Sreèno 2004!
Pravila obnašanja v KPSS V Park vabimo obiskovalce, ki: ! ! !
! ! !
! ! ! ! ! ! ! !
do ivljajo enkratno okolje solin peš ali s kolesom na poteh ob Dragonji in na Leri ali ob kanalu Sv. Jerneja in ne zapušèajo oznaèenih poti; pustijo motorna vozila na parkirišèih pred vhodi v Park ali obišèejo Park z ladjico, ki vozi v soline; se v primeru, ko Park obišèejo z motornim vozilom, peljejo poèasi le do upravne stavbe Parka na Leri ali do Muzeja solinarstva na Fontaniggeah tako, da so obzirni do prehajalcev, kolesarjev in solinarjev; se elijo v spremstvu našega vodièa sprehoditi po eni od uèno opazovalnih solinskih poti; se sprehodijo s psi na vrvici po poti ob Dragonji ali ob kanalu Sv. Jerneja, da ne bi vznemirjali ptic in obiskovalcev ali poškodovali podlage na solnih poljih; razumejo, da so solna polja ivljenjski prostor ogro enih ivali in rastlin in zato po njih ne hodijo, vanje ne meèejo kamnov, se v slanici ali blatu ne kopajo in ne odnašajo blata; opazujejo ivali ne da bi jih vznemirjali, nabirali ali lovili; ne trgajo rastlin, ker se zavedajo, da so ogro ene in najlepše, ko jih opazujemo v naravi; se zavedajo, da šotorjenje, kurjenje ognja, kopanje in ribolov motijo obèutljiv solinski prostor; spoštujejo delo solinarjev; razumejo, da je sol ivilo in zato vanjo ne posegajo; ne poškodujejo opušèenih solinarskih hiš, objektov, zapornic in nasipov; ohranjajo Park èist, tako da odpadke odnesejo domov ali do najbli jega zabojnika; snemajo avdio in video posnetke, vendar ne v komercialne namene.
Pogosta vprašanja !
Kakšna je organizacijska shema upravljanja s Krajinskim parkom Seèoveljske soline? Za nekatera zavarovana obmoèja dr avnega pomena je dr ava ustanovila javne zavode, ki upravljajo s temi obmoèji. KPSS pa je prvi primer dr avnega zavarovanega obmoèja, kjer je vlada RS s koncesijo podelila pravico upravljanja Parka in rabe naravne vrednote podjetju (Soline Pridelava soli d.o.o.). V okviru tega podjetja deluje tudi vodstvo KPSS.
!
Ali je pridelava soli v Seèoveljskih solinah ovira za izvajanje varstvenih re imov v Parku? V 11.èlenu Uredbe o KPSS je za drugo varstveno obmoèje (Lera) zapisano, da »je zaradi varstva naravnih vrednot obvezno izvajanje solinarstva na tradicionalen naèin…«. Takšen naèin pridelave soli namreè ni ovira za obstoj vrst; nasprotno: zagotavlja razmere za obstoj specifiènih, tudi redkih in ogro enih rastlin in ivali in tradicionalno solinarstvo je pogoj, da bodo te vrste obstale v solinah tudi v prihodnje.
!
Ali je res, da je dru ba Mobitel d.d. kupila Seèoveljske soline? Dru ba Mobitel d.d. je kupila podjetje Soline d.o.o., ne pa obmoèja. Obmoèje Krajinskega parka je po doloèilih Zakona o ohranjanju narave (ZON) prešlo v last dr ave.
!
Kaj je Natura 2000? Natura 2000 je omre je posebnih varstvenih obmoèij, doloèenih v dr avah èlanicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohranjati biotsko raznovrstnost za bodoèe rodove. Namen vzpostavitve omre ja obmoèij temelji na Direktivi EU o habitatih in na Direktivi EU o pticah. Tako kot vse ostale dr ave, mora tudi Slovenija ob vstopu v Evropsko unijo predlo iti seznam potencialnih varstvenih obmoèij narave, ki ustrezajo kriterijem vrednotenja po obeh direktivah. Seèoveljske soline so kot obmoèje posebnih vrst in habitatov uvršèene na omenjeni nacionalni seznam.
Izdajo glasila sofinancira Ministrstvo za okolje prostor in energijo
Izdaja: Soline pridelava soli d.o.o. v okviru projekta LIFE Nature ''Ohranitev ogro enih vrst in habitatov v Seèoveljskih solinah'' (LIFE03 NAT/SLO/000076). Naklada: 8000 Tisk: Tiskarna Babiè, Urednica: Barbara Morgan, Tehnièni urednik: Iztok Škornik, Oblikovanje: Mugil design, Uredniški odbor: Neli Romanello, KS in TD Seèovlje; Robert Turk, Zavod RS za varstvo narave OE Piran; Iztok Škornik, Ornitološko društvo Ixobrychus; Karmen Vidak Forte, Obèina Piran. Naslov uredništva: Soline pridelava soli d.o.o., Seèa 115, 6320 Portoro , Tel: 05 672 13 30, Fax: 05 672 13 31, E-mail: kpss@mobitel.si
Glasilo Krajinskega parka Seèoveljske soline (KPSS) Številka 1, jesen 2003
Uvodnik Pred vami je prva številka glasila ''Solni cvet'', ki je plod elje po sodelovanju prebivalcev piranske obèine ter tistih, ki skušamo narediti iz Krajinskega parka Seèoveljske soline èimbolj prijazno okolje tako za rastlinske in ivalske vrste kot tudi za èloveka. V prvi številki vam bomo predstavili pomen Krajinskega parka Seèoveljske soline za vse nas, ki ''dihamo'' v tem okolju, navedli bomo nekaj zanimivosti o soli in predstavili projekt LIFE Nature, ki ga bomo v prihodnjih treh letih izvajali v Krajinskem parku Seèoveljske soline. Da ne bo branje prekratko, bomo vašo pozornost skušali pritegniti tudi s kratkim pogovorom s predsednikom ''Društva za zašèito Seèe in solin Pompa'' in s predstavitvijo pravil obnašanja v Parku. Upoštevanje pravil bo omogoèilo, da bodo soline v vsej svoji lepoti dostopne tudi generacijam, ki nam bodo sledile… pa še nekaj besed o dogodkih, ki se bodo v prihodnjih mesecih odvijali v solinah. Namen glasila ni le predstavitev KPSS in s tem povezanih dogodkov. Naš skupni cilj je vkljuèevanje lokalnega Barbara Morgan, urednica prebivalstva z raznimi prispevki, predlogi in pripombami. Seèoveljske soline so tudi predlagano obmoèje v omre ju Natura 2000, za ta obmoèja pa so na razpolago finanèni programi LIFE Narava za sofinanciranje naravovarstvenih projektov. RS je opredelila KPSS kot obmoèje pomembno za ohranjanje doloèenih rastlinskih in ivalskih vrst ter tipov ivljenjskih prostorov. Namen omre ja Natura 2000 je v teh obmoèjih zagotoviti ugodne razmere za ohranitev vrst, ki tu ivijo. Prek "Solnega cveta" vas bomo seznanili tudi o poteku nastajanja omre ja Natura 2000.
O KPSS Seèoveljske soline merijo okoli 650 ha in so skupaj z bli njimi Strunjanskimi solinami najbolj severno le eèe še delujoèe soline v Sredozemlju. So ene redkih solin, kjer se sol še prideluje po veè stoletij starih postopkih. Obmoèje Seèoveljskih solin je bilo z Uredbo vlade RS leta 2001 (Uradni list RS št. 29/01) razglašeno za krajinski park, zavarovano naravno vrednoto dr avnega pomena, istoèasno pa z odlokom Vlade RS tudi za kulturni spomenik dr avnega pomena. Soline so tudi prvo slovensko mokrišèe, ki je uvršèeno na seznam mednarodno pomembnih moèvirij pod okriljem Ramsarske konvencije o moèvirjih. Zaradi velikega ornitološkega pomena so Seèoveljske soline predlagane v mre o obmoèij posebnega varstva in med posebna ohranitvena obmoèja po merilih Direktiv Evropske Unije v okviru nastajajoèega omre ja Natura 2000. Seèoveljske soline so ivljenjski prostor redkih, ogro enih in znaèilnih rastlinskih in ivalskih vrst. Severni del Parka, kjer še poteka aktivna pridelava soli, se imenuje Lera. Od ju nega dela Parka, imenovanega Fontanigge, ga deli struga potoka Drnica. Od nekdaj številnih solin v Tr aškem zalivu so se ohranile le soline v Seèovljah in Strunjanu, zato je njihova prièevalnost še bolj dragocena. Postavlja ju na raven etnološke, tehniène, zgodovinske, naselbinske in krajinske dedišèine izjemnega pomena. Zavarovana obmoèja - posebej to velja za krajinske parke - niso izolirana od okolice, kot se to pogosto napaèno razume. So “Parki za ivljenje”: ivljenje èloveka v so itju z naravo. So model trajnostnega razvoja in uèilnica primernega odnosa do narave in naravnih virov. Poleg osnovnega poslanstva zavarovanih obmoèij, ki je v varstvu pestrosti vrst in njihovih ivljenjskih
prostorov, so to tudi obmoèja trajnostnega izkorišèanja naravnih virov ali trajnostnih oblik turizma in (pasivne) rekreacije, mesta duhovne sprostitve in do ivljanja narave, znanstvenega in raziskovalnega dela ter kulturnih dogodkov, okoljske vzgoje in osvešèanja javnosti.
SOLNI CVET Nastaja na površini slanice iz kristalov soli, ki tvorijo znaèilno piramidno strukturo v obliki tanke, krhke skorje. Solni cvet lahko kristalizira v celotnem kristalizacijskem obmoèju soli, vendar najkakovostnejši raste ob višji koncentraciji slanice. Je rahlo ro nate barve. Zanimivo je, da v vetrovnem vremenu ne nastaja in se lahko celo izgubi. Znaèilno za solni cvet je, da je njegova nasipna te a zelo majhna, tako da v primerjavi z evaporirano soljo potrebujemo za enako te o dvakrat veèjo posodo. Solni cvet s svojim okusom in vonjem dopolnjuje u itek v dobri hrani, zato ga imenujejo tudi smetana ali kaviar med solmi.
LIFE projekt Projekt LIFE Nature ''Ohranitev ogro enih vrst in habitatov v Krajinskem parku Seèoveljske soline'' smo zaèeli izvajati oktobra 2003. Projekt in akcije v okviru tega bodo trajali 3 leta.
energijo; Mobitel d.d.) 37,4%.
Soline in ljudje
Akcije, predvidene v èasu trajanja projekta:
G. Fatoriè, povejte nam nekaj podatkov o nastanku in delovanju društva. "Društvo za zašèito Seèe in solin Pompa" deluje e od leta 2000, uradno pa je bilo registrirano 15.12.2001. Ustanovljeno je bilo z namenom, da se ohrani status Krajinskega parka in prepreèi stihijska pozidava polotoka (z odlokom Obèine Piran iz leta 1990 je bilo obmoèje Evelino Fatoriè Seèoveljskih solin in polotoka Seèa razglašeno za Krajinski park Seèoveljske soline). Društvo podpira prizadevanja za ohranitev solin, ki so bile v preteklosti v zelo slabem stanju. Krajani Seèe smo veèkrat zasledili govorice o podaljšanju letališke steze in gradnji marine na tem obmoèju, kar nas je še dodatno spodbudilo k ustanovitvi tega društva.
! !
Kaj je LIFE Nature? Life je finanèni instrument, ki podpira okoljsko politiko Evropske unije. Life Nature pa je poseben del programa, ki podpira projekte varstva narave v okviru vzpostavljanja obmoèij Natura 2000, ki omogoèajo izvajanje glavnih naravovarstvenih direktiv (t.i. "Ptièje" in "Habitatne" direktive). Cilji projekta so uèinkovito vzdr evanje razmer za obstoj ogro enih habitatov, varstvo vrst in omogoèanje kakovostnih razmer za ivljenje lokalnega prebivalstva. Predpogoj za ohranitev ogro enih vrst in habitatov v KPSS je ohranjanje tradicionalnega solinarstva, ki se izvaja po veè kot 700 let starih postopkih. Sredstva v višini 714.440 EUR za izvajanje projekta ''Ohranitev ogro enih vrst in habitatov v Krajinskem parku Seèoveljske soline'' so pridobljena iz naslednjih virov: ! Dele Evropske unije 50% projekta Dele prijavitelja 10,5% ! Dele i partnerjev (Parco regionale Delta del Po; ! Zavod RS za varstvo narave , OE Piran; OD Ixobrychus) 2,1% ! Prispevek sofinancerjev (Ministrstvo za okolje, prostor in
! ! !
izdelava naèrta upravljanja za KPSS ukrepi za nadzor in uravnavanje vodnega re ima na solnih poljih ter vzdr evanje nasipov (obnova dela nasipov, redno vzdr evanje nasipov) ukrepi za omejitev motenj na gnezdišèih ptic s strani èloveka in kopenskih plenilcev (ureditev robnih jarkov za prepreèevanje dostopa) ureditev nadomestnih habitatov (sipine za èigre, izdelava majhnih otoèkov in nasipov za gnezdenje ptic) osvešèanje javnosti in promocija obmoèja.
Prvi rezultati bodo vidni spomladi 2004, ko bo e obnovljen del nasipov, pripravljena bodo gnezdišèa za èigre in osnutek upravljavskega naèrta. Zavedamo se pomena lokalnega prebivalstva, ki je pripomoglo k ohranitvi tako pomembne naravne in kulturne dedišèine, zato bomo skozi celoten potek projekta in dalje obvešèali javnost o dogajanju in napredkih v okviru projekta. Seveda smo vam na voljo za kakršnakoli pojasnila in dodatne informacije. Veseli bomo tudi vaših pripomb in predlogov. Barbara Morgan, voditeljica projekta
Hotela sem reèi, da bo ''Solni cvet'' izšel v najlepšem letnem èasu na solinah, pa sem se zalotila sredi dileme, kdaj sploh je najlepše v solinah? Mogoèe v poletni vroèini, na vztrajnem soncu in prijetnem vetru, ki ne glede iz katere smeri prihaja, ne pusti, da bi pozabil niti za hip, da si na morju. Ali morda spomladi, ko se vsa narava taja in prebuja, ko si vesel, ker postane èez dan e tako toplo, da si lahko prviè sleèeš majico in te Kristina Gorišek opeèejo prvi sonèni arki. Ali pozimi, ki zna soline zaviti v led in sneg, ki sta èisto podobna solni skorji, solnim sveèam, kupom soli. Ali pa zdaj, ta trenutek, opoldan na solinah, ob jasnem vremenu z razgledom do Alp, s toplim soncem, oglašanjem ptic, ki trenutek cenijo kot jaz, ob pogledu na ognjeno rdeèe poboèje krasa nad Dragonjo, iz katerega rastejo e rahlo rumeni listavci in temno zeleni borovci in pred njim ponosno stojijo stare solinarske hišice. Jesen. Kot bi hotela reèi: ''Jaz sem najlepša od vseh!'' Vsak dan se stopim s solinami, ko hodim po njih in se z glavo dotikam neba. Nisem veè v dilemi. Na solinah ni najlepšega letnega èasa. Soline so enostavno zaèarane. To pa je nepopisno. To morate do iveti. Kristina Gorišek naravovarstvena nadzornica v KPSS Polojnik Himantopus himantopus v družbi s togotniki Philomachus pugnax. (Foto: I. Škornik)
Povejte nam, kdo so èlani društva, kako pogosto se sestajate in katere so prednosti pri urejanju tega obmoèja. Èlani društva so veèinoma dru ine stanujoèe na polotoku Seèa. Društvo se sestaja predvsem takrat, ko se pojavi problem, ki se nanaša na Seèo in okolico. Društvo podpira ureditev komunalnih privezov v Jernejevem kanalu. Podpiramo tudi nasutje polotoka Seèa in ureditev kopališèa odprtega tipa. Poleg tega si društvo prizadeva, da bi se uredile sprehajalne in kolesarske poti.
Razstave v KPSS ! !
Razstava slikarja Borisa Selana, ki se bo odvijala od 15. novembra do 15. Decembra Razstava lokalnih amaterskih fotografov na temo Seèoveljske soline januar 2003
Mala bela čaplja Egretta garzetta simbol KPSS
Kakšne so elje vašega društva v zvezi s Krajinskim parkom Seèoveljske soline? elimo si, da bi soline ostale takšne kot so, èimbolj neokrnjene. Seveda je pomembna redna sanacija nasipov in da soline namenjamo tradicionalni pridelavi soli. Podpiramo tudi razvoj trajnostnega turizma, hkrati pa se morajo tu ustvarjati pogoji za ohranitev in ivljenje ogro enih ivalskih in rastlinskih vrst. Èesa pa si na tem obmoèju društvo ne eli? Ne elimo si reakcijskih in velikih letal in smo proti posegom, ki bi podaljšali letališko stezo èez meje Krajinskega parka. Ne elimo si, da bi Seèa, Lucija in Bernardin postali drugi Ajaccio. Poleg tega nas moti, da se o mnenju glede podaljšanja letališke steze sprašuje le prebivalce Seèovelj, nihèe pa ne vpraša za mnenje krajanov Seèe, Lucije in Bernardina. Ti bi, ob podaljšanju steze vsekakor èutili veèji vpliv ob pristankih ter vzletih reakcijskih in velikih reakcijskih letal. Kje vidite mo nosti za konkretno vkljuèevanje lokalne skupnosti in sodelovanje med krajani Seèe in Krajinskim parkom Seèoveljske soline? Menim, da bi sobodajalci na Seèi lahko svojim gostom ponudili obisk parka. Za goste pa bi bilo zanimivo tudi, da bi se poskusili v opravilih na solinah (op.a. v sezoni 2004 bo za obiskovalce parka na voljo tudi solni fond, na katerem se bodo lahko obiskovalci poizkusili v pobiranju soli). Èesa si v prihodnosti elite s strani upravljalca parka? elimo si, da bi se èimprej uredili komunalni privezi v Jernejevem kanalu in da bi se izvajal nadzor nad novimi, nelegalnimi privezi. Opa amo namreè, da se obèasno pojavi kak nov privez. Poleg tega pa se nam zdi smiselno, da bi se plovila, potopljena v kanalu, odpeljalo na deponijo. Hvala za pogovor g . Fatoriè. Hvala vam.
Foto: I. Škornik
Mala bela èaplja je v Seèoveljskih solinah vse leto, èeprav tu ne gnezdi. Posamezne ali v majhnih skupinah se hranijo v plitvo poplavljenih solnih poljih ali ob robu kanalov. Perje je vse belo, le noge in kljun so èrni. Prsti na nogah so ivo rumeni. V kljunu ima posebno lezo, ki ji omogoèa, da se znebi odveène soli, ki se nabira ob lovu v slani vodi. Morska voda je torej ne moti, zato ne preseneèa, da je to najpogostejša èaplja v solinah. Prav zato je upodobljena tudi kot simbol v logotipu Krajinskega parka Seèoveljske soline.