MONITORING PTIC ZA LETO 2005 by Iztok Škornik

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

________________________________________________________________________________________________ Iztok Ĺ kornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

________________________________________________________________________________________________ Iztok Ĺ kornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

NARAVOVARSTVENI MONITORING SEČOVELJSKIH SOLIN V LETU 2005

Iztok Škornik

strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring KPSS, SOLINE Pridelava soli d.o.o., Seča 115, 6320 Portorož - SI

Seča, 2005 ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

KAZALO VSEBINE

UVOD

………………………………….

METODE DELA

………………………………….

REZULTATI

………………………………….

ORNITOFAVNA

………………………………….

RIBE IN MORSKI NEVRETENČARJI

………………………………….

REDKE IN INVADIVNE VRSTE

………………………………….

HALOFINA FLORA IN VEGETACIJA

………………………………….

HABITATNI TIPI

………………………………….

URAVNAVANJE VODNEGA REŽIMA

………………………………….

VZDRŽEVANJE PARKA

………………………………….

USMERJANJE IN SPREMLJANJE OBISKA ………………………………….

IZVAJANJE STROKOVNEGA VODENJA

………………………………….

NARAVOVARSTVENI NADZOR

………………………………….

IZVAJANJE DOLOČIL REŽIMA

………………………………….

AVAIARNA INFLUENCA

………………………………….

LITERATURA

………………………………….

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

UVOD Zavarovana območja so inštrument varstva narave, katerega cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost na določenem območju. Oboje lahko razumemo kot naravni kapital nekega območja. Zavarovana območja dosegajo svoje cilje z reguliranjem človekovega poseganja v naravo in s tem nujno vplivajo na lokalni razvoj in na možnosti za zadovoljevanje potreb lokalnega prebivalstva. Ob predpostavki, da zavarovana območja vsaj deloma opravljajo nalogo ohranitve naravnega kapitala, se zastavlja vprašanje kakšen je njihov vpliv na angažiranje delovne sile ali drugače povedano na možnosti za zaposlovanje na nekem območju. Posegi v naravo se morajo planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave, zato je treba usmeritve, izhodišča in pogoje za ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot obvezno upoštevati pri urejanju prostora, kar se prikaže v naravovarstvenih smernicah. Po svoji vsebini in namenu ustrezajo naravovarstvene smernice strokovnim podlagam za pripravo plana, s tem, da vključujejo celotno področje ohranjanja narave.



Ohranjanje narave, večkrat se uporablja tudi pojem varstvo narave, je dejavnost, katere cilj je ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot. To dvojno vsebino dela, je vnesel ZON, in z njo je naravovarstvena dejavnost razširila področje svojega delovanja zgolj z varstva naravnih vrednot (prej naravne dediščine) in zavarovanih območij na celotno varstvo narave, saj ohranjanje biotske raznovrstnosti obsega poleg varstva rastlinskih in živalskih vrst še varstvo habitanih tipov, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij ter krajine.



Poglavitni cilji ohranjanja narave v Sloveniji so predvsem: varstvo naravnih vrednot in naravnih procesov, ponovno vzpostavljanje poškodovanih ali uničenih naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti (in situ in ex situ) na genski, vrstni in ekosistemski ravni vključno z ustanavljanjem zavarovanih območij in ustreznih zbirk, ter ohranjanje, razvijanje in ponovno vzpostavljanje krajinske pestrosti. Bistveni cilj povezan s prostorskim planom pa je vključevanje ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot v urejanje prostora, v rabo in izkoriščanje naravnih dobrin ter v ukrepe varstva kulturne dediščine. Ti cilji se zagotavljajo predvsem z neposrednimi in posrednimi ukrepi, ki imajo prostorske posledice, kot so npr.: določitev naravnih vrednot, zavarovanje in ustanavljanje ožjih in širših zavarovanih območij, obnovitev poškodovanih ali uničenih vrednot, določitev habitatnih tipov ter določitev ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij.



Poglavitni naravovarstveni problemi segajo od splošno postopkovnih: nizek nivo spoštovanja naravovarstvene zakonodaje in zakonodaje s področja planiranja in posegov v prostor, neučinkovit inšpekcijski nadzor, posegi v prostor, za katere ni pravne osnove v veljavnih planskih in izvedbenih aktih ter črne gradnje v zavarovanih območjih; do organizacijsko-finančnih: nezadostna proračunska

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

sredstva in kadrovska podhranjenost področja ohranjanja narave, veliko število zavarovanih območij brez upravljalca in brez izdelanih upravljalskih načrtov, neizdelan sistem finančnih olajšav in podpor v zavarovanih območjih ter nepovezano delovanje različnih sektorjev v zavarovanih območjih. 

Naravovarstveni nadzor je neposredni nadzor v naravi in bdi nad spoštovanjem zakonskih prepovedi in izdanih predpisov za zavarovana območja. Tak nadzor poleg inšpektorjev izvajajo tudi naravovarstveni nadzorniki, ki jih upravljalec zaposli na to delovno mesto. Usposobljenost naravovarstvenih nadzornikov preverja ustrezno ministrstvo. Zakon omogoča tudi prostovoljni naravovarstveni nadzor.

Naravovarstveni monitoring v KPSS temelji na zgoraj omenjenih smernicah in ciljih ter zagotavlja upravljalcu zavarovanega območja implementacijo s koncesijsko pogodbo določenih obveznosti.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

METODE DELA V času od 1.1.2005 do 31.12.2005 je bilo na območju KPSS opravljeno 180 terenskih dni (okoli 350 delovnih ur). Skupaj je bilo evidentiranih 195 vrst ptic, kar predstavlja 2/3 vseh v solinah opaženih vrst. Tudi v letošnjem letu je bilo opravljeno kartiranje gnezdilk v KPSS in s tem nadaljevanje kontinuiranih podatkov v zadnjih 22 letih. Opazovali smo z daljnogledi različnih povečav in s teleskopom. Opazovanja in podatki so tudi iz zimskega obdobja in iz obdobja preleta. Podrobneje so predstavljene pomembne vrste, ki na območju Sečoveljskih solin gnezdijo. Te vrste so predstavljene s številom gnezdečih parov od leta 1983 do 2005 ter s karto gnezditvene razširjenosti v letu 2005. Podan je tudi komentar in primerjava s prejšnjimi leti. Pri delu smo tudi fotografirali. Nastala je bogata fotografska zbirka z več kot 150 različnimi vrstami ptic, slanoljubnim rastjem, habitati ter arhiv opravljenih del v KPSS. Za vnašanje in obdelavo podatkov še vedno uporabljamo aplikacijo za vnos biodiverzitete v Parkih NPSpecies XP, ki so jo izdelali v ustanovi Natural Resource Information Division Inventory & Monitoring Program iz Kolorada. S pomočjo programa NP Species, ki sem ga posebej priredil za potrebe monitoringa KPSS so vsem popisom in opazovanjem dodani še podatki o habitatnem tipu ter lokaciji znotraj KPSS (kode posameznih bazenov). Na ta način bomo lahko čez čas izluščili tista območja, kjer se določene vrste najraje zadržujejo in vedenje nadgradili kasneje z vzorčevanjem sedimenta (nevretenčarji – hrana). Skupaj s sodelavci PMS smo lovili in obročkali na Stojbah ulovljene ptice ter mladiče nekaterih gnezdilk v KPSS.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

LAG

JER

LER6

LER4 LER5 LER2

FON17

LER3

MOR FON15 CUR

FON16 LER1 PIC

FON14

RUD

FON12

FON9 IZL

FON13

DRN

FON11

GIA

FON7 FON8

FON10 FON5

FON6 MAR

LET

FON4

FON3

FON2

DRA FON1 STO

Topografski prikaz kodiranih podobmočij v KPSS.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

REZULTATI Skupaj je bilo v letu 2005 opaženih 195 vrst ptic, od 282 do sedaj opaženih vrst na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline. Popisani so bili habitatni tipi, pričeli smo z inventarizacijo rib in najbolj značilnih morskih nevretenčarjev, ki se pojavljajo v kanalih in bazenih Sečoveljskih solin. Izdelana je bila slikovna (fotografska) baza naravnih vrednot KPSS.

ORNITOFAVNA GNEZDENJE Na območju Krajinskega parka Sečoveljskih solin (KPSS) gnezdi najmanj 55 različnih vrst ptic. Od tega jih v širši okolici nedvomno gnezdi 91 (Makovec, Škornik, Lipej, 1998). V območju parka gnezdi nekaj tipično morskih vrst in takih, ki so bolj ali manj vezane na solinski prostor ali slana tla. Med gnezdečimi vrstami so nekatere pomembne tudi na nacionalni ravni, saj gnezdijo samo tu ali na drugih slovenskih obalnih mokriščih. Število gnezdečih vrst iz leta v leto rahlo narašča, nekatere pa so v tem prostoru prenehale z gnezdenjem. Z ustreznimi vodnimi režimi in ustrezno sonaravno izrabo solin, smo po pričakovanju zabeležili nove gnezdilce KPSS in to so: duplinska gos Tadorna tadorna, rdečenogi martinec Tringa totanus, čebelar Merops apiaster, sabljarka Recurvirostra avosetta, ki je tu že gnezdila.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

1. RUMENONOGI GALEB Larus michahellis

STATUS: stalnica, letni gost HABITAT: nasipi in otočki poraščeni s halofitno vegetacijo ali travo, redkokdaj na tleh posušenega bazena, posamič na ruševinah solinarskih hiš. OGROŽENOST: vrsta ni ogrožena, je pa redek gnezdilec v Sloveniji. Gnezdečo populacijo ogrožata predvsem kuna belica Martes foina in lisica Vulpes vulpes, ki sta v popisnem obdobju izplenila številne mladiče ter pobila večje število odraslih ptic na levem nasipu Kolombere, na Picci, Mezzani in posamič tudi drugod na območju Fontanigg. PRIPOROČILA: vrsta je zaradi velikega števila letujočih osebkov na t.i. prioritetnem seznamu ptic KPSS. Priporočam spremljanje gnezdeče populacije in sezonska številčna nihanja galebov, kot tudi njihovo preganjanje z repelentnimi sredstvi v predelu kristalizacije soli. Predlagam izkop robnih jarkov ob glavnih gnezdiščih ter kontrolo populacije (sanitarni odlov ali odstrel) kune belice in lisice na območju KPSS.

Larus michahellis 250

Število parov

200 150 100 50

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Leto

Gnezdenje rumenonoga galeba Larus michahellis v obdobju 1983-2005. ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________ Rumenonogi galeb Larus michahellis MONITORING 2005

Gnezditvena razĹĄirjenost rumenonoga galeba Larus michahellis v letu 2005.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Ĺ kornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

2. NAVADNA ČIGRA Sterna hirundo

STATUS: selivka, prezimuje v Senegalu, kjer je bila ulovljena čigra iz KPSS HABITAT: nasipi in otočki poraščeni s halofitno vegetacijo, redkokdaj na tleh posušenega bazena. OGROŽENOST: uničevanje primernih gnezdišč, vznemirjanje v času gnezdenja, deževje, plenjenje jajc mladičev s strani kune belice in lisice. PRIPOROČILA: navadna čigra ne gnezdi nikjer več na naravnih gnezdiščih. Spremljanje populacije, vzdrževanje vodostaja v bazenih ter nasipov in otočkov primernih za gnezdenje, ureditev robnih jarkov, ki preprečujejo dostop plenilcem in ljudem. Spremljanje njene gnezditve in gnezditvenega uspeha v prihodnje bo pokazalo v kolikšni meri vplivajo vsakoletne izgube na rast čigrine populacije. Primerjava podatkov v letih 2004-2005 s preteklimi kaže na izredno majhen gnezdilni uspeh te vrste. Kljub vsemu, pa je populacija v zadnjih petnajstih letih dokaj stanovitna, kar je razvidno tudi iz podatkov spodnjega histograma.

Sterna hirundo 70

Število parov

60 50 40 30 20 10

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Leto

Gnezdenje navadne čigre Sterna hirundo v obdobju 1983-2005.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

Navadna čigra St erna hirundo MONITORING 2005

Gnezditvena razširjenost navadne čigre Sterna hirundo v letu 2005. ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

3. MALA ČIGRA Sterna albifrons

STATUS: selivka HABITAT: goli nasipi ali nasipi skromno poraščeni s halofitno vegetacijo, redkokdaj na tleh posušenega bazena, gnezdi v koloniji ali posamič, skupaj z nekaterimi drugimi vrstami (beločeli deževnik, navadna čigra, polojnik). Najraje gnezdi na najnižjih, z vodno gladino izenačenih mestih, zaradi česar pa je tveganje gnezditve večje – zakaj, je težko pojasniti. OGROŽENOST: uničevanje primernih gnezdišč, vznemirjanje v času gnezdenja, deževje, plenilci. Po dvajsetih letih, ko število gnezdečih parov ni bilo večje od 5, je v letu 2005 poskočilo na, za slovenske razmere neverjetnih 25 parov. PRIPOROČILA: mala čigra gnezdi večinoma na peščenih obalah. Kjer teh ni gnezdi v solinah. Jajca polaga na gola tla (nič ali izjemno malo gnezdovnega gradiva) zato se ji po deževju večkrat zlepijo z blatno podlago. Spremljanje populacije, vzdrževanje vodostaja v bazenih ter nasipov in otočkov primernih za gnezdenje, ureditev robnih jarkov, ki preprečujejo dostop plenilcem in ljudem. Ureditev umetnega gnezdišča na Leri (projekt LIFE).

Sterna albifrons 30

Število parov

25 20 15 10 5

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Leto

Gnezdenje male čigre Sterna albifrons v obdobju 1983-2005. ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________ Mala čigra Sterna albifrons MONITORING 2005

Gnezditvena razširjenost male čigre Sterna albifrons v letu 2005.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

4. POLOJNIK Himantopus himantopus

STATUS: selivka HABITAT: gnezdi na blatnih, poraščenih otočkih sredi solinskih bazenov ali na kopučah halofitne vegetacije poplavljenih halofitnih travnikov, redko na nasipih poraščenih s halofitno vegetacijo. Nikoli na tleh posušenega solinskega bazena. OGROŽENOST: uničevanje primernih gnezdišč, neprimerno vzdrževanje vodnega režima, vznemirjanje v času gnezdenja, deževje, plenilci. PRIPOROČILA: območje halofitnega travnika pred muzejem je potrebno razpoloviti z izgradnjo manjšega nasipa in zagotoviti v enem delu suho podlago, v drugem pa zagotoviti ustrezne vodne razmere za gnezdenje polojnikov. Spremljanje populacije, vzdrževanje vodostaja v bazenih ter nasipov in otočkov primernih za gnezdenje, ureditev robnih jarkov, ki preprečujejo dostop plenilcem in ljudem.

Himantopus himantopus 60

Število parov

50 40 30 20 10

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Leto

Gnezdenje polojnika Himantopus himantopus v obdobju 1983-2005. ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

Polojnik Himantopus himant opus MONITORING 2005

Gnezditvena razširjenost polojnika Himantopus himantopus v letu 2005.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

5. SABLJARKA Recurvirostra avosetta

STATUS: selivka, posamezni osebki opaženi tudi na prezimovanju HABITAT: gnezdi na blatnih, poraščenih otočkih sredi solinskih bazenov ali na kopučah halofitne vegetacije poplavljenih halofitnih travnikov, redko na nasipih poraščenih s halofitno vegetacijo. Nikoli na tleh posušenega solinskega bazena. OGROŽENOST: uničevanje primernih gnezdišč, neprimerno vzdrževanje vodnega režima, vznemirjanje v času gnezdenja, deževje, plenilci. Na območju Sečoveljskih solin gnezdi neredno. V letu 2005 je bila njena gnezditev na območju Lere uspešna. Speljali so se vsi trije mladiči. PRIPOROČILA: območje halofitnega travnika pred muzejem je potrebno razpoloviti z izgradnjo manjšega nasipa in zagotoviti v enem delu suho podlago, v drugem pa zagotoviti ustrezne vodne razmere za gnezdenje polojnikov. Spremljanje populacije, vzdrževanje vodostaja v bazenih ter nasipov in otočkov primernih za gnezdenje, ureditev robnih jarkov, ki preprečujejo dostop plenilcem in ljudem.

Recurvirostra avosetta 1,2

Število parov

1 0,8 0,6 0,4 0,2

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Leto

Gnezdenje sabljarke Recurvirostra avosetta v obdobju 1983-2005.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

Sabljarka Recurvirostra avosett a MONITORING 2005

Gnezditvena razširjenost sabljarke Recurvirostra avosetta v letu 2005

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

6. BELOČELI DEŽEVNIK Charadius alexandrinus

STATUS: selivka, posamič ali v manjših skupinah prezimuje HABITAT: nasipi in otočki poraščeni s halofitno vegetacijo, na tleh posušenega bazena. Gnezdi posamič skupaj z navadno in malo čigro, včasih tudi s polojnikom ali v koloniji. OGROŽENOST: v Sloveniji izjemno redka gnezdilka in gnezdi le na obalnih mokriščih. Uničevanje primernih gnezdišč, neprimerno vzdrževanje vodnega režima, vznemirjanje v času gnezdenja, deževje, plenilci. PRIPOROČILA: območje halofitnega travnika pred muzejem je potrebno razpoloviti z izgradnjo manjšega nasipa in zagotoviti v enem delu suho podlago na kateri bodo lahko beločeli deževniki gnezdili kolonijsko, tako kot v preteklih letih. Spremljanje populacije, vzdrževanje vodostaja v bazenih ter nasipov in otočkov primernih za gnezdenje, ureditev robnih jarkov, ki preprečujejo dostop plenilcem in ljudem.

Charadrius alexandrinus 35

Število parov

30 25 20 15 10 5

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Leto

Gnezdenje beločelega deževnika Charadrius alexandrinus v obdobju 1983-2005.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus MONITORING 2005

Gnezditvena razširjenost beločelega deževnika Charadrius alexandrinus v letu 2005

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

7. MALI DEŽEVNIK Charadius dubius

STATUS: selivka HABITAT: nasipi in otočki poraščeni s halofitno vegetacijo, na tleh posušenega bazena. Praviloma gnezdi posamič, včasih skupaj z drugimi vrstami. OGROŽENOST: vrsta je ogrožena v prvotnih gnezdiščih. Neprimerno vzdrževanje vodnega režima, vznemirjanje v času gnezdenja, deževje, plenilci. Število gnezdečih parov v KPSS je zadnjih 10 let stanovitno in ne presega treh parov. PRIPOROČILA: spremljanje populacije, vzdrževanje vodostaja v bazenih ter nasipov in otočkov primernih za gnezdenje, ureditev robnih jarkov, ki preprečujejo dostop plenilcem in ljudem.

Charadrius dubius 6

Število parov

5 4 3 2 1

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Leto

Gnezdenje malega deževnika Charadrius dubius v obdobju 1983-2005.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Gnezditvena razširjenost malega deževnika Charadrius dubius v letu 2005.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

8. RDEČENOGI MARTINEC Tringa totanus

STATUS: selivka, preletnik in zimski gost HABITAT: nasipi in otočki poraščeni s halofitno vegetacijo, navadno na dvignjenem mestu ali travnati kopuči. Praviloma gnezdi posamič, včasih skupaj z drugimi vrstami. Tam, kjer gnezdi, mora biti dovolj suhih zaplat zemljišča, razglednih točk in dovolj visoka voda. Gnezdo je kotanjica, obdana s posameznimi bilkami, v katerem so ponavadi štiri hruškasta rjavkasto rumenkasta jajca z rdeče rjavimi lisami. Zelo podobna so polojnikovim. OGROŽENOST: pri nas gnezdi na Cerkni{kem jezeru in v Sečoveljskih solinah. V času prezimovanja je najšttevilčnejši med martinci pri nas, čeprav je njegovo pojavljanje omejeno le na ustrezna območja ob morski obali. Neprimerno vzdrževanje vodnega režima, vznemirjanje v času gnezdenja, deževje, plenilci. V letu 2005 je gnezdil 1 par na nasipu skupaj s polojniki. PRIPOROČILA: spremljanje povratništva, vzdrževanje vodostaja v bazenih ter nasipov in otočkov primernih za gnezdenje, ureditev robnih jarkov, ki preprečujejo dostop plenilcem in ljudem.

Tringa totanus 1,2

Število parov

1 0,8 0,6 0,4 0,2

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Leto

Gnezdenje rdečenogega martinca Tringa totanus v obdobju 1983-2005. ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Gnezditvena razširjenost dečenogega martinca Tringa totanus v letu 2005. ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

9. BRŠKINKA Cisticola juncidis

STATUS: stalnica HABITAT: pustote in solinski nasipi poraščeni z bujno travo, ponekod s trsjem in robido. OGROŽENOST: nekaj polarnih zim je populacijo brškinke povsem iztrebilo, na srečo pa se je ponovno pojavilo nekaj osebkov, ki so poskrbeli za nadaljnji obstoj te vrste pri nas. Naša populacija brškink je obrobna in občasno močno niha. Ne ogrožajo je le hude zime, temveč tudi izginjanje primernih travnatih površin in zaraščanje z grmovjem. PRIPOROČILA: spremljanje populacije in vzdrževanje z gosto travo zaraslih solinskih nasipov izven gnezditvenega obdobja.

Cisticola juncidis 25

Število parov

20 15 10 5

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Leto

Gnezdenje brškinke Cisticola juncidis v obdobju 1983-2005. ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Gnezditvena razširjenost brškinke Cisticola juncidis v letu 2005.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

10. RUMENA PASTIRICA Motacilla flava

STATUS: selivka HABITAT: močvirni travniki in slanišča, poraščeni solinski nasipi. OGROŽENOST: s poplavljanjem solinskih površin, je njena populacija upadla oz. je njeno število enako primernim in razpoložljivim gnezdiščem. Na območju KPSS genzdita podvrsti Motacilla flava feldegg in M. f. cinereocapilla. PRIPOROČILA: območje halofitnega travnika pred muzejem je potrebno razpoloviti z izgradnjo manjšega nasipa in zagotoviti v enem delu suho podlago na kateri bodo lahko gnezdile tudi rumene pastirice. Spremljanje populacije in vzdrževanje suhih, s halofiti zaraščenih površin.

Motacilla flava 8 7

Število parov

6 5 4 3 2 1

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Leto

Gnezdenje rumene pastirice Motacila flava v obdobju 1983-2005. ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Gnezditvena razĹĄirjenost rumene pastirice Motacila flava v letu 2005.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Ĺ kornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

11. BELA PASTIRICA Motacilla alba

STATUS: stalnica, selivka HABITAT: opuščene solinarske hiše in drugi opuščeni objekti, lesene solinarske lope OGROŽENOST: vrsta ni ogrožena PRIPOROČILA: spremljanje njene populacije in ohranjanje solinarskih objektov.

Motacilla alba 25

Število parov

20 15 10 5

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Leto

Gnezdenje bele pastirice Motacila alba v obdobju 1983-2005. ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Gnezditvena razĹĄirjenost bele pastirice Motacila alba v letu 2005.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Ĺ kornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

12. ČEBELAR Merops apiaster

STATUS: selivka HABITAT: erodiran breg kanala Grande (Drnica) OGROŽENOST: vrsta je v letu 2005 prvič gnezdila na območju KPSS. Starejši podatki izpred 50 let navajajo njeno gnezditev v porečju reke Dragonje. Vsekakor gre za novaka na območju parka, ki je najverjetneje posledica »širjenja« manjše gnezdeče populacije iz savudrijskega rta. Leglo je propadlo, vzrok za pogin mladičev pa ni znan. PRIPOROČILA: spremljanje naselitve na območju KPSS.

Merops apiaster 1,2

Število parov

1 0,8 0,6 0,4 0,2

2005

2004

2003

2002

2001

2000

1999

1998

1997

1996

1995

1994

1993

1992

1991

1990

1989

1988

1987

1986

1985

1984

1983

Leto

Gnezdenje čebelarja Merops apiaster v obdobju 1983-2005. ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Gnezditvena razširjenost čebelarja Merops apiaster v letu 2005. ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

OSTALE GNEZDEČE VRSTE:

Tachybaptus ruficollis, Ixobrychus minutus, Anas platyrhynchos, Gallinula chloropus, Rallus aquaticus, Fulica atra, , Acrocephalus arundinaceus, Acrocephalus scirpaceus, Acrocephalus palustris, Cettia cetti, Emberiza calandra, Phoenicurus ochruros, Hirundo rustica, Apus apus, Saxicola rubetra, Saxicola torquata, Passer domesticus, Passer montanus, Passer hispaniolensis, Sturnus vulgaris, Phasianus colchicus, Turdus merula, Garrulus glandarius, Pica pica, Lanius collurio, Carduelis carduelis, Carduelis chloris, Serinus serinus, Caprimulgus europaeus, Streptopelia decaocto, Streptopelia turtur, Alauda arvensis, Columba domestica, Dendrocopos major, Picus viridis, Yinx torquilia, Hippolais polyglotta, Sylvia atricapilla, Muscicapa striata, Hippolais polyglotta, Parus major, Parus caeruleus, Luscinia megarhyncha, Oriolus oriolus, Corvus corone cornix. V letu 2005 rjava cipa Anthus campestris ni gnezdila, kar se je zgodilo prvič od leta 1983. V Sloveniji velja za zelo redko vrsto. Živi na suhih solnih poljih Sečoveljskih solin, na kraških pustotah in vojaških vadbiščih. Njena gnezditvena raz{irjenost je jasno omejena na jugozahodno Slovenijo. Pri nas število rjavih cip glede na spremembe v gnezditvenih prebivališčih precej niha.

IZGINULEŽI Med izginuleže (izginule gnezdilke) prištevamo tiste vrste, ki so na tem območju v preteklosti gnezdile, zdaj pa tu zaradi svojevrstnih razlogov ne gnezdijo več. Take vrste so: Postovka Falco tinnunculus po letu 1992 na solinah ni več gnezdila. Vzroke gre pripisati mustelidni predaciji in antropogenim vplivom (Lipej, 1993b), kot tudi dejstvu, da je večji del solin pod vodo. 1 par gnezdi v bližini Sečoveljskih solin. Postovka pa se spet pojavlja tudi na območju KPSS.

NOVAKI Med novake prištevamo tiste vrste, ki tu v preteklosti nikoli niso gnezdile in je bila njihova gnezditev tako ali drugače potrjena. Tak primer so: rdečenogi martinec Tringa totanus, čebelar Merops apiaster, duplinska kozarka Tadorna tadorna in črna žolna Dryocopus martius.

POVRATNIKI Sabljarka Recurvirostra avosetta je v Sečoveljskih solinah zanesljivo gnezdila leta 2002 (1 par). Do leta 2005 smo jo tu srečevali le na preletu. V letu 2005 pa je 1 par teh ptic ponovno gnezdil v KPSS, in sicer v predelu bazenov za izhlapevanje na Leri.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

MOŽNE, VENDAR NEPOTRJENE GNEZDILKE Med možne, vendar nepotrjene gnezdilce sodi še vedno vsekakor mali martinec Actitis hypoleucos.

PREZIMOVANJE Po podatkih Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije (ZOAS) so Sečoveljske soline s 123 opazovanimi vrstami pozimi najpomembnejše prezimovališče ptic v Sloveniji (Sovinc, 1994). Čeprav zimo koledarsko označujemo kot časovno obdobje med 21. decembrom in 21. marcem, pa se za ugotavljanje zimske razširjenosti ptic uporablja primernejše obdobje tj. od konca novembra do začetka februarja, ko so temperature najnižje, sneži, dnevi pa so kratki. Med vrste, ki množično prezimujejo na obravnavanem območju, štejemo predvsem črno lisko Fulica atra, mlakarico Anas platyrhynchos, navadno žvižgavko Anas penelope, rumenonogega Larus michahellis in rečnega galeba Larus ridibundus, velikega kormorana Phalacrocorax carbo ter spremenljivega prodnika Calidris alpina. Vrste, ki redno prezimujejo, vendar njihovo število ne presega manjših strnjenih skupin so: Gavia arctica, Podiceps cristatus, Podiceps nigricollis, Mergus serrator, Tadorna tadorna, Anas clypeata, Bucephala clangula, Numenius arquata, Pluvialis squatarola, Tringa totanus, Charadrius alexandrinus, Calidris minuta, Egretta garzetta, Egretta alba in Ardea cinerea. Posamič prezimuje tudi pritlikavi kormoran Phalacrocorax pygmeus.

800 700 600 500 DEC

400

JAN

300 200 100 0 ČRNA LISKA

NAVADNA ŽVIŽGAVKA

MLAKARICA

RUMENONOGI GALEB

REČNI GALEB

Prezimovanje 5 najštevilčnejših vrst na območju KPSS v letu 2005 ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

PRELET Med vrstami, ki med preletom naših krajev redno počivajo na območju KPSS, moram omeniti predvsem pobrežnike Charadriiformes ter nekatere race iz rodu Anas. Prelet se v Sečoveljskih solinah prične v mesecu aprilu in traja do prvih dni junija. Primerki, opazovani v juniju in juliju, so zapozneli preletniki ali poletni gostje. Poloji in plitvine v Sečoveljskih solinah nudijo idealna počivališča in prehranjevališča za številne pobrežnike ter navsezadnje tudi za nekatere ptice pevke. Prelet se v Sečoveljskih solinah prične v aprilu in traja do prvih dni junija. Primerki, opazovani v juniju in juliju, so zapozneli preletniki ali poletni gostje. Pogoste vrste na preletu so: togotnik Philomachus pugnax, močvirski martinec Tringa glareola, komatni Charadrius hiaticula, beločeli C. alexandrinus in mali deževnik C. dubius, kozica Gallinago gallinago, mali škurh Numenius phaeopus, regeljc Anas querquedula, rdečenogi Tringa totanus in zelenonogi martinec Tringa nebularia, spremenljivi Calidris alpina, mali Calidris minuta, Temminckov Calidris temminckii in srpokljuni prodnik Calidris ferruginea ter nekatere pevke, med katerimi velja omeniti predvsem rumeno Motacilla flava in belo pastirico M. alba ter cipo vriskarico Anthus spinoletta. Opazovanja v letu 2004 in 2005 pa so pokazala na še eno, do sedaj neznano zanimivost. Sečoveljske soline so se izkazale kot pomembna preletna točka tudi za vse lastovke (Hirundo rustica, H. daurica, Riparia riparia in Delichon urbica) ter črne hudournike Apus apus, ki so se v več desettiočglavi jati prehranjevali na tem območju. Izredno pomembna selitvena pot so Sečoveljske soline tudi za številne bele Motacilla alba in rumene pastirice M. flava, kot tudi za male cipe Anthus pratensis. Zanimiv preletnik je tudi žerjav Grus grus. Skupine več deset osebkov so bile večkrat opazovane na Fontanigeah od septembra do novembra 2005. 3.9.2005 je bilo opaženih 130 osebkov, 3.10.2005 132 osebkov, 25.11.2005 pa 84 osebkov.

VRSTE, KI NA OBRAVNAVANEM OBMOČJU LETUJEJO Med letujočimi vrstami je mnogo takih, ki v solinah nimajo (zadostnih) ustreznih habitatov, gnezdijo drugje in se kot mladostni osebki tu golijo ali pa so njihova gnezdišča geografsko mnogo višje in zato nimajo možnosti za gnezditev. Take vrste so: Ardea cinerea, Egretta garzetta, Egretta alba, Tringa nebularia, Tringa totanus, Tringa erythropus, Calidris ferruginea, Larus ridibundus, Larus melanocephalus in Larus michahellis. Pri nekaterih vrstah je težko ugotoviti ali gre pri pojavljanju za spolno nezrele osebke ali pa so opazovani primerki le zapozneli preletniki ali poletni klateži. Med vrstami, ki imajo v KPSS poseben status je rumenonogi galeb Larus michahellis. Vrsta na območju solin gnezdi in je tu prisotna čez vse leto, v večjem številu pa se pojavi v juliju in avgustu, ko se »domačim« pticam pridružijo galebi iz Istre, Kvarnerja, Dalmacije in Italije. Tu se, večinoma mladostni osebki, pregolijo (menjujejo perje). Pred desetimi leti je tu v juliju in avgustu prenočevalo do 4500 ptic, v letu 2003 jih je bilo največ 17.000, v letu 2004 pa že 25.320 osebkov, kar je zastrašujoč podatek, zato sem upravljalcu KPSS predlagal nabavo zvočnih in vizuelnih repelentov, ki pa žal učinkujejo le krajše obdobje, zato bo potrebno razmisliti o alternativnih rešitvah, med katere vsekakor sodi preganjanje s sokoli. V letu 2005 je bilo na območju Sečoveljskih solin preštetih nejkaj nad 17.000 rumenonogih galebov.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

REDKE VRSTE Čeprav so mnenja o favnistični vrednosti redkih vrst med strokovnjaki zelo različna, je potrebno nekatere med njimi vendarle omeniti, ker so bile v zadnjih 100 letih opažene le nekajkrat, ali ker je njihovo pojavljanje nekaj izjemnega. Makovec et al. (1998) med redko pojavljajoče se vrste v Sečoveljskih solinah uvrščajo tudi jezerskega martinca Tringa stagnatilis, ki pa po novejših podatkih ne sodi več v to kategorijo, saj se redno pojavlja na preletu. Nedvomno so se v zadnjih letih na slovenski obali in posebej v Sečoveljskih solinah spremenile ekološke razmere in z njimi tudi favna. Nekatere vrste, ki so bile nekoč pogoste, so danes redke ali pa jih sploh ni. Druge, ki so nekoč gnezdile v solinah, danes ne gnezdijo več. Tretje, ki so nekoč veljale za redke, pa danes v Sečoveljskih solinah gnezdijo. Med izjemno redke vrste lahko štejemo tudi vrste, ki so se v letu 2004 prvič pojavile v Sečoveljskih solinah in bile opažene tudi v letu 2005. Te vrste so: bengalska čigra Sterna bengalensis ter travniški vrabec Passer hispaniolensis. 11.10.2005 je bila na območju Fontanigg opazovana tudi izredno redka zlata prosenka Pluvialis apricaria. Opaženi so bili trije osebki. 19.4.2005 je bil na Fontaniggeah opazovan osamljeni primerek rjavega galeba Larus fuscus. Dan prej (18.4.2005) pa je bil opažen zalivski galeb Larus genei, ki se je na istem območju Fontanigg zadrževal tri dni. Podatkov o pojavljanju obeh vrst v Sloveniji je izredno malo.

NOVE VRSTE Opazovanje kravje čaplje Bubulcus ibis 3.1.2005 predstavlja vsekakor prvo opazovanje te vrste v Sloveniji. Osebek je bil opazovan ob izlivu reke Dragonje. Kravja čaplja širi svoj življenjski prostor z Iberskega polotoka prek Italije in prihaja na vzhod. Najverjetneje jo bomo v prihodnjih letih tukaj lahko še večkrat opazovali.

Kravja čaplja (levo) je za Slovenijo nova vrsta, mandarinka (desno) pa nova na območju KPSS. ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

Med nove vrste za območje KPSS prištevamo mandarinko Aix galericulata. Par teh zanimivih rac je prezimoval pod slapičjem reke Dragonje v bližini Stojb. Pred gnezditvijo izginil ter se na jesen v troje pojavil na istem mestu. Poraja se možnost, da ta vrsta gnezdi nekje višje ob Dragonji. V Sloveniji izredno redka in za KPSS nova vrsta je tudi plamenec Phoenicopterus ruber, ki je tu prezimoval od 20.11.2005 do 17.12.2005. Omenjeni plamenec je bil obročkan kot mladič, ki še ni letel 31. julija 2005 v bližini Izmira v Turčiji. Na eni nogi je imel aluminijasti obroček z napisom ANKARA F 477, na drugi nogi pa bel plastičen obroček z napisom T DBJ. Ravno ta plastičen obroček pa je bil odločilen, ker se ga dalo prebrati s teleskopom, da smo lahko izvedeli kaj več o plamenčevem rojstnem listu. Sprva smo predvidevali, da izvira iz Kamarge v Franciji, kjer plamenci tudi gnezdijo. Francoski kolegi pa so nas kasneje obvestili, da je bil omenjeni osebek obročkan v Turčiji. Zračna razdalja med krajem obročkanja in Sečoveljskimi solinami znaša kar 1339 km. Ravno tako so nas turški kolegi prosili, naj bomo v bodoče še pozorni na obročkane plamence. Negnezdeči plamenci se radi "potepajo" po Sredozemlju in zanimiva je najdba obročkanega plamenca v Kamargii, ki je nato bil opazovan na Siciliji in kasneje že večkrat tudi v Turčiji. Če se ne motim, je to tretji znani podatek za Slovenijo in prvi, ki zanesljivo izvira iz narave.

Plamenec – mladostni osebek iz Turčije - nova vrsta na območju KPSS.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

8 30 36 35

29 21 28

15 39

15 7

4 4 38

19 15

9 82

Število opazovanih vrst po posameznih območjih monitoringa od leta 2003 do 2005 na območju KPSS. Kot izredno zanimiv podatek je število 82 vrst na najstarejšem delu Fontanigg, tik ob vhodu v park. Podatki pričajo tudi o pomembnosti Lere, saj je bilo dolga leta zmotno prepričanje o siromašnosti tega območja Sečoveljskih solin.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

RIBE IN MORSKI NEVRETENČARJI V okviru monitoringa v KPSS, smo v letu 2005 pričeli tudi s poskusnim lovom in ugotavljanjem morskih organizmov, ki živijo v solinskih kanalih in bazenih. Lovili smo s pomočjo kogola, v katerega pa žal ne zaidejo vsi organizmi, tako, da je številčnost posameznih vrst relativna, saj iz opazovanj vemo, da je število cipljev Mugil sp.,brancinov in orad bistveno večje, kot je razvidno iz grafikona. Opazovanja so pokazala, da so posamezna območja na Fontaniggeah še vedno ti. naravna ribogojnica za nekatere ribje vrste, predvsem za orade, ciplje in brancine, ki v ta območja zaidejo kot mladice ter tu dorastejo. Za vračanje tega ribjega staleža nazaj v morje bo potrebno skrbeti za pravočasno obračanje zapornic na glavnih dovodnih kalijih kanala Pichetto ali v sodelovanju z ribiško zvezo Slovenije in ustreznim ministrtsvom organizirati izlov iz zaprtih kanalov in izpustitev v morje. Izredno zanimiva najdba v enem od kalijev na kanalu Pichetto so številne mladice sardel Clupea sp., za katere je znano da se drstijo v severnoitalijanskih lagunah. Za katero vrsto gre, pa je možno ugotoviti le s pregledom otolitov.

Sparus aurata Sarpa salpa Diplodus vulgaris Diplodus anularis Charax puntazzo Platychtys flesus Anguila anguila Syngnathus sp. Solea solea

DECEMBER NOVEMBER OKTOBER

Zoosterisessor ophiocephalus Atherina sp. Cypronodon fasciatus Sepia officinalis Haminoea hydatis Hinia ventricosa Cyclope neritea Pagurus prideauxi Leander serratus Crangon crangon Carcinus aestuarii

200

400

600

800

1000

1200

1400

Car Cra Lea Pag Cy Hini Ha Se Cy Ath Zo Sol Sy An Plat Ch Dipl Dipl Sar Sp cin ngo nde uru clo a min pia pro erin ost ea ngn guil ych ara odu odu pa aru us n r s pe ven oea offi nod a eris sol ath a tys x s s sal s DECEMBER 924 9

NOVEMBER 916 38 120 0 OKTOBER

421 1

52 21 113 2 392 392 5

0 257 0

40 14

83 35

63 128 20

Ulov rib in nekaterih morskih nevretenčarjev v kogol od oktobra do decembra 2005 ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

Povsem pričakovano veliko število je pri obrežni rakovici Carcinus aestuarii, ki naseljuje vsa razpoložljiva vodna območja v KPSS, sredozemski gavuni Atherina sp. In solinarki Cyprinodon fasciatus. Opazovanja so pokazala, da se je v očiščenih in na novo izkopanih robnih jarkih na Fontaniggeah število solinark povečalo. Njihova množičnost pa je bila ocenjena na cca 10000 do 50000 na 100 dolžinskih m robnega jarka širine do 2 m. Zanimivi vrsti, ki naseljujeta solinske kanale sta tudi polža vrste Haminoea hydatis in Cyclope neritea. Obe vrsti sta pogosti v Sredozemlju in se držita bolj muljsatih tal. Za prvo vrsto je značilna lupina preko katere je prevlečeno kožnato tkivo in nastopa v dveh barvnih različicah, temni in svetli. Za drugo vrsta pa je iz podatkov moč razbrati, da se areal vrste širi tudi v predele, kjer prej nikoli ni živela.

Postavljanje kogola v solinski kanal. Zgorej levo je Haminoea hydatis, desno pa Cyclope neritea. ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

REDKE IN INVADIVNE VRSTE

NOSATA SARANČA Acrida ungarica

Nosata saranča je v Sloveniji razširjena od obale do Kraškega roba in ponekod čez Kraški rob, npr. Podgorski Kras. Najraje ima revna, kamnita rastišča s travinjem. Je naša najpoznejša vrsta kobilic v sezoni. Zaradi dobrega prikrivanja pa v Sloveniji nimamo znanih prav veliko lokacij. V solinah pa je ta vrsta kar pogosta glede na ostale predele pri nas.

OSA GREBAČA ZIDARKA Sceliphron cementarium

Ose grebače zidarke gradijo zarodne celice svojega gnezda iz vlažnega blata, nabranega ob vodi. Pritrdijo jih na različne podlage, kot so skale, veje in zgradbe. V pripravljene lončke znosijo majhne mlade pajke. V celico odložijo svoje jajčece in jo zaprejo z blatom. Vrsto, ki so ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

jo v Evropo zanesli iz Severne Amerike, smo v Sečoveljskih solinah prvič našli leta 1996. Kjer se pojavi, se ponavadi zmanjša številčnost domačih vrst os zidark. Na območju KPSS skorajda ni stavbe ali objekta, kjer ne bi ose izdelale svoje gnezdilne lončke. Ponekod na skladiščih so prave svojevrstne »porodnišnice«

OSA GREBAČA KOBILIČARKA Sphex rufocinctus

Osa grebača kobiličarka skoplje v tla 10 cm globok rov. Izkopano zemljo z nogami pomete vstran, da kup zemlje ne bi izdal gnezda plenilcem. Nato ujame več kobilic ali murnov, ki jih z želom piči v živčevje in s svojim strupom ohromi. Zvleče jih v svoje podzemno gnezdo. Na zadnji plen odloži jajčece in gnezdo skrbno zapre z zemljo, da ga ni več mogoče opaziti. Ličinka, ki se izleže, zraste ob pripravljeni hrani in pride na svetlo šele prihodnje leto.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

MOČVIRSKA SKLEDNICA Emys ornbicularis

Močvirska sklednica je edina slovenska avtohtona sladkovodna želva. Vključena je na seznam strogo zavarovanih vrst vretenčarjev Bernske konvencije (II. dodatek) in na seznam družbeno pomembnih živalskih in rastlinskih vrst, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna območja varovanja Direktive o habitatih (dodatek II). Strokovna izhodišča so bila izoblikovana za potrebe vzpostavljanja in vzdrževanja omrežja Natura 2000 in izvajanje ciljev Direktive o habitatih ter slovenske zakonodaje, predvsem Zakona o ohranjanju narave. V Sloveniji je bila močvirska sklednica nekdaj zelo pogosta. Valvasor (1689) jo navaja splošno za Kranjsko, posebno pogosta pa je bila na Ljubljanskem barju in v Beli Krajini. Vendar že na začetku 20. stoletja Sajovic (1913) ugotavlja, da je skoraj izumrla. V 60. letih prejšnjega stoletja so na Ljubljanskem barju večkrat stresli po nekaj tovornjakov živih želv, med katerimi so bile tudi močvirske sklednice, ki so jih pripeljali z juga tedanje Jugoslavije in so bile namenjene za prodajo na zahodnoevropski trg. Ker so bile v slabem stanju, jih je veliko tam poginilo, o čemer so pričali celi kupi oklepov. Mnogo pa se jih je razlezlo po okolici. Tako se je verjetno takrat že zelo majhna avtohtona populacija pomešala z alohtonimi predstavnicami svoje vrste. Tudi danes velja močvirska sklednica za zelo redko vrsto, vendar strokovnjaki predvidevajo, da je vsaj ponekod bistveno pogostejša kot kažejo trenutno zbrani podatki. Več kot 30 novih opazovanj je potrdilo, da je močvirska sklednica v Beli Krajini še splošno razširjena, čeprav pred tem podatkov o njenem pojavljanju skorajda ni bilo. Vrsta je tudi danes najpogostejša na Ljubljanskem barju in v Beli Krajini, živi pa v vseh zoogeografskih regijah Slovenije. Velikost populacije močvirske sklednice v Sloveniji je bila s strani strokovnjakov le grobo ocenjena. Zaradi skritega načina življenja in pomanjkanja sistematičnih raziskav menijo, da je velikost populacije verjetno precej večja, kot bi lahko sklepali po razmeroma redkih opazovanjih. Ocenjujejo, da velikost celotne slovenske populacije bistveno presega 500 osebkov (500-2500). Opazovanja iz KPSS so pokazala, da močvirska slednica živi na območju sladkovodnega močvirja ob rudniku (Koreja), ob izlivnem delu reke Dragonje, kot tudi na Stojbah. Populacija, ki živi v sladkovodne močvirju ob rudniku, je bila po opazovanjih ocenjena nad 30 osebkov, kar je za tako majhno območje svojevrsten podatek.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

HALOFITNA FLORA IN VEGETACIJA GRMIČASTA ČLENJAČA Sarcocornia fruticosa

Tudi grmičasta členjača je sočnica, z listi, zakrnelimi do luskic. Ker je trajnica, je spodnji del stebla rahlo olesenel. Členjača v času cvetenja zaradi zakrnelosti cvetov ni nič posebnega, jeseni v rdečih barvnih odtenkih pa zagotovo pritegne našo pozornost. Naseljuje predvsem suhe do delno suhe ilovnate nasipe in suhozide ob kanalih in robovih bazenov.

SINJEZELENI ČLENKAR Arthrocnemum macrostachyum

Sinjezeleni členkar je na moč podoben grmičasti členjači, le da ga odlikujejo sorazmerno dolga stebla. Je redkejši halofit relativno suhih tal, nastopa posamično, v večjih grmičih na višjih predelih solin. Najdemo ga tudi v zavetju opuščenih solinarskih hiš na Fontaniggeah, ki jih občasno zaliva morska voda. ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

NAVADNI OSOČNIK Salicornia europea

Navadni osočnik je v Sečoveljskih solinah najbolj razširjena slanuša enoletnica. Prilagojen je pomanjkanju vode, ki je posledica slanosti.Takim prilagojenim rastlinam pravimo sočnice ali sukulenti. Steblo osočnika je mehko in sočno, zato so ga solinarji uporabljali tudi v prehrani. Naseljuje robove bazenov, na območju bazenov prvega izhlapevanja raste v vodi, najdemo pa ga tudi na muljastih površinah izlivnega dela reke Dragonje.

NAVADNA OBREŽNA LOBODKA Suaeda maritima

Obrežna lobodka je relativno pogost halofit poplavljenih, pa tudi suhih tal; v združbah nima velike pokrovnosti, čeprav jo najdemo skoraj v vseh tipih sestojev. Pogosta je ob vznožju večjih in manjših nasipov ter ob kanalih. V oktobru s svojo obarvanostjo Sečoveljskim solinam daje povsem žlahten rdečkast pridih. ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

KOPJELISTNA LOBODA Atriplex prostrata

Kopjelistna loboda je pogosta vrsta, ki naseljuje vse tipe obale, tudi zelo antropogenizirane. V Sečoveljskih solinah jo najdemo prav povsod. Posebej množično se pojavlja na Fontaniggeah ob večjih nasipih. Prepoznamo jo po kopjelikih listih. V oktobru predstavlja pomemben vir prehrane številnim zrnojedim pticam.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

MODRIKASTI PELIN Artemisia caerulescens

Modrikasti ali obmorski pelin je halofit bolj sušnih tal in je pogost povsod ob obali, posebej še v združbi ozkolistne mrežice na Sečoveljskih solinah. Najdemo ga tudi v družbi z lobodovcem, kjer je včasih na hitro težko ločiti eno rastlino od druge. Vonj, med prsti zdrobljenega lista pa kaj hitro izda to rastlino.

MORSKA NITNICA Spergularia marina

Morska nitnica uspeva na bolj suhih muljastih tleh, povsem skrivnostno, saj je ni veliko. Še največ je v Sečoveljskih solinah najdemo na najbolj antropogeniziranih površinah na Leri. Posamezni grmički rastejo na manjših nasipih od vhoda v park do solinarskega trga.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

MORSKO METLIČJE Spartina maritima

V Krajinskem parku Sečoveljske soline poznamo dve nahajališči te vrste. Pojavlja se na nekaj mestih ob desnem bregu Kanala sv. Jerneja v Seči in obsežneje na izlivnem delu reke Dragonje. To so edina slovenska nahajališča te halofitno-higrofitne vrste, ki jo uvrščamo med ogrožene.

NAVADNI MORSKI KOPRC Crithmum maritimum

Morski koprc je pogosta vrsta skalnate obale, uspeva v skalnatih razpokah ali razpokah zidovja povsod tam, kjer je še čutiti vpliv morskega prščca. Ker je na slovenski obali in seveda tudi v KPSS zelo malo skalnatega obrežja, je primerno nadomestno rastišče zidana kamnita obala. V Sečoveljskih solinah ga najdemo posamič le na zunanjem morskem zidu na Fontaniggeah.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

OBMORSKA NEBINA Aster tripolium

Obmorska nebina je t.i. halofit higrofit. Je pogosta vrsta ob obali, ne gradi pa večjih sestojev. Je značilna vrsta v brakičnem trstičevju. Najdemo jo ob večjih in tudi na manjših solinskih nasipih. Pogosta je ob makadamski poti na Fontaniggeah, pa tudi na Leri. Zanimivo je, da posamezni primerki cvetijo tudi čez zimo.

OZKOLISTNA MREŽICA Limonium angustifolium

Je trajnica z močno koreniko, s trajnozelenimi, trdimi in usnjatimi listi ter z drobnimi vijoličastimi cvetovi. Je slanuša s solnimi žlezami na površini listov, skozi katere izloča sol, ki je ob suhem vremenu vidna v obliki kock. Nekoč so jo nabirali zaradi suhega cvetja in jo s tem tudi precej ogrozili. Naseljuje robove manjših kanalov. Najdemo jo tudi v suhih bazenih, kjer skupaj z drugimi halofiti tvori slano trato, vendar ni tako številna, kot je bila nekoč, kar gre najverjetneje pripisati pomanjkanju hranil v tleh. ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

OBMORSKI OMAN Inula crithmoides

Obmorski oman je pogosta vrsta skalnate obale, ki pa je v Sloveniji v glavnem ni, zato uspeva na antropogeni obali (pristanišča, pomoli ipd.), kjer je relativno pogost. V Sečoveljskih solinah ga najdemo na večjih in suhih nasipih, ob večjih kanalih na suhozidih in posamič tudi v ruševinah starih solinarskih hiš.

SODINA SOLINKA Salsola soda

Sodina solinka je rastlina muljastih tal. Je razmeroma redka ob naši obali. Največ je najdemo v Sečoveljskih solinah, kjer pa nikoli ne pokriva večjih površin. Raste ob robovih večjih nasipov, pogosto v družbi z obrežno lobodko.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

TATARSKA LOBODA Atriplex tatarica

Tatarska loboda je za razliko od svoje kopjelistne sorodnice izredno redka vrsta, saj jo najdemo le ob ustju Kanala sv. Jerneja. V starejši literaturi je omenjenih sicer več nahajališč, zato utegne biti pogostejša.

TOLŠČAKASTA LOBODA Atriplex portulacoides

Je trajnica s poleglo rastjo in z belkastimi, usnjatimi, a mesnatimi listi. Uspeva na slanih, vendar bolj suhih tleh. Skupaj s členkarjem, z mrežico in obmorskim pelinom gradi redek in ogrožen habitat halofitnih trajnic. Tolščakasta loboda je zaradi nekaterih posegov, napravljenih v prejšnjem stoletju na Sečoveljskih solinah, izgubila več kot polovico svojih površin v Republiki Sloveniji.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

HABITATNI TIPI V letu 2005 smo pričeli s kartiranjem habitatnih tipov na območju KPSS. Habitatne tipe delimo na habitatne tipe direktive Natura 2000 in na druga obstoječa življenjska okolja oz. habitatne tipe Sečoveljskih solin. HABITATNI TIPI NATURA 2000 Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (Nat. 2000 code 1420)

To so združbe polgrmičastih in zelnatih halofitnih trajnic na polsuhih muljasto-peščenih tleh, ki spominjajo na slane polpuščave kontinentalnih predelov ter ne prenesejo prevelike poplavljenosti. Ta območja so pomembna gnezdišč čiger, polojnikov in deževnikov.

Sestoji metličja Spartinion maritimae (Nat. 2000 code 1320)

Združba morskega metličja Spartina maritima. Pojavlja se na nekaj mestih ob desnem bregu Kanala sv. jerneja v Seči in obsežneje na izlivnem delu reke Dragonje. To so edina slovenska nahajališča te halofitno-higrofitne vrste, ki jo uvrščamo med ogrožene. ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

Muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki (Nat. 2000 code 1140)

Muljasti in peščeni obmorski poloji običajno brez vegetacije višjih rastlin, včasih porasli s prevlekami alg in modrozelenih cepljivk. Ta območja predstavljajo izjemno življenjsko okolje, bogato po številu in pestrosti vrst.

Pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (Nat. 2000 code 1310)

Pionirska vegetacija enoletnih slanuš (halofitov) na slabo propustnih muljastih polojih, slabih kisikovih razmer, revne mineralne sestave in pod stalnim vplivom plime in oseke. Med rastlinskimi vrstami se pojavljajo predvsem trave in pionirska vrsta – navadni osočnik Salicorna europea, pridružuje pa se mu tudi obrežna lobodka Suaeda maritima, ki dobro prenaša slanost in zalitost z vodo. Navadni osočnik je odlično prilagojen na ekstremne ekološke razmere tega rastišča in je mestoma celo edina vrsta v sestojih.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (Nat. 2000 code 1410)

To so trajna, plitva morska močvirja z obmorskim ločjem Juncus maritimus. Spremljajoče vrste so: cornutijev trpotec Plantago cornuti, obmorska nebina Aster tripolium.

Obalne lagune (Nat. 2000 code 1150)

To so območja slanih vod, ločenih od morja. Lahko so ohranjeni kot ozki prehodi do odprtega morja. V KPSS so to zaprti ali z morjem povezani solinski kanali, bazeni in zaledne lagune, ki so nastale z izginjanjem (propadanjem) solinskih nasipov.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

SEZNAM HABITATOV KPSS A – SOLINSKI BAZENI A1 – suhi solinski bazeni brez vegetacije A2 – halofitni travniki A3 – delno suhi bazeni brez vegetacije

A4 - poplavljeni solinski bazeni z otočki B – SOLINSKI NASIPI B1 – manjši neporasli solinski nasipi med bazeni B2 – gosto porasli solinski nasipi C – OBVODNA VEGETACIJA C1 – trstišče C2 – riparni biotop ( večji nasipi ob večjih kanalih in rekah) D – TRAVIŠČA D1 – vlažni travniki D2 – suhi travniki E– SOLINSKI BAZENI E1 – grmiščni biotop E2 – kraški travniki in grmišča E3 – gozdiči puhovca E4 – parkovna vegetacija F – URBANI HABITAT F1 – opuščene solinarske hiše F2 – poslovni objekti na solinah (lesene lope, skladišča, črpališča, stavbe) F3 – objekti na robu solin G – SOLINSKI KANALI G1 – večji solinski kanali H – MORSKO OBREŽJE H1 – poloji I – REKE I1 – reka Dragonja MOR – MORJE MOR – morje pred solinami

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

št. opaženih vrst po posameznih habitatih 80 70 60 50 40 30 20 10 0 A1 A2 A3 A4 B1 B2 C1 C2 D1 D2 E1 E2 E3 E4 F1 F2 F3 G1 H1

Število vrst ptic po posameznih habitatnih tipih opaženih v obdobju 2003-2005.

Na Leri so značilna bivališča rastlinskih in živalskih vrst omejena na različno slana solna polja, solinske kanale in nasipe. Še bolj pestra življenjska okolja so na območju Fontanigg: tu so trstičja, halofitni travniki, suhi, goli ali delno porasli bazeni in otočki v solinskih bazenih, poloji, različni habitatni tipi na brežinah. Tudi ostanki solinskih hiš so vabljivi za nekatere vrste. Fontanigge obrobljajo grmišča ter suhi in vlažni kraški travniki, visokomorske nasipe na zahodu pa obliva plitvo morje. Iz zgornjega prikaza je razvidno, da so vrstno najbolj pestri poplavljeni solinski bazeni z otočki, kjer zaradi kroženja vode v okviru solinskega vodnega režima doteka veliko razpoložljive hrane, kar seveda ne preseneča.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

URAVNAVANJE VODNEGA REŽIMA Podjetje Soline d.o.o. je v zadnjih dveh letih vgradilo oz. obnovilo več zapornic v glavne kanale (calio) in manjših lesenih zapornic. Utrjen je bil prečni nasip (oziroma obod bazena) v dolžini cca. 1800 m (od začetka Kolombere) oz. levega brega Drnice do desnega brega Piketa, s čemer je preprečeno vdiranje vode v vmesnem območju ter s tem povzročanje škode na kulturni dediščini in živem svetu ter habitatih.

Največja obnovitvena dela na Fontaniggeah so bila izvedena v okviru projekta LIFE. Z izkopom t.i. »robnih jarkov« in sprotnim utrjevanjem nasipov z izkopanim materialom, so bili doseženi trije učinki: a)povečala se je pretočnost oz.kroženje vode znotraj solnih polj (bazenov). S tem je bilo omejeno zaraščanje preprog plavajočih alg, ki vodi odvzemajo kisik in svetlobo ter ustvarjajo nezdrave, skoraj anaerobne pogoje, katerih posledica je tudi povečan smrad pri gnitju te »plavajoče preproge«. b)s temi jarki je bil preprečen ali vsaj omejen dostop kopenskim plenilcem v osrčje najbolj varovanega območja za živi svet. c)z materialom, pridobljenem ob izkopu teh jarkov (povprečno 4 m širine in vsaj 1,5 m globine), se je utrdilo tudi nasipe ob posameznih bazenih. V letu 2005 je bilo tako izkopanih prek 4 km takšnih jarkov. Dela so bila izvedena strojno in ročno, tudi z najemom zunanjih izvajalcev. Hkrati so bila opravljena tudi manjša vzdrževalna dela na prepustih v teh nasipih.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

Večja vzdrževalna dela so bila opravljena tudi na zbirnem kanalu za odvod vode z roba solin in sicer na robu območja Stojbe. Skoraj povsem zasuti jarek širine 6-8 metrov je bil strojno izkopan v dolžini cca. 400 m, še prej pa je bilo treba območje očistiti povsem preraslega grmovja. V isti dolžini je bil tudi utrjen nasip ob jarku.

VZDRŽEVANJE PARKA V zadnjih dveh letih je bila (s soglasjem pristojnih strokovnih in tudi upravnih služb) na Fontaniggeah postavljena oz.urejena parkovna infrastruktura, ki služi za obiskovanje parka: 

Ureditev območja vhoda na Fontanigge. Postavljena je bila lesena hišica za zaposlene na zapornici s priročnim skladiščem, varovalna ograja, splaniran in utrjen nasip in očiščena okolica, postavljeno kemično stranišče, smetnjak, klop za obiskovalce in urejeno parkirišče.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________



Redno se vzdržuje odsek poti do zapornice in sicer z dosipanjem in utrjevanjem gramoznega materiala in rednim polivanjem cestišča s slanico za zmanjševanje prahu. Posekana so bila drevesa, ki jih je poškodovalo neurje ob poti na Fontanigge. Brežine ob Dragonji se redno kosi, prav tako se vzdržuje, nasipa (in kosi) območja ob informacijskih tablah.

Ob celotni trasi omenjene poti je bilo postavljenih tudi več posebej pripravljenih informacijskih in usmerjevalnih tabel.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________



Izvedena so bila pripravljalna dela, vključno s sanacijo suhozida in obnovo zemeljskega nasipa v dolžini 200 metrov za ureditev učno-rekreacijske poti na začetku Fontanigg.



Urejen je bil center za prikaz spremljanja selitve ptic.

Vzdrževanje pridobivalnega prostora Po zimskem taciranju v letu 2004 se je pomladni del priprave petole s taciranjem izvajal večinoma v mesecu aprilu. V zadnjem delu meseca in začetku aprila so solinarji očistili kanalete in bužete ter pred konciranjem oprali bazene. Konciranje se je izvajalo od 28.04.2005 pa do 17.05.2005. Sledila je faza dnevne do dvodnevne izmenjave morske vode z gojenjem algastega in bakterijskega filma, ki se je zaključilo 27.05.2005. Postopoma se je dvigovala koncentracija slanice in izločanje karbonatov ter sadre. Na vseh tretjinah večine bazenov se je 18 °Bé doseglo 24.06.2005 in 20°Bé 26.06.2005.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________



Taciranje – sanacija algaste podlage kristalizacijskega bazena



Zamenjava dotrajanih lesenih oblog in robnega dela bazenov z odtoki za deževnico



Konciranje – nanašanje morskega blata v kristalizacijske bazene

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

USMERJANJE IN SPREMLJANJE OBISKA Za spremljanje in usmerjanje obiska skrbijo zaposleni na zapornici. Delo izvajajo po vnaprej pripravljenem programu, ki upošteva »nosilno kapaciteto« parka. Poleg tega se redno beleži število obiskovalcev in druge podrobnosti. Pri delu jim pomagajo parkovni naravovarstveni nadzorniki. Poostren nadzor se izvaja med vikendi in prazniki.

IZVAJANJE STROKOVNEGA VODENJA SKUPIN Za posamezne, vnaprej napovedane skupine obiskovalcev, izvajajo NV nadzorniki in parkovni vodiči tudi vodene obiske po Leri in izjemoma na Fontaniggeah, kjer se poleg kulturne dediščine posebej predstavljajo tudi naravne vrednote območja. Za specializirane skupine in posameznike je omogočen tudi ogled dela spremljanja selitve ptic.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

NARAVOVARSTVENI NADZOR Za izvajanje rednega naravovarstvenega nadzora na Fontaniggeah skrbijo 4 naravovarstveni nadzorniki in 4 prostovoljni naravovarstveni nadzorniki, ki o svojih ugotovitvah poročajo vodji parka, ta pa po potrebi obvešča pristojno inšpekcijo ali druge službe.

IZVAJANJE DOLOČIL VARSTVENEGA REŽIMA IN VARSTVENIH UKREPOV Redno vzdrževanje in uravnavanje notranjega režima pretoka vode po Fontaniggeah, ugotavljanje in javljanje posameznih prebojev in napak na zaporničnih mehanizmih ter posledična vzdrževalno-sanacijska ter preventivna dela za odpravo napak je ključnega pomena varstvenega režima in varstvenih ukrepov Za preprečitev nedovoljenega nabiranja morskih organizmov (rakovice, ribe, mehkužci<), rastlinstva (mrežica) in ogrožanja gnezdišč, prostorov, kjer se živali razmnožujejo in prebivajo ter rastišč in habitatov sta bili postavljeni dve varovalni kovinski ograji z mrežo in ostmi, ki preprečujejo prehod na mesta, kjer gibanje ni dovoljeno. Izvaja se tudi redni naravovarstveni nadzor in opominjanje na kršitve.

Za preprečevanje onesnaževanja tal in vode je bilo na Fontaniggeah pripeljano kemično stranišče, ki se redno čisti. Upravo in obiskovalce Muzeja solinarstva opozarjamo na ________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

neurejene sanitarije v muzejskem kompleksu. Na vhodu na Fontanigge je bil postavljen tudi zabojnik za smeti, za katerega upravljalec parka skrbi, da ga redno praznijo. S predstavniki ribiške inšpekcije in pomorske policije je bil dogovorjen poostren režim spremljanja krivolova rib v kanalih na Fontaniggeah in postavljena je bila opozorilna (informacijska) tabla, ki opozarja na prepoved takšnega početja. Za izpolnjevanje prepovedi vožnje in ustavljanja vozil po poti ob Dragonji je bil vzpostavljen prometni režim z zapornico na vhodu na Fontanigge. Obiskovalcem svetujemo, da naj si območje ogledajo peš, hkrati pa se prizadevamo za povečanje dostopa do Muzeja solinarstva po morski poti (uporaba obstoječega pomola). Za izpolnjevanje določil Uredbe, ki omejujejo gibanje izven označenih poti so bila natisnjena pisna navodila (zgibanka), ki jih prejme vsak obiskovalec Fontanigg. Poleg tega so bile postavljene posamezne fizične ovire (izkop jarkov z vodo, postavitev kovinskih zapornic oz.ograj, količki z verigo<) in vzpostavljen nadzor in opozarjanje obiskovalcev. Za omejitev nedovoljenih športnih in rekreativnih dejavnosti (predvsem vožnja z motornimi plovili, skuterji, pa tudi kopanje) so bili postavljeni plavajoči znaki in boje pred vhodom v kanal Pichetto. Ker to ni zadostovalo, je bil vhod v ta kanal fizično pregrajen z zabitimi lesenimi piloti.

Na Fontaniggeah je bilo urejeno več nadomestnih gnezdišč za ohranitev najbolj ogroženih vrst ptic in drugih živalskih in rastlinskih vrst, kot npr. gnezdilne skrinje za duplinsko kozarko, zemeljski otočki za čigre ter gnezditvene stene za vodomce.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

Varstvo kulturne dediščine in njenih delov se zagotavlja na več načinov. S predstavniki policije je bil dogovorjen poostren in reden nadzor nad območjem, ki se tudi že izvaja. Poleg tega je postavljena zapornica (ki je ponoči zaklenjena), ki preprečuje kraje posameznih delov stavb z vozili, lesena »pilotna stena« na Pichettu pa tudi odvoz teh delov s plovili.

AVIARNA INFLUENCA Takoj ob pojavu t.i. ptičje gripe v Evropi (jeseni 2005) smo v KPSS poostrili terenski nadzor za odkrivanje morebitnih obolelih ali poginulih ptic in pripravili načrt ukrepov ob morebitnem sumu na okužene ptice. V letu 2005 nismo našli nobenih pokazateljev, ki bi kazali na sum prenosa te bolezni na ptice v solinah. Hkrati naj dodamo, da je večina doslej obolelih ptic labodov, ki jih soline ne privlačijo, ker jim slana voda praviloma ne ustreza. Tudi virus te bolezni v slani vodi ni obstojen dalj časa.

Kljub temu, da ni bilo nevarnosti okužbe s to boleznijo v solinah, smo v KPSS uvedli preventivne ukrepe: - V primeru najdbe poginule ptice smo obvečali pristojne službe in ustrezne organe, ki so poskrbeli za primerno odstranitev. - Obiskovalce smo obveščali in jim svetovali, da ne zapuščajo označenih poti. - Vsi zaposleni so bili cepljeni proti gripi.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) v letu 2005 ____________________________________________________________________________________________________

LITERATURA

Geister, I. (1995): Ornitološki Atlas Slovenije. DZS. Ljubljana Lipej, L. (1993): Status in ogroženost gnezditvene populacije navadne postovke (Falco tinnunculus) na Sečoveljskih solinah. Annales 3:29-37. Makovec, T. (1994): Status, razširjenost in gnezditvene navade beločelega deževnika (Charadrius alexandrinus) na slovenski obali. Annales 4:63-70. Makovec, T., Škornik. I. (1990): Pričakovana gnezditev rdečenogega polojnika Himantopus himantopus v Sloveniji. Acrocephalus 46:87-95. Makovec, T., I. , Škornik & L. Lipej. (1998): Ekološko ovrednotenje in varovanje pomembnih ptic Sečoveljskih solin. Falco 13-14:5-48. Sovinc, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Škornik, I. (1992): Prispevek k poznavanju ekologije rumenonogega galeba Larus cachinnans Pall. (AVES – Laridae). Annales 2:53-66. Škornik, I. (1994): Inventar in pomembnost zaščitenih lokalitet v Jadranu. Annales Ser. Hist. Nat. 4 (1):87-100. Škornik, I. T. Makovec & L. Lipej. (1995): Sečovlje Salina – an ornithological assesment of a Slovene coastal wetland. Annales 7:89-94.

________________________________________________________________________________________________ Iztok Škornik, strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring, KPSS