Monitoring ptic SeÄ?oveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________________________ Iztok Ĺ kornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
1
Monitoring ptic SeÄ?oveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
________________________________________________________________________________________________ Iztok Ĺ kornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
2
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
MONITORING PTIC SEČOVELJSKIH SOLIN V LETU 2004
Iztok Škornik
strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring KPSS, SOLINE Pridelava soli d.o.o., Seča 116, 6320 Portorož - SI
Seča, 2005
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
3
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
KAZALO VSEBINE
UVOD
………………………………….
3
METODE DELA
………………………………….
4
REZULTATI
………………………………….
6
Gnezdenje
………………………………….
6
Izginule gnezdilke
………………………………….
34
Možne, vendar nepotrjene gnezdilke
………………………………….
34
Prezimovanje
………………………………….
35
Prelet
………………………………….
36
Letujoče vrste
………………………………….
39
Redke vrste
………………………………….
41
Literatura
………………………………….
41
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
4
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
UVOD Ornitološke raziskave Sečoveljskih solin imajo stoletno tradicijo. V zadnjih desetletjih 19. stoletja je Sečoveljske soline raziskoval Bernardo Schiavuzzi, ki je zapustil prve podatke o favni ptic. Za njim je bila dolgo let praznina, dokler ni v šestdesetih letih dvajsetega stoletja soline iz ornitološkega vidika ponovno odkril Božidar Ponebšek (1962). Najbolj intenzivne raziskave ornitofavne Sečoveljskih solin pa so začele šele po letu 1975. Tedaj so ornitofavno Sečoveljskih solin popisali in ekološko ovrednotili Gregori (1976), Geister in Šere (1977) in Šmuc (1980). V osemdesetih in devetdesetih letih so ornitološke raziskave Sečoveljskih solin tesno povezane z ornitologi iz Ornitološkega društva IXOBRYCHUS. Odkrite so bile nove gnezdilke v slovenskem prostoru. Ornitološkim raziskavam so se pridružila še naravovarstvena prizadevanja, zbrana v prispevkih z naravovarstveno vsebino. Od leta 1983 do leta 2003 je bil izveden redni monitoring ptic na območju Sečoveljskih solin. Podatki monitoringa za obdobje 1983-1997 so bili objavljeni v reviji Falco z naslovom »Ekološko ovrednotenje in varovanje pomembnih ptic Sečoveljskih solin« (Makovec, Škornik, Lipej, 1998). Leta 1995 je bilo popisano tudi ti. »nulto stanje«. Monitoring smo v okviru dejavnosti Ornitološkega društva Ixobychus nadaljevali tudi v kasnejših letih vse do leta 2003. Podatki za leto 2004 so rezultat moje zaposlitve v KPSS, kot strokovnega sodelavca za naravovarstveni monitoring.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
5
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
METODE DELA V času od 5.1.2004 do 31.12.2004 je bilo na območju KPSS opravljeno 210 terenskih dni (okoli 450 delovnih ur). Skupaj je bilo evidentiranih 138 vrst ptic, kar predstavlja polovico vseh v solinah opaženih vrst. Tudi v letošnjem letu je bilo opravljeno kartiranje gnezdilk v KPSS in s tem nadaljevanje kontinuiranih podatkov v zadnjih 21 letih. Opazoval sem z daljnogledi različnih povečav in s teleskopom. Opazovanja in podatki so tudi iz zimskega obdobja in iz obdobja preleta. Podrobneje so predstavljene pomembne vrste, ki na območju Sečoveljskih solin gnezdijo. Te vrste so predstavljene s številom gnezdečih parov od leta 1983 do 2004 ter s karto gnezditvene razširjenosti v letu 2004. Podan je tudi komentar in primerjava s prejšnjimi leti. Pri delu sem tudi fotografiral (digiskopiral). Nastala je tudi bogata fotografska zbirka z več kot 100 različnimi vrstami ptic. Za vnašanje in obdelavo podatkov sem v ZDA pridobil brezplačno aplikacijo za vnos biodiverzitete v Parkih NPSpecies XP, ki so jo izdelali v ustanovi Natural Resource Information Division Inventory & Monitoring Program iz Kolorada. S pomočjo programa NP Species, ki sem ga posebej priredil za potrebe monitoringa KPSS so vsem popisom in opazovanjem dodani še podatki o habitatnem tipu ter lokaciji znotraj KPSS (kode posameznih bazenov). Na ta način bomo lahko čez čas izluščili tista območja, kjer se določene vrste najraje zadržujejo in vedenje nadgradili kasneje z vzorčevanjem sedimenta (nevretenčarji – hrana). Skupaj s sodelavci PMS smo obročkali tudi mladiče nekaterih gnezdilk v KPSS.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
6
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
LAG
JER
LER6
LER4 LER5 LER2
FON17
LER3
MOR FON15 CUR
FON16 LER1 PIC
FON14
RUD
FON12
FON9 IZL
FON13
DRN
FON11
GIA
FON7 FON8
FON10 FON5
FON6 MAR
LET
FON4
FON3
FON2
DRA FON1 STO
Sl. 1: Topografski prikaz kodiranih podobmočij v KPSS.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
7
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
REZULTATI Skupaj je bilo v letu 2004 opaženih 138 vrst, kar predstavlja polovico vseh do sedaj opaženih vrst na območju Sečoveljskih solin.
GNEZDENJE Na območju Krajinskega parka Sečoveljskih solin (KPSS) gnezdi najmanj 55 različnih vrst ptic. Od tega jih v širši okolici nedvomno gnezdi 91 (Makovec, Škornik, Lipej, 1998). V območju parka gnezdi nekaj tipično morskih vrst in takih, ki so bolj ali manj vezane na solinski prostor ali slana tla. Med gnezdečimi vrstami so nekatere pomembne tudi na nacionalni ravni, saj gnezdijo samo tu (polojnik, mala čigra) ali na drugih slovenskih obalnih mokriščih (beločeli deževnik, rumenonogi galeb). Število gnezdečih vrst iz leta v leto rahlo narašča, nekatere pa so v tem prostoru prenehale z gnezdenjem. Temeljne raziskave o gnezditveni biologiji posameznih vrst so bile narejene za rumenonogega galeba (Škornik, 1992), navadno postovko (Lipej, 1993b) in beločelega deževnika (Makovec 1994). Analiza populacijskih trendov 6 izbranih gnezdilcev Sečoveljskih solin, kaže na splošno stanje vseh na solinah gnezdečih vrst, ki so bile proučevane od leta 1983 do leta 1995 (Škornik, et. al, 1995). Z ustreznimi vodnimi režimi in ustrezno sonaravno izrabo solin, lahko pričakujemo v bodoče še nekatere, v Sredozemlju značilne vrste, kot so zalivski galeb Larus genei, duplinska gos Tadorna tadorna, kričava čigra Sterna sandvicensis, komatna tekica Glareola pratincola in sabljarka Recurvirostra avosetta, ki je tu že gnezdila.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
8
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
1. RUMENONOGI GALEB Larus michahellis
Po podatkih OAS spada rumenonogi galeb med zelo redke vrste v Sloveniji (Geister, 1995). V Sečoveljskih solinah je stalnica in klatež. Vrsta je na območju KPSS prisotna čez vse leto. Prvič je bila tu gnezditev potrjena leta 1986, ko je bilo najdenih 11 gnezdečih parov (Škornik, 1992). Gnezdeči populaciji se že v maju pridruži večje število spolno nezrelih klateških osebkov, ki se zadržujejo ob koloniji. V juliju in avgustu se pojavijo še mladostni osebki iz Kvarnerja, dalmacije in Italije. Sečoveljske soline predstavljajo pomembno počivališče in letovišče številnim subadultnim rumenonogim galebom iz južnejših predelov Jadrana (Škornik, 1992). Podatki kažejo, da je večje število teh ptic na solinah povezano tudi z golitvijo perja. Med prenočevanjem se v in ob kristalizacijskih bazenih golijo in iztrebljajo, kar predstavlja resne težave glede oporečnosti soli, slanice in fanga. Galebi so namreč znani prenašalci številnih zoonoz in mikrobov, ki lahko povzročijo resna obolenja (meningitis, histoplazmoza, encefalitis, toksoplazmoza) ali pa okužbe prebavil z mikrobi kot so Salmonela, Campilobacter jejuni. Iz priloženega grafa je opaziti naraščanje števila gnezdečih parov, vendar ni tako skokovito, kot je trend naraščanja drugje v Sredozemlju. Najverjetneje gre vzrok temu pripisati pomankanju primernih gnezditvenih površin (presežena noslilnost okolja).
STATUS: stalnica, letni gost HABITAT: nasipi in otočki poraščeni s halofitno vegetacijo ali travo, redkokdaj na tleh posušenega bazena, posamič na ruševinah solinarskih hiš. OGROŽENOST: vrsta ni ogrožena, je pa redek gnezdilec v Sloveniji. Gnezdečo populacijo ogrožata predvsem kuna belica Martes foina in lisica Vulpes vulpes, ki sta v lanskem gnezditvenem obdobju izplenila številne mladiče ter pobila večje število odraslih ptic na levem nasipu Kolombere. PRIPOROČILA: vrsta je zaradi velikega števila letujočih osebkov na t.i. prioritetnem seznamu ptic KPSS. Priporočam spremljanje gnezdeče populacije in sezonska številčna nihanja galebov, kot tudi njihovo preganjanje z repelentnimi sredstvi v predelu kristalizacije soli. Predlagam kontrolo populacije kune belice na območju KPSS.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
9
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
Sl. 2: Rumenonogi galeb Larus michahellis (Foto: I. Škornik).
Larus michahellis 160 140
Število parov
120 100 80 60 40 20
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
1995
1994
1993
1992
1991
1990
1989
1988
1987
1986
1985
1984
1983
0
Leto
Sl. 3: Gnezdenje rumenonoga galeba Larus michahellis v obdobju 1983-2004. ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
10
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________ Rumenonogi galeb Larus michahellis MONITORING 2004
Sl. 4: Gnezditvena razširjenost rumenonoga galeba Larus michahellis v letu 2004.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
11
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
2. NAVADNA ČIGRA Sterna hirundo
Navadna čigra je v Sloveniji redka vrsta. Gnezdi le na Dravskem polju in ob obali. Smemo jo šteti med zelo redke gnezdilke Slovenije (Geister, 1995). Prva gnezditev na slovenski obali je bila potrjena leta 1983, ko je bila v Sečoveljskih solinah odkrita kolonija z 9 pari (Škornik, 1983). Gnezdi večinoma na blatnih otočkih sredi solinskih bazenov ter na nekaterih nasipih. Od leta 2002 bolj ali manj uspešno gnezdi tudi na splavih, ki smo jih v okviru projekta ALAS postavili v enega od večjih solinskih bazenov. Leta 1991 se je število gnezdečih parov podvojilo (Škornik et al., 1995), kar sovpada s podatki iz drugih krajev Sredozemlja, predvsem solin, kjer ta vrsta gnezdi (Walmsley, 1993). Od takrat se število gnezdečih parov giblje med 40 in 60 parov teh ptic, kar kaže na dokaj stabilno populacijo. Gnezdilni uspeh navadne čigre je bil v vseh gnezditvenih sezonah nizek, večinoma zaradi obilnih padavin in nizkih temperatur (Škornik et al. 1995). Tako velja omeniti katastrofalna leta 1995, 2002 in lansko 2004, ko so ujme z močnim deževjem dobesedno pometle s čigrami in drugimi vrstami. Težave predstavljajo tudi visoke vode, ki neredko preplavijo jajca, le-ta pa se kasneje sprimejo z blatno podlago in posledično tudi propadejo. Ko je v lanskem letu (2004) že izgledalo, da bodo navadne čigre doživele svojevrsten gnezdilni rekord na umetnih gnezdiščih (splavih), saj sem 9.6.2004 naštel na splavih kar 21 čigrinih gnezd, pa sta dve zaporedni neurji konec junija 2004 povsem uničili gnezdečo populacijo na splavih. Ta se je kasneje preselila na staro gnezdišče med Curtom in Pichettom, kjer je uspešno odgnezdila v drugo. Podobna preselitev čiger se je zgodila tudi v letu 1995, ko so v drugo gnezdile na Leri. Za najuspešnejšo gnezditveno sezono velja leto 2003, saj so tako navadne čigre, kot tudi ostale ptice na solinah uspele speljati skoraj ves zarod. V tem letu je prevladovalo dolgo sušno obdobje.
STATUS: selivka HABITAT: nasipi in otočki poraščeni s halofitno vegetacijo, redkokdaj na tleh posušenega bazena. OGROŽENOST: uničevanje primernih gnezdišč, vznemirjanje v času gnezdenja, deževje, plenilci. PRIPOROČILA: navadna čigra ne gnezdi nikjer več na naravnih gnezdiščih. Spremljanje populacije, vzdrževanje vodostaja v bazenih ter nasipov in otočkov primernih za gnezdenje, ureditev robnih jarkov, ki preprečujejo dostop plenilcem in ljudem. Spremljanje njene gnezditve in gnezditvenega uspeha v prihodnje bo pokazalo v kolikšni meri vplivajo vsakoletne izgube na rast čigrine populacije.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
12
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
Sl. 5: Navadna čigra Sterna hirundo (Foto: I. Škornik).
Sterna hirundo 70
Število parov
60 50 40 30 20 10
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
1995
1994
1993
1992
1991
1990
1989
1988
1987
1986
1985
1984
1983
0
Leto
Sl. 6: Gnezdenje navadne čigre Sterna hirundo v obdobju 1983-2004.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
13
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
Navadna čigra St erna hirundo MONITORING 2004
Sl. 7: Gnezditvena razširjenost navadne čigre Sterna hirundos v letu 2004. ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
14
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
3. MALA ČIGRA Sterna albifrons Mala čigra je v Sloveniji izjemno redka gnezdilka (Geister, 1995). Čeprav so bili iz preteklosti znani poskusi o njeni gnezditvi na SV Slovenije, pa danes gnezdi le v Sečoveljskih solinah. Njena gnezditev v Sečoveljskih solinah je bila potrjena leta 1985, ko je bilo najdeno gnezdo na nasipu ornitološkega rezervata med kanaloma Curto in Pichetto v koloniji beločelih deževnikov in navadnih čiger (Škornik, 1985). Čeprav maloštevilna, gnezdi mala čigra vsako leto vse od leta 1985. Po letu 2000 se je število gnezdečih parov povečalo in v letu 2003 doseglo 17 parov. V letu 2004 je gnezdilo 14 parov. Zaradi občutljivosti in redkosti so za njeno zaščito potrebne najstrožje mere varstva, saj jo lahko v nasprotnem črtamo iz seznama gnezdilk Slovenije. Mala čigra gnezdi v strnjeni koloniji le na območju Lere, posamič pa tudi na drugih ustreznih nasipih na Fontaniggeah. V letu 2004 je 1 par gnezdil tudi na novo nastalih nasipih v okviru projekta LIFE na V delu solin (Lera). Gnezdilni uspeh male čigre je bil v vseh gnezditvenih sezonah nizek, večinoma zaradi obilnih padavin in nizkih temperatur (Škornik et al. 1995). Tako velja omeniti katastrofalna leta 1995, 2002 in lansko 2004, ko so ujme z močnim deževjem dobesedno pometle s čigrami in drugimi vrstami. Težave predstavljajo tudi visoke vode, ki neredko preplavijo jajca, le-ta pa se kasneje sprimejo z blatno podlago in posledično tudi propadejo. Malo čigro štejemo med vrste, katerih gnezditvene lokalitete so omejene, njihova potencialna ogroženost pa velika (Škornik et al., 1990).
STATUS: selivka HABITAT: goli nasipi ali nasipi skromno poraščeni s halofitno vegetacijo, redkokdaj na tleh posušenega bazena, gnezdi v koloniji ali posamič, skupaj z nekaterimi drugimi vrstami (beločeli deževnik, navadna čigra, polojnik). OGROŽENOST: uničevanje primernih gnezdišč, vznemirjanje v času gnezdenja, deževje, plenilci. PRIPOROČILA: mala čigra gnezdi večinoma na peščenih obalah. Kjer teh ni gnezdi v solinah. Jajca polaga na gola tla (nič ali izjemno malo gnezdovnega gradiva) zato se ji po deževju večkrat zlepijo z blatno podlago. Spremljanje populacije, vzdrževanje vodostaja v bazenih ter nasipov in otočkov primernih za gnezdenje, ureditev robnih jarkov, ki preprečujejo dostop plenilcem in ljudem. Ureditev umetnega gnezdišča na Leri (projekt LIFE).
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
15
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
Sl. 8: Mala čigra Sterna albifrons (Foto: I. Škornik).
Sterna albifrons 18 16
Število parov
14 12 10 8 6 4 2
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
1995
1994
1993
1992
1991
1990
1989
1988
1987
1986
1985
1984
1983
0
Leto
Sl. 9: Gnezdenje male čigre Sterna albifrons v obdobju 1983-2004. ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
16
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________ Mala čigra Sterna albifrons MONITORING 2004
Sl. 10: Gnezditvena razširjenost male čigre Sterna albifrons v letu 2004.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
17
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
4. POLOJNIK Himantopus himantopus Zaradi preureditve Sečoveljskih solin v pasivne solinske bazene, je njihova vodna površina narasla do take mere, da so bazeni postali zanimivi tudi za pobrežnike. Leta 1990 sta bila odkrita dva gnezdeča para polojnikov v Fontaniggeah (Makovec & Škornik, 1990). Polojnik je po doslej znanih podatkih izjemno redka gnezdilka v Sloveniji in gnezdi le v Sečoveljskih solinah (Geister, 1995). Od leta 2003 gnezdi tudi v Strunjanskih solinah. V osemdesetih letih je polojnik veljal za redkega preletnika na obali (Škornik et al., 1990). V Sečoveljskih solinah so bili opazovani posamezni osebki na selitvi v maju in avgustu. Zgodba o njegovi naselitvi v Sloveniji je nadvse poučna, saj nam pove, kateri segment selečih se osebkov je med pričakovanimi gnezdilkami gnezditveno sumljiv (Geister, 1995). Gnezditi začne v maju. Od leta 1990 je gnezdeča populacija v Sečoveljskih solinah bolj ali manj stabilna (10-15 parov), le v letih 1995 in 2003 so polojniki na solinah gnezdili v bistveno večjem številu. V letu 1995 je gnezdilo 32 parov, v letu 2003 pa kar 52 parov. Iz razpoložljivih podatkov in ugotovitev s terena lahko sklepam, da so takemu številu botrovale ugodne vodne razmere na halofitnih travnikih Fontanigg, predvsem na tistem ob Muzeju solinarstva in stabilne vremenske razmere.
STATUS: selivka HABITAT: gnezdi na blatnih, poraščenih otočkih sredi solinskih bazenov ali na kopučah halofitne vegetacije poplavljenih halofitnih travnikov, redko na nasipih poraščenih s halofitno vegetacijo. Nikoli na tleh posušenega solinskega bazena. OGROŽENOST: uničevanje primernih gnezdišč, neprimerno vzdrževanje vodnega režima, vznemirjanje v času gnezdenja, deževje, plenilci. PRIPOROČILA: območje halofitnega travnika pred muzejem je potrebno razpoloviti z izgradnjo manjšega nasipa in zagotoviti v enem delu suho podlago, v drugem pa zagotoviti ustrezne vodne razmere za gnezdenje polojnikov. Spremljanje populacije, vzdrževanje vodostaja v bazenih ter nasipov in otočkov primernih za gnezdenje, ureditev robnih jarkov, ki preprečujejo dostop plenilcem in ljudem.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
18
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
Sl. 11: Polojnik Himantopus himantopus (Foto: I. Škornik).
Himantopus himantopus 60
Število parov
50 40 30 20 10
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
1995
1994
1993
1992
1991
1990
1989
1988
1987
1986
1985
1984
1983
0
Leto
Sl. 12: Gnezdenje polojnika Himantopus himantopus v obdobju 1983-2004.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
19
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
Polojnik Himantopus himant opus MONITORING 2004
Sl. 13: Gnezditvena razširjenost polojnika Himantopus himantopus v letu 2004.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
20
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
5. BELOČELI DEŽEVNIK Charadius alexandrinus Beločeli deževnik je kozmopolitska ptica, ki gnezdi na obalah in slanih mokriščih v notranjosti kontinentov, najraje ob nizkih vodah (Cramp & Simmons, 1983). Število gnezdečih parov v Evropi je ocenjeno na 20.000 (Jonsson, 1991), vendar se njegovo število zmanjšuje. Kot možen gnezdilec je bil v Sečoveljskih solinah opažen že v prejšnjem stoletju (Schiavuzzi, 1883). Slabih sto let kasneje je njegovo gnezditev potrdil Gregori (1976). Poleg Sečoveljskih solin gnezdi na slovenski obali še v okolici Škocjanskega zatoka in Ankaranu (Makovec, 1994). V OAS je uvrščen kot izjemno redek gnezdilec (Geister, 1995). V Sečoveljskih solinah gnezdi na nasipih, v delno ali popolnoma izsušenih bazenih in v opuščenih bazenih poraščenih z ozkolistno mrežico in lobodovcem. Geister (1995) domneva, da se je beločeli deževnik močneje zasidral v solinah šele z opustitvijo solinarske dejavnosti v šestdesetih letih. Število gnezdečih parov beločelega deževnika v Sečoveljskih solinah niha in je najverjetneje v tesni povezavi z razpoložljivimi habitati oz. suhimi površinami, ki pa niso povezane s padavinami temveč z ustreznim vzdrževanjem vodnega režima s strani upravljalca KPSS in Muzeja solinarstva. Kljub oportunizmu in njegovi tolerantnosti, pa je njegov obstoj na slovenski obali, zaradi čedalje večjih antropogenih vplivov na gnezditvenih območjih, zelo negotov (Makovec, 1994). Ogrožajo ga obiskovalci (Škornik et al., 1995) in tudi mnogi drugi plenilci, kot so rumenonogi galeb Larus michahellis (Škornik, 1992) in kuna belica Martes foina (Lipej, 1993b). V letu 2004 so opazovanja v času gnezditve beločelega deževnika pokazala, da so se določeni osebki sive vrane Corvus corone cornix specializirali za plenjeneje deževnikovih legel. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je gnezdenje beločelga deževnika v največji meri odvisno od razpoložljivih nadomestnih habitatov (Makovec et al., 1998).
STATUS: selivka, posamič ali v manjših skupinah prezimuje HABITAT: nasipi in otočki poraščeni s halofitno vegetacijo, na tleh posušenega bazena. Gnezdi posamič skupaj z navadno in malo čigro, včasih tudi s polojnikom ali v koloniji. OGROŽENOST: v Sloveniji izjemno redka gnezdilka in gnezdi le na obalnih mokriščih. Uničevanje primernih gnezdišč, neprimerno vzdrževanje vodnega režima, vznemirjanje v času gnezdenja, deževje, plenilci. PRIPOROČILA: območje halofitnega travnika pred muzejem je potrebno razpoloviti z izgradnjo manjšega nasipa in zagotoviti v enem delu suho podlago na kateri bodo lahko beločeli deževniki gnezdili kolonijsko, tako kot v preteklih letih. Spremljanje populacije, vzdrževanje vodostaja v bazenih ter nasipov in otočkov primernih za gnezdenje, ureditev robnih jarkov, ki preprečujejo dostop plenilcem in ljudem.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
21
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
Sl. 14: Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus (Foto: I. Škornik).
Charadrius alexandrinus 35
Število parov
30 25 20 15 10 5
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
1995
1994
1993
1992
1991
1990
1989
1988
1987
1986
1985
1984
1983
0
Leto
Sl. 15: Gnezdenje beločelega deževnika Charadrius alexandrinus v obdobju 1983-2004. ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
22
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus MONITORING 2004
Sl. 16: Gnezditvena razširjenost beločelega deževnika Charadrius alexandrinus v letu 2004
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
23
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
6. MALI DEŽEVNIK Charadius dubius Mali deževnik je v Sloveniji redko razširjena vrsta (Geister, 1995). Favnistični pregled ptic slovenske obale ga omenja kot preletnika, ki ga je na solinah mogoče opazovati v mesecu aprilu in maju. Njegova prvotna prebivališča so rečna prodišča. Kot gnezdilca ga omenja že Gregori (1976), ko sta v Sečoveljskih solinah gnezdila 1-2 para. Mali deževnik je pričel ponovno gnezditi na obali leta 1992, ko so poleg 9-11 parov beločelih deževnikov v Škocjanskem zatoku gnezdili še najmanj 4 pari malih deževnikov (Makovec, 1997). Na slovenski obali gnezdi mali deževnik na podobnih ali istih gnezdiščih kot beločeli deževnik. V Sečoveljskih solinah gnezdijo 2-3 pari. Kljub izredni iznajdljivosti pri iskanju nadomestnih prebivališč, prištevamo malega deževnika k najbolj ogroženim vrstam (Geister, 1995).
STATUS: selivka HABITAT: nasipi in otočki poraščeni s halofitno vegetacijo, na tleh posušenega bazena. Praviloma gnezdi posamič, včasih skupaj z drugimi vrstami. OGROŽENOST: vrsta je ogrožena v prvotnih gnezdiščih. Neprimerno vzdrževanje vodnega režima, vznemirjanje v času gnezdenja, deževje, plenilci. PRIPOROČILA: spremljanje populacije, vzdrževanje vodostaja v bazenih ter nasipov in otočkov primernih za gnezdenje, ureditev robnih jarkov, ki preprečujejo dostop plenilcem in ljudem.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
24
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
Sl. 17: Mali deževnik Charadrius dubius (Foto: I. Škornik).
Charadrius dubius 6
Število parov
5 4 3 2 1
19 83 19 84 19 85 19 86 19 87 19 88 19 89 19 90 19 91 19 92 19 93 19 94 19 95 19 96 19 97 19 98 19 99 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04
0
Leto
Sl. 18: Gnezdenje malega deževnika Charadrius dubius v obdobju 1983-2004.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
25
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________ Mali deževnik Charadrius dubius MONITORING 2004
Sl. 19: Gnezditvena razširjenost malega deževnika Charadrius dubius v letu 2004
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
26
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
7. BRŠKINKA Cisticola juncidis Brškinka je v Sloveniji zelo redka, lokalno razširjena vrsta. Kot izrazito turkestanskomediteranska vrsta, je postala v tem stoletju izredno zanimiva zaradi širjenja svojega areala iz Sredozemlja proti srednji Evropi. V Sloveniji so jo prvič opazili leta 1973 (Geister & Šere, 1974) v koprskem Primorju, prvo gnezdo pa je bilo najdeno leta 1977 (Geister & Šere,) v Sečoveljskih solinah. Brškinka je na območju Sečoveljskih solin in okolici stalnica (Škornik et al. 1990). Pozimi 1985/86 je bila zaradi ostre zime populacija brškinke katastrofalno prizadeta (Škornik et al., 1990; Geister, 1985). V tistem obdobju je iz nekaterih dolin, kot tudi iz območja Sečoveljskih solin povsem izginila. Pojavila se je šele septembra, kar kaže na doselitev (Geister, 1990). Višek je populacija brškink na območju KPSS dosegla v letu 1995, ko je tu gnezdilo 22 parov. V naslednjih letih je njeno število ponovno upadlo na 10 do 15 parov. Iz primerjave podatkov o razširjenosti brškinke iz leta 1979 (Geister, 1980), štetja pojočih samcev v letu 1995 in tudi v letu 2004 je razvidno, da brškinka naseljuje iste habitate kot pred 25 leti, kar kaže na izbiro za gnezdenje ustreznih habitatov na območju Sečoveljskih solin. Večinoma nezdi na večjih, širokih nasipih in zaraslih poteh, predvsem ob Dragonji, v Stojbah, Drnici in kanalu Sv. Jerneja.
STATUS: stalnica HABITAT: pustote in solinski nasipi poraščeni z bujno travo, ponekod s trsjem in robido. OGROŽENOST: uničevanje nasipov zaraslih s travo, košnja le-teh ob nepravem času, ostre zime PRIPOROČILA: spremljanje populacije in vzdrževanje z gosto travo zaraslih solinskih nasipov izven gnezditvenega obdobja
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
27
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
Sl. 20: Brškinka Cisticola juncidis (Foto: D. Šere).
Cisticola juncidis 25
Število parov
20 15 10 5
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
1995
1994
1993
1992
1991
1990
1989
1988
1987
1986
1985
1984
1983
0
Leto
Sl. 21: Gnezdenje brškinke Cisticola juncidis v obdobju 1983-2004.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
28
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________ Brškinka Cisticola juncidis MONITORING 2004
Sl. 22: Gnezditvena razširjenost brškinke Cisticola juncidis v letu 2004
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
29
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
8. RUMENA PASTIRICA Motacilla flava Rumena pastirica je v Sloveniji redko razširjena vrsta (Geister, 1995). V Sloveniji gnezdi predvsem v Severovzhodnem delu, na obrobju Ljubljanskega barja, na Cerkniškem polju in v Primorju. Na obali gnezdi v Škocjanskem zatoku in v Sečoveljskih solinah (Škornik et al., 1990). Čeprav so prvotna prebivališča in gnezdišča rumenih pastiric predvsem močvirnati travniki, pa danes gnezdi ob obali v slaniščih, solinah in v Škocjanskem zatoku na območju, ki ga intenzivno zasipavajo. Rumena pastirica v Sečoveljskih solinah nikoli ni gnezdila v večjem številu. Največ gnezdečih parov je bilo ugotovljenih leta 1983 in 1990, medtem ko v letih 1991 in 1992 tu sploh ni gnezdila. Število gnezdečih parov na območju KPSS se giblje med 2 in 5. Iz topografske karte je razvidno, da naseljuje rumena pastirica predvsem suhe predele solin, ki so poraščeni s halofitno vegetacijo. Ker je primernih suhih bazenov v Sečoveljskih solinah malo, je manjše tudi število gnezdečih parov. Leta 1983 je bil predel med letališčem in Dragonjo povsem suh, zato je takrat gnezdilo več rumenih pastiric. Na območju KPSS poleg nominatne podvrste Motacilla flava flava gnezdi še črnoglava podvrsta Motacila flava feldegg, ki pa je po novih taksonomskih kriterijih spoznana za samostojno vrsto črnoglava pastirica Motacilla feldegg. Za leto 2004 sem se odločil, da ju še ne prikažem ločeno in veljajo vsi podatki za vrsto Motacilla flava.
STATUS: selivka HABITAT: močvirni travniki in slanišča, poraščeni solinski nasipi. OGROŽENOST: s poplavljanjem solinskih površin, je njena populacija upadla oz. je njeno število enako primernim in razpoložljivim gnezdiščem. PRIPOROČILA: območje halofitnega travnika pred muzejem je potrebno razpoloviti z izgradnjo manjšega nasipa in zagotoviti v enem delu suho podlago na kateri bodo lahko gnezdile tudi rumene pastirice. Spremljanje populacije in vzdrževanje suhih, s halofiti zaraščenih površin.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
30
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
Sl. 23: Rumena pastirica Motacilla flava (Foto: I. Škornik). .
Motacilla flava 8 7
Število parov
6 5 4 3 2 1
19 83 19 84 19 85 19 86 19 87 19 88 19 89 19 90 19 91 19 92 19 93 19 94 19 95 19 96 19 97 19 98 19 99 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04
0
Leto
Sl. 24: Gnezdenje rumene pastirice Motacila flava v obdobju 1983-2004.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
31
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________ Rumena pastirica Mot acilla flava MONITORING 2004
Sl. 25: Gnezditvena razširjenost rumene pastirice Motacila flava v letu 2004
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
32
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
9. BELA PASTIRICA Motacilla alba Bela pastirica je v Sloveniji najbolj razširjena vrsta. Pravzaprav je v Sloveniji povsod razširjena (Geister, 1995). V minulih 100 do 150 letih se je njena gnezditvena ekologija povsem spremenila, saj danes gnezdi skoraj povsod ob človeških bivališčih. Tudi ob obali je močno razširjena gnezdilka. Na območju Sečoveljskih solin gnezdi v opuščenih solinskih hišah ter v lesenih solinskih objektih na Leri. V letu 2004 je gnezdila tudi na splavu skupaj z navadno čigro Sterna hirundo. Gnezdo je bilo skrito pod korcem. Iz priloženega histograma je razvidno naraščanje gnezdeče populacije na območju KPSS.
STATUS: stalnica, selivka HABITAT: opuščene solinarske hiše in drugi opuščeni objekti, lesene solinarske lope OGROŽENOST: vrsta ni ogrožena PRIPOROČILA: spremljanje njene populacije in ohranjanje solinarskih objektov.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
33
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
Sl. 26: Bela pastirica Motacila alba (Foto: I. Škornik).
Motacilla alba 25
Število parov
20 15 10 5
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
1995
1994
1993
1992
1991
1990
1989
1988
1987
1986
1985
1984
1983
0
Leto
Sl. 27: Gnezdenje bele pastirice Motacila alba v obdobju 1983-2004. ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
34
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________ Bela pastirica Motacilla alba MONITORING 2004
Sl. 28: Gnezditvena razširjenost bele pastirice Motacila alba v letu 2004
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
35
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
OSTALE GNEZDEČE VRSTE: Tachybaptus ruficollis, Ixobrychus minutus, Anas platyrhynchos, Gallinula chloropus, Rallus aquaticus, Fulica atra, Anthus campestris, Acrocephalus arundinaceus, Acrocephalus scirpaceus, Acrocephalus palustris, Cettia cetti, Emberiza calandra, Phoenicurus ochruros, Hirundo rustica, Apus apus, Saxicola rubetra, Saxicola torquata, Passer domesticus, Passer montanus, Passer hispaniolensis, Sturnus vulgaris, Phasianus colchicus, Turdus merula, Garrulus glandarius, Pica pica, Lanius collurio, Carduelis carduelis, Carduelis chloris, Serinus serinus, Caprimulgus europaeus, Streptopelia decaocto, Streptopelia turtur, Alauda arvensis, Columba domestica, Dendrocopos major, Picus viridis, Yinx torquilia, Hippolais polyglotta, Sylvia atricapilla, Muscicapa striata, Hippolais polyglotta, Parus major, Parus caeruleus, Luscinia megarhyncha, Oriolus oriolus, Corvus corone cornix.
IZGINULE GNEZDILKE Med izginule gnezdilke prištevamo tiste vrste, ki so na tem območju v preteklosti gnezdile, zdaj pa tu zaradi svojevrstnih razlogov ne gnezdijo več. Take vrste so: POSTOVKA Falco tinnunculus - Po letu 1992 na solinah ni več gnezdila. Vzroke gre pripisati mustelidni predaciji in antropogenim vplivom (Lipej, 1993b). SABLJARKA Recurvirostra avosetta – V Sečoveljskih solinah je zanesljivo gnezdila leta 2002 (1 par). Od takrat ne gnezdi več, obstaja pa velika možnost ponovne gnezditve na tem območju. ČUK Athene noctua – Gnezdil je v opuščenih solinarskih hišah še koen osemdesetih let, vendar danes ne gnezdi več. V tsitem obdobju je bil večji del solin (predvsem Fontanigge) suh in s tem več razpoložljive čukove hrane (žuželke). VELIKI SKOVIK Otus scops – Podobno kot za čuka velja tudi za skovika.
MOŽNE, VENDAR NEPOTRJENE GNEZDILKE Med možne, vendar nepotrjene gnezdilce sodita vsekakor mali Actitis hypoleucos in rdečenogi martinec Tringa totanus. Obe vrsti sta obravnavanem območju prisotni tudi v gnezditvenem času. Zanimiva pa je odsotnost rdečenogega martinca v mesecu maju leta 2004. Najverjetneje je zanj v gnezditvenem smislu odločilen prav ta mesec.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
36
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
PREZIMOVANJE Po podatkih Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije (ZOAS) so Sečoveljske soline s 123 opazovanimi vrstami pozimi najpomembnejše prezimovališče ptic v Sloveniji (Sovinc, 1994). Čeprav zimo koledarsko označujemo kot časovno obdobje med 21. decembrom in 21. marcem, pa se za ugotavljanje zimske razširjenosti ptic uporablja primernejše obdobje tj. od konca novembra do začetka februarja, ko so temperature najnižje, sneži, dnevi pa so kratki. Med vrste, ki množično prezimujejo na obravnavanem območju, štejemo predvsem črno lisko Fulica atra, mlakarico Anas platyrhynchos, navadno žvižgavko Anas penelope, rumenonogega Larus michahellis in rečnega galeba Larus ridibundus, velikega kormorana Phalacrocorax carbo ter spremenljivega prodnika Calidris alpina. Vrste, ki redno prezimujejo, vendar njihovo število ne presega manjših strnjenih skupin so: Gavia arctica, Podiceps cristatus, Podiceps nigricollis, Mergus serrator, Tadorna tadorna, Anas clypeata, Bucephala clangula, Numenius arquata, Pluvialis squatarola, Tringa totanus, Charadrius alexandrinus, Calidris minuta, Egretta garzetta, Egretta alba in Ardea cinerea.
1200
1000
800 DEC
600
JAN
400
200
0 ČRNA LISKA
NAVADNA ŽVIŽGAVKA
MLAKARICA
RUMENONOGI GALEB
REČNI GALEB
Sl. 29: Prezimovanje 5 najštevilčnejših vrst na območju KPSS v letu 2004.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
37
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
Eegretta alba 30
25
20
15
10
5
0 JAN
FEB
MAR
APR
MAJ
JUN
JUL
AVG
SEP
OKT
NOV
DEC
Sl. 30: Velika bela čaplja Egretta alba je bila še pred desetletjem redka vrsta, danes pa je na območju KPSS prisotna čez vse leto. Najbolj številčna je v zimskiem obdobju, ko tu prezimuje nad 20 osebkov.
PRELET Med vrstami, ki med preletom naših krajev redno počivajo na območju KPSS, moram omeniti predvsem pobrežnike Charadriiformes ter nekatere race iz rodu Anas. Prelet se v Sečoveljskih solinah prične v mesecu aprilu in traja do prvih dni junija. Primerki, opazovani v juniju in juliju, so zapozneli preletniki ali poletni gostje. Poloji in plitvine v Sečoveljskih solinah nudijo idealna počivališča in prehranjevališča za številne pobrežnike ter navsezadnje tudi za nekatere ptice pevke. Prelet se v Sečoveljskih solinah prične v aprilu in traja do prvih dni junija. Primerki, opazovani v juniju in juliju, so zapozneli preletniki ali poletni gostje. Pogoste vrste na preletu so: togotnik Philomachus pugnax, močvirski martinec Tringa glareola, komatni Charadrius hiaticula, beločeli C. alexandrinus in mali deževnik C. dubius, kozica Gallinago gallinago, mali škurh Numenius phaeopus, regeljc Anas querquedula, rdečenogi Tringa totanus in zelenonogi martinec Tringa nebularia, spremenljivi Calidris alpina, mali Calidris minuta, Temminckov Calidris temminckii in srpokljuni prodnik Calidris ferruginea ter nekatere pevke, med katerimi velja omeniti predvsem rumeno Motacilla flava in belo pastirico M. alba ter cipo vriskarico Anthus spinoletta. Opazovanja v letu 2004 pa so pokazala na še eno, do sedaj neznano zanimivost. Sečoveljske soline so se izkazale kot pomembna preletna točka tudi za vse lastovke (Hirundo rustica, H. daurica, Riparia riparia in Delichon urbica) ter črne hudournike Apus apus, ki so se v več desettiočglavi jati prehranjevali na tem območju.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
38
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
Tringa totanus 120
100
80
60
40
20
0 JAN
FEB
MAR
APR
MAJ
JUN
JUL
AVG
SEP
OKT
NOV
DEC
NOV
DEC
Sl. 31: Prisotnost rdečenogega martinca Tringa totanus na območju KPSS v letu 2004.
Calidris alpina 300
250
200
150
100
50
0 JAN
FEB
MAR
APR
MAJ
JUN
JUL
AVG
SEP
OKT
Sl. 32: Prisotnost spremenljivega prodnika Calidris alpina na območju KPSS v letu 2004.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
39
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
Vanellus vanellus 600
500
400
300
200
100
0 JAN
FEB
MAR
APR
MAJ
JUN
JUL
AVG
SEP
OKT
NOV
DEC
SEP
OKT
NOV
DEC
Sl. 33: Prisotnost pribe Vanellus vanellus na območju KPSS v letu 2004.
Philomachus pugnax 120
100
80
60
40
20
0 JAN
FEB
MAR
APR
MAJ
JUN
JUL
AVG
Sl. 34: Prisotnost togotnika Philomachus pugnax na območju KPSS v letu 2004.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
40
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
VRSTE, KI NA OBRAVNAVANEM OBMOČJU LETUJEJO Med letujočimi vrstami je mnogo takih, ki v solinah nimajo (zadostnih) ustreznih habitatov, gnezdijo drugje in se kot mladostni osebki tu golijo ali pa so njihova gnezdišča geografsko mnogo višje in zato nimajo možnosti za gnezditev. Take vrste so: Tadorna tadorna, Ardea cinerea, Egretta garzetta, Egretta alba, Tringa nebularia, Tringa totanus, Tringa erythropus, Calidris ferruginea, Larus ridibundus in Larus michahellis. Pri nekaterih vrstah je težko ugotoviti ali gre pri pojavljanju za spolno nezrele osebke ali pa so opazovani primerki le zapozneli preletniki ali poletni klateži. Med vrstami, ki imajo v KPSS poseben status je rumenonogi galeb Larus michahellis. Vrsta na območju solin gnezdi in je tu prisotna čez vse leto, v večjem številu pa se pojavi v juliju in avgustu, ko se »domačim« pticam pridružijo galebi iz Istre, Kvarnerja, Dalmacije in Italije. Tu se, večinoma mladostni osebki, pregolijo (menjujejo perje). Pred desetimi leti je tu v juliju in avgustu prenočevalo do 4500 ptic, v letu 2003 jih je bilo največ 17.000, v letu 2004 pa že 25.320 osebkov, kar je zastrašujoč podatek, zato sem upravljalcu KPSS predlagal nabavo zvočnih in vizuelnih repelentov.
Eegretta garzetta 140 120 100 80 60 40 20 0 JAN
FEB
MAR
APR
MAJ
JUN
JUL
AVG
SEP
OKT
NOV
DEC
Sl. 35: Prisotnost male bele čaplje Egretta garzetta na območju KPSS v letu 2004.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
41
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
Larus michahellis 30000
25000
20000
15000
10000
5000
0 JAN
FEB
MAR
APR
MAJ
JUN
JUL
AVG
SEP
OKT
NOV
DEC
Sl. 36: Prisotnost rumenonogega galeba Larus michahellis na območju KPSS v letu 2004.
Sl. 37: Premiki rumenonogih galebov v S Jadranu. Podatki pridobljeni na osnovi opazovanj obročkanih galebov (barvni obročki).
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
42
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
REDKE VRSTE Čeprav so mnenja o favnistični vrednosti redkih vrst med strokovnjaki zelo različna, je potrebno nekatere med njimi vendarle omeniti, ker so bile v zadnjih 100 letih opažene le nekajkrat, ali ker je njihovo pojavljanje nekaj izjemnega. Makovec et al. (1998) med redko pojavljajoče se vrste v Sečoveljskih solinah uvrščajo tudi jezerskega martinca Tringa stagnatilis, ki pa po novejših podatkih ne sodi več v to kategorijo, saj se redno pojavlja na preletu. Med redkimi vrstami velja omeniti kaspijsko čigro Sterna caspia, orla belorepca Haliaeetus albicilla, rumenokljunega slapnika Gavia adamsii in belolično gos Branta leucopsis. Nedvomno so se v zadnjih letih na slovenski obali in posebej v Sečoveljskih solinah spremenile ekološke razmere in z njimi tudi favna. Nekatere vrste, ki so bile nekoč pogoste, so danes redke ali pa jih sploh ni. Druge, ki so nekoč gnezdile v solinah, danes ne gnezdijo več. Tretje, ki so nekoč veljale za redke, pa danes v Sečoveljskih solinah gnezdijo. Med izjemno redke vrste lahko štejemo tudi vrste, ki so se v letu 2004 prvič pojavile v Sečoveljskih solinah. Te vrste so: bengalska čigra Sterna bengalensis ter travniški vrabec Passer hispaniolensis. Novi vrsti za Sečoveljske soline sta tudi mandarinka Aix galericulata in kravja čaplja Bubulcus ibis, ki je tudi nova vrsta za Slovenijo. Obe vrsti sta bili opazovani v začetku leta 2005 in nista predmet tega poročila.
LITERATURA
Geister, I. (1995): Ornitološki Atlas Slovenije. DZS. Ljubljana Lipej, L. (1993): Status in ogroženost gnezditvene populacije navadne postovke (Falco tinnunculus) na Sečoveljskih solinah. Annales 3:29-37. Makovec, T. (1994): Status, razširjenost in gnezditvene navade beločelega deževnika (Charadrius alexandrinus) na slovenski obali. Annales 4:63-70. Makovec, T., Škornik. I. (1990): Pričakovana gnezditev rdečenogega polojnika Himantopus himantopus v Sloveniji. Acrocephalus 46:87-95. Makovec, T., I. , Škornik & L. Lipej. (1998): Ekološko ovrednotenje in varovanje pomembnih ptic Sečoveljskih solin. Falco 13-14:5-48. Sovinc, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
43
Monitoring ptic Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2004 ____________________________________________________________________________________________________
Škornik, I. (1992): Prispevek k poznavanju ekologije rumenonogega galeba Larus cachinnans Pall. (AVES – Laridae). Annales 2:53-66. Škornik, I. (1994): Inventar in pomembnost zaščitenih lokalitet v Jadranu. Annales Ser. Hist. Nat. 4 (1):87-100. Škornik, I. T. Makovec & L. Lipej. (1995): Sečovlje Salina – an ornithological assesment of a Slovene coastal wetland. Annales 7:89-94.
________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS
44