Publikacije KPSS
Obisk solin s Solinarko
Spoznajmo ptice Seèoveljskih solin V sodelovanju z Univerzo na Primorskem Znanstveno-raziskovalnim središèem Koper ter ob finanèni podpori Ministrstva za okolje, prostor in energijo ter dru be Mobitel d.d. je podjetje SOLINE Pridelava soli d.o.o., ki upravlja s KPSS, izdalo terenski priroènik za doloèevanje znaèilnih solinskih ptic. Priroènik epnega formata na 72 straneh predstavlja v sliki in besedi 35 vrst ptic, ki so znaèilne za Seèoveljske soline z obalnim morjem. Poleg opisa vrst in njihovega pojavljanja, je v uvodu opisano tudi obmoèje KPSS in njegov ornitološki pomen skupaj s prikazom najboljših mest za opazovanje ptic, pravil obnašanja v Parku in navodil za opazovanje ptic. Priroènik lahko kupite v upravni stavbi podjetja SOLINE d.o.o. na Leri (Seèa 115), v »Beneèanki« v Piranu ali naroèite na naslovu KPSS. Cena (brez poštnine) je 2.100,00 SIT.
Med dolgoroènimi cilji upravljanja s KPSS je tudi usmeritev, da naj bi veèino skupinskega (organiziranega) obiska parka preusmerili na obisk s èolnom. Avtobus naj bi obiskovalce pripeljal do veèjih obalnih mest, do solin pa naj bi pripluli s èolnom. V ta namen sta bila v KPSS v zadnjem èasu postavljena dva nova pomola; prvi ob kanalu Giassi, ob Muzeju solinarstva na Fontaniggeah, drugi pa ob kanalu Grande - Drnica. S prevoznikom, podjetjem Poropat d.o.o. iz Parecaga, je upravljalec KPSS sklenil dogovor o opravljanju takšnih prevozniških uslug. »Solinarka« preva a potnike iz Pirana, Bernardina in Portoro a do Seèoveljskih solin in nazaj (po potrebi pa tudi iz drugih obalnih pristanišè). Za organizatorje skupinskih ogledov Seèoveljskih solin in vse, ki bi si soline in slovensko obalo eleli ogledati tudi z morske strani, je spodaj predstavljena ponudba dveh izletov v KPSS. Ogled solinskih polj in vrta kaktusov Vkrcanje v Piranu, Bernardinu, Portoro u, vo nja mimo rta Seèe do kanala Grande. Postanek v pridelovalnem obmoèju Lera, kjer je mo en organiziran ogled Solinske poti. Po ogledu solin sledi vo nja do Vrta kaktusov. Povratek do izhodišèa. Èas trajanja programa: 2,5 - 3 ure Ogled Muzeja solinarstva Vkrcanje v Piranu, Bernardinu, Portoro u, vo nja mimo rta Seèe do pomola pred kanalom Giassi, sprehod do Muzeja solinarstva, voden ogled muzejske zbirke. Muzejska zbirka prikazuje delovno in bivalno okolje v solinski hiši ter pisni, slikovni in predmetni zgodovinski oris. V solnih fondih ob muzeju si lahko ogledate pobiranje soli in delovanje èrpalke na veter. Povratek do izhodišèa. Èas trajanja programa: 2,5 - 3 ure
Publikacije, ki jih je v okviru svojega delovanja izdal KPSS. Najnovejša je knjiga A. Sovinca “Spoznajmo ptice Seèoveljskih solin”.
Mo na je tudi kombinacija ogleda solinskih polj, Muzeja solinarstva in Vrta kaktusov. Ogled traja pribli no 4 ure. Vse dodatne informacije dobite na tel. št. 05 6721330.
Pogosta vprašanja !
Zakaj so omejitve vstopa v KPSS za obiskovalce s psi (tudi èe so na povodcu)?
Obiskovalci s psi (na povodcu) so vabljeni, da obišèejo del parka (Fontanigge), kjer se lahko sprehodijo po makadamski poti ob Dragonji oz. do Muzeja solinarstva. Soline si na sprehodu s psom na vrvici lahko ogledajo tudi s poti ob Jernejevem kanalu. V naravnih rezervatih psi, (tudi èe so na povodcu), niso za eleni. Posebej so moteèi tam, kjer so številne kolonije na tleh gnezdeèih ptic (v solinah so to galebi, èigre, polojniki, beloèeli de evniki…). Te ptice se psov nagonsko bojijo oz. jih prisotnost psov vznemirja. Na Leri so psi (tudi na povodcu) neza eleni tudi zato, ker se tu aktivno pridobiva sol. Po doloèilih rudarske zakonodaje, psi v obmoèja rudarskega pridobivalnega prostora, kjer se pridobiva sol (ki se lahko uporablja kot ivilo), ne smejo. Prosto spušèeni psi pogosto zahajajo v solna polja in moèno poškodujejo podlago, na kateri se prideluje sol. Za solinarje in obiskovalce KPSS pa so zelo moteèi tudi pasji iztrebki, ki ostajajo ob poteh. !
Bo Krajinski park Seèoveljske soline kdaj postal narodni park, tako kot Triglavski?
Ne. Narodni park (po mednarodni klasifikaciji in nacionalni zakonodaji) praviloma obsega mnogo veèja obmoèja (praviloma naj bi osrednje obmoèje narodnega parka merilo vsaj 20.000 ha, kar je 30 krat veè kot merijo celotne soline!). Predvsem pa se krajinski park loèi od narodnega parka po ciljih upravljanja. V vsakem zavarovanem obmoèju (tako krajinskem kot narodnem parku) je osnovni cilj upravljanja varstvo pestrosti vrst in njihovih prebivališè, ter z njimi povezanih naravnih vrednot in kulturne dedišèine. V prete nem delu narodnega parka je prisotna prvobitna narava, medtem ko je krajinski park obmoèje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom èloveka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost. Ob tem velja dodati, da so vse kategorije upravljanja zavarovanih obmoèij, torej krajinski, regijski, narodni parki in naravni rezervati, enako pomembni za varovanje narave. Zato krajinski park ni »manj pomemben« od narodnega parka. Po doloèilih Zakona o ohranjanju narave sodi obmoèje KPSS med znamenitosti, ki so v lasti dr ave. Izdajo glasila sofinancira Ministrstvo za okolje, prostor in energijo
Izdaja: SOLINE Pridelava soli d.o.o. v okviru projekta LIFE Nature ''Ohranitev ogro enih vrst in habitatov v Seèoveljskih solinah'' (LIFE03 NAT/SLO/000076). Naklada: 8000 Tisk: Tiskarna Babiè, Urednica: Barbara Morgan, Tehnièni urednik: Iztok Škornik, Oblikovanje: Mugil design, Uredniški odbor: Neli Romanello, KS in TD Seèovlje; Robert Turk, Zavod RS za varstvo narave OE Piran; Iztok Škornik, KPSS; Karmen Vidak Forte, Obèina Piran. Naslov uredništva: SOLINE Pridelava soli d.o.o., Seèa 115, 6320 Portoro , Tel: 05 672 13 30, Fax: 05 672 13 31, E-mail: kpss@soline.si, spletna stran: www.kpss.soline.si
Glasilo Krajinskega parka Seèoveljske soline (KPSS)
ISSN 1581-8330
Številka 2, marec 2004
Uvodnik Zaradi velike krajinske pestrosti in naravnih vrednot velja Slovenija za “vrt Evrope”. Èeprav po površini neprimerno manjša, se Slovenija po skupnem številu rastlinskih in ivalskih vrst in njihovih prebivališè uvršèa kar na èetrto mesto med evropskimi dr avami! K tako veliki pestrosti vrst in habitatov Slovenije prispeva geografska lega na stièišèu štirih velikih biogeografskih enot (alpski, panonski, dinarski in submediteranski del), velikega dele a kraškega sveta in porašèenosti z gozdom, pa tudi dobre ohranjenosti kulturne in naravne krajine. Prav ohranjenost okolja, krajine in narave pa postaja danes strateška vrednota. V Evropski uniji, kateri se bo Slovenija kmalu pridru ila, je varovanje narave prviè v evropski zgodovini postavljeno povsem enakovredno ob bok kmetijstvu, turizmu, energetiki… in drugim (v naši miselnosti še vedno imenovanim) - 'razvojnim sektorjem'. Za takšno spremembo v zakonodaji zdru ene Evrope skrbita predvsem dve “direktivi”; ti. “Ptièja” in “Habitatna” direktiva. Princip je sledeè: èe je na doloèenem obmoèju ugotovljeno, da tam najdemo doloèena ivljenjska okolja in Andrej Sovinc, vodja parka doloèen odstotek rastlinskih in ivalskih vrst, ki so uvršèene na dodatkih k omenjenima direktivama EU, je dr ava èlanica EU dol na razglasiti obmoèje posebnega varstva. Omre je takšnih obmoèij se imenuje NATURA 2000. Na obmoèju omre ja NATURA 2000 ima varstvo in ohranjanje narave in krajine prednost pred vsemi posegi, ki bi unièujoèe vplivali na integriteto ali ekološki znaèaj obmoèja. Dr avo, ki bi kršila ta predpis, èakajo hude kazni na Evropskem sodišèu. Izjave na naèin: 'Investitorji bodo doloèali vsebino prostorskih dokumentov oziroma obèinskih planov' torej ob razglašanju omre ja NATURA 2000 sodijo na smetišèe zgodovine. Hkrati pa se na obmoèjih NATURA 2000 vzpodbuja trajnostni razvoj v sozvoèju narave in èloveka. V primeru Seèoveljskih solin, ki so se zlahka uvrstile med predlagana obmoèja omre ja NATURA 2000 so tradicionalna pridelava soli, (pasivna) rekreacija (sprehajanje in kolesarjenje po oznaèenih poteh, do ivljanje narave…), trajnostna raba naravnih dobrin (npr. slanice in solinskega blata za potrebe zdraviliškega turizma) in tiste sestavine rabe prostora, ki gredo z roko v roki z varstvenimi cilji in interesi lokalnega prebivalstva. Pravnim okvirom, ki so doslej zagotavljali ohranitev in celovitost Seèoveljskih solin (uredba o KPSS, ki jo je leta 2001 sprejela vlada Republike Slovenije in doloèila Ramsarske konvencije o mokrišèih mednarodnega pomena), se torej sedaj pridru uje še evropski inštrument varstva omre je NATURA 2000.
LIFE projekti v Sloveniji Za obmoèja NATURA 2000, ki sestavljajo mre o posebej varovanih obmoèij v Evropski uniji, je na razpolago poseben finanèni program EU, ki sofinancira naravovarstvene projekte na teh obmoèjih. Imenuje se LIFE III Narava. Varstvo vrst in habitatov v Krajinskem parku Seèoveljske soline je triletni LIFE III Narava projekt, ki je bil s strani EU odobren lansko leto. Podpira vrsto akcij, ki so usmerjene k obnovi solin, s ciljem varovanja vrst in habitatov. Aktivna pridelava soli je namreè pogoj za ohranitev razmer za redke vrste ptic in rib, pa tudi drugih ivalskih in rastlinskih vrst (npr. slanoljubnih rastlin - slanuš) ter njihovih prebivališè. Akcije so usmerjene predvsem k ustvarjanju razmer za nadzorovan vodni re im (vzdr evanje in obnova nasipov), prepreèevanje dostopa kopenskim plenilcem (npr. kunam) na gnezdišèa kolonijskih ptic (izkop robnih kanalov z globoko vodo ob obodu solnih polj), obnovi in ustvarjanju primernih gnezdišè (npr. ureditev majhnih gnezditvenih otoèkov iz solinskega blata ali obmoèja mivkaste površine za gnezdenje ptic). Trenutno potekajo v KPSS naslednje akcije v okviru LIFE projekta: - košnja nasipov in travišè - sanacija preènih nasipov na Leri - izdelava in vzdr evanje robnih jarkov na Fontaniggeah
Kmalu bomo prièeli z izvajanjem še drugih akcij v okviru LIFE projekta: obnova nasipov ob kanalu Lera in preureditev skrajnega dela tega obmoèja v potencialno gnezdišèe najbolj ogro enih vrst ptic kot sta mala èigra in beloèeli de evnik, nekdanje delavnice ob upravni stavbi KPSS na Leri bomo preuredili v center za obiskovalce, majhno »kantino« in prostore za osebje Parka. Po obnovi stavb bomo uredili tudi notranjost objekta: dvorano za projekcijo filmov o solinah in prostor za razstavo o KPSS, nadaljevali bomo z obnovo nasipov na Fontaniggeah in Leri. Izvedba omenjenih akcij je zahteven gradbeni projekt, zato prosimo lokalne prebivalce in obiskovalce parka za razumevanje ob motnjah, ki bodo posledica dobave in vgradnje materiala. Potrudili se bomo, da bodo motnje èim manj vplivale na ivi svet solin. Drugi LIFE Narava projekti v Sloveniji se izvajajo (ali so e konèani) v Triglavskem narodnem parku (Ohranitev šotnih barij http://www.tnp.si/life/index.htm ), Škocjanskem zatoku pri Kopru (Renaturacija lagune in moèvirja - http://www.skocjanski-zatok.org), v Kozjanskem regijskem parku (Varstvo suhih travišè -
http://intranet.sigov.si/kp/life_slo/stran_slo.htm), dva projekta pa prispevata k varovanju ogro enih vrst (Velike zveri http://www.sigov.si/zgs/ in Ogro ena ptica kosec , DOPPS).
Robni jarki, ki so nekoè e obrobljali solna polja, bodo prepreèevali dostop kopenskim ivalim (npr. kunam, pa tudi maèkam) do gnezdišè solinskih ptic na otoèkih sredi solnih polj.
Podrobneje pa predstavljamo LIFE projekt Kraški rob (http://www.zrs-kp.si/projekti/life/index.html). Z izvajalci tega projekta namreè tesno sodelujemo.
Košnja nasipov in travišè
Predlagatelj projekta je Znanstveno raziskovalno središèe RS, Koper. Splošni cilj projekta je ohranitev naravnih danosti, kulturne krajine in izboljšanje razmer za lokalno prebivalstvo, ki ga bodo dosegli z ohranitvijo ogro enih habitatov (suha travišèa, melišèa, stene in kali), rastlinskih in ivalskih vrst ter s podporo razvoju Kraškega roba kot predvidenega obmoèja za naravoslovni turizem. Med glavnimi dejavniki, ki ogro ajo obstoj znaèilnih suhih travišè, melišè in kalov, je opušèanje tradicionalne rabe in s tem posledièno izginjanje znaèilnih rastlinskih in ivalskih vrst.
V okviru projekta LIFE smo v letošnji zimi po veè deset letih spet pokosili veèino nasipov ob glavnih kanalih v Seèoveljskih solinah. Pred košnjo je bilo treba najprej odstraniti grmovje in drevje, ki se je razbohotilo na posameznih odsekih. Koreninski sistem posameznih
Intervju z upanjo Obèine Piran, gospo Vojko Štular Kaj pomeni sol in s tem Seèoveljske soline za piransko obèino? Seèoveljske soline so moèna identifikacijska znaèilnost obèine Piran. Solin v svetovnem merilu ni veliko, klasiène, tradicionalne pridelave soli pa je še toliko manj. V interesu Pirana je, da obmoèje Krajinskega parka Seèoveljske soline (KPSS) èim bolje Vojka Štular, upanja predstavljamo, saj je to obmoèje izjemnega pomena za promocijo celotne obèine, za obèane, vse Slovence in tuje goste. Obèina Piran v svojih promocijskih nastopih izpostavlja KPSS kot neke vrste blagovno znamko. Hkrati si prizadevamo, da bi se povezali s tistimi obèinami, ki še ohranjujejo tradicijo pridelave soli. Obèina Piran je e pobratena z Malto (otok Gozo), elimo si pa še nadaljnjih povezav s solinami v ju ni Italiji in Franciji. Šlo bi za nekakšno transverzalo solinarskih mest.
Izvajanje LIFE projekta v KPSS Sanacija preènih nasipov v izparilnih bazenih na Leri
Nasipi so se v veè desetletjih povsem zarastli z grmovjem in travo. (Foto: K. Gorišek)
Grmov in dreves na nasipih lahko povzroèi razpoke v nasipu, zato je treba drevesno in grmovno vegetacijo na nasipih redèiti in vzdr evati. Redna košnja trave pa krepi korenine travnih bilk, ki tako moèneje povezujejo nasipe in poveèujejo njihovo odpornost proti eroziji. Vendar pa so zatravljeni nasipi in druga travišèa tudi ivljenjski prostor razliènih rastlinskih in ivalskih vrst. Da ne bi poškodovali teh Sanacija nasipov na Leri. (Foto: K. Gorišek)
Sanacija se izvaja z malim delovnim strojem, obnovljeni nasipi so v celoti iz zemeljskega materiala. Nasipi so oblikovani v majhne otoèke, ki bodo nudili primerne razmere za gnezdenje ptic. Sanirani in redno vzdr evani nasipi zagotavljajo nadzor nad vtokom vode, kar je pomembno tako za pridobivanje soli kot tudi za rastlinski in ivalski svet. Nasipi tudi varujejo širše obmoèje Seèoveljskih solin pred poplavami.
Tudi s prireditvami v obèini aktivno pristopamo k ohranjanju kulturne in naravne dedišèine, obenem smo v KPSS v lanskem letu zakupili tudi solni fond, na katerem se prideluje sol na tradicionalen naèin. V letu 2003 je Obèina Piran z dru bo Mobitel d.d. sklenila pogodbo o dolgoroènem najemu trgovine “Beneèanka” na Tartinijevem trgu v Piranu, podjetje Soline d.o.o. (hèerinsko podjetje dru be Mobitel d.d.) pa je v soglasju z obèino prostore vzelo v podnajem. V “Beneèanki” so naprodaj tradicionalni izdelki iz solin in s tem obèina dodatno prispeva k povezovanju Pirana s solinami. Krajinski park Seèoveljske soline bo kmalu postal tudi del omre ja obmoèij posebnega varstva v EU (omre je NATURA 2000). Kljub temu, da gre za zavarovano obmoèje, se v obmoèjih NATURA 2000 vzpodbuja sonaravni razvoj obmoèja in sodelovanje z lokalnim prebivalstvom. Ena takšnih dejavnosti je trajnostni turizem. Kakšni so naèrti piranske obèine glede turizma in kje v tem kontekstu vidite Seèoveljske soline?
krajevnih skupnostih na pode elju postavili posebne panoramske informacijske table. Pode elje se mora s svojo kulturno krajino in bogato naravno dedišèino vkljuèevati v turistièno ponudbo. Prednost obèine Piran je tudi v njeni raznolikosti, kjer si preteklost in sodobnost podajata roki, naravna in kulturna dedišèina njenega pode elja pa bogati urbana središèa. V KPSS si elimo urediti še dodatne kolesarske in sprehajalne poti. Nam lahko opišete, razlo ite projekt ureditve takšnih poti »Parenzana«, v katerem sodeluje tudi obèina Piran in ki naj bi potekal tudi v delu obmoèja KPSS? Na projekt Piranskih kolesarskih stez se navezuje tudi Pot zdravja in prijateljstva Parenzana, ki na enem delu poteka tudi skozi KPSS. Projekt Parenzana usklajujemo z dr avo, ker je Parenzana del dr avne kolesarske povezave od mejnega prehoda Škofije do mejnega prehoda Seèovlje. Obèina Piran je z obèinama Izola in Koper podpisnica pisma o nameri med Ministrstvom za promet in zveze ter Direkcijo RS za ceste. Trenutno se izdeluje projekt za kolesarsko in sprehajalno pot po robu Krajinskega parka Seèoveljske soline, kjer sodelujemo s predstavniki Parka. S tem projektom se bomo prijavili tudi na razpis v okviru Strukturnih skladov EU (razpis bo predvidoma v mesecu marcu 2004). Ker gre za zahteven projekt, kjer je potrebno med seboj povezati e vzpostavljene dele kolesarskih stez, bo celotna povezava kolesarskih poti predvidoma dokonèana do leta 2010. Kjer obèina Piran pristopa k urejanju cest, je sestavni del tudi pešpot in kolesarska pot. Hvala za razgovor!
Srednji agar Mergus serrator
Razvoj turizma v obèini Piran temelji na treh dokumentih. Prvi dokument so strateške usmeritve ''Razvoj turizma v obèini Piran'', drugi dokument je program, sprejet na Obèinskem svetu, tretji pa je Uredba o KPSS, ki je za nas ravno tako obvezujoèa. Na osnovi teh dokumentov se bo oblikovala podoba turizma v obèini Piran v sodelovanju z lastniki obmoèij, vkljuèenih v strategijo. Z vsemi, ki v tem obèutljivem prostoru sobivajo, dobro sodelujemo in to sodelovanje se bo odrazilo v lokacijskem naèrtu za polotok Seèa in Jernejev kanal. Ves nadaljnji potek pa je odvisen od medsebojnih usklajevanj.
Izdelava in vzdr evanje robnih jarkov na Fontaniggeah
Košnja nasipa ob Jernejevem kanalu na Leri. (Foto: K. Gorišek)
bivališè, je treba košnjo izvesti tako, da se pušèa posamezne odseke nepokošene. Košnjo je treba izvesti v zimskem èasu (med oktobrom in marcem), ko ptice ne gnezdijo.
Izkop robnega jarka na Fontanigeah. (Foto: K. Gorišek)
Soline in ljudje
Piranska obèina je finanèno podprla postavitev usmerjevalnih in informacijskih tabel v KPSS, za kar se ji na tem mestu najlepše zahvaljujemo. Imate v obèini v naèrtu tudi postavitev podobnih informacijskih tabel za usmerjanje turistov iz glavnih turistiènih con (Portoro a in Pirana) v zaledne vasi z ohranjeno bogato naravno in kulturno krajino? Videz in lokacijo informacijskih tabel za celotno obèino Piran bomo uredili s posebnim odlokom. V tem trenutku celostno podobo obcestnih informacij kazijo predvsem oglaševalski panoji. Naèrtujemo, da bomo v dveh letih (tudi v smislu trajnostnega turizma) poenotili usmerjevalne in informacijske table na obmoèju obèine Piran. Dobra usmerjevalna tabla namreè pripelje èloveka tja, kamor si eli. Pomembno pa je, da ustrezno informacijo dobi tudi na cilju potovanja, zato smo v zadnjih letih v vseh
Foto: I. Škornik Tako kot ljudje pogosto napaèno mislijo, da so galebi izkljuèno morske ptice, le redki vedo, da poznamo poleg rac na jezerih, mlakah in rekah tudi morske race. Mednje sodi tudi srednji agar Mergus serrator. Srednji agar gnezdi ob jezerih in barjih nad 50 stopinj zemljepisne širine, na Islandiji, Irskem, v severozahodnem delu Velike Britanije, Fenoskandinaviji, Estoniji in severni Rusiji, mnogo redkeje tudi v Belorusiji, na Poljskem, Nizozemskem in v Ukrajini. Prezimuje pa skoraj izkljuèno na morju. Slovenska obala je najveèje in najbolj redno prezimovališèe teh ptic v Sloveniji. Tu se pojavijo oktobra, ostanejo èez zimo in odletijo proti severu do maja. Za srednjega agarja je tako kot za veèino rac znaèilna spolna dvoliènost. Samec ima zeleno glavo, ki se nadaljuje v razmršeno èopko. Rjave prsi loèuje bel obroè na vratu. Boki so sivi, hrbet je èrne barve, kljun je rdeè, prav tako oèi. Samice so po telesu sive, glavo imajo rjavo z nakazanim èopom, grlo pa belo. Sprednja stran vratu je pri samici bela, kljun rdeèkast, oèi so rjavo rdeèe barve. agarji so ime dobili po daljšem in tankem kljunu, ki je nazobèan kot aga. S temi »zobci« ptica v kljunu zadr i ulovljene ribe. Pojavlja se tudi na globjih solinskih bazenih in v veèjih kanalih.