenske zgodovine ali knjigo, v kateri je osrednji motiv bolezen (Vprašanja z odgovori iz Pionirske knjižnice so v Prilogi 2). V Pionirski so knjige veèinoma iskali brez pomoèi , pet s pomoèjo kataloga in eden je vprašal knjižnièarja za nasvet. Nekdo pa se je odgovoru izognil èeš, da nikoli ne misli imeti otrok. Tudi za Bežigradom so v veliki veèini brez pomoèi in kataloga našli ustrezno knjigo. S katalogom so si pomagali pri iskanju 22 knjig. V 23 primerih ni bilo odgovora. Ker je 24 anketirancev iskalo po štiri naslove, je bilo skupno število 96 naslovov. To pomeni, da je bilo brez težav najdenih tri èetrtine naslovov (73 ali 76 odstotkov). V Pionirski knjižnici to velja za 80 odstotkov naslovov. Iz rezultatov je razvidno, da je iskanje po tematskih skupinah brez posveta s katalogom ali knjižnièarjem kar uspešno tudi za obiskovalce, ki so v knjižnici prviè.

4.1.3 Všeènost nove postavitve Študente smo vprašali o tem, kako jim je všeè postavitev v Pionirski knjižnici. Šestnajst od dvaindvajsetih je izrazilo zadovoljstvo s postavitvijo po zvrsteh (Preglednica 8). Ustrezajo jim oznake s piktogrami na hrbtih knjig. Ustreza jim tudi to, da je med policami dovolj prostora in da so napisi veliki in jasni. Preglednica 8: Všeènost postavitve v Pionirski knjižnici

Prednosti nove postavitve

Število študentov

Dobra razporeditev po zvrsteh

Slikovne oznake

Urejenost prostora in urejene police

Veliki in pregledni napisi žanra

4.1.4 Prièakovanja Zanimalo nas je tudi, kaj je tisto, kar želijo študenti najprej vedeti ali videti, ko pridejo v knjižnico, da bi lahko takoj zaèeli z iskanjem gradiva. Najpogosteje si želijo urejeno in logièno razporeditev ali razvrstitev po zvrsteh (Preglednica 9).

253

Alenka Šauperl: ODZIV UPORABNIKOV NA NOVO POSTAVITEV GRADIVA V PIONIRSKI

Preglednica 9: Število študentov in kaj želijo ob vstopu v knjižnico najprej vedeti, da bi lahko zaèeli iskati gradivo Želje

Število študentov Pionirska

Število študentov Bežigrad

Razporeditev knjig po zvrsteh

Raèunalnik s katalogom

Urejena in logièna razporeditev gradiva

Oznake za vrsta gradiva

Veliki in jasni napisi

Razdelitev knjig po zahtevnosti oz. starosti

Urejenost po zvrsteh in abecedi

Razlaga slikovnih oznak

4.1.5 Razumljivost postavitvenega sistema za iskanje Skoraj vsem študentom je novi postavitveni naèin dovolj razumljiv. Eden sistema ni povsem razumel. Dva pa sta pogrešala razdelitev gradiva znotraj zvrsti in razdelitev na slovenske in tuje avtorje. Tudi klasièni postavitveni naèin je dovolj razumljiv veliki veèini anketiranih. Dva sta ga ocenila kot slabše razumljivega, dva pa sta predlagala jasnejše oznaèevanje gradiva.

4.1.6 Piktogrami Poseben sklop vprašanj je od anketiranca zahteval, da piktograme, ki oznaèujejo žanr, povežejo z naslovi knjig (Seznam je v Prilogi 3). Tu je bilo veè težav, saj študenti niso poznali naštetih knjig. Tako kot pri vseh vprašanjih so si tudi tu smeli pomagati s katalogom. Študentje so imeli najveè težav pri razlikovanju kategorij igroknjige, slikanice in zgodbice. Najmanj težav pa so imeli pri poeziji, saj so se zmotili le pri petih naslovih. Iz rezultatov v Preglednici 10 lahko vidimo, da je bilo kljub možnosti posvetovanja veè težav z umestitvijo knjige v doloèen žanr.

Tu sta imela pomemben vpliv na uspešnost razvršèanja seznanjenost z naslovom, ki ga je bilo treba razvrstiti, in prepoznavanje pomena piktograma. Lahko sklepamo, da bodo imeli težave z izbiro ustreznega žanra z razbiranjem piktograma tudi obièajni obiskovalci Pionirske knjižnice. To pa je lahko velika ovira pri iskanju gradiva na policah.

254

Alenka Šauperl: ODZIV UPORABNIKOV NA NOVO POSTAVITEV GRADIVA V PIONIRSKI

Preglednica 10: Število napak pri razvršèanju doloèenih knjig med zvrsti, ki so tudi postavitvene skupine v Pionirski knjižnici 5 napak

7 napak

9 napak

10 napak

IGROKNJIGE

SLIKANICE

ZGODBICE

ZBIRKE PRAVLJIC

STRIPI

FANTASTIKA

X X

RESNIÈNOST DRAMATIKA POEZIJA

12 napak

X X

Ta del ankete smo izvedli le v Pionirski knjižnici. Rezultate za Knjižnico Bežigrad poznamo iz raziskave Tjaše Šesek (2010). Njena raziskava je pokazala, da so bolj razumljivi enostavnejši piktogrami, kar pomeni, da morajo imeti slièice zelo malo podrobnosti. Tako spoznanje ne more biti preseneèenje, saj so piktogramska sporoèila tudi v splošni javnosti zelo enostavna (npr. znaki za mokra tla ali prometni znaki).

4.1.7 Sklepno mnenje

Študenti so v zakljuèku izrazili veliko pohval glede Pionirske knjižnice. Prijeten in primerno napolnjen prostor z jasnimi oznakami je, kot kaže, kljuè do uspeha oz. ugodnega obèutka obiskovalca. Mnenja so zbrana v Prilogi 4. Tudi postavitev v mladinskem oddelku Knjižnice Bežigrad so ocenili kot pregledno. Pogostejša pripomba se je nanašala na oznaèevanje polic in gradiva ter redosleda èrk na policah. Kaže torej, da je kljuèno dobro oznaèevanje prostora, polic in gradiva. Rezultati kažejo, da so študenti brez veèjih težav našli gradivo v obeh knjižnicah. Anketiranih ni bilo toliko, da bi lahko naredili statistièno analizo. Tako analizo naèrtujemo v študijskem letu 2011/12. Malo pa je verjetno, da bi bili rezultati bistveno drugaèni. Na to namreè namigujejo tudi rezultati intervjuja, ki ga je opravila Polona Palèiè (2011).

255

Alenka Šauperl: ODZIV UPORABNIKOV NA NOVO POSTAVITEV GRADIVA V PIONIRSKI

4.2 Intervjuji uporabnikov

Polona Palèiè (2011) je intervjuvala obiskovalce Pionirske knjižnice ob treh priložnostih. Na prvi dan je intervjuvala le starše majhnih otrok in ugotovila, da uporabljajo le korita s slikanicami, kjer izbiro veèinoma prepustijo otrokom. Tam se odlièno znajdejo in zadovoljijo vse svoje bralske potrebe. Le redko se kdo odloèi in išèe toèno doloèeno gradivo kot npr. knjige o Franèku. Drugega dne je intervjuvala otroke in mladino, ki že sami išèejo gradivo in so èlani Pionirske knjižnice. Ob tretji priložnosti pa je intervjuvala tri deklice, ki so bile v Pionirski knjižnici prviè, sicer pa obiskujejo knjižnico v drugem kraju s klasièno postavitvijo gradiva. Rezultati analize drugih dveh skupin intervjujev so bolj obširno prikazani v nadaljevanju. Celotna struktura intervjuvanih samostojnih bralcev je razvidna iz Preglednice 11. Preglednica 11: Število in struktura samostojnih bralcev, intervjuvanih v Pionirski knjižnici (Palèiè, 2011) SAMOSTOJNI BRALCI

SPOL

UPORABNIKI

NEUPORABNIKI

STAROSTNA STOPNJA

Uèenci II. triade OŠ

Uèenci III. triade OŠ

Srednješolci

Odrasli

Uèenke II. In III. triade

STAROST

9 - 11

12 - 14

15 - 18

>18

9 - 13

dekleta

fantje

SKUPNO ŠTEVILO

Ugotovljeno je bilo, da približno enako število uporabnikov išèe neznano (13 uporabnikov ali 57 odstotkov) in znano gradivo (10 uporabnikov ali 43 odstotkov). Veèina uporabnikov išèe znano gradivo po knjižniènem katalogu ali se spomni, kje so knjige našli pri obiskih v preteklosti. V COBISS-u pogledajo le, ali je gradivo na razpolago,oziroma v primeru, da ne poznajo avtorja. Le štirje od vprašanih (17 odstotkov) so vedeli, da lahko v katalogu razberejo tudi podatke o izvodu (signatura – lokacija), ugotovijo, kje se knjiga nahaja, in to informacijo tudi uporabljajo. To sta bili dve odrasli osebi, ena srednješolka in en uèenec 4. razreda od skupno 26 intervjuvancev. Druga ugotovitev je, da se uporabniki predvsem ozirajo po usmerjevalnih napisih. Vsi vprašani so odgovorili, da jim napisi pomagajo pri iskanju in jim dajo spodbudo za branje. Skoraj polovici vprašanih (49 odstotkov) slièice pomagajo pri iskanju gradiva. Skoraj tretjina (31 odstotkov) pa slièic ni opazila.Le eden med njimi je odgovoril, da mu slièice ne pomagajo, ker mu je vseeno, »kakšno zvrst bere«.Uporabnike, ki piktogramov niso opazili,

256

je raziskovalka nanje posebej opozorila in jih vprašala po smislu teh slièic. Vsi so zatrdili, da znak najverjetneje predstavlja tematiko leposlovne knjige. Med najbolj tipiènimi (ljubezenska pripoved, kriminalka, grozljivka, pustolovka, humor, živalska pripoved, detektivska pripoved) so tudi prepoznali znaèilnosti vsebine. Ker je za orientacijo v Pionirski knjižnici zelo pomembno razlikovanje med resniènostjo in fantastiko, je raziskovalka intervjuvance prosila, da umestijo posamezne knjige, npr. Harryja Potterja, Sreèo na vrvici in podobne. Ta preizkus je pravilno opravilo 87 odstotkov intervjuvanih uporabnikov Pionirske knjižnice. Podrobnosti so v Preglednici 12. Pri tem se je izkazalo, da se srednješolci in uèenci tretje triade osnovne šole v knjižnici znajdejo najbolje, nekoliko manj spretni so odrasli, najmanj pa uèenci druge triade.

Preglednica 12: Kriteriji za uspeh pri orientaciji po številu intervjuvancev

KRITERIJ ZNAJDENJA

OPISNIKI

Število uporabnikov

SE ZNAJDE ZELO DOBRO

Loèi med fantastiko in resniènostjo Ve, da so znotraj postavitvenih skupin knjige urejene po abecedi priimkov avtorjev Pozna piktograme

SE ZNAJDE DOBRO

Loèi med fantastiko in resniènostjo Ve, da so znotraj postavitvenih skupin knjige urejene po abecedi priimkov avtorjev

Ne loèi med fantastiko in resniènostjo

SE NE ZNAJDE

Na vprašanje, ali so poznali prejšnjo ureditev Pionirske, so pritrdilno odgovorili le trije. Eden od njih je razliko zaznal, a ga nova postavitev ne moti. Tudi znajdenje neuporabnic, torej treh deklet, ki so bile na dan intervjuja prviè v Pionirski knjižnici in katerih obisk je bil namenjen prav temu preizkusu, je bilo ovrednoteno po enakih kriterijih kot znajdenje uporabnikov. Vse tri deklice so opazile napise. Piktograme sta opazili dve. Vse tri so imele na zaèetku težave z razlikovanjem resniènosti in fantastike. Ko pa so spoznale razliko, težav ni bilo veè. Reševale so podoben vprašalnik kot študenti. Vse knjige so pravilno umestile. Da v COBISS-u iz signature lahko razberemo tudi lokacijo knjige, je vedela le ena, najmlajša med temi intervjuvankami, zelo dobra bralka, ki pozna in bere tudi starostno zahtevnejše knjige. Z odgovori in z rešitvijo vseh nalog iz vprašalnika so deklice dokazale, da se ob prvem obisku v Pionirski knjižnici dobro znajdejo.

257

Alenka Šauperl: ODZIV UPORABNIKOV NA NOVO POSTAVITEV GRADIVA V PIONIRSKI

5. Zakljuèek

Vse opisane raziskave so bile opravljene v študijskem letu 2010/11, torej v razmeroma kratkem èasu. Èeprav so bili v anketo vkljuèeni študenti bibliotekarstva, od katerih se prièakuje, da znajo za iskanje gradiva uporabiti katalog, se je izkazalo, da so gradivo v glavnem našli brez pomoèi kataloga ali knjižnièarja. Študenti morda niso primerna ciljna skupina, a ker so bili v glavnem vsi prviè v Pionirski knjižnici, je rezultat ilustrativen. Prave obiskovalce je intervjuvala Polona Palèiè (2011) in prav tako ugotovila, da se dobro znajdejo v knjižnici, èetudi še niso opazili piktogramov ali so jo obiskali prviè. Pokazalo se je, da se obiskovalci dobro znajdejo tudi v klasièni postavitvi Knjižnice Bežigrad. Dejansko je ta klasièna postavitev že dopolnjena s piktogrami za žanre. Sklepali bi torej lahko, da je ustrezna vsaka postavitev, èe so oznake dovolj jasne in enostavne, da jih lahko obiskovalci takoj dojamejo in uporabijo. To ugotovitev zlasti podpirajo odgovori na vprašanje o tem, kaj si anketiranci najprej želijo vedeti, ko vstopijo v knjižnico. Najveè odgovorov je namreè bilo na temo oznak (oznake polic 2, oznake gradiva 2, razpored gradiva in oddelkov 14 od 24 vprašanih). Ker smo se zavedali, da je vprašalnik nekoliko pristranski, smo prosili knjižnièarje v Pionirski knjižnici in na mladinskem oddelku Knjižnice Bežigrad, naj dva tedna beležijo vprašanja glede gradiva, ki jim jih zastavijo obiskovalci. Vsa vprašanja so se nanašala na lokacijo knjige, za katero je bil znan avtor, naslov ali oboje. To je skladno z ugotovitvijo Pogorelca (2004), da je kar tretjina od 100 anketiranih uporabnikov leta 2002 iskala po avtorju, èetrtina po tematiki in petina po žanru. To je lahko tudi zato, ker se uporabniki zavedajo, da je gradivo v knjižnici postavljeno po znaènici, kar je pri leposlovju najpogosteje avtorjevo ime, iztoènici naslova in vrstilcu UDK, ki izraža književnost in žanr. Izkorišèajo torej samo to, kar jim je na voljo. Vprašanje pa je, ali smo knjižnièarji zadovoljni s tem, da je gradivo bralcem predstavljeno v ogromnih skupinah nekaj sto knjig istega žanra po abecednem redu avtorjevega priimka ali v skupinah celotnega avtorjevega opusa s posebno oznako žanra konkretnega dela (npr. s piktogramom). V knjižnicah za mladino je gradivo navadno postavljeno po starostni stopnji in avtorjevem priimku, pogosto brez namiga o žanru posameznega dela. Vprašanje je, ali je slednje glede na Pogorelèev rezultat iz leta 2002 res primerno. Njegov rezultat se sicer res nanaša le na odrasle bralce. Toda tudi mladi bralci so se primorani prilagoditi iskalnim možnostim, ki jim jih ponudimo. Èe nimamo niti vsebinskega opisa v knjižniènih katalogih niti postavitvenih oznak, potem naša knjižnica spominja na pusto in neprijazno skladišèe, ki ne samo da ne daje nobenega razloga za obisk, temveè mladega bralca celo odganja. Le kdo bo izgubljal èas s premetavanjem obrabljenih knjig, èe je ogledovanje filmov, brskanje po internetu in igranje s telefonèkom tako moderno in atraktivno? Ob rob analizam ustreznosti postavitve v Pionirski knjižnici pa je treba dodati še serijo raziskav o uèinku priporoèilnih seznamov na izposojo (Andrejèiè, 2010; Breznik, 2011;

258

Erjavec, 2010; Horjak, 2010; Jenko; 2010; Kostov, 2011; Ozebek, 2011; Žagar, 2011; Žibert, 2011). Njihova skupna ugotovitev je namreè, da se v obdobju po objavi priporoèilnega seznama moèno dvigne izposoja naslovov s tega seznama. Èe torej bralce na nekaj opozorimo, je zelo verjetno, da si bodo to tudi izposodili. V teh raziskavah se je pokazalo, da se izposoja najbolj poveèa, èe je gradivo s seznama tudi posebej postavljeno. Kljub posebni postavitvi pa nekateri avtorji ostanejo »neizposojljivi«, medtem ko se bodo drugi avtorji (npr. Ivan Sivec) izposojali, èetudi bodo »skriti«. Iz analiz in pogovorov, ki smo jih imeli s študenti in kolegi ob naših raziskavah, se je porodilo mnenje, da je postavitev gradiva predvsem marketinška poteza, ki mora biti zamišljena glede na poslanstvo knjižnice in namen, ki ga želi knjižnica doseèi. Eden od namenov nove postavitve v Pionirski knjižnici je bil tudi ta, da bi mlajši najstniki s slabšo bralno sposobnostjo lahko izbirali zase primerne knjige, ne da bi se sramovali, ker jih izbirajo s polic na pionirski stopnji. Namig imamo, da jim je to uspelo: ena od neuporabnic je raziskovalki v neformalnem pogovoru po opravljenem intervjuju omenila ravno to. Na vprašanje, ali je nova postavitev ustrezna, imamo torej veliko namigov in malo zanesljivih odgovorov. V prièujoèih treh raziskavah smo spoznavali raziskovalno podroèje in iskali primerne raziskovalne pristope. Upamo, da bodo raziskave v prihodnjih letih dale zanesljivejše rezultate.

6. Zahvala Zahvaljujemo se sodelavcem mladinskega oddelka Knjižnice Otona Županèièa ter sodelavcem Centra za mladinsko književnost in knjižnièarstvo za pobude, spodbude in neposredno sodelovanje v vseh treh raziskavah. Prav tako se zahvaljujemo za podatke, ki so nam jih posredovali. Zahvaljujemo se sodelavkam mladinskega oddelka Knjižnice Bežigrad, ki so omogoèile izvedbo ene od anket. Zahvaljujemo se študentkam Barbari Fifnja, Poloni Palèiè, Nataši Pirnat in Greti Višèek za izvedbo raziskav in analizo podatkov. Prispevek je nastal na podlagi njihovih podatkov. Zahvaljujemo se tudi študentom drugega letnika Bibliotekarstva in informatike v študijskem letu 2010/11, ki so resno in prizadevno sodelovali v anketah.

Izr. prof. dr. Alenka Šauperl, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

259

Alenka Šauperl: ODZIV UPORABNIKOV NA NOVO POSTAVITEV GRADIVA V PIONIRSKI

VIRI: - Andrejèiè, D. (2010). Izdelava priporoèilnega seznama knjig za uèence tretje triade osnovne šole : diplomsko delo. Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo - Blažiæ, M. M. (2010). Novi pogledi na znano – postavitvene skupine leposlovja za mladino. V Knjiga te èaka. Poišèi jo!: mednarodni dan knjig za otroke, petek, 2. april 2010: predstavitev nove postavitve leposlovja za mladino, sreda, 14. april 2010 (str. 12-13). Ljubljana: Mestna knjižnica, Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižnièarstvo - Breznik, R. (2011). Vpliv posebej izbranih in izpostavljenih knjig na izposojo v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica : diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo - Erjavec, M. 2010 Vsebinski opis leposlovja v Wikipediji: diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo - Horjak, J. (2010). Priporoèamo! : vpliv bralnega seznama na izposojo v Osrednji knjižnici Celje : diplomsko delo. Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo - Jamnik, T. (2009). Mladinske knjige v letu 2008. V Pogled na drugo stran : priroènik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2009. Ljubljana: Mestna knjižnica, Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižnièarstvo - Jenko, N. (2010). Izdelava priporoèilnega seznama za mladino : diplomsko delo. Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo - Kemperle, K. (2010). Postavitev knjižnega gradiva na oddelku za otroke in mladino v splošni knjižnici: diplomska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo - Knjiga te èaka. Poišèi jo!: mednarodni dan knjig za otroke, petek, 2. April 2010: predstavitev nove postavitve leposlovja za mladino, sreda, 14. April 2010. Ljubljana: Mestna knjižnica, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižnièarstvo - Kobal, M. (2010). Uporabniki, izposoja in postavitev knjižniène zbirke v splošni knjižnici Bežigrad. Knjižnica, 54(1-2), 39-58 - Kostov, E. (2011). Vpliv priporoèilnih seznamov na izposojo v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto : diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo - Leban, V., Grilc, A. in Tomšiè, N. (2007). Nova postavitev gradiva v Osrednji knjižnici Kranj. V Ambrožiè, M (Ur.) Knjižnice za prihodnost: napredek in sodelovanje: zbornik referatov (str. 193-208). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije - Loèniškar-Fidler, M., Tomšiè, N., Lavrenèiè Vrabec, D. in Zadravec, V. (2006). Postavitev in oprema monografskih publikacij v mladinskih oddelkih splošnih knjižnic. Knjižnica, 50 (3), 105-125 - Novljan, S. (1996). Vsebinska obdelava in ureditev knjižniènega gradiva za mlade uporabnike. Knjižnica, 40 (3/4), 135-148 - Ozebek, K. (2011). Vpliv priporoèilnega seznama Primorci beremo na izposojo v Knjižnici Cirila Kosmaèa Tolmin: diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo - Palèiè, P. (2011). Postavitev gradiva v mladinskem oddelku MKL-KOŽ : diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo - Pogorelec, A. (2004). Metodologija vsebinske obdelave leposlovja : magistrsko delo. Ljubljana : Filozofska fakulteta. - Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižniène dejavnosti kot javne službe (2003). Uradni list RS [elektronski vir], št. 73. Pridobljeno 13. 2. 2010 s spletne strani: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200373&stevilka=3540 - Saksida, I. (1999). Opredelitve in predstavitve otroštva v sodobni slovenski mladinski književnosti: tipološki oris. Otrok in knjiga, Perspektive v mladinski književnosti, 7-17 - Standardi za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015) (2005). Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnièno dejavnost. Pridobljeno 15. 2. 2010 s spletne strani: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Drugo/hitri_dostop/standardi_ spl_k_sprejeti.pdf - Statistièni letopis Republike Slovenije 1964. Ljubljana: Statistièni urad Republike Slovenije. Pridobljeno 11. septembra 2011 s spletne strani http://www.stat.si/letopis/index_vsebina.asp?leto=1964&jezik=si

260

Šesek, T. in Šauperl, A. (2010). Piktogrami kot oznake književnih zvrsti leposlovja za otroke in mladino. Šolska knjižnica, 20(1), 28-37 Zadravec, V (2010). Sprehod med številkami. V Ozvezdje knjiga : priroènik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2010. Str. 20-18. Ljubljana : Mestna knjižnica. Žagar, A. (2011). Vpliv priporoèilnega seznama na izposojo v Mestni knjižnici Kranj : diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Žibert, S. (2011). Vpliv priporoèilnih seznamov na izposojo v Matièni knjižnici Kamnik: diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Žnidar, A. (1961). Strokovna ureditev knjig v mladinskih knjižnicah. Knjižnica, 5 (1/4), 74-83

Kosovirjeva žlica v mladinskem oddelku KOŽ

261

Veèer z Brino Svit

Veèer z Dragom Janèarjem, moderatorka Carmen Lasiè Oven

Veèer s Petrom Božièem, moderator Matej Bogataj

Simona Resman

URBIS BIBLIOTHECA URBI – MESTNA KNJIŽNICA MESTU Uvod

V uvodu bomo postavili dve trditvi, ki se bosta kot rdeèa nit prepletali skozi celotno predstavitev: 1. Splošna knjižnica je zaupanja vreden in varen javni prostor, pomemben za razvoj mesta. 2. Splošna knjižnica je najbolj obiskano in uporabljano premoženje mesta. Splošna knjižnica (v nadaljevanju bom uporabljala samo izraz knjižnica) je kot fizièni prostor sreèevanj in demokratiènih izmenjav toèka identifikacije mesta, s storitvami virtualnega prostora pa se vzpostavlja tudi kot toèka socializacije in komunikacije v mestu, je pravo srce mesta. Ljubljano radi ljubkovalno imenujemo žepna metropola (pocket-size metropolis). Ljubljana kot metropola zadovoljuje osnovne potrebe svojih prebivalcev po udobju, varnosti in druženju, kar so merila za urejen urbani prostor. Ljubljana postaja atraktivno in dinamièno mesto, njena knjižnica pa atraktiven in dinamièen javni prostor. Javni prostor je prostor, kamor javnost lahko vstopa, kar pomeni, da javni prostor niso le cesta, ulica, park, ampak tudi restavracija, splet in knjižnica. Knjižnica je vzorèni primer javnega prostora na treh ravneh: kot fizièni javni prostor, kot socialni javni prostor in kot simbolni javni prostor – že v izhodišèu je oblikovanje knjižnice kot vsem dostopnega javnega prostora prvovrstna ideja. Poleg dostopnosti javnega prostora knjižnica gotovo krepi tudi pomen javne lastnine. Na kompleksnejše razumevanje javnega prostora se navezujejo tudi poimenovanja nekaterih novih knjižnic v veèjih mestih: Mediaspace (Aarhus), Heart of the City (Helsinki), Idea Store (London). Današnja družba je oznaèena kot ustvarjalna, odzivna in temeljeèa na udeležbi. Taki družbi odpira knjižnica kot javni in tretji prostor svoja vrata. Knjižnica ima visok ugled v svojem lokalnem okolju in zagotavlja storitve za razliène skupine prebivalcev mesta.

263

Simona Resman: URBIS BIBLIOTHECA URBI – MESTNA KNJIŽNICA MESTU

Kakšna pa je vrednost knjižnice kot javne lastnine? Merimo jo sami knjižnièarji ob oblikovanju strateških naèrtov in letnih naèrtov dela, meri jo ustanovitelj in financer, ko oblikuje proraèun, in merijo jo uporabniki, ko se odloèajo za obisk in uporabo njenih storitev. Dolgo je veljalo, da uspešnost knjižnic izražamo s prikazovanjem razmerij med vložkovnimi in izložkovnimi sestavinami in merili. Vložek: Knjižnièno gradivo in dostop do informacijske tehnologije, prostorske zmogljivosti in oprema, kadri. Izložek: Število obiskovalcev knjižnice in število obiskov, število izposojenih enot knjižniènega gradiva in posredovanih informacij, število èlanov ali uporabnikov knjižnice. Danes pri ekonomski vrednosti knjižnice ne izraèunavamo veè samo stroškov delovanja in uporabe knjižnice, marveè merimo dejanske in potencialne koristi za posameznika ali okolje. Èe navedemo odstavek iz Poslovnega poroèila MKL za leto 2009: Pomembno je tudi ugotoviti, da knjižnica s svojim delovanjem prispeva precejšen delež k delovanju gospodarske sfere v Ljubljani in okolici in da vsa javna in zasebna sredstva za izvajanje javne službe konèajo v rezultatih gospodarskih dejavnosti podjetij in zasebnikov, v obliki davkov pa tudi v državnem proraèunu. Vedno veè uspešnih ekonomskih razvojnih strategij gradi na idejah, znanju, izkušnjah in kvaliteti življenja. Te strategije so osredotoèene na uèinke izobraževanja, na spretnosti in znanja za dela v informacijski eri, na pospeševanje podjetništva, ki ima lokalni in globalni doseg, na infrastrukturo za hitro izmenjavo informacij in podatkov ter na investiranje v javne prostore, ki promovirajo izmenjavo idej in kulture. Zaradi raznolikosti ponudbe v mestih še posebej knjižnice veèjih mest neposredno sodelujejo pri strategijah urbanih okolij. Bolj kot ekonomsko vrednost knjižnice smo seveda vajeni meriti njeno družbeno vrednost. Ta vrednost knjižnic se navezuje na pojem družbene odgovornosti. Družbena vrednost zajema širok spekter socialnih, kulturnih, izobraževalnih, intelektualnih, politiènih in zgodovinskih vplivov, ki so posledica dejavnosti knjižnice. Izkazuje se v dvigu kakovosti življenja posameznikov in skupnosti, v izboljšanju medèloveških odnosov, veèji socialni

264

vkljuèenosti ranljivih skupin prebivalcev, višji stopnji informacijske pismenosti, višji bralni sposobnosti, poveèani lokalni identiteti in vkljuèenosti v procese vseživljenjskega uèenja. Družbena vrednost knjižnice vkljuèuje družbeni vpliv, ki ga ima knjižnica v obsegu, kot ga lahko doloèi vsak posamezni prebivalec mesta. V strokovni literaturi velja za najboljšo preglednica Matthewsa iz leta 2007:

Podroèje vpliva oz. koristi

Vrsta vpliva oz. koristi

Osnovna pismenost

Osebna rast in razvoj, višja kakovost izobraževanja in življenja nasploh

Posel/kariera

Poslovna uspešnost, višji ekonomski status

Informacijska pismenost

Boljše osebne kompetence, višja kakovost življenja

Knjižnica kot prostor

Razvoj lokalne skupnosti, krepitev lokalne identitete, razvoj medèloveških odnosov, ustvarjanje skupnih informacij

Lokalna zgodovina in genealogija

Razvoj lokalne kulture

Zdravje in udobno poèutje

Osebna rast, kakovost življenja

Socialna kohezija

Prijaznejša socialna politika

Splošna informiranost

Osebna rast prebivalcev, boljša dostopnost do informacij

Enake možnosti

Višja stopnja enakopravnosti, socialna praviènost, prijaznejša socialna politika

Kakšne dodatne vrednosti torej prinaša knjižnica mestu: Dostop do kulture in informacij je zagotovljen vsem prebivalcem mesta. Knjižnica zmanjšuje možnost intelektualne in socialne marginalizacije in izkljuèenosti. Knjižnica s široko uporabo storitev na daljavo zagotavlja enakost med prebivalci mesta. Podpora tradicionalnemu, medijskemu in informacijskemu opismenjevanju predvsem otrok, ima velik uèinek na bodoèe generacije. Èe se udeležba prebivalcev v knjižnici poveèa, se poveèa kvaliteta življenja v mestu. Knjižnica je aktiven tretji prostor.

265

Simona Resman: URBIS BIBLIOTHECA URBI – MESTNA KNJIŽNICA MESTU

Uporabniki vidijo knjižnièno mrežo kot enotno ponudnico storitev, kjer lahko posameznik zelo enostavno uporablja storitve, ki jih potrebuje. Knjižnica in drugi ponudniki znanja in informacij sodelujejo v mreži, ki je pomembna za vse prebivalce mesta. Knjižnica ima priložnost poveèati podporo izobraževanju ljudi, nacionalni identiteti in veèkulturnosti. Knjižnica je zasnovana kot medgeneracijski center mesta. Kvalitetne knjižniène storitve prihranijo èas in denar in imajo dolgoroèen vpliv na družbo.

Mestna knjižnica mestu

Kaj prispeva Mestna knjižnica Ljubljana Ljubljani kot ustvarjalnemu mestu znanja in kulture? Za doprinos pri izgradnji moène mestne skupnosti ima knjižnica na voljo tri perspektive: 1.

2. 3.

Kulturo kot gonilno moè – celotno mesto lahko prek kulturne ponudbe okrepi moè skupnosti z izkorišèanjem potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij. Kulturna je kot kreativni sektor, ki se vsebinsko in tehnološko zelo hitro razvija, zanimiva za gospodarstvo. Informacije za inovacije – inovacija je proces spreminjanja znanja v nove produkte, procese in storitve. Za to so potrebni znanje in sveže informacije. Medkulturni dialog – knjižnica je pomembna vhodna toèka za nove prebivalce mesta z drugaènimi kulturnimi koreninami.

Za uresnièitev teh vidikov s stališèa družbene vrednosti so potrebne nove strategije: Integracija storitev knjižnice v vsakodnevno življenje prebivalcev mesta. Oblikovanje novih storitev tako v fiziènem kot virtualnem okolju knjižnice, ki bodo služile uporabnikom kot navdih za lastno ustvarjalnost. Oblikovanje takšne ponudbe knjižnice, ki bo relevantna za celotno populacijo v mestu. Pri vseh treh strategijah je v ospredje postavljen uporabnik. Mestna knjižnica že desetletja ne postavlja veè v ospredje gradiva, temveè uporabnika, njene storitve so uporabniško naravnane.

266

Integracija storitev knjižnice v vsakodnevno življenje prebivalcev Ljubljane Knjižnica se je spremenila od posrednice znanja in informacij do njihove proizvajalke, ki vzpostavlja intenzivno medsebojno komunikacijo med seboj in uporabniki. Vèerajšnjo enosmerno ali v najboljšem primeru dvosmerno komunikacijo med knjižnico in uporabniki vedno bolj nadomešèa mrežna komunikacija in udeležba. Udeleženci v komunikaciji postanejo soustvarjalci komunikacij, želijo biti vkljuèeni in imeti možnost delovanja. Takšno vkljuèenost in delovanje jim omogoèajo e-storitve knjižnice, ki so dostopne uporabnikom 24 ur vse dni v tednu. Knjižnica omogoèa vrhunski izbor e-gradiv, ki jih uporabljajo razliène platforme: osebni raèunalniki, bralniki, mobilni telefoni itd. Oddaljeni dostop do elektronskih baz podatkov omogoèa njihovo uporabo iz domaèega fotelja, integracija eponudbe knjižnice v druge sisteme pa poveèuje njeno uporabo. S tako dostopnostjo so doloèene storitve knjižnice dosegljive prebivalcem Ljubljane kjerkoli in kadarkoli.

Oblikovanje novih storitev tako v fiziènem kot virtualnem okolju knjižnice, ki bodo služile uporabnikom kot navdih za lastno kreativnost To pomeni, da knjižnica stalno posodablja svojo ponudbo, èe jo kot potrebno in zanimivo zazna okolje. Mestna knjižnica Ljubljana je prostor uèenja, ki ponuja neformalno izobraževanje in priložnostno uèenje. Mestna knjižnica Ljubljana je središèe informacijske pismenosti za vse starostne in socialne skupine. Mestna knjižnica Ljubljana kot virtualna knjižnica ponuja zanimive vsebine, predvsem iz lokalnega okolja, ki jih drugi ne ponujajo (domoznanski regijski portal KAMRA). Mestna knjižnica Ljubljana je prostor doživetij in izkušenj, ki posreduje kulturo prek razliènih medijev in prireditev. Mestna knjižnica Ljubljana je prostor kreativnosti, ki omogoèa uporabnikom, da pokažejo svoje znanje, spretnosti in talent. Mestna knjižnica Ljubljana je prostor sreèevanja, ki zagotavlja vkljuèenost uporabnikov. Fizièni prostor knjižnice vedno bolj postaja ena od storitev knjižnice, ki ponuja kulturne, socialne in vseživljenjske priložnosti in nagovarja k obisku in uporabi. V mreži Mestne knjižnice Ljubljana se trudimo na novo oblikovati fizièni prostor knjižnic tako, da namesto sob za gradivo oblikujemo prostore za uporabnike. Ne prostor za knjigo, ampak prostor za uporabnika, ki bere knjigo, ki uporablja opremo za multimedijo, brska po spletu, se igra,

267

Simona Resman: URBIS BIBLIOTHECA URBI – MESTNA KNJIŽNICA MESTU

pije kavo, je na otvoritvi razstave, se udeležuje prireditev, kot so pogovor z avtorjem, debatni veèer, bralni krog, in je vkljuèen v razliène delavnice in teèaje v procesu vseživljenjskega uèenja. Fizièni prostor knjižnice kot ena od storitev knjižnice vkljuèuje tudi samostojno uporabo knjižnice (izposoja in vraèanje gradiva prek knjigomatov, samostojno tiskanje in fotokopiranje) kar daje uporabnikom na voljo veè èasa za aktivno uporabo knjižniènih storitev, knjižnièarjem pa, da namesto rutinskih del zaènejo z uporabnikom zares komunicirati. Prav to je izziv Mestne knjižnice Ljubljana za prihodnja leta. Fizièni prostor knjižnice kot prostor druženja je še posebej pomemben za mladostnike in ostarele: prvi zavraèajo formalne oblike druženja, drugi so pogosto družbeno marginalizirani. Tudi sama stavba knjižnice kot atraktivna sodobna arhitektura in turistièna atrakcija soustvarja podobo mesta. Ko so na Dunaju želeli arhitekturno in vsebinsko oživiti obmoèje Gürtla, so kot nosilko novega dogajanja tja umestili knjižnico, ki kot arhitektura zaznamuje celotno podroèje. Na tako knjižnièno stavbo v Ljubljani še èakamo. Nesporno je poleg informacijske in izobraževalne prav kulturna vloga tista, ki opredeljuje oblikovanje novih storitev knjižnice. Tako otroci kot odrasli prihajajo v knjižnico po nova doživetja, eksperimentirat in se igrat z razliènimi mediji, tehnologijami in kulturami. Kljuène besede so: oèaranost, razmišljanje, preseneèenje, èudenje in osuplost. Mestna knjižnica Ljubljana si prizadeva za dvig bralne kulture v mestu Ljubljana z vzpostavitvijo storitev, kjer uporabniki ne poslušajo veè samo zgodb, želijo o njih razpravljati, jih ocenjevati in govoriti o lastni bralni izkušnji, dajati predloge za nova branja in, konec koncev, sami pisati zgodbe in o njih razpravljati z drugimi. Èe te storitve poimenujemo malce za šalo Literatura 2.0, gre za družabno mrežo, ki vsebuje tradicionalne storitve, podprte z založniško platformo, in storitve, kjer pride do izmenjave idej med udeleženci. Za izhodišèe lahko vzamemo vodilne motive za uporabo in udeležbo v družbenih omrežjih, ki kažejo kljuèno obnašanje uporabnikov spleta: Biti v stiku s prijatelji, biti del skupine, se zabavati in imeti možnost lastnega izražanja. Literatura 2.0 naj bo: vir navdiha pri uživanju literature, združevalna toèka za ljudi, ki imajo radi literaturo, posrednica kvalitetne literature, prostor za dialog med avtorji in uporabniki.

268

Oblikovati takšno ponudbo knjižnice, ki bo relevantna za celotno populacijo v Ljubljani

Knjižnica je prostor, kjer spremljamo družinske èlane na poti od rojstva do vrtca, od vrtca do univerze, iz otroštva v odraslost, iz zaposlitve v upokojitev, iz brezposelnosti v zaposlitev, iz pasivnosti v aktivno vkljuèenost. Cilj knjižnice je izgradnja dinamiènega, osebnega in dolgotrajnega odnosa z uporabniki. Èim veèjemu številu prebivalcev streže knjižnica, tem bolj številène in raznolike so njene storitve, še posebej to velja za mestno okolje, kjer so zahteve in prièakovanja potencialnih uporabnikov zelo veliki. Mestna knjižnica mora upoštevati uravnoteženost med naseljenostjo in mobilnostjo, med stalnimi prebivalci ter dnevnimi migranti in prišleki. V British Library so opravili raziskavo o svoji kulturni, socialni, intelektualni in ekonomski vrednosti. Vrednost British Library je neposredna za tiste, ki uporabljajo produkte in storitve knjižnice kot njeni èlani, in posredna za celotno britansko populacijo, ki ima korist od samega obstoja knjižnice. Oblikovanje storitev za celotno populacijo, tako imenovani lov na neuporabnike, knjižnici narekuje vstop v razlièna partnerstva, in sicer tako, da v že obstojeèa partnerstva vkljuèuje svoje vrednote in poslanstvo ali pa da sama sistematièno gradi nova partnerstva. Knjižnica sodeluje in se povezuje v partnerstva z drugimi knjižnicami, z drugimi kulturnimi ustanovami, razliènimi izobraževalnimi ustanovami, lokalno upravo, ustanovami s podroèja prostovoljstva, nevladnimi ustanovami in lokalnim gospodarstvom. Nekaj primerov: Zgodnje opismenjevanje pripomore v partnerstvu z izobraževalnimi ustanovami k dolgoroènemu uspehu mesta. Zavedanje skupnosti o povezavi med zgodnjim opismenjevanjem otrok in ekonomskim razvojem se dviguje. Mestna knjižnica Ljubljana z delovanjem Pionirke – Centra za mladinsko književnost in knjižnièarstvo na nacionalnem nivoju vsekakor sledi tej nalogi. Hitre spremembe na zaposlitvenem trgu in potrebe po novih znanjih so mnoga mesta spodbudile k vzpostavitvi mreže med javnimi službami, izobraževalnimi ustanovami, nepridobitnim in privatnim sektorjem ter nevladnimi organizacijami, ki zagotavljajo kompetence, potrebne za nova delovna mesta. S tem dobi tudi knjižnica priložnost, da postane bolj aktivna pri naporih za zagotavljanje boljših možnosti ljudi pri vstopu na trg dela. Knjižnice imamo med èlanstvom veliko delovno aktivnega prebivalstva in lahko ponudimo razširjene zbirke gradiva, informacijske vire, razliène oblike pismenosti, dostop do tehnologije in usposobljene knjižnièarje. V Mestni knjižnici Ljubljana deluje informacijski servis Borza dela, ki je namenjen vsem iskalcem zaposlitve: primarno brezposelnim, nato zaposlenim, študentom, dijakom in upokojencem. Ustanovljen leta 1998 zbira, aktualizira in posreduje informacije o trgu delovne sile v Sloveniji, v Evropski uniji (Eures) in drugih državah.

269

Simona Resman: URBIS BIBLIOTHECA URBI – MESTNA KNJIŽNICA MESTU

V mestih niso samo lokalni prebivalci in dnevni migranti, so tudi ljudje, ki prihajajo od drugod – tujci z razliènim statusom. Knjižnice igramo pomembno vlogo v kulturno raznoliki družbi in razliènim skupinam omogoèamo uživanje v njihovi lastni kulturi, jim omogoèajo stik z domovino, pomagamo jim najti pot v novi družbi. »Knjižnica, moj azil« je naslov projekta, prek katerega Mestna knjižnica Ljubljana naštete dejavnosti izvaja skupaj z Azilnim domom. Knjižnica opogumlja civilno pobudo in odpira prostore svobode. Mestna knjižnica Ljubljana je v ta prostor intenzivno vstopila s Trubarjevo hišo literature, ki je v svojo vizijo zapisala, da želi postati referenèno mesto za književnost, knjigo in družbenokritièno refleksijo v najširšem pomenu.

Zakljuèek Mestna knjižnica ni tiha in uglajena ustanova, ki ima težave v prehrupnem svetu, nova knjižnica je angažirana ustanova, ki je aktiven in odziven del mesta. Mestna knjižnica Ljubljana je privlaèna, vkljuèujoèa in navdihujoèa: znameniti 3i: inviting, inclusive and inspiring library. S 35 knjižnicami in 44 postajališèi bibliobusa je Mestna knjižnica Ljubljana najbolj omrežena kulturna ustanova v Mestni obèini Ljubljana in Ljubljanski urbani regiji in je dostopna povsod: med policami, doma, na javnem prevozu, v kavarni, na delu, v naših žepih. Prednost knjižnice v mestu je, da s svojimi enotami sega v vse predele mesta. Vsaka enota ali postajališèe bibliobusa so vhodna vrata v celotni knjižnièni sistem. Ko uporabnik vstopi v eno samo knjižnico, je s tem že vstopil v celotno mrežo knjižnice. In ko stopi v svojo knjižnico, pravzaprav vstopi v svoje mesto. Torej: Ni je bližnjice, ki ne bi vodila do moje knjižnice. Knjižnica je kot veèno delo v nastajanju. In prav zato bi bilo smiselno zaèeti razmišljati o novi centralni knjižnici, slavnostno odprti 2021 ob 110. obletnici odprtja prve splošne knjižnice v Ljubljani.

Prispevek je bil kot referat predstavljen na posvetovanju »Knjižnica srce mesta – med tradicijo in prihodnostjo« 8. novembra 2010 v Mestni knjižnici Ljubljana.

Simona Resman, pomoènica direktorice za strokovno delo, Mestna knjižnica Ljubljana

270

UPORABLJENA LITERATURA: Aabø, S. (2005). Are public libraries worth their price?: A contingent valuation study of Norwegian public libraries. New Library World, 106 (11-12), 487-495. Aabø, S. (2008). Library valuation studies and return of investment. Pridobljeno 20.09.2010 s spletne strani: http://eprints.rclis.org/bitstream/10760/12931/1/Aabo_Return_on_investment_in_libraries.pdf Ambrožiè, M., Badovinac, B. (2009). Knjižnice ─ dodana vrednost za uporabnike in okolje. V M. Ambrožiè, D. Vovk (Ur.), Knjižnièarji in knjižnice: dodana vrednost okolju: zbornik referatov (str. 1142). Ljubljana: ZBDS. Äng, C., Das, H., Dobbie, A., Kent, S. (2001). The public library - idea, cyberplace, physical presence. Pridobljeno 20.09.2010 s spletne strani: http://www.public-libraries.net/page7/page11/page11.html Bundy, A. (2003). Vision, mission, trumpets: public libraries as social capital. Pridobljeno 20.09.2010 s spletne strani: http://www.library.unisa.edu.au/papers/papers.htm#ab The Engaged Library: Chicago Stories of Community Building. (2005). Pridobljeno 20.09.2010 s spletne strani: http://www.urbanlibraries.org/associations/9851/files/ULC_PFSC_Engaged_0206.pdf Harris, C. (2007). Libraries with lattes: the new third place. Australasian Public Libraries and Information Services, 20 (4), 145-152. Hoèevar, M. (2000). Novi urbani trendi : prizorišèa v mestih - omrežja med mesti. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Larsen, J. I., Jacobs, D. L., Vlimmeren, T. (2004). Cultural Diversity: How public libraries can serve the diversity in the community. Pridobljeno 20.09.2010 s spletne strani: http://www.publiclibraries.net/page7/page8/page8.html Library Biuldings in a Changing Environment. (2001). München: K. G. Saur. Making Cities Stronger: Public Library Contributions to Local Economic Development. (2007). Pridobljeno 20.09.2010 s spletne strani: http://www.urban.org/publications/1001075.html Matthews, J.R. (2007). The evaluation and measurment of library services. Wesport ; London: Libraries Unlimited. Measuring our value. (2004). Pridobljeno 20.09.2010 s spletne strani: http://entrypoint.bl.uk/Results.aspx?query=measuring+our+value&Web=True&OG=True&ILS=True &BLD=True Milam, D. P. (2008). Public Library Strategies for Building stronger Economies and Communities. National Civic Review, 97 (Fall 2008), 11–16. Mulder, B. (2010). Libraries at the heart of a vital society. Pridobljeno 20.09.2010 s spletne strani: http://www.satellitemalmo.org/index1.asp?siteid=1&pageid=18&menuid1=10 O urbanizmu: Kaj se dogaja s sodobnim mestom?: zbornik. (2007). Ljubljana : Krtina. Wagner, M. M., Willms, D. (2008). The urban library program: Integrating theory and work. Education for Information , 26 (1), 3-11. Welcome, Stranger: Public Libraries Build the Global Village. (2007). Pridobljeno 20.09.2010 s spletne strani: http://devlibrarian.wordpress.com/2008/02/12/welcome-stranger-public-librariesbuild-the-global-village

271

STATISTIÈNI PODATKI O IZPOSOJI KNJIŽNIÈNEGA GRADIVA IN ŠTEVILU OBISKOVALCEV

STATISTIÈNI PODATKI O IZPOSOJI KNJIŽNIÈNEGA GRADIVA IN ŠTEVILU OBISKOVALCEV ŠENTJAKOBSKA KNJIŽNICA

274

leto

št. izposojenih knjig

št. obiskovalcev

1923

135.336

33.624

1924

148.787

37.256

1925

162.503

40.666

1926

176.745

45.316

1927

162.280

43.564

1928

152.987

41.318

1929

162.122

43.777

1930

166.209

44.661

1931

169.686

45.721

1932

178.859

49.384

1933

189.264

55.297

1934

188.904

56.649

1935

186.547

57.167

1936

178.503

56.702

1937

178.568

57.336

1938

177.594

55.840

1939

172.503

54.082

1940

190.483

59.784

MESTNA LJUDSKA KNJIŽNICA

leto

št. izposojenih knjig

št. obiskovalcev

1954

277.198

56.718

1955

264.760

114.007

1956

278.862

88.929

1957

245.080

118.754

1958

257.586

96.598

1959

271.475

93.089

1960

292.559

95.571

1961

282.485

93.590

1962

319.595

94.310

1963

302.686

95.165

1964

284.053

95.606

1965

288.532

93.436

1966

293.985

91.061

MESTNA KNJIŽNICA

leto

št. izposojenih knjig

1972

221.131

1973

228.137

1974

232.004

1975

235.546

1976

227.856

1977

227.775

1978

224.684

1979

225.609

št. obiskovalcev

275

STATISTIÈNI PODATKI O IZPOSOJI KNJIŽNIÈNEGA GRADIVA IN ŠTEVILU OBISKOVALCEV

DELAVSKA KNJIŽNICA: IZPOSOJA KNJIŽNIÈNEGA GRADIVA V LETIH 1926 - 1931

Vir: Poroèilo prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani

276

IZPOSOJA KNJIŽNIÈNEGA GRADIVA GLEDE NA JEZIK

277

STATISTIÈNI PODATKI O IZPOSOJI KNJIŽNIÈNEGA GRADIVA IN ŠTEVILU OBISKOVALCEV

IZPOSOJA KNJIŽNIÈNEGA GRADIVA GLEDE NA VRSTO BESEDILA

278

VPIS V DELAVSKO KNJIŽNICO GLEDE NA STATUS IN SPOL ÈLANOV

279

STATISTIÈNI PODATKI O IZPOSOJI KNJIŽNIÈNEGA GRADIVA IN ŠTEVILU OBISKOVALCEV

DELAVSKA KNJIŽNICA: PODATKI O ZALOGI GRADIVA, O ŠTEVILU IZPOSOJENEGA GRADIVA, ŠTEVILU REDNIH ÈLANOV IN O ŠTEVILU OBISKOV

število izposojenega gradiva

redni èlani

obiski èlanov v knjižnici

1940

69.385

134.507

56.985

1941

84.045

221.007

119.607

1942

94.774

7.773

5.108

1943

87.641

66.595

39.529

1949

118.773

Leto

1950

zaloga gradiva

36.717

1951 1952

105.980 50.000

1953 1954

2.085

34.286

3.462

42.137

4.169

48.863

55.209

1955

280

28.005

1956

60.000

1959

70.000

1960

73.643

159.284

4.293

49.454

1965

91.825

137.875

4.656

44.760

1969

105.000

153.243

5.785

58.988

1970

109.093

169.243

6.150

58.988

1975

118.508

177.957

1976

7.291

58.841

1977

8.500

30.000

1979

128.050

174.664

7.621

57.518

1980

130.200

185.859

7.844

58.935

PIONIRSKA KNJIŽNICA: PODATKI O ZALOGI GRADIVA, O ŠTEVILU IZPOSOJENEGA GRADIVA, ŠTEVILU REDNIH ÈLANOV IN O ŠTEVILU OBISKOV

Leto

zaloga gradiva

število izposojenega gradiva

redni èlani

obiski èlanov v knjižnici

1948

3.830

3.952

786

1.801

1953

10.251

20.504

1.638

9.023

1958

20.381

97.183

3.210

49.070

1963

31.331

68.481

3.050

34.254

1968

42.183

68.605

2.231

25.564

1973

42.360

119.853

3.248

44.521

1978

50.977

123.238

4.445

40.134

1983

60.115

153.227

5.349

73.142

1988

72.870

167.096

5.447

78.710

1989

74.420

169.643

5.359

86.024

281

STATISTIÈNI PODATKI O IZPOSOJI KNJIŽNIÈNEGA GRADIVA IN ŠTEVILU OBISKOVALCEV

KNJIŽNICA OTONA ŽUPANÈIÈA: STATISTIÈNI PODATKI ZA LETA 1982, 1991, 2001 in 2005 ZALOGA KNJIŽNIÈNEGA GRADIVA, ŠTEVILO IZPOSOJENEGA GRADIVA, ŠTEVILO ÈLANOV IN ŠTEVILO OBISKOV V KNJIŽNICI Leto 1982 (prvo leto delovanja)

Mestna knjižnica

Delavska knjižnica

Pionirska knjižnica

zaloga gradiva

117.672

134.507

56.985

število izposojenega gradiva

240.000

221.007

119.607

9.517

7.773

5.108

90.667

66.595

39.529

Mestna knjižnica

Delavska knjižnica

Pionirska knjižnica

zaloga gradiva

86.909

94.236

72.283

število izposojenega gradiva

242.015

227.494

131.544

7.105

7.762

4.040

104.400

73.326

51.650

Mestna knjižnica

Delavska knjižnica

Pionirska knjižnica

zaloga gradiva

84.318

94.281

65.568

število izposojenega gradiva

551.767

478.083

207.905

12.719

8.112

6.811

332.964

183.554

62.792

Mestna knjižnica

Delavska knjižnica

Pionirska knjižnica

zaloga gradiva

85.098

108.269

76.084

število izposojenega gradiva

773.183

570.346

186.866

redni èlani

10.180

6.762

2.589

432.494

229.710

58.480

redni èlani obiski èlanov v knjižnici

Leto 1991 (desetletnica ustanovitve)

redni èlani obiski èlanov v knjižnici

Leto 2001 (dvajsetletnica ustanovitve)

redni èlani obiski èlanov v knjižnici

Leto 2005 (zadnje leto pred selitvijo)

obiski èlanov v knjižnici

282

Razstavni prostor v KOĹ˝

287

Èitalnica v pritlièju KOŽ

A Word from the Editor and Last Director of the Independent Oton Županèiè Library Vilenka Jakac Bizjak

One Hundred Years – A Confirmation and a Challenge

The Oton Županèiè Library – Centre of Excellence, this was the title the library gained in a competition between several European libraries in a frame of the European project Publica. Indeed, in the last decades the library has played the most important role among the Slovenian public libraries. It has introduced important new features to its activities, from specialized services to independent computer based activities, and has been actively involved in international collaborations. At the very core of the Oton Županèiè Library remains the City People's Library, the successor to the Šentjakobska Public People's Library, which was established in 1911. It is now 2011, and we are celebrating the 100th anniversary of the continuous operation of the oldest public library and the 30th anniversary of the merging of the three most important public libraries in Ljubljana into the Oton Županèiè Library: the City Library, the Delavska Library and the Pionirska Library. This year is therefore an excellent opportunity to take stock and evaluate the past achievements. Looking back should serve as an incentive to tackle future challenges. The retrospection and the expected future activities are the two major themes in the publication which are separating it into two parts. The historical overview, entitled »Public Libraries at the Heart of the Cultural and Economic Development of the Town«, provides an analysis and summary of all the archived documents describing the establishment, organization and activities of the mentioned Ljubljana's libraries,as well as their important advisory and development functions. The chapter about the history of the library's activities is introduced by a scientific paper which puts the establishment of public people's libraries in historical contexts of the society, the culture and the profession. Following this, authors provide reflections on the beginning and the development of single libraries and their departments and specialized services. Important to note are also the next author's efforts to collect and document every document in the available archives describing the establish ment or operation of the Oton Županèiè Library from the beginning to present day. Among these, there are decrees and regulations of the public authorities, as well as conceptions of the development of public libraries by the most important librarians from the central advisory service of the Delavska Library. These conceptions helped pave the way for the merging of three Ljubljana's libraries and hinted at further mergers, which were not realised until 2008. The chapter concludes with

287

Izvleèki v angleškem jeziku: ABSTRACTS

a paper on Ljubljana City Library, brings the new library's vision and describes its strategic policy. The first part also contains photographs of the former locations of the people's libraries and some of their first librarians. Also included are copies of the articles from Slovenian press, photographs documenting the turbulent times of acquiring support for the construction of the new library building – a period that lasted 20 years – and one particular photograph, published in Delo, of the signed contract of joint collaboration between the City of Ljubljana, Mercator, stock company, Gregorc family representative and Oton Županèiè Library in the project of the renovation of the Marcus house on Kersnikova 2 and its transformation into a modern library. The second part of the historical section brings a chapter about principals, managers or directors of the three independent libraries. There is a comprehensive feature on the unjustly forgotten principal of the Šentjakobska Library Matija Rode, who led the institution from its foundation in 1911 to his retirement in 1947. Besides him, close attention is given to Ciril Štukelj, the first principal of the Delavska People's Library, a function that he held from its foundation in 1926 to 1947, when he was removed and prosecuted due to political reasons. In the second part, entitled »Looking forward: innovative library concepts«, several important Slovenian librarians and two eminent experts from Denmark and Holland present their views on the role of public libraries in the knowledge society and envisage future innovative library activities. Therefore the second part contains papers which discuss the transition of public libraries from traditional to digital, becoming institutions that are able to recognize the needs of the citizens amid the new economic and political world order and the changing conditions of existence, making information and communication technologies inseparable parts of every day life. Public libraries are evolving into institutions for informal education of citizens of all generations and are becoming cultural centres and places where communication has no limits. Therefore a timely and progressive strategic policy on the state level is of vital importance for the assurance of suitable conditions of operation for these new forms of libraries. The next two papers present and evaluate the already implemented innovative concepts, particularly those connected to working with children. The second part concludes with a paper about the importance of the library for the citizens, which transforms it into »the heart of the city«. At the end of the publication, there is an additional chapter with statistical data for the past 100 years. An interesting part is the graphical representations of statistical indexes of the Delavska Library from 1926 to 1933. The latest year for which the statistical data are available is 2005. After that year the three libraries moved under one roof and a new counting began. The publication is concluded with English abstracts of all the papers, thus providing information about a century of library tradition to foreign readers as well.

288

Why this book?

The sources describing the development of public librarianship in Ljubljana which are important also for the history of the intellectual class are very basic and scattered throughout professional periodicals. Our book is therefore the first single literary work to comprehensively describe this important part of Ljubljana's history. I believe that the decision to publish this book at the 100 th anniversary was the right one. Words of Jens Thorhauge1, a Danish expert for public libraries, inevitably come to my mind: „Public libraries have played and continue to play a unique and central role in European history. They have contributed to the development of the social democratic state by providing everyone with equal access to information and knowledge; they are inseparably connected to the axiomatic values of democracy, freedom and equality, which are values that cannot be measured in terms of economy. It is precisely the devotion to these values that keeps libraries alive in the knowledge society, where knowledge is a factor of competitiveness, and public libraries are a unique source of knowledge available to everybody“. As the last director of the independent Oton Županèiè Library, I would like to express my congratulations to the staff for the successful one-hundred years long period of uninterrupted operation. In the last two years we spent together, we are proud of having achieved two important goals: we have moved the three libraries to a new building and acquired a new mobile library bus.

Vilenka Jakac Bizjak, Head, LCL, Oton Županèiè Library

1 The challenges of the public libraries in the information society. Keynote speech at the conference''Scandinavia meets the world'',

Arhus, June 2001.

289

Izvleèki v angleškem jeziku: ABSTRACTS

Eva Kodriè - Daèiæ

Study Libraries: Hidden Origins of Regional Central Libraries Abstract Besides public folks' library and trade union library, study library laid the foundations for the modern-day public-educational library, or public library. The concept of a study with its scientific orientation, acquirement and archiving of legal deposit copies of publications and the establishment of local studies collections was based on the Austrian model of study library, which was introduced in the middle of the 19th century. After 1945 this concept was revived and study libraries were founded in all major Slovenian cities. However the egalitarian mentality of the period meant that more emphasis was given to the public-educational libraries and to development of the library network. After a brief period of autonomy, study libraries were integrated into the public - educational libraries, but have retained their status of organiza-tionally independent units until today. Although the definition of the study library was deleted from Slovenian legislation in 1961, its original missions, particularly local studies, have never been forgotten. Regional central libraries, enacted by the 2001 Librarianship Act as the final stage in the implementation of the 1971 Conception of Library Development, are the successors to central libraries and as such responsible for the system coordination. However, their origins in the study libraries are undeniable, reflected in their collections, methods of obtaining new titles and local studies services.

dr. Eva Kodriè - Daèiæ, Head, Centre for library development, National and University

Barbara Škerl

Oton Županèiè Library: From Šentjakobska Library to Present Day Abstract

The author provides a comprehensive description of the evolution of Ljubljana's first public people's libraries. Šentjakobska Library, founded in 1911, and Delavska Folk's Library, founded in 1926, both soon outgrew their institutional frames and evolved into large independent libraries before the World WarII, spreading its activities even beyond the city limits. Both institutions cultivated an idea of the mission to raise the reading culture and education of the people, with a special emphasis on its services being available to everyone. After World War II, the libraries were nationalised and they continued to evolve according to the mindset of the new social order. At the same time, they preserved their original missions, which for Šentjakobska Library was represented in its liberal, cosmopolitan traditions, and for Delavska Library, in its social-democratic stance and

290

support of the fight for workers' rights. Pionirska library was founded in 1948 and was soon entrusted with an important role of promoting the development of library services for the Slovenian youth. In the period after the first Librarianship Act from 1961, Delavska Library took over the tasks of the community advisory centre for library development; and after the 1971 Conception of library development was accepted, all three libraries were joined with the rest of the Ljubljana's public-educational libraries (SIK) to form the Ljubljana Community of Public-Educational Libraries. The joint professional work resulted in the creation of the 1971 document titled »The Long-Term Strategic Plan for Public-Educational Libraries in the Ljubljana region«. This document envisaged the progressive merging of the city's publiceducational libraries and the founding of the mobile library, which started operating in 1974. In accordance with this document, the first to merge in 1981 were the libraries of the Ljubljana-Center municipality, Mestna Library, Delavska Library and Pionirska Library. The joint institution was named the Oton Županèiè Library and it represented a model for further merging of other libraries in Ljubljana. The Oton Županèiè Library took over first the tasks of the community advisory library andin accordance with the 2001 Librarianship tasks of the regional public library. It followed the modern developments of the profession and responded to the needs of its local environment by introducing a range of special activities. During the 1990's, it actively worked towards introducing new information and communication technologies in its operations. An important goal was achieved when all the three libraries were moved under one roof; the idea of having »a house of new challenges« was brought to life and all the conditions were met for the library to become a modern information center, a metropolitan library which carries out its missions in accordance with the current directions of international development.

Barbara Škerl, information specialist, LCL, Oton Županèiè Library

Tanja Pogaèar Tratnik

Pionirska Library – from its Beginning to Present Day Abstract

The Pionirska Library was founded in 1948 as a branch department of the City Folk's Library. Throughout its history, it went through many organisational changes. During 1954 – 1961 it was an independent institution, only to be joined to the City Library again in 1978, and then becoming a part of the Oton Županèiè Library together with the Delavska Library in 1981. From its beginnings, Pionirska Library was considered an exemplary central library for population under the age of 15. Its staff have always been striving towards providing quality book and non-book material which stimulates the young to read, educate themselves and spend their free time in a quality library environment. Free

291

Izvleèki v angleškem jeziku: ABSTRACTS

access, modern interior, library aids and helpful and professional librarians create a pleasant and attractive environment for the young. There are many activities, from fairy tale reading, creative workshops and literary meetings to national and international competitions. The Pionirska Library is the centre of youth literature and librarianship, responsible for national projects of reading promotion and for organising expert consultations. Librarians of the Pionirska Library are lecturers on national and international librarianship conferences and authors of articles in the publications of Pionirska Library and other periodicals and monographs. The library also frequently collaborates with various cultural institutions like the Reading Badge Society, the Reading Society, the Writers Association, the Illustrators Society, the Association of Literary Translators, the Otrok in knjiga magazine (Child and a book) and several publishing houses and government institutions. The goals of all these efforts are promoting reading and developing youth literature and librarianship. Pionirska Library is also the seat of the Slovenian Section of the International Board on Books for Young People.

Tanja Pogaèar Tratnik, retired librarian, LCL, Pionirska Library

Barbara Cesar

Ljubljana's Mobile Library: from Beginning to Present Day Abstract

The City of Ljubljana established its Mobile Library in 1973, after a preliminary analysis of the city's suburbs and its wider surroundings. The Mobile Library had to cover remote places in the areas that were in fact already serviced by the city's five public libraries. It acted as a unit of the Delavska Library, where it had its temporary head office. The Mobile Library started operating in October 1974 and was joined to the Oton Županèiè Library in 1981. With the merger of all Ljubljana's libraries into one central institution, it became a unit of the Ljubljana City Library. In the years of its service, three vehicles had to be replaced: the first operated from 1974 – 1982, the second from 1982 – 1992, and the third from 1992 – 2007, when the latest vehicle was acquired which is still in service. The capacity of The Mobile Library ranged from 4500 to 7000 units of books and other material, while its stock have come to contain just over 57.000 units today.

Barbara Cesar, Head, LCL, Mobile Library

292

Breda Karun

International Activities of the Oton Županèiè Library (1996 – 2008) Abstract The article describes the international activities of the Oton Županèiè Library, focusing on the 1996 – 2008 period, when the library actively collaborated in projects of the European Commission and the Open Society Institute, and was also involved in some bilateral projects and collaborations. One of the more important beneficial aspects of collaborating in these projects and in other professional international organisations was discovering libraries and meeting librarians from other countries. Many connections were created that resulted in important collaborations and exchanges of experiences. International collaborations had positive impact on the library, its staff, as well as on the other Slovenian library professionals, as the experiences and knowledge gained in these projects was shared among the colleagues of all Slovenian libraries in published articles and conference lectures.

Breda Karun, librarian, Jara Company, Grosuplje

Vesna Trobec

Regional Advisory Service in Oton Županèiè Library Abstract Regional advisory services for library development were enacted by the 1961 Librarianship Act and the 1965 Act on changes and additions to the Librarianship Act. The intended role of the regional advisory services for library development was to promote professional competence, organization, integration and unity of the Slovenian librarianship. Each regional advisory service carried out these tasks in a defined area, usually coinciding with the local municipality. In each area the service was entrusted to the largest library, making it responsible to promote the professional development of the smaller libraries around it. In the widest area of the Republic of Slovenia, this role was given primarily to the National and university library, and partially also to the Pionirska Library, whose responsibility was the development of youth libraries. In 1964, the regional advisory service of the Delavska Library was among the first to fulfill the basic requirements for establishing free access and also modified the arrangement of

293

Izvleèki v angleškem jeziku: ABSTRACTS

the library materials to allow for its realisation. The Delavska Library was also responsible for keeping the register of the libraries in its area and promoting the development of the Ljubljana's public libraries network and The Mobile Library stops network. In addition to this, it prepared theoretical and practical foundations for the merging of the then independent Mestna Library, Delavska Library and Pionirska Library into a single unit, the Oton Županèiè Library.

Vesna Trobec, Public Relations Office, Ljubljana City Library

Aleš Klemen

Tasks of Regionality Abstract The 2001 Librarianship Act introduced a number of changes, like the abolishment of advising activities of the central advisory service for library development, which were partially passed on to the central regional libraries; however, their activities were now focused only on the public libraries. The range of activities was limited to performing four special tasks, as defined in the 2003 Regulation on central regional libraries. The Oton Županèiè Library performed these tasks for the central Slovenian region from 2003 to 2008, when the responsibility for executing regional tasks was passed on to its legal successor, the Ljubljana City Library.

Aleš Klemen, MA, Coordinator of regionality tasks, Ljubljana City Library

Simona Resman

From Ljubljana Folk's City Library (1952) to Ljubljana City Library (2008) Abstract In 2008 the Municipality of Ljubljana realised its project of merging the city's libraries (five public libraries and one special library) into one central institution: the Ljubljana City Library. Its mission, vision and strategy are designed to highlight its roles of improving the network of local libraries, promoting the use of The Mobile Library and spreading the online availability with the aim of becoming a part of the every day life of citizens,

294

providing them with an environment for information gathering, art and creativity, lifelong education and research, as well as a space for relaxation and socialisation. After 52 years, the public libraries of Ljubljana have come together once again and connected their rich cultural heritages. The ambition of this endeavour is nothing less than to become the most recognisable and the most frequented institution in the city which gives every citizen the right to free access to culture, information and knowledge.

Simona Resman, assistant director, Ljubljana City Library

Jens Thorhauge

From Classical to Digital Public Libraries Abstract

The paper deals with the challenges deriving from the development of digital media for public libraries. Where digital libraries today are mainly for limited audiences, such as research and university campuses, the growth in digital media markets and the general change of user behaviour force public libraries to find concepts for building digital services for the general public. The paper discusses the Danish experience till now and presents the ideas of a government report launched this year on public libraries in the knowledge society. The concept of the new library is based on the idea of a library with a scope aiming more at learning and cultural activities than â&#x20AC;&#x201C; as is the case today supporting the needs for a new kind of literacy. The new library has a digital and physical entrance and has services that are more segmented than today. Partnerships with different kinds of stakeholders are likely to change the way the library organises its activities and services.

Jens Thorhauge, CEO, Danish Agency for Libraries and Media

295

IzvleĂ¨ki v angleĹĄkem jeziku: ABSTRACTS

Marian Koren

Innovation and Cooperation, Key Issues in Public Library Policy. Experiences from the Netherlands Abstract

Initiatives of citizens to establish public libraries were the starting point for building up the public library network in the Netherlands, now more than 100 years ago. Gradual involvement of local, regional and national government has led to a public service encompassing more than 1000 public libraries, some 60 mobile libraries and many service points to serve a population of around 16 million people. Both government and the professional library field have worked on the foundation of services by library legislation, charters and public covenants, securing public access and cooperation of libraries, both with other libraries and with all kinds of societal and cultural institutions or services. Currently, a new national public library policy has been developed, which focuses on innovation as a driving force for developing libraries into strong community centres for culture and information, for encouragement in reading and learning, and for social inclusion and multiculturalism. Innovation also means adapting traditional services to the needs and wishes of all user groups in society by means of new technology, through partnerships, elaborated information infrastructure and reliable digital content. Local libraries are developing in close cooperation with the communities they are serving, based on new management tools, training of staff and local advocacy. The national innovation policy is supported by restructuring the library field, presenting a budget for innovation centres and services to support local library practices and their services to schools, visually impaired, young people, seniors and many more. The main features of this national library innovation policy (2008-2012) and examples of strategic innovation will be presented.

Dr. Marian Koren, director, FOBID, Netherlands

296

Viljem Leban

Libraries and the Future Abstract With the rapid expansion of Internet as a global communication and information resource, libraries will face many new challenges in the future. The needs and habits of the users are shifting. Are libraries still the information centres of the society? Have they lost their role? How radically will they need to change and adapt to new circumstances? The article attempts to highlight the changes that libraries will need to take into consideration if they are to survive. It underlines some of the areas of action that will need to get more attention and resources in the future. The most deciding factors in choosing the directions of modernization will be the users and their needs.

Viljem Leban, director, Kranj City Library

Silva Novljan

The Library's Bibliopedagogic Role for Free Access to Information Abstract After World War II, the librarians gradually moved from their incumbent duty of book guardians to one of book promoters and advisers which help users find the right materials and finally to promoters of independent usage of library materials and services. Sources reveal that Ljubljana's Pionirska knji탑nica was the leading institution in these activities, creatively promoting the development of youth libraries (youth departments of public libraries, nursery, elementary and high school libraries). The innovations developed in the course of these efforts were also introduced into the wider library system, where it was deemed purposeful. There were three distinctive periods in the evolution of library activities: solidifying the separated distribution of library materials for youth, giving them free access to books and magazines; solidifying the systematic incentives to use libraries and read books; and increasing the availability of library materials and services, as well as educating the users how to use them on their own.

dr. Silva Novljan, retired assistant professor, Department of library and information science and book studies, Faculty of art, Universty of Ljubljana, and retired senior adviser for public libraries, Centre for library development, National and University Library

297

Alenka Šauperl

Users' Responses to the New Shelf Arrangement in Pionirska Library Abstracts

The Pionirska Library – the Ljubljana City Library's unit specialised for youth – introduced a new shelf arrangement of its library materials in 2010. The new system breaks away from the traditional approach to shelf arrangement of fiction, divided into three age-related categories: fiction for children till the age of 9, fiction for teenagers from 9 to 12, and fiction for teenagers above 12. Instead, groups were formed according to the users reading abilities and interests. Since this system of arrangement is a novelty, our department was asked to perform an adequacy analysis. The users' responses were measured with a survey and an unstructured interview. The survey was carried out in the Pionirska Library and in the youth department of the Bežigrad Library, which still uses the classic arrangement into three age groups but complements it with pictograms for different genres. In both libraries, the questionnaires and the respondents were the same. The results showed that the interviewed students of bibliography and informatics managed well in both systems of arrangement despite using them for the first time. The second part of analysis, which comprised unstructured interviews with 23 regular users of the Pionirska Library and three girls who were there for the first time, also showed that the users manage well in the new arrangement. The results indicate that the most important aspect of efficient arrangement is the labeling of materials and sections. However the mission of the library and the goal that it wishes to achieve with its materials also need to be taken into account.

Associated professor dr. Alenka Šauperl, Department for library and information studies and book studies, Faculty of Art, University of Ljubljana

Simona Resman

Urbis Bibliotheca Urbi – City Library for the City Abstract The author based her article on two assertions: 1) The public library is a trustworthy and safe public space important for the development of the city; 2) The public library is the most frequented and used property of the city.

298

The public library, as a place of encounters and democratic exchanges, acts as the meeting point of the city, and enables socialisation and communication through virtual space services. Thus it could be said that it is the heart of the city. Today the calculation of the economic value of a library can no longer be based solely on its operating costs. Instead, the actual and potential economic benefits for the individual user and the society should also be taken into account. There is however an even more important aspect: social value â&#x20AC;&#x201C; a broad range of social, cultural, educational, intellectual, political and historical benefits, stemming from the library's activities. There are three mechanisms through which the library can help build a strong urban society: 1) culture as the main driving force, 2) information which inspires creativity and 3) intercultural dialogue. From the point of view of social benefits, new user-oriented strategies are needed to realise these mechanisms. The services of the library are specifically designed so as to be integrated in the every day lives of the citizens, to inspire their creative aptitudes and to be relevant for the entire city population. With 35 library units and 44 mobile library stops, the Ljubljana City Library represents the most extensive cultural network of all the city's cultural institutions. Its services are nearly ubiquous: they can be accessed on the library shelves, at home, on public transport, in coffee shops, at work, from our pockets. The advantage of a city library is that it reaches to all corners of the city. Every unit and every mobile library station serves as an access point to the entire library system. Whenever users enter one of the library units, they enter the whole library network. And whenever they enter a library, they enter their own city.

Simona Resman, assistant director, Ljubljana City Library

299

Viri fotografij

Slika na naslovnici slika stavbe: mag. Aleš Klemen slika knjige: Andreja Aljanèiè Povirk Žare Modlic vse slike na straneh: 6, 91, 153, 283, 286 Arhiv Knjižnice Otona Županèièa vse slike na straneh: 14, 16, 32, 34, 36, 38, 42, 46, 48, 50, 58, 61, 67, 75, 79, 81, 84, 88, 94, 99, 112, 114, 122, 156, 203, 204, 217, 218, 226, 262, 272, 284 Arhiv Mestne knjižnice Kranj sliki na straneh: 186, 225 Arhiv Pionirske knjižnice vse fotografije na straneh: 64, 105, 261 Arhiv Osrednje knjižnice Celje slika na strani 188 Arhiv družine Rode slika na strani 41 Poroèilo prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani vse slike na straneh: 276, 277, 278, 279