Iztok Škornik
N A R AV O VA R S T V E N I M O N I TO R I N G P T I C SEČOVELJSKIH SOLIN 1983-2009
Seča, 2010
PRISPEVEK K POZNAVANJU FAVNISTIKE IN EKOLOGIJE PTIC SEČOVELJSKIH SOLIN A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Iztok Škornik Strokovni pregled prof. dr. Lovrenc Lipej Jezikovni pregled Mojca Železen Repe Fotografije Alberto Masi, Andrej Sovinc, Andy Bright, Borut Rubinič, Brane Koren, David Whistecraft, Fredric F. Petersen, Reno, Nevada, Gabriel Rasson, Gopal Bhaskaran, Hjalmar Dahm, Iztok Geister, Iztok Škornik, Kajetan Kravos, Kari Eischer, Manus Curran, Marjan Cigoj, Marko Gregorič, Mikael Nord, Milan Vogrin, Nikhil Devasar, Rashed Al Hhajji, Saxifraga-Arie de Knijff, Saxifraga-Dirk Hilbers, Saxifraga-Jan Mulder, Saxifraga-Jan van der Straaten, Saxifraga-Janus Verkerk, Saxifraga-Luc Hoogenstein, Saxifraga-Mark Zekhuis, Saxifraga-Martin Mollet, Saxifraga-Piet Munsterman, Silvano Candotto, Stein Nilsen, Tristan Bantock Fotografije na ovitku Iztok Škornik Zemljevidi Iztok Škornik Celostna podoba in računalniški prelom Mugil design Koper Izdajatelj SOLINE Pridelava soli d.o.o. Natisnila Tiskarna Schwarz, Ljubljana Naklada 1000 izvodov Seča, 2010 Prva izdaja © V skladu z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah je brez pisnega dovoljenja avtorja prepovedano kakršnokoli reproduciranje te knjige oz. katerega njenih delov.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 661.42 664.41 ŠKORNIK, Iztok
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina/ [besedilo, zemljevidi] Iztok Škornik ;
[fotografije Iztok Škornik ... et al.]. 1. izd. - Portorož : Soline, 2009
ISBN 978-961-91550-0-4242137344
PREDGOVOR Preface
VSEBINA Index
PREDGOVOR 3 VSEBINA 5 UVOD 7 SOLINE V SREDOZEMLJU IN NJIHOV POMEN 9 Razširjenost morskih solin 9 Ekološki pomen solin 9 OPIS OBMOČJA - SEČOVELJSKE SOLINE 10 Zgodovina 10 Geografske in geološke značilnosti 11 Podnebje in naravne danosti 11 Življenjska okolja 12 Flora in vegetacija 13 Favnistične značilnosti 13 Kratek zgodovinski pregled raziskav ptic Sečoveljskih solin in bližnje okolice 14 Lega in toponimi Sečoveljskih solin 14 OBMOČJA IN KAKO BRATI OPIS OBMOČIJ 16 METODE ZBIRANJA PODATKOV 43 Zbiranje gnezditvenih podatkov 44 Zbiranje negnezditvenih podatkov 44 Zbiranje zgodovinskih podatkov 46 Popisna mreža 46 Lov in obročkanje ptic 46 Taksonomski del in imenoslovje 47 Obdelava podatkov 47 Statistična obdelava podatkov 48 KAKO BRATI FAVNISTIČNI DEL 50 FAVNISTIČNI PREGLED 51 REZULTATI IN DISKUSIJA 231 Vrstna pestrost ptic Sečoveljskih solin 232 Vrste, ki na obravnavanem območju gnezdijo 235 Vrste, ki se na obravnavanem območju pojavljajo v pognezditvenem obdobju 240 Vrste, ki se na obravnavanem območju pojavljajo na preletu 243 Vrste, ki na obravnavanem območju prezimujejo ali se pojavljajo v zimskem času 243 Nove in redke vrste 254 Zahvala 255 Fotografije 258 Literatura 259 Index 262
UVOD sebna ohranitvena območja. Zakon o ohranjanju narave namreč določa, da se na posebnih varstvenih območjih izvajajo presoje sprejemljivosti planov in posegov v naravo glede njihovega vpliva na varstvene cilje. Uredba o območjih Natura 2000 in ekološko pomembnih območjih med drugim tudi določa izvajanje monitoringa z namenom spremljanja stanja rastlinskih in živalskih vrst in habitatnih tipov ter ugotavljanja učinkovitosti ukrepov varstva glede doseganja ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov. Določa tudi način načrtovanja ukrepov ohranjanja posebnih varstvenih območij ter vrste ukrepov, ki so lahko varstveni ali pa ukrepi, ki se zagotavljajo s prilagojeno rabo naravnih dobrin ali prilagojenim upravljanjem z vodami. Za načrtovanje ukrepov je predviden program upravljanja s posebnimi varstvenimi območji. Posamezni načrti rabe naravnih dobrin ali upravljanja z vodami se s tem programom lahko določijo kot načrti, s katerimi se ukrepi za doseganje varstvenih ciljev podrobneje opredelijo. Načrt upravljanja je operativni načrt ohranjanja narave, ki ga sprejme vlada z namenom uresničevanja Nacionalnega programa ohranjanja narave. Biotska raznovrstnost in ohranjenost narave sta v primerjavi z večino evropskih držav v Sloveniji zelo veliki. V Sloveniji se pojavlja 109 vrst ptic iz seznama Direktive o pticah ter 140 vrst rastlin in živali s seznama Direktive o habitatih, prav tako se v Sloveniji nahaja 61 evropsko pomembnih habitatnih tipov. To je bila tudi osnova za določitev 26 območij za varovanje ogroženih vrst ptic in 260 predlaganih območij za varstvo ogroženih ali redkih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatov. Območja Natura 2000 skupno pokrivajo dobrih 35% slovenskega ozemlja. Soline so z vidika naravovarstva vsekakor pomembna območja. Predstavljajo namreč enkratna mokrišča z bogato biološko raznoterostjo in ni naključje, da so številne med njimi uvrščene tudi v omrežje NATURA 2000. Predstavljajo pomembna in hkrati izjemna življenjska okolja, v katerih živijo zanimive rastlinske in živalske vrste, ki so se skrajnostnim solinskim razmeram uspele prilagoditi. Eno teh območij so Sečoveljske soline, za katere je značilna stoletna tradicija opazovanja in proučevanja ptic in za katere lahko brez zadržkov zatrdimo, da so eno najbolj raziskanih območij v Sloveniji. V okviru upravljanja z zavarovanim območjem Krajinskega parka Sečoveljske soline redno izvajamo tudi monitoring ptic. Zbiramo objavljene in še neobjavljene podatke o pojavljanju ptic na območju Sečoveljskih solin. V podatkovni zbirki imamo podatke za obdobje 1878-2009, skupaj je v zbirki prek 20.000 vnosov. Do konca leta 2009 je bilo na območju Krajinskega Parka Sečoveljske soline (KPSS) opaženih 292 vrst ptic, od tega jih na tem območju nekaj več kot 50 vrst gnezdi. Na območju Sečoveljskih solin gnezdi tudi nekaj takih vrst, ki v Sloveniji gnezdijo le tu, ali pa je njihova gnezditvena razširjenost lokalna oz. omejena le na ozek obrežni pas. Že v letu 2003 smo opredelili vrste, ki so izjemnega pomena za KPSS. Gre za vrste, ki so ali evropsko pomembne in ogrožene, kot npr. beločeli deževnik Charadrius alexandrinus ali pa vrste, ki so zaradi specifike pojavljanja (množičnost) in problematičnosti (kontaminacija soli) deležne natančnega spremljanja, kot npr. rumenonogi galeb Larus michahellis. Favnistični pregled ptic Sečoveljskih solin dopolnjujemo z nekaterimi ekološkimi podatki. V obravnavi poskušamo opredeliti biološko pestrost Sečoveljskih solin in podati smernice za njihovo učinkovito varstvo.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
7
Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost. Posebna varstvena območja so torej namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka. To najpogosteje pomeni, da je na teh območjih treba vzdrževati ugodno stanje z različnimi ukrepi, bodisi zgolj nadaljevati z obstoječimi dejavnostmi, na primer s pašo ali košnjo suhih in vlažnih travnikov po cvetenju in gnezdenju, bodisi nekatere dejavnosti opuščati ali njihovo uvajanje preprečiti, npr. agromelioracije mokrišč. Evropska unija je to omrežje uvedla kot enega od mehanizmov za izvajanje t.i. direktive o pticah iz leta 1979 in direktive o habitatih iz leta 1992. Mokrišča v Severni in Zahodni Evropi so se, npr. v zadnjih desetletjih skrčila za okoli 60 %. Pritiski, ki so povzročili to upadanje, namreč urbani, infrastrukturni in turistični razvoj, intenziviranje kmetijstva in gozdarstva itd., v zadnjem desetletju niso prenehali. Da bi zaustavili upadanje biotske raznovrstnosti v Uniji, je bilo treba ukrepati in tudi Natura 2000 je del odziva EU na to. Leta 1992 sprejeta Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov in prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst ali krajše Direktiva o habitatih nalaga opredelitev območij namenjenih varovanju ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov. Ta direktiva določa državam članicam EU splošno zavezo za monitoring, vrednotenje in poročanje o ohranitvenem stanju vrst in habitatov pomembnih za EU. Predpisuje le pravne in administrativne zahteve spremljanja stanja ne pa tudi dejanskih praktičnih navodil o sami izvedbi. Opredeljuje približno 200 habitatnih tipov ter 700 rastlinskih in živalskih vrst, pomembnih za to območje. Direktiva o ohranjanju ogroženih prostoživečih vrst ptic ali Direktiva o pticah, sprejeta leta 1979, nalaga državam članicam EU opredelitev Posebnih območij varstva (SPA – Special protected area) z namenom varovanja ogroženih vrst ptic in redno pojavljajočih se selečih se vrst ptic, če so potrebne varstva. Območja vključujejo tako njihova gnezdišča kot tudi prezimovališča in počivališča. Slovenija je sprejela sodelovanje v Naturi 2000 kot pridružitveno obveznost. Vlada Republike Slovenije je 29. aprila 2004 določila območja Natura 2000 v Sloveniji z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). Tako smo na dan pridružitve EU 1. maja 2004 predlagali seznam nacionalnih območij, katerih ohranitev je pomembna na evropski ravni. Določenih je bilo 286 območij, od tega jih je 260 določenih na podlagi direktive o habitatih in 26 na podlagi direktive o pticah. Območja zajemajo 36 odstotkov površine Slovenije. Večji del območij porašča gozd, velik je delež brez vegetacije (pretežno stene), pomemben je tudi delež travišč. V zavarovanih območjih (Triglavskem narodnem parku, regijskih in krajinskih parkih ter rezervatih in naravnih spomenikih) je 25 odstotkov skupne površine Natura 2000 območij. V direktivah EU so navedene vrste ptic in druge živalske ter rastlinske vrste in habitatni tipi, katerih ohranjanje je v interesu EU. Države članice morajo z namenom ohranjanja ali doseganja ugodnega stanja teh vrst oziroma habitatnih tipov določiti območja za vzpostavitev evropskega ekološkega omrežja Natura 2000, sorazmerno glede na zastopanost v direktivah navedenih habitatov vrst in habitatnih tipov na njihovem ozemlju. Uredba za ohranjanje posebnih varstvenih območij med drugim opredeljuje varstvene cilje za vsako posamezno posebno varstveno območje ter način njihove določitve. Določa tudi varstvene usmeritve, ki so splošne narave, naravnane na načrtovanje posegov in dejavnosti ter na njihovo izvajanje. V direktivi o pticah so navedene vrste ptic, katerih ohranjanje je v interesu EU in za katere se vzpostavlja evropsko ekološko omrežje. Območja za ohranjanje ptic se imenujejo Special Protection Areas (SPA) ali posebna območja varstva. Bistveni instrument za ohranitev ugodnega stanja vrst in habitatnih tipov so presoje sprejemljivosti planov oziroma posegov v naravo. Izvajajo se tako za posebna varstvena kakor tudi za potencialna po-
Introduction
8
Natura 2000 is an ecological network of protected areas in the territory of the European Union. In May 1992, governments of the European Union adopted legislation designed to protect the most seriously threatened habitats and species across Europe. This legislation is called the Habitats Directive and complements the Birds Directive adopted in 1979. These two Directives are the basis of the creation of the Natura 2000 network. The Birds Directive requires the establishment of Special Protection Areas (SPAs) for birds. The Habitats Directive similarly requires Special Areas of Conservation (SACs) to be designated for other species, and for habitats. Together, SPAs and SACs make up the Natura 2000 network of protected areas. The Natura 2000 network contributes to the »Emerald network« of Areas of Special Conservation Interest (ASCIs) set up under the Bern Convention on the conservation of European wildlife and natural habitats. Each EU Member State must compile a list of the best wildlife areas containing the habitats and species listed in the Habitats Directive and the Birds Directive. This list must then be submitted to the European Commission, after which an evaluation and selection process on European level will take place in order to become a Natura 2000 site. Natura 2000 protects 18% of land in the 15 countries that formed the EU before the expansion in 2004. The size and number of protected sites is currently being negotiated for each of the twelve new member states. The European Commission has already warned thirteen EU member states over non-compliance with the bloc's environmental directives. The European Commission started an »infringement procedure« against Poland in April 2006, which could result in Poland facing legal action and EU penalties. MEPs in the plenary session of 3 February 2009 backed a report calling for further protection of Europe's wilderness. »The report also calls for more European funding to protect existing sites and »re-wild« ones that are currently being used by humans or agriculture. At present 13% of the forest zone of the 27-member EU is designated as Natura 2000 sites under the existing Birds and Habitats directive.«
the list of the Habitats Directive, also in Slovenia is 61 European major habitat types. This was also the basis for determining the 26 areas to protect endangered species of birds and 260 proposed sites for the protection of endangered or rare plant and animal species and habitats. Natura 2000 areas cover a total more than 35% of Slovenian territory. Salinas are in terms of nature conservation certainly important areas. They form a unique wetland with a rich biological and raznoterostjo no coincidence that many of them included in the Natura 2000 network. They represent an important and unique habitats while they live in interesting plant and animal species that have salt pan skrajnostnim situation has adjusted. One of these sites were Sečoveljske pans, characterized by centuries-old tradition of observation and study of birds and which can unreservedly say that one of the most researched areas in Slovenia. The management of protected area Sečovlje Salina Nature Park also perform regular monitoring of birds. We collect published and unpublished data yet on the occurrence of birds in the area Sečovlje pans. In the database we have data for the period 1878-2009, including the collection of 16,500 entries. By the end of 2009 was in the area Sečovlje Salina Nature Park (KPSS) observed 292 species of birds, of which the area a little more than 50 types of nests. On the Sečovlje nesting pans and a few such species that nest only in Slovenia here, or their local distribution or rearing. confined to a narrow riparian zone. Beginning in 2003, we identified species that are of importance to KPSS. These are species that are European or significant risk and, as such. Kentish Plover Charadrius alexandrinus or species which are due to specifics of occurrence (multiplicity) and problematic (salt contamination) have benefited from careful monitoring, for example. Yellow-Gull Larus michahellis. Favnistični inspection of the birds Sečovlje pans complemented with some ecological data. In reading we are trying to identify the biological diversity of birds Sečovlje pans and give guidelines for their effective protection.
Slovenia has agreed to participate in Natura 2000 as the Association is an obligation. The Government of the Republic of Slovenia on 29 April 2004, the Natura 2000 areas in Slovenia with the Decree on special protection areas (Natura 2000). We at joining the EU on 1 May 2004 submitted a list of national sites, the maintenance of which is important at European level. Down the 286 sites, of which 260 provided under the Habitats Directive and 26 under the Birds Directive. Areas cover 36 percent of the surface of Slovenia. The major part of overgrown forest areas, a large proportion of the non-vegetation (mainly walls), is also a significant proportion of grassland. In protected areas (Triglav National Park, regional and landscape parks and reserves and natural resources) is 25 per cent of the total area of Natura 2000 sites. Slovenian Nature Conservation Act (ZON) states that the special protection zones assessment of the acceptability of plans and interventions into nature with regard to their impact on security objectives. Regulation of the Natura 2000 areas and ecologically significant areas, inter alia, provides for the implementation of monitoring to the monitoring of plant and animal species and habitat types and determine the effectiveness of care in achieving a favorable state of plant and animal species and habitat types. It also provides a way of conservation planning special protection areas and the types of measures that may be protective or measures which are provided with the adapted use of natural assets or adjusted water management. Planning measures will be provided with special protective management areas. Individual plans use the natural assets of the water or is this program may provide such plans to be taken to achieve protection objectives specify. The management plan is an operational plan for nature conservation adopted by the Government in order to implement the National Program for the conservation of nature. Biodiversity and preservation of nature as compared to most European countries in Slovenia are very large. In Slovenia, there are 109 species of birds from the list of the birds and 140 species of plants and animals from
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
SOLINE V SREDOZEMLJU IN NJIHOV POMEN Salinas in the Mediterranean and their importance Razširjenost morskih solin
Ekološki pomen solin Soline so z vidika naravovarstva vsekakor pomembna območja. Predstavljajo namreč enkratna mokrišča z bogato biološko raznoterostjo in ni naključje, da so številne med njimi uvrščene tudi v omrežje NATURA 2000. Predstavljajo pomembna in hkrati izjemna življenjska okolja, v katerih živijo zanimive rastlinske in živalske vrste, ki so se skrajnostnim solinskim razmeram uspele prilagoditi. Ker so večinoma vkleščene med kopnim in morjem, lahko tu pričakujemo celo paleto različnih življenjskih okolij od predelov s sladko, somorno, morsko, pa
vse tja do s soljo zasičeno vodo. In če struktura solnih polj, nasipov in kanalov ni bila bistveno spremenjena, le-ti solinske prebivalce varujejo pred kopenskimi plenilci in dvonožnimi radovedneži. Posebnost solin se kaže tudi v skrajnostnih razmerah, ki vladajo v tem negostoljubnem okolju. Pa vendar so se nekatere vrste uspešno prilagodile tudi takim izzivom. Ni jih veliko, imajo pa zato številno potomstvo, kar gre morebiti iskati tudi v pomanjkanju njihovih plenilcev. Njihova hiperpopulacijska dinamika ustreza vrstam, ki se prehranjujejo s precejanjem vode. Taki vrsti sta na primer plamenec (Phoenicopterus ruber) in sabljarka (Recurvirosra avosetta). Nenazadnje pa predstavljajo sredozemske soline območja, ki so zaradi solinarstva večji del leta pod vodo, kar je v primerjavi z ostalimi sredozemskimi življenjskimi okolji v vročih in sušnih poletjih neprecenljive vrednosti. Čeravno prvobitnim in manjšim rokodelskim solinam ne gre očitati pomanjkanja zgodovinske, kulturne in estetske vrednosti, pa v njih ni zaslediti večjega števila selečih, prezimujočih in tudi gnezdečih vrst ptic. Veliko bolj zanimiva postanejo obsežna slana jezera, ki se ob ugodnih vremenskih razmerah napolnijo z vodo in kot taka privabljajo tisočere jate plamencev in drugih vrst. In čeprav se čudno sliši, je treba velikim industrijskim solinam vendarle priznati veliko večjo ekološko vrednost v primerjavi z ostalimi solinami. Proizvodnja poteka le v kristalizacijskem območju, medtem ko so obsežna območja izhlapevanja povsem izven neposrednih vplivov pridelave soli ter s tem antropogenih motenj. Še več, stabilnost tamkajšnjih habitatov privlači številne vrste. Za tradicionalne soline je značilno, da je zaradi vsakodnevnih motenj s strani zaposlenih v solinah število gnezdečih vrst majhno, po končani sezoni pa postanejo priljubljena destinacija številnim pticam na
1. Karta razširjenosti solin v Sredozemlju in ob Atlantski obali 1. Distribution of the Salinas in the Mediterranean and Atlantic coast
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
9
Morske soline najdemo ob morskih obrežjih širom po Sredozemlju, od Atlantskega oceana pa vse do Črnega morja. Zaradi zgodovinskih, kulturnih in ekoloških vrednot predstavljajo izjemen pokrajinski element med morjem in kopnim, med zrakom in zemljo. Danes poznamo okoli 170 solin različnih kategorij, razširjenih v 18 sredozemskih državah. V 90 solinah še pridelujejo sol, medtem ko je 64 nedelujočih ali zapuščenih. Med 90 delujočimi solinami jih 75 % leži v severnem in osrednjem Sredozemlju (Španija, Francija, Grčija, Italija in Portugalska), medtem ko v ostalih državah ne najdemo več kot 10 obstoječih solin. Velikost solin je zelo različna, od 1 ha in manj pri prvobitnih solinah pa vse tja do 11000 - 12000 ha v industrijskih solinah na jugu Francije. Med 64 opuščenimi solinami je njihova skupna površina komaj nekaj nad 10000 ha. 11 solin na Portugalskem, Španiji, Italiji in Grčiji so spremenili v območja za vzgojo morskih organizmov (marikultura) in le 3 med njimi (Ciper, Slovenija in Italija) imajo danes status zavarovanega območja.
10
preletu ali pa kot primerno območje za prezimovanje. Z opuščanjem solinarske dejavnosti postanejo z leti opuščene soline manj privlačne za nekatere rastlinske in živalske vrste, še posebej, če voda ne kroži več ali če se bazeni izsušijo. Ne glede na manjšo biološko pestrost, pa je ekološka vrednost opuščenih solin vselej velika, saj jih lahko preoblikujemo v zavarovana območja in jim z ustreznim gospodarjenjem vrnemo nekdanjo vrednost. Vsakoletna solinarska dejavnost tako v industrijskih kot v tradicionalnih solinah zagotavlja stabilne življenjske razmere tako slanoljubnim rastlinam kot živalim v vodi, na kopnem in v zraku. Tudi podatek, ki govori, da sredozemske soline redno obiskuje nad 100 različnih vrst ptic, ki pripadajo 18 družinam pove, da so zanje neprecenljivo življenjsko okolje. Približno pol milijona ptic v Sredozemlju redno prezimuje ali je tam na preletu, od tega se jih več kot polovica pojavlja v solinah. Sredozemske soline predstavljajo nacionalna območja velike kulturne, ekonomske in estetske vrednosti, v katerih je mogoče vzdrževati in uravnavati biološko raznolikost. Aktivne soline so lep primer sožitja med gospodarsko dejavnostjo in naravovarstvenimi potrebami, hkrati pa konkurenčen primer svetovni proizvodnji soli v tovarnah. In morda jih ravno to ohranja pri življenju, saj so gospodarski apetiti na teh območjih vse prej kot zanemarljivi. Primer za to je preureditev solin v območja za gojenje morskih organizmov (marikulture), ki se je izkazalo kot neugodno za tamkajšnji prostoživeči živelj. Marikultura in soline pač ne gredo skupaj.
OPIS OBMOČJA - SEČOVELJSKE SOLINE Area description - Sečovlje Salina Zgodovina Slovenska obala je bila še v začetku prejšnjega stoletja posejana s solinami. V času Beneške republike se je po letu 1279 močno razmahnilo solinarstvo ob mestu Koper. Soline so nastale na naplavinah reke Rižane in potoka Badaševice. Z nasipi so jih zaščitili pred plimovanjem in rečnimi poplavami ter uredili mrežo kanalov za odvajanje vode. Južno od koprskega otoka so zgradili Semedelske soline, ki so v polkrogu oklepale otok. Ob izlivu Rižane in v zalivu Polje so uredili večje, Serminske soline. Soline so uredili tudi ob vzhodnem obrobju Škocjanskega zaliva. Po zatonu Beneške republike so začele propadati tudi soline v Kopru. Zaradi padca cene soli so bile soline do leta 1911 popolnoma opuščene. Naslednja tri desetletja so bile prepuščene različnim vremenskim vplivom. Večkrat jih je zalilo tudi morje. Zato se je takratna italijanska oblast odločila, da bo izsušila opuščene soline in regulirala vodotoke. Podatki o solinah v Izoli so od leta 1700 dalje dokaj skromni. Vemo pa, da so s soljo iz omenjenih solin zadovoljevali zgolj potrebe lokalnega prebivalstva. Najpomembnejše so bile Piranske soline, od katerih so se do danes ohranile le še miniaturne soline v Strunjanu in večje Sečoveljske soline. Prvi znan dokument, ki omenja Piranske soline oziroma tisti del, ki je bil v lasti samostana, je tako imenovani Placito di Risano iz leta 804. Dokument je del razprave poslancev Karla Velikega v Rižani o Paških solinah. V Piranu je bilo v tistem času več manjših solin v lasti samostanov. Leta 933 vzhodno primorska mesta podpišejo dogovor o obvezni prodaji soli Beneški republiki. Le-ta je v boju za ekonomsko prevlado v Sredozemlju uničevala soline na zahodu in v Istri. Na severu Jadrana pa je, da bi zadržala svoj vpliv, mestnim občinam postopoma omogočila celo delno neodvisnost v pridobivanju soli. V obdobju med 1274 – 1278 Piranske soline obsegajo soline Fazan v Luciji, Strunjanske in Sečoveljske soline. V statutu mesta Piran opredelijo uredbo o regulaciji solin in pravicah mesta do pridelovanja soli in trgovanja z njo. Da bi povečali ekonomski učinek pridobivanja soli so leta 1358 v Piranu uvedli postopek po zgledu paških solin. Le-te so dajale belo
sol, pridelano na podlagi iz sadre, z mikrobiološkimi elementi, ki so sestavljali t.i. petolo. V novem valu rušenja solin po Sredozemlju, s katerim so Benečani spet hoteli okrepiti svojo moč, ostanejo Piranske soline v letu 1460 nedotaknjene, zato postanejo največje in najpomembnejše na severovzhodu Jadrana oz. v Beneški republiki. Pirančani z znatnimi mestnimi prihodki izvedejo v solinah velika infrastrukturna dela. Konec 14. stoletja začnejo graditi bazene pravilnih oblik, z zaporednim vrstnim redom izhlapevalnih in kristalizacijskih površin. Sledi skoraj 300 let dolga zlata doba Piranskih solin, ki jo zmotijo le naravne nesreče in stihijska želja posameznikov po bogatenju. Leta 1797 propade Beneška republika, istrske soline preidejo pod avstrijsko upravo. 1814 avstrijska monarhija razglasi sol za državni monopol in trg soli se za Piranske soline poveča. Leta 1824 so bila med Portorožem in Piranom zgrajena tudi velika skladišča soli. Leta 1903 avstrijska vlada od malih lastnikov odkupi solinske fonde in začne intezivnejše gospodariti, da bi premagala konkurenco sicilijanskih solin. Vpelje uporabo Beauméjevega areometra in utrjuje obrambne nasipe. Leta 1904 preuredi sektor Lera. Več bazenov v središču solin združi v večje, kjer zgoščuje morsko vodo za celotno območje kristalizacije. Uvede pobiranje soli na 7 do 8 dni (kar je bilo pozneje spet opuščeno in znova uvedeno dnevno pobiranje soli) in odvoz soli s samokolnicami. Za tiste čase revolucionaren sistem deluje še danes. Po razpadu avstro-ogrske monarhije Piranske soline prevzame Italija. To se zgodi leta 1918. Znova jih rekonstruira, kar pozitivno vpliva na kakovost in količino pridelane soli. Obdobje okoli leta 1945 je čas Svobodnega tržaškega ozemlja in dobrih sezon z visokimi izkoristki solin. Leta 1953 Okrajni ljudski odbor Koper ustanovi podjetje Piranske soline. V času Socialistične federativne republike Jugoslavije Piranske soline leta 1957 še zadnjič prenovijo. Preusmerijo tudi reko Dragonjo - združijo jo s potokom sv. Odorika, da bi zaustavili njeno poplavljanje. Kljub obilici delovne sile in ugodnem vremenu, ki bi omogočala ekonomski uspeh, saj rekordna letina obsega kar 40.000 ton soli, pa je širši interes usmerjen v rudnike soli. Monopolni položaj je prevzel rudnik kamene soli v Tuzli, ki je uspešno oviral posodabljanje proizvodnje v morskih solinah. Slednje so se ohranile le zaradi pridobljenih dovoljenj za uvoz morskih soli. Z Odločbo Občinskega ljudskega odbora Piran z dne 01.06.1961 je gospodarska organizacija »Piranske soline« Portorož, takratni nosilec pravice in dovoljenja za izkoriščanje mineralnih surovin – morske soli, dobila v trajno uporabo zemljišča in stavbe v družbeni lasti, ki jih je podjetje potrebovalo za pridobivanje in predelovanje ter skladiščenje soli, ker je opravljalo splošno koristna dela. Leta 1967 se podjetje Piranske soline združi z Drogo Portorož. V začetku šestdesetih let vdre na evropske trge cenena afriška sol. Zaradi prevelikih proizvodnih in vzdrževalnih stroškov, kar je bila tudi posledica preboja obrambnih nasipov v Fontaniggeah, se leta 1968 trajno ukine pridobivanje soli v sektorjih Fontanigge in Fazan (v Luciji). Leta 1976 nastajajo študije, dograjuje se infrastruktura, izvajajo se ekonomski ukrepi za povečanje izkoristka solin, toda brez večjega uspeha. Leta 1990 je bil sprejet Občinski odlok Občine Piran o razglasitvi krajinskih parkov Sečoveljske in Strunjanske soline. S sprejetjem in deponiranjem Akta o notifikaciji nasledstva glede konvencij UNESCO leta 1992 se je Republika Slovenija pridružila ramsarski družini, leto kasneje so bile Sečoveljske soline uvrščene v seznam mokrišč mednarodnega pomena pod okriljem Ramsarske konvencije. S tem je prevzela obvezo celovitega varstva in upravljanja z območjem solin tudi z vidika Direktiv Evropske unije, skupna varstvena stroka pa je spremenila vsebino razlag o možni rabi solin. Zavzela je stališče, da je treba obdržati tradicionalno solinarjenje zaradi ohranjanja naravnih in kulturnih vrednot. Leta 1993 Občinski Izvršni svet v resoluciji o pomenu Krajinskega parka Sečoveljske soline izrazi interes, da Droga Portorož upravlja krajinski park in postane nosilec proizvodnje soli na tem območju. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih pa v solinah opredeljuje tudi prostor
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
kopaliških naselij so dovolj oddaljene, da je zagotovljena dovolj kvalitetna morska voda za pridelavo soli. Piranski zaliv se odlikuje po čisti vodi in močnem toku, ki teče vzdolž vzhodne jadranske obale proti severu. Čista morska voda, blago sredozemsko podnebje in rodovitna istrska prst so elementi tega izjemnega in edinstvenega okolja. Površine, namenjene pridobivanju soli, je približno 593 ha, od katere je za tradicionalno pridelavo soli v rabi 435 ha, razdeljenih na območji Fontanigge in Lera. Območje Fontanigge se uporablja za pripravo slanic, območje Lera pa tako za pripravo slanic kot za kristalizacijo soli. Za pridelavo soli se s plimo zajema morsko vodo, ki prihaja izključno iz Piranskega zaliva. Dotoki zunanjih vod so onemogočeni z obrobnimi kanali in nasipi. Sistem transporta vod sestavlja omrežje nalivnih in odlivnih kanalov, črpališča, zapornice za uravnavanje pretokov in glavne zapornice s povratnimi loputami za polnjenje ali praznjenje bazenov neposredno v morje ali kanale, povezane z njim. Kanali za transport vod so zgrajeni iz sedimenta nekdanjih naplavin reke Dragonje in so izpostavljeni eroziji. Posebno hitra je erozija v močnih nalivih in v času, ko so bazeni poplavljeni ter vetrovi povzročajo valove. Sediment v podlagi Sečoveljskih solin je večidel naplavila reka Dragonja. Svojo široko strugo si je vrezala vzdolž stika flišnih plasti Šavrinskega gričevja, ki obdaja soline na severu, in krednega apnenca Savudrijskega polotoka na jugu. V spodnjem delu se menjavajo plasti peščene gline in zaglinjenega proda, v vrhnjem delu pa rečne naplavine in morsko blato. Zaznavne so posamične spremembe v sedimentu (školjke in polži) ter temne usedline organskih snovi (listje, stebla, korenine), kar daje slutiti, da je bilo ustje Dragonje občasno za krajše obdobje zamočvirjeno. Fosilni ostanki morskega blata kažejo, da se je v Sečoveljski dragi večkrat menjavalo morsko okolje sedimentacije s polslanim. Z odlaganjem naplavin se je dvigovalo dno ob izlivu Dragonje in tako so nastale razmere za ureditev solnih polj. Sediment je osnovni material za gradnjo solinske strukture, kot so nasipi in kanali. Nasipi so delno obloženi z lesom ali kamnom, da se zmanjša delovanje erozije. Delna zaraščenost večjih nasipov z redko in neenakomerno slanoljubno in drugo vegetacijo delno zmanjša delovanje erozije. Bazeni za pridelavo slanic na območjih izhlapevanja imajo ilovnato dno. Kristalizacijske grede pa imajo ilovnato osnovo, prekrito s slojem petole.
Podnebje in naravne danosti Geografske in geološke značilnosti Naravne vrednote območja so zavarovane z Uredbo o Krajinskem parku Sečoveljske soline (Ur.l.RS št.29/2001), kulturna dediščina pa z občinskim odlokom Občine Piran. Sečoveljske soline so območje habitatov redkih, ogroženih in značilnih rastlinskih in živalskih vrst, kjer je zaradi dolgotrajnega delovanja človeka nastal tipičen solinski ekosistem. Z Aktom o notifikaciji nasledstva glede konvencij UNESCO je Skupščina RS uvrstila Sečoveljske soline v seznam močvirij, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic. Danes se gospodarska vloga solin prepleta z naravovarstveno in kulturno: pridelana sol je zaradi kakovosti in vsebnosti mineralov cenjena med uporabniki; ohranjanje solinarskih navad podpira zavest o kulturni dediščini; območje solin pa daje zavetje redkim ali posebnim rastlinskim in živalskim vrstam, hkrati pa je tudi za človeka rezervat ekološko žlahtnega bivalnega okolja ter spomin na nekoč bogato sredozemsko kulturno dediščino in krajino, ki izginja. Sečoveljske soline so tehnološki objekt, ki ga je treba stalno vzdrževati v primernem stanju. Varovalni nasipi solin so istočasno varovalni nasipi površin v zaledju solin, kjer so kmetijske površine, pomembna cestna prometnica, letališče in druge gospodarske dejavnosti. Tradicionalna pridelava soli v Sečoveljskih solinah je ustvarila solinski prostor in s postopki solinarjenja ohranja biotsko pestrost v njem. Lokacija solin je izven vplivov velikih industrijskih centrov in v zavarovanem območju Krajinskega parka Sečoveljske soline. Od urbanih in
Temperatura V Sloveniji se pojavlja submediteransko podnebje ali omiljeno sredozemsko, ker se tu stikajo sredozemski in celinski podnebni tipi. Submediteransko, se od pravega sredozemskega loči po nekoliko nižjih povprečnih temperaturah ter drugačni razporeditvi in količini padavin. Za sredozemsko podnebje je značilna zgostitev padavin v zimskem delu leta, kar za večji del slovenskega sredozemskega sveta ne velja. Ima pa slovenski sredozemski svet bistveno višje povprečne letne temperature, kot se pojavljajo v notranjosti Slovenije. Pomembno je predvsem, da so zimske temperature višje kot v notranjosti države. Podnebje Koprskega primorja je najtoplejše v Sloveniji. Temperaturni režim je zaradi vročih poletij in blagih zim sredozemski, kar pa ne velja za letno razporeditev padavin, ki so v Sredozemlju najpogostejše pozimi. Najtoplejši mesec je julij. Srednje temperature so ob morju med 23 in 25° C, v gričevnatem in hribovitem zaledju pa nekoliko nižje, a še vedno višje od 20° C. Poletje je tudi obdobje največje vremenske stanovitnosti, ko prevladuje anticiklonalni tip vremena. Temperature v januarju, najhladnejšem mesecu, so nad 3° C, pa tudi v gričevju ne padejo pod 2° C. Izjemno se v tem območju Koprskega primorja čuti vpliv morja na samo podnebje. Povprečne mesečne temperature morja so praviloma vedno višje od povprečnih mesečnih temperatur zraka, in to od največje razlike 5,3° C v novembru, do najmanj 0,2° C v maju. Povprečna letna temperatura morja v Portorožu (1976 - 1985) je 15,8° C
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
11
za razvoj marikulture in zdraviliškega turizma. Leta 1998 je bil sprejet akt o ustanovitvi podjetja SOLINE Pridelava soli d. o. o., hčerinskega podjetja Droge Portorož. V letu 1999 Droga Portorož izloči pridelavo soli in ustanovi podjetje SOLINE Pridelava soli d. o. o.. Leto kasneje se podjetje SOLINE Pridelava soli d. o. o. prijavi na razpis za upravljalca Krajinskega parka Sečoveljske soline in postane njegov skrbnik. 5. aprila 2001 je Vlada RS sprejela Odlok o razglasitvi Muzeja solinarstva na Fontaniggeah za kulturni spomenik državnega pomena z vplivnim območjem, ki zagotavlja nemoteno delovanje Muzeja in varovanje njegovih kulturnih, etnoloških, tehniških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti. 20.4.2001 Vlada Republike Slovenije sprejme Uredbo o Krajinskem parku Sečoveljske soline z namenom, da zavaruje območje naravne vrednote in ohrani biotsko raznovrstnost tipičnega solinskega ekosistema. 2002 Podjetje SOLINE Pridelava soli d. o. o. postane last družbe Mobitel d.d.. 12. 7. 2003 je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo s podjetjem SOLINE Pridelava soli d.o.o. v Sečoveljskih solinah podpisalo koncesijo za 20 - letno upravljanje s Krajinskim parkom Sečoveljske soline. Sečoveljske soline so z vstopom v EU izpolnile merila za razglasitev območja posebej varovanega območja NATURA 2000. Območja NATURA 2000 so določena na podlagi direktive o pticah (Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic) - SPA območja, in direktive o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst) - pSCI območja. Vlada je dne 30.4.2004 območja NATURA 2000 potrdila z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Uradni list RS, št.49/04 in Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Uradni list RS, št.110/04. Kljub zagotovljenem pravnem varstvu v nacionalnem merilu (Uredba Vlade Republike Slovenije o Krajinskem parku) in mednarodnim varstvenim okvirom (določila Ramsarske konvencije) je v raznih (občinskih in državnih) planskih dokumentih še vedno moč zaslediti ideje o poseganju na območje solin in njegovem preoblikovanju. Prav zato je razglasitev območja NATURA 2000 izredno pomembna, saj je država dolžna takšna območja varovati in jih ustrezno ohranjati.
160
25
140 20
120
mm/m2
100
15
80 10
60 40
5
20 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
2. Histogram povprečnih padavin in povprečje temperature zraka v °C na območju Sečoveljskih solin. Referenčno obdobje: 1961-1990 (vir: letališče Portorož ,ARSO). 2. Histogram of average precipitation and average air temperature (°C) in the Sečovlje Salina from 1961 to 1990 (source: Airport Portorož, ARSO).
12
in je za 2,4° C toplejša od povprečne letne temperature zraka. Razlike so največje v obdobju od oktobra do januarja, ko je morje v povprečju za 4,4° C toplejše. Razlika med povprečno julijsko in februarsko temperaturo je 15,9° C. Za temperaturo zraka je pomembno, da se spomladi morje počasi ogreva, jeseni pa počasi ohlaja. Temperatura morja doseže svoje najvišje vrednosti dva meseca za ustreznima solsticijema. Od sredine junija do začetka oktobra se srednja dnevna temperatura morja ne zniža pod 20° C. To obdobje traja običajno več kot 110 dni. Sečoveljske soline s svojim submediteranskim podnebjem sodijo med najtoplejše predele Slovenije. Veliko je sončnih dni. Letno povprečje le-teh znaša 2346 ur. Padavin je malo, med 1000 in 1100 mm letno. Značilne so mile zime, temperatura se le redko spusti pod ničlo. Ogrin (1995) je Sečoveljske soline uvrstil v posebno klimatsko členitev, značilno za doline in podolja Slovenske Istre. Za te so značilne izrazite nočne temperaturne inverzije. Tako so razlike med vrednostmi izmerjenih temperatur na postaji Letališče Portorož lahko do 2° C nižje od temperatur izmerjenih na postaji izven inverzne cone - Beli Križ (Ogrin, 1995). Osončenost Sicer pa je to območje z največ sevanja Sonca v Sloveniji, je pa tudi območje z najdaljšo vegetacijsko dobo z 9 - 11 meseci za travo. Padavine Največ padavin je v zahodnem delu pokrajine oktobra, v vzhodnem delu gričevja in na stiku s Podgorskim krasom pa novembra. Drugi višek nastopa junija. Količina padavin narašča od zahoda proti vzhodu in se od okrog 1000 mm v Kopru in Portorožu dvigne na 1200 do 1350 mm v vzhodnih delih gričevja. Višek padavin je na območju Sečoveljskih solin septembra. Kljub precejšnji količini padavin se poleti
pojavlja fiziološka sušnost. Veter V tem delu Slovenije so vetrovi zelo pomemben pokrajinski dejavnik. Eden najbolj značilnih in neprijetnih vremenskih pojavov je vsekakor burja, ki se pojavlja na Krasu, v Vipavski dolini in Primorju. Burja je torej suh, hladen sunkovit severovzhodni veter, zlasti močna je v zimski polovici leta. Nastane, kadar se zaradi razlike med pritiskom zraka nad celino in morjem hladnejši in gostejši zrak preliva prek grebenov Trnovskega gozda, Nanosa, Hrušice, Javornikov in Snežnika na primorsko stran. Kljub temu da se zrak pri spuščanju nekoliko ogreje, je prodor hladnega zraka tako hiter in močan, da povzroči burja občuten padec temperatur. Burja je torej slapovita in sunkovita in dosega izjemne hitrosti kot posledica padanja hladnega zraka in ne razlik v zračnem pritisku. Najvišja izmerjena hitrost sunka burje je 170,6 km/h, novejše meritve jakosti burje ob cestah kažejo, da lahko posamezni sunki presežejo hitrost 200 km/h. Jugovzhodnik široko je pogostejši od povsem južnega vetra, imenovanega oštro, pogosto ti dve smeri vetra imenujemo kar jugo, ki prinaša poslabšanje z obilnimi padavinami. Ob lepem vremenu, v toplejši polovici leta, med 11. in 16. uro, pogosto pihata maestral (severozahodnik), ki je posebej ugoden za jadralce in lebič (jugozahodnik).
Primerjava podnebja za obalo v obdobju 1983-2009 OPIS PODNEBNIH ZNAČILNOSTI SLOVENSKE OBALE V OBDOBJU 1983–1997 Meteorološke meritve na Obali se v obdobju 1983–2009 niso ves čas opravljale na istem merilnem mestu. V začetnem obdobju so podatki z meteorološke postaje na Belem Križu, kasneje pa z letališča v Portorožu. Da bi zagotovili primerljivost, smo podatke z Belega Križa preračunali na lokacijo na letališču. Tak postopek nam omogoča dobro primerjavo povprečnih mesečnih vrednosti, ne zagotavlja pa dobrih rezultatov za ekstremne vrednosti, ki so zelo odvisne od mikrolokalnih razmer, po katerih se Beli Križ in letališče močno razlikujeta. LETO 1983 Zima je bila nadpovprečno topla, a večjega odklona glede na dolgoletno povprečje kljub temu niso izmerili. Padavin je bilo manj kot običajno, prav tako tudi sončnega obsevanja. Pomlad je bila na Obali toplejša kot običajno, padavin je bilo nekoliko manj kot v dolgoletnem povprečju, predvsem april je bil skromen s padavinami. Prav tako so zabeležili tudi podpovprečno število ur sončnega obsevanja. Poletje je bilo predvsem po zaslugi julija in avgusta nadpovprečno toplo in se uvršča med deset najtoplejših doslej. Padavine so močno zaostajale za dolgoletnim povprečjem, saj julija skoraj ni bilo omembe vrednih padavin; to poletje je bilo tako še bolj sušno kot nekaj podpovprečno namočenih poletij pred tem. Sonca je bilo manj kot v dolgoletnem povprečju, malo sončnih dni je bilo predvsem julija in avgusta.
PORTOROŽ LETALIŠČE
Jesen je bila temperaturno le za spoznanje pod dolgoletnim povprečjem. Padavine so močno zaostajale za običajnimi razmerami; po treh obilno namočenih jesenih je padavin tokrat resnično primanjkovalo; že oktober je bil skromen s padavinami, še bolj pa november. Bilo je veliko sonca, in sicer je to druga najbolj sončna jesen, odkar potekajo meritve. 3. Vetrovna roža. Samodejna meteorološka postaja Letališče Portorož. 1994 - 2003. 3. Wind Rose. Automatic Meteorological Station Airport Portorož. 1994 - 2003.
LETO 1984
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Zima je bila nekoliko hladnejša kot običajno, a odklon ni bil velik; izstopal je predvsem mrzel februar. Padavin je bilo več kot v dolgoletnem povprečju, zima pa se uvršča med pet najbolj namočenih od začetka meritev. Prav tako je tudi sončno obsevanje preseglo povprečje. Pomlad je bila občutno hladnejša, kot je značilno za Obalo; padavin je glede na dolgoletno povprečje primanjkovalo, prav tako so zabeležili tudi podpovprečno število ur trajanja sončnega obsevanja, predvsem zaradi dokaj oblačnega maja. Poleti je povprečna temperatura opazno zaostajala za dolgoletnim povprečjem. V obdobju od tega leta do danes so bila vsa poletja toplejša, in to je skupaj z letom 1980 drugo najhladnejše poletje doslej; povprečna temperatura je znašala zgolj 20,1 °C. Padavine so se ponovno približale dolgoletnemu povprečju, vendar so še vedno nekoliko zaostajale za običajnimi vrednostmi. Največ dežja je prispeval avgust, najmanj pa junij. Tudi število ur sončnega obsevanja je bilo nižje od dolgoletnega povprečja.
LETO 1985 Zima je bila precej hladnejša kot običajno, saj je povprečna temperatura znašala le 2,8 °C. Še posebej mrzel je bil januar. Od tega leta do danes je bila to najhladnejša zima, enako povprečno temperaturo pa so izmerili tudi v zimi 1980/81. Padavine so bile nekoliko nad dolgoletnim povprečjem, sonca pa so imeli v tej zimi več kot običajno, zlasti zaradi dokaj sončnega februarja. Pomladna temperatura je bila le neznatno pod dolgoletnim povprečjem, čeprav je bil maj dokaj topel. Tudi padavine in sončno obsevanje niso dosegli običajnih vrednosti. Poleti se je povprečna temperatura dvignila nad dolgoletno povprečje, vendar je ostala v mejah običajne spremenljivosti; veliko vročih dni je bilo predvsem avgusta. Padavine so ponovno precej zaostajale za običajnimi, saj so bila pred tem letom le še tri poletja manj namočena; najmanj dežja je bilo julija. Sončno obsevanje je bilo po štirinajstih letih zopet nekoliko nad dolgoletnim povprečjem, k temu pa sta najbolj prispevala september in oktober. Jeseni je bilo nekoliko topleje kot leto pred tem, odklon od dolgoletnega povprečja pa je bil v mejah običajne sprememnljivosti. Padavin je močno primajkovalo, razmere so bile podobne kot jeseni 1983. V celotnem obdobju, odkar potekajo meritve, je bilo manj padavin le še v petih jesenih. Sončnega vremena je bilo precej več kot običajno, zabeležili so 491 ur, kar je četrta največja vrednost od začetka meritev do danes. LETO 1986
Poletje je bilo le nekoliko toplejše od dolgoletnega povprečja. Padavin je bilo malo, vendar zaostanek ni bil zelo velik. Sonca je bilo toliko kot v povprečju primerjalnega obdobja. Jesen je nadaljevala postopno naraščajoči trend jesenske temperature, a kljub temu odklon ni bil pomembno velik. Padavine so bile opazno pod dolgoletnim povprečjem, vendar jih je bilo več kot prejšnjo jesen. S padavinami je bil skromen oktober. Nadpovprečno veliko je bilo jeseni sonca (611 ur), še celo več kot leto poprej; to je največje število ur sončnega obsevanja, ki so ga od tega leta do danes zabeležili v jesenskem času. Veliko jasnih dni je bilo predvsem septembra in oktobra LETO 1987 Povprečna zimska temperatura je bila podobna dolgoletnemu povprečju. Padavin je bilo več kot običajno, prav tako sončnega obsevanja. Največ jasnih dni so zabeležili decembra 1986. Pomlad je bila izjemno hladna. Povprečna temperatura je znašala le 10 °C, kar je najmanjša vrednost, odkar potekajo meritve; predvsem marec je izstopal po hladnih dnevih. Količina padavin je bila skromna, sonca pa je bilo po dolgem času zopet več kot običajno, predvsem zaradi sončnega aprila. Povprečna poletna temperatura je ustrezala dolgoletnemu povprečju, najbolj vroč je bil julij. Poletje je bilo radodarno s padavinami, ki so po daljšem obdobju ponovno pomembno presegle dolgoletno povprečje. Število ur sončnega obsevanja se je približalo običajnim vrednostim, najbolj je k temu prispeval julij. Jesen je bila opazno toplejša od dolgoletnega povprečja; povprečna temperatura je znašala 14,5 °C, kar od začetka meritev do tega leta predstavlja drugo najvišjo vrednost. Neobičajno topel je bil september. Padavine so nekoliko presegle dolgoletno povprečje, predvsem zaradi oktobra in novembra. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno; odklon ni bil izrazit, je pa izstopal sončen september. LETO 1988 Zima je bila opazno toplejša od dolgoletnega povprečja; pred tem letom ni bilo tako tople zime. Padavin je bilo več kot v povprečju: največ jih je padlo februarja, najmanj pa decembra. Sonca je bilo manj kot običajno, veliko oblačnih dni je bilo decembra in januarja. Pomlad je bila nadpovprečno topla. Padavin je bilo nekoliko manj kot v povprečju, predvsem april in maj sta bila z njimi skromna. Prav tako je bilo glede na povprečje malo tudi sonca. Poletje je bilo v zadnjih petih letih najtoplejše, a povprečna temperatura kljub temu ni pomembno presegla dolgoletnega povprečja. Poletne padavine so zaostajale za povprečjem, julij je minil skoraj brez dežja. Sončno obsevanje se je ponovno dvignilo nad običajne vrednosti, saj je bilo julija in avgusta veliko jasnih dni.
Zima je bila nekoliko hladnejša kot v dolgoletnem povprečju obdobja, ki ga uporabljamo za primerjavo, posebej februar je izstopal s hladnimi dnevi. Padavin je bilo več kot običajno, a odklon ni bil pomembno velik. Zato pa je bil večji negativni odklon pri trajanju sončnega obsevanja. Namerili so le 245 ur, od tega leta do danes pa nobena zima ni imela manj ur sonca. Po sivem vremenu je najbolj izstopal december 1985.
Jesen je bila občutno hladnejša kot leto poprej in po štirih letih ponovno hladnejša kot v dolgoletnem povprečju. Padavin je bilo zelo malo, saj je bila le jesen 2006 bolj suha od te. Novembra skoraj ni bilo dežja, pa tudi september je bil dokaj suh. Osončenost je bila blizu dolgoletnega povprečja.
Spomladi je bila povprečna temperatura po nihajočih vrednostih v prejšnjih letih ponovno nad dolgoletnim povprečjem. Izmerili so nadpovprečno količino padavin, ki je od leta 1986 do danes niso
Povprečna zimska temperatura je bila nekoliko nadpovprečna, a v mejah običajne spremenljivosti. Padavine so bile izjemno skromne, saj so zabeležili največji negativni odklon, odkar potekajo meritve; padlo je le 53,5 mm, januar pa je bil povsem brez padavin. Sončnega
LETO 1989
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
13
Jesen je bila za spoznanje toplejša kot leto poprej, a še vedno le neznatno nad dolgoletnim povprečjem. Za povprečjem so le malo zaostajale padavine, saj je bil november razmeroma skromen z dežjem. Sončno obsevanje je močno zaostajalo za običajnimi razmerami, k čemur je najbolj prispeval november. Podobno število ur sonca kot to leto je bilo tudi jeseni leta 1996.
presegli. Sonca je bilo manj kot običajno, po številu oblačnih dni je izstopal april.
obsevanja je bilo veliko več kot v prejšnjem letu in je ponovno preseglo dolgoletno povprečje. Pomlad je bila nadpovprečno topla in celo najtoplejša v zadnjih 28-ih letih. Količina padavin je bila glede na povprečje kar obilna, največ dežja je padlo marca. Kljub precej oblačnemu marcu tudi sončno obsevanje ni bilo skromno. Povprečna temperatura poletja se je spustila nekoliko pod dolgoletno povprečje, vendar odklon ni bil velik. Padavin je bilo izjemno veliko; padlo je 427,5 mm, kar je četrta največja vrednost, odkar potekajo meritve; največ dežja je bilo junija, a tudi avgusta je pogosto deževalo. Sonca je bilo po dolgem času ponovno manj, kot je značilno. Jeseni je povprečna temperatura padla krepko pod dolgoletno povprečje. Izmerili so 12,1 °C in le štiri jeseni pred to so bile bolj hladne. Tudi to jesen so padavine ostale precej pod dolgoletnim povprečjem, seveda pa razmere niso bile tako izjemne kot leto poprej. Najmanj dežja je bilo oktobra. Sončnega vremena je bilo približno toliko kot v dolgoletnem povprečju.
14
LETO 1990 Povprečna zimska temperatura je bila že tretje leto zapored opazno nad dolgoletnim povprečjem, vendar ni dosegla temperature iz zime 1987/88. Zima je bila zopet zelo skromna s padavinami, še posebej januar, ko je bilo padavin komaj za omembo. Sončnega obsevanja je bilo več kot v dolgoletnem povprečju; odkar potekajo meritve, so večjo osončenost zabeležili le še v treh zimah. Vsi trije zimski meseci so bili dokaj enakomerno osončeni. Pomlad je bila znova toplejša kot običajno. Svež je bil predvsem april, ki je bil tudi najbolj oblačen in namočen mesec te pomladi. Sonce je aprila sijalo celo manj ur kot marca. Padavine so sicer zaostajale za dolgoletnim povprečjem, sončno obsevanje pa je preseglo običajne vrednosti. Poletje je bilo le ne nekoliko toplejše kot v povprečju. Julija in avgusta je bilo veliko toplih dni, zelo visokih temperatur pa niso izmerili. Avgust je bil nekoliko toplejši od julija. Padavine so pomembno presegle dolgoletno povprečje, julija so bile zelo obilne in združene v nekaj močnih nalivov. Tudi avgust je bil dokaj radodaren s padavinami, ki pa so bile prav tako zbrane le v treh močnih padavinskih epizodah. Julija in avgusta je bilo veliko sončnega vremena in poletje kot celota je bilo bolj sončno kot običajno. Povprečna jesenska temperatura se je ponovno dvignila nad dolgoletno povprečje in jesen je bila tako opazno toplejša kot leto poprej. Po dveh izrazito suhih jesenih so padavine presegle dolgoletno povprečje, najobilnejše so bile oktobra. Osončenost je zaostajala za povprečnimi vrednosti. LETO 1991 Povprečna zimska temperatura je bila pod dolgoletnim povprečjem, a je bil odklon majhen. Po številu hladnih dni je izstopal februar, ki je bil hladnejši od januarja. Padavine so še vedno močno zaostajale za običajnimi, dokaj skromen s padavinami je bil februar. Že tretje leto zapored pa je povprečne vrednosti presegalo sončno obsevanje. Najbolj oblačen mesec te zime je bil december, januarja pa je bilo razmeroma veliko jasnih dni.
povprečje. Predvsem julija in avgusta je bilo veliko toplih dni. Padavine so zaostajale za dolgoletnim povprečjem, vendar zaostanek ni bil zelo velik; izrazita pa je razlika od dveh poletij pred tem, ko je padlo veliko dežja. Z obilnimi in dokaj pogostimi padavinami je to poletje izstopal junij. Julija je bilo dežja malo, prav tako je bil skromen s padavinami avgust, ki je bil najbolj sončen mesec tega poletja. Število ur sončnega obsevanja se je gibalo nekoliko nad običajno vrednostjo. Jesenska temperatura je bila le nekoliko nad dolgoletnim povprečjem, veliko toplih dni je bilo septembra. Podobno kot leto pred tem so bile padavine nadpovprečne, odklon pa je bil za spoznanje manjši. September je bil zelo skromen s padavinami, so pa bile zato obilne oktobra, pa tudi novembra jih je bilo kar precej. Osončenost je ustrezala dolgoletnemu povprečju. Po nadpovprečni oblačnosti je izstopal november. LETO 1992 Zima je bila hladnejša kot običajno; od tega leta dalje nobena povprečna zimska temperatura ni bila tako nizka. December je bil dokaj hladen, seveda pa je bilo največ hladnih dni februarja. Padavin je bilo kot že nekaj let poprej občutno manj, kot je značilno za zimo, najmanj jih je bilo januarja. Osončenost je bila že četrto leto večja od dolgoletnega povprečja. Najmanj sonca v tej zimi je bilo januarja, ko je bilo veliko oblačnih dni. Pomlad je bila nadpovprečno topla. Padavin je primanjkovalo, izstopal je marec, ki je bil skromen tudi s sončnim vremenom. Sončno obsevanje se je sicer gibalo blizu običajnih vrednosti. Poletje je bilo temperaturno nadpovprečno in podobno kot leto poprej. Padavine so bile že drugo leto zapored pod dolgoletnim povprečjem, le da je bila namočenost še nekoliko manjša. Večina padavin je padla julija, najmanj pa jih je prispeval avgust, ki je sicer izstopal po visoki povprečni temperaturi in velikem številu vročih dni. Sončno obsevanje je le neznatno zaostajalo za običajnim številom ur; izstopala sta julij in avgust, še posebej avgusta je bilo veliko jasnih dni. Povprečna jesenska temperatura je bila tudi to leto nad povprečjem. Nadaljevala se je serija nadpovprečno mokrih jeseni, padavin je bilo še nekoliko več kot leto poprej. Zelo pogoste in obilne so bile padavine oktobra, veliko skromnejši z dežjem pa je bil november. Osončenost je bila nižja kot v dolgoletnem povprečju. Po števili jasnih dni je izstopal sončen september, november pa je bil zelo oblačen LETO 1993 Povprečna zimska temperatura se je ponovno dvignila nad dolgoletno povprečje, a odklon ni bil velik. Največ hladnih dni je bilo februarja, čeprav je bila povprečna temperatura januarja opazno nižja kot v preostalih dveh zimskih mesecih. Za dolgoletnim povprečjem so močno zaostajale padavine, saj po tem letu nobena zima ni bila več tako suha. Januar je minil praktično brez padavin, prav tako tudi februarja ni bilo omembe vrednih padavin. Vsega skupaj so namerili zgolj 65,6 mm. V nasprotju s precej oblačnima decembrom in januarjem je februar odlikovalo veliko jasnih dni. Že peto leto zapored je bilo tako več sonca kot običajno.
Pomlad je bila nekoliko hladnejša kot običajno. Bila je nadpovprečno namočena, čeprav je bil marec skromen s padavinami. Sonca je to leto primanjkovalo; po osončenosti je izstopal april, saj je sonce sijalo dlje časa kot maja, ki je bil zaznamovan z obilnimi in pogostimi padavinami.
Pomlad je nadaljevala trend nihanja povprečne temperature skozi obdobje meritev. To leto je bila temperatura še vedno nad povprečjem, a nižja kot leto poprej. Po hladnih dnevih je izstopal marec, po toplih pa maj. Tako kot zima je bila tudi pomlad izjemno suha; maja ni bilo omembe vrednih padavin, dokaj skromne so bile tudi aprila. To pomlad so zabeležili najnižjo količino padavin, odkar potekajo meritve, in sicer je padlo le 79,7 mm. Sončno obsevanje je bilo nadpovprečno: marca je bilo veliko jasnih dni in s tem tudi veliko sončnega vremena.
Poleti se je povprečna temperatura opazno dvignila nad dolgoletno
Poletje je bilo toplejše kot v dolgoletnem povprečju, vendar nekoliko
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
hladnejše kot prejšnji dve leti. Že junija je bilo veliko toplih dni, še več pa seveda julija in avgusta; po številu vročih dni je izstopal avgust, ki je bil tudi najtoplejši in najbolj sončen mesec tega poletja. Nadaljeval se je postopno padajoči trend količine padavin, sončno obsevanje pa je bilo za spoznanje nad povprečjem. Tudi ta jesen je bila nadpovprečno topla in podobna kot leta 1991. November je bil sicer dokaj hladen. Jesen je nadaljevala naraščajoči trend količine padavin, ki so bile že četrto leto zapored nad dolgoletnim povprečjem. S pogostimi in obilnimi padavinami je izstopal oktober, čeprav je bilo precej dežja tudi septembra. Sonca je bilo občutno manj, kot je običajno za to obdobje. Po oblačnem vremenu je močno izstopal november. LETO 1994
Spomladi je povprečna temperatura presegla dolgoletno povprečje. Padavine so bile skromnejše kot običajno, sončno obsevanje pa v mejah običajnih vrednosti. April je bil nadpovprečno oblačen in deževen, medtem ko je bilo padavin marca in maja bistveno manj.
LETO 1996 Zimska temperatura je opazno presegla dolgoletno povprečje. Po številu hladnih dni je izstopal februar, ki je bil tudi najhladnejši mesec te zime. Količina padavin je bila velika in ta zima sodi med deset najbolj namočenih, odkar potekajo meritve. Padavine so bile obilne in pogoste predvsem decembra, tudi januarja je kar pogosto deževalo. Sončno obsevanje je bilo podpovprečno, a kljub temu v mejah običajne spremenljivosti. December je bil s sončnim vremenom zelo skromen, le nekoliko bolje je bilo januarja, je pa zato februarja sonce sijalo dlje časa kot običajno. Pomlad je bila enako topla kot leto pred tem, in sicer je obakrat povprečna temperatura znašala 11,5 °C. Marec je bil dokaj hladen, tudi hladnih dni je bilo veliko. Padavine so bile skromne, marca jih je bilo komaj za vzorec, maja pa so bile pogoste in obilne. Sonca je bilo več kot v povprečju. Poletje je bilo le malo hladnejše kot v dolgoletnem povprečju. Največ vročih dni je bilo že junija, čeprav je bilo toplih dni največ avgusta, ki je bil v povprečju tudi najtoplejši mesec tega poletja. Padavine so opazno zaostale za dolgoletnim povprečjem, osončenost pa tokrat ni bila skromna; vsi trije poletni meseci so bile enakomerno sončni.
Poletje je močno odstopalo od dolgoletnega povprečja, saj je bilo to doslej najtoplejše poletje in drugo najbolj vroče poletje, odkar potekajo meritve; povprečna temperatura je znašala kar 23,3 °C. Zelo vroča sta bila julij in avgust. Padavine so močno zaostajale za dolgoletnim povprečjem že četrto zapored, primanjkljaj pa se je iz leta v leto stopnjeval. Glavnina padavin je bila to poletje zbrana avgusta. Zabeležili so nadpovprečno število ur sončnega obsevanja. Junij je bil precej oblačen, nadpovprečno sončen julij pa zelo skromen s padavinami.
Le nekoliko toplejša in še vedno zelo blizu dolgoletnega povprečja je bila jesen. Padavine so močno presegle dolgoletno povprečje; september je bil obilno namočen, pogosto je deževalo, osončenost pa je opazno zaostala za povprečjem; sončnega vremena je primanjkovalo že septembra, še bolj opazno pa novembra. Po tem letu so bile vse jeseni bolj sončne.
Jesen je bila zopet opazno toplejša kot v dolgoletnem povprečju; zadnjih šest jeseni je bilo namreč hladnejših od tokratne. V dokaj toplem septembru je bil dež pogost in obilen. Padavine so bile zelo blizu dolgoletnega povprečja, prav tako tudi osončenost. S prevladujočim oblačnim vremenom je to leto izstopal november.
Povprečna zimska temperatura je bila zelo visoka in je znašala 6 °C; največ hladnih dni je bilo februarja. Padavine so bile že tretje leto zapored nad dolgoletnim povprečjem; veliko padavin je bilo decembra in januarja, februarja pa jih je bilo komaj za vzorec. Prav tako je bilo nadpovprečno veliko tudi sonca. December je bil neobičajno siv in tudi januarja je bilo veliko oblačnih dni, najbolj sončen mesec te zime pa je bil februar.
LETO 1995 Povprečna zimska temperatura je bila podobna kot zimo pred tem. Padavine so po šestih letih znova presegle običajne vrednosti. Najmanj padavin je bilo decembra, obilne pa so bile februarja. Sončno obsevanje se je približalo povprečju. Najbolj oblačen je bil december, najbolj sončen pa najbolj mrzel mesec te zime, januar. Pomladna temperatura se je spustila pod dolgoletno povprečje, padavin pa je bilo nekoliko več kot običajno. Marec je bil dokaj hladen in dobro namočen, april je minil skoraj brez omembe vrednih padavin, ki so bile maja obilne in pogoste. Sončno obsevanje je bilo skromno, a večjih odklonov kljub temu niso zabeležili. Poletje je bilo hladnejše kot lansko in ni doseglo običajne povprečne temperature. Padavine so povprečje nekoliko presegle; po štirih zaporednih poletjih s skromnimi padavinami je bilo to poletje zopet običajno namočeno; zelo veliko dežja je bilo junija. Sonca je bilo manj kot sicer; najbolj sončen mesec tega poletja je bil julij, tako junij kot avgust pa sta za njim po osončenosti močno zaostajala. Jesen je bila za spoznanje hladnejša kot v dolgoletnem povprečju,
LETO 1997
Pomlad je bila topla in zelo suha. Aprila je bila povprečna temperatura sicer nekoliko nižja kot v prvem pomladnem mesecu. Marec in april sta bila skromna z dežjem. Zabeležili so nadpovprečno veliko število ur sončnega obsevanja, in sicer kar 779,5 °C; to je za letom 2003 druga največja vrednost, odkar potekajo meritve. Po sončnem vremenu je izstopal marec, aprila pa so zabeležili le toliko ur sončnega obsevanja kot marca. Poletje je bilo nekoliko toplejše kot v dolgoletnem povprečju. Julija in avgusta so bili skoraj vsi dnevi topli, največ vročih dni pa so zabeležili avgusta, ki je bil celo nekoliko toplejši od julija. Padavin je bilo manj, kot je sicer običajno, a primanjkljaj ni bil zelo velik. Porazdeljene so bile enakomerno preko vseh treh mesecev. Osončenost je zaostajala za dolgoletnim povprečjem; največ sončnega vremena je bilo julija, največ jasnih dni pa avgusta. Še vedno v mejah običajne spremenljivosti in podobna kot v letu 1992 je bila temperatura jeseni. September je bil topel in tudi toplih dni je bilo nadpovprečno veliko. Padavin je bilo to jesen manj kot v dolgoletnem povprečju, osončenost pa je pomembno presegla
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
15
Povprečna zimska temperatura je močno presegla dolgoletno povprečje; to je bila do takrat s 6,1 °C najtoplejša zima, v nadaljevanju obdobja pa so zabeležili tudi višjo temperaturo. Prva dva zimska meseca sta bila dokaj izenačena po povprečni temperaturi, po hladnih dnevih pa sta bila v ospredju januar in februar. Padavine so bile že šesto leto zapored precej pod dolgoletnim povprečjem, največ padavin je prispeval januar. Osončenost je bila skromnejša kot leta pred tem, a je bil kljub temu odmik od povprečja le neznaten. Največ oblačnosti je bilo tokrat decembra.
precej hladen je bil november. Padavine so se spet spustile opazno pod običajno vrednost, vendar je bilo v osemdesetih letih kar nekaj jeseni bolj sušnih. Malo sonca je bilo septembra, ko je pogosto in obilno deževalo. Oktober je bil nadpovprečno sončen in opazno bolj suh. Tudi november je bil precej oblačen. Osončenost je to jesen presegla dolgoletno povprečje in je bila podobna kot jeseni 1997.
povprečje in jesen 1997 se tako uvršča med deset najbolj sončnih od začetka meritev. September in oktober sta bila skromna s padavinami, jih je bilo pa veliko novembra; veliko je bilo tudi padavinskih dni. Novembra so prevladovali oblačni dnevi, sončnega vremena pa je bilo malo.
16
LETO 1998 Čeprav se je zima začela že z decembrom 1997, je bila nenavadno mila, saj sta bila januar in februar toplejša od dolgoletnega povprečja. Odklon povprečne temperature je na Obali znašal 2 °C. Ob Obali in v Vipavski dolini je bila osončenost manjša od dolgoletnega povprečja, predvsem zaradi megle in nizke oblačnosti, ki sta nastali v hladnem zraku, ki se je zajezil nad Padsko nižino in severnim Jadranom. Povprečna pomladna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem. Večinoma je bil odklon večji pri najvišji dnevni temperaturi kot pri najnižji. Osončenost je bila povsod nad dolgoletnim povprečjem, presežek je bil 5 do 30 %. Padavin je bilo skoraj povsod po državi manj od dolgoletnega povprečja, izjema so bili le Julijci in Goriško. Povprečna marčna temperatura zraka je bila blizu povprečja obdobja 1961−1990. Padavin je bilo večinoma manj od dolgoletnega povprečja, na Obali komaj 1 mm. Sonce je povsod sijalo dlje od dolgoletnega povprečja. Aprila je bila povprečna temperatura nad dolgoletnim povprečjem, na zahodu pa ni presegla 1 °C. Večino padavin so prinesli jugozahodni zračni tokovi, zato so bile padavine na zahodu pogoste in obilne. Maja je bila temperatura nad dolgoletnim povprečjem. Odklon temperature je bil največji na zahodu. Padavin je bilo večinoma manj od dolgoletnega povprečja, le malo je bilo krajev, kjer je bilo dolgoletno povprečje preseženo. Povsod po državi je poleti 1998 sonce sijalo več ur kot v povprečju primerjalnega obdobja. Med območji z največjim relativnim presežkom je bila tudi Vipavska dolina. Veliko bolj neenakomerno kot sončno obsevanje so bile razporejene padavine. Huda suša je bila le v Primorju. Junija je bil temperaturni odklon večinoma med 1 in 3 °C. Osončenost je bila nad dolgoletnim povprečjem, ki je bilo na Goriškem preseženo za okoli 25 %. Julij je bil toplejši od dolgoletnega povprečja, še posebej vroča je bila zadnja tretjina meseca. Osončenost je bila zelo blizu povprečja obdobja 1961−1990. Bolj sončna kot prva je bila druga polovica meseca. Kot je za poletje običajno, so bile padavine razporejene zelo neenakomerno, večinoma so presegle dolgoletno povprečje, ponekod so dosegle celo dvojno povprečno julijsko višino. Predvsem prehode hladnih front so občasno spremljali nalivi, tudi toča in močan veter. Avgust 1998 je bil toplejši od dolgoletnega povprečja, temperaturni odklon je bil med 1,5 in 3,0 °C. Prvi dve tretjini sta bili izjemno vroči, tretja pa je bila občutno hladnejša od dolgoletnega povprečja. Osončenost je bila večja od dolgoletnega povprečja, večina avgustovskih padavin je padla v zadnji tretjini. Predvsem na Obali so v prvih dveh tretjinah avgusta imeli sušo. Po nižinah je bila povprečna jesenska temperatura blizu dolgoletnega povprečja. Osončenost je bila med 80 in 100 % dolgoletnega povprečja. Jesen je bila deževna in padavin je bilo povsod znatno več, kot je povprečje obdobja 1961−1990. V septembru, prvem jesenskem mesecu, je bila povprečna temperatura blizu dolgoletnega povprečja. Oblačnost je bila nad dolgoletnim povprečjem, veliko je bilo oblačnih dni in malo jasnih. Osončenost je bila manjša od dolgoletnega povprečja; le 70 do 90 % običajnega števila ur sončnega obsevanja. Padavin je bilo precej več od dolgoletnega povprečja, na nekaterih območjih je padlo celo 250 % dolgoletnega povprečja. Oktobra je bilo dolgoletno povprečje temperature zraka preseženo. Mesec je minil brez izrazito hladnih ali toplih obdobij. Na Obali je sonce sijalo nekoliko več ur, od dolgoletnega povprečja. Padavine so bile povsod obilne. Dolgoletno povprečje je bilo povsod preseženo za vsaj 30 %. Povprečna novembrska temperatura je bila pod povprečjem obdobja 1961−1990, po nižinah je bil temperaturni odklon v mejah običajne variabilnosti. Večina države je imela več sonca od
dolgoletnega povprečja; na Obali je bilo dolgoletno povprečje preseženo za okoli 20 %. LETO 1999 Povprečna januarska temperatura je bila povsod po državi presežena, v pretežnem delu države je bil odklon med 1 in 2 °C, območja z manjšim ali večjim odklonom so bila razmeroma majhna. Po trajanju neposrednega sončnega obsevanja je s 132 urami najbolj izstopal zahodni del Vipavske doline. Ob morju je zaradi pogoste megle sonce sijalo le 104 ure. Odklon povprečne februarske temperature od povprečja obdobja 1961−1990 je bil skoraj povsod po državi negativen. Odklon med −2 in −1,5 °C so zabeležili v Vipavski dolini in Julijcih. Na Primorskem je bilo manj padavin kot v dolgoletnem povprečju. Odklon povprečne marčne temperature od povprečja obdobja 1961−1990 je bil povsod po državi pozitiven. V pretežnem delu države je bilo za 2 do 3 °C topleje od dolgoletnega povprečja; v nekaterih krajih je to že statistično pomemben odklon. Najbližje dolgoletnemu povprečju so bile razmere v Vipavski dolini in severni Primorski. Pretežni del države je bil osončen bolj kot v povprečju obdobja 1961−1990, le na zahodu Slovenije dolgoletno povprečje večinoma ni bilo doseženo. Na Obali je 160 sončnih ur zadostovalo komaj za 98 % primerjalne vrednosti. Sonce je največ časa sijalo v Biljah, in sicer 165 ur, kar je za 14 % več od dolgoletnega povprečja. Odklon povprečne aprilske temperature od povprečja obdobja 1961−1990 je bil povsod po državi pozitiven, od dolgoletnega povprečja je temperatura odstopala za 0,5−2,0 °C, odklon je bil najmanjši na jugozahodu države. Padavine so bile v aprilu pogoste. Največji presežek je bil na Notranjskem, ponekod je padlo dvakrat toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. Aprila se po zimskem premoru začnejo pogosteje pojavljati tudi nevihte; v Biljah so zabeležili 6 dni z nevihto. Pretežni del države je bil osončen tako kot v povprečju obdobja 1961−1990. Južna Primorska in Notranjska sta bili osončeni nekoliko slabše od povprečja. Odklon povprečne majske temperature od povprečja obdobja 1961−1990 je bil povsod po državi pozitiven, v pretežnem delu države je bilo za 1 do 2,5 °C topleje od dolgoletnega povprečja. Padavin je bilo na zahodu države manj od dolgoletnega povprečja. Na Obali in Goriškem so se približali povprečni mesečni osončenosti. Čeprav je bil junij nadpovprečno topel, ni bila nikjer zabeležena izjemno visoka temperatura zraka. Temperatura je presegla 30 °C tudi po nižinah Primorske. Odklon povprečne junijske temperature od povprečja obdobja 1961−1990 je bil povsod po državi pozitiven, v pretežnem delu države je bilo za 0,6 do 1,5 °C topleje od dolgoletnega povprečja. Na Goriškem, Vipavski dolini, Brdih in delu Krasa pa je bilo padavin precej manj od dolgoletnega povprečja, komaj 50 do 75 %. Najmanj padavinskih dni so zabeležili na Obali, bilo jih je 7. Največ časa je sonce sijalo na letališču v Portorožu, in sicer 292 ur, kar je bilo za 8 % nad dolgoletnim povprečjem. Najbolj je bilo dolgoletno povprečje preseženo v Biljah pri Novi Gorici, kar za 21 %. Osrednji poletni mesec julij je bil nadpovprečno topel, a nikjer ni bila zabeležena izjemno visoka temperatura zraka. Na letališču v Portorožu je temperatura dosegla 32,8 °C v Biljah pa 32,6. Odklon povprečne julijske temperature od povprečja je bil povsod po državi pozitiven, v večjem delu Primorske je bil večji kot drugod, vendar ni presegel 1,8 °C. V večjem delu države je padlo precej več padavin z izjemo Primorske, kjer dolgoletnega povprečja padavin niso dosegli. Ob Obali in na Krasu je prevladovala huda suša. Večina padavin je padla ob nalivih. Najmanj padavinskih dni so zabeležili na Obali, bili so štirje. Sonce je največ časa sijalo na Obali, in sicer 312 ur, kar je za 1 % manj od dolgoletnega povprečja. Več časa kot v dolgoletnem povprečju je sonce sijalo v Vipavski dolini. Najbolj je bilo dolgoletno povprečje preseženo v Biljah, in sicer za 10 %. Dolgoletno povprečje temperature zraka je bilo avgusta preseženo povsod, vendar veliko bolj v jugozahodnih in južnih krajih. Vročih dni, to je dni z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 30 °C, je bilo na Primorskem 11. V Portorožu je bila najvišja temperatura malo nad 33 °C. Odklon povprečne avgustovske temperature od povprečja je bil povsod po državi pozitiven, močno je izstopala južna Slovenija. Izrazito podpovprečno namočenost so imeli kraji v južnem delu države. Primorska je dobila le nekaj nad 20 % povprečne količine padavin. Ker je bil podobno suh že julij, je bila v tem delu države
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
LETO 2000 Povprečna temperatura zraka in osončenost sta bili v zimi 1999/2000 nad dolgoletnim povprečjem. Povprečna zimska temperatura je bila na Obali z odklonom 0,5 °C le malo nad dolgoletnim povprečjem in je bila v mejah običajne spremenljivosti. Pozimi je padlo manj padavin kot v povprečju referenčnega obdobja 1961−1990. Januar je bil nadpovprečno hladen, odklon povprečne najnižje temperature je bil v Portorožu statistično pomemben, saj so bila jutra do 4 °C hladnejša kot v dolgoletnem obdobju. Na Obali in v Vipavski dolini je bilo nad 20 hladnih dni. Osrednji zimski mesec je bil tudi zelo suh, na Obali je minil skoraj brez padavin; z 8,1 mm padavin je v Portorožu padla le dobra desetina dolgoletnih januarskih padavin. V primerjavi z običajnimi razmerami je bilo januarja na Obali več sončnega vremena; presegli so polovico dolgoletnega povprečja.Povprečna februarska temperatura je bila povsod po državi višja od povprečja obdobja 1961−1990, najmanjši odklon pa je bil ob Obali in v Vipavski dolini, kjer ni presegel 1 °C. Primanjkljaj padavin, ki smo ga zabeležili januarja, se je februarja nadaljeval; največji je bil na jugu države, tam je padlo komaj od 10 do 20 % dolgoletnega povprečja. Pomlad 2000 Pomlad je bila na Obali nadpovprečno topla, saj je bil odklon večinoma med 1,5 in 2 °C. Sonce je sijalo toliko kot v dolgoletnem povprečju. Na Obali so se z 90 % padavin približali dolgoletni namočenosti, na Goriškem pa so jo za desetino presegli. Marca se je količina padavin povečala in bila na Obali enaka dolgoletni količini padavin, za tretjino več padavin pa so imeli na Goriškem. Trajanje sončnega obsevanja je na Obali sledilo povprečnim vrednostim. Povprečna marčna temperatura zraka je bila višja od povprečja obdobja 1961−1990; odklon je bil najmanjši na jugozahodu države. April je bil opazno toplejši od dolgoletnega povprečja. Odklon je bil najmanjši na Obali, kjer ni presegel 2 °C, večji odklon od 2 °C pa je bil na Goriškem. Osončenost je bila v primerjavi z dolgoletnim povprečjem nekoliko manjša na Primorskem. Padavin je bilo manj od dolgoletnega povprečja; v večini krajev je bilo padavin od 70 do 80 % dolgoletnega povprečja. Tudi maj je bil nadpovprečno topel, odkloni povprečne temperature so bili na Obali blizu 2 °C. 40 % več padavin kot v dolgoletnem povprečju je padlo na Goriškem, ob Obali so imeli 85 % običajnih majskih padavin. Osončenost je nekoliko presegla dolgoletno povprečje. Na Obali je bilo poletje toplejše kot v obdobju 1961−1990, a so bili odkloni s 1,5 °C v mejah običajne spremenljivosti. Sončnega vremena je bilo za desetino več, kot je običajno. Padavin je najbolj primanjkovalo ob morju, kjer je padla komaj polovica običajne količine. Na Goriškem so imeli 70 % namočenost. Junija je bila povprečna temperatura ponovno višja kot v referenčnem obdobju. Odklon je na
Obali znašal 2 °C, na Goriškem pa 2,6 °C. Prvi poletni mesec je bil tudi zelo sončen in sušen. Relativni presežek sončnega obsevanja je bil najmanjši na Obali. Padlo je manj kot 30 % dolgoletnega povprečja padavin. Povprečna julijska temperatura zraka je bila pod dolgoletnim povprečjem, na Obali in Goriškem je bilo za 1 °C hladneje. Toplih in vročih dni je bilo toliko kot običajno. Padlo je več kot 30 % julijskih padavin in huda suša, ki je prevladovala še junija, je bila prekinjena. Trajanje sončnega obsevanja je bilo julija v okvirih dolgoletnega povprečja. Avgust je zadnji mesec meteorološkega poletja. Bil je zelo topel, sončen in suh, kar je stopnjevalo sušo, ki je ponekod dosegla katastrofalne razsežnosti. Povprečna avgustovska temperatura zraka je bila povsod po državi višja od dolgoletnega povprečja, najmanjši odkloni so bili med 1 °C in 2 °C na Vipavskem in na Obali. Padavine so bile razporejene zelo neenakomerno, najmanj jih je bilo na Obali; Obalnokraška regija je prejela manj kot 20 % dolgoletnih avgustovskih padavin. Sonce je povsod po državi sijalo dlje kot v dolgoletnem povprečju; na Goriškem in Obali je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 20 %. Glavna značilnost jeseni 2000 so bile obilne padavine v oktobru in novembru. Na Obali in Goriškem je v treh jesenskih mesecih padla kar dvakratna količina padavin. Povprečna temperatura je bila nad referenčnim obdobjem in je znašala 2 °C. Na Obali in Goriškem povprečne osončenosti niso dosegli, saj je sonce sijalo le dobre tri četrtine običajne jesenske osončenosti. September je bil nadpovprečno topel, vendar kljub temu v mejah običajne spremenljivosti. Na Goriškem je bilo za 1 °C topleje, ob Obali pa za 0,5 °C hladneje. Večina države je bila namočena nekoliko slabše od dolgoletnega povprečja, ob morju so prejeli le 80 % septembrskih padavin. Prvi jesenski mesec je trajanje sončnega obsevanja le malo preseglo dolgoletno osončenost. Povprečna oktobrska temperatura zraka je bila povsod po državi višja od dolgoletnega povprečja. Ker je bila povprečna oktobrska oblačnost velika, so bila jutra razmeroma topla in so k nadpovprečno visoki oktobrski temperaturi prispevala bistveno bolj kot popoldanska temperatura zraka. V Portorožu so zabeležili po 3 tople dneve, v Vipavski dolini pa 2. Višina oktobrskih padavin je bila povsod po državi večja od dolgoletnega povprečja. Kljub temu pa so bili odkloni od povprečja zelo različni, na Notranjskem in v Vipavski dolini je bil presežek padavin povsem znotraj meja običajne variabilnosti, v Portorožu pa je padlo več kot dvakrat toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. Sonce je sijalo manj časa kot v dolgoletnem povprečju. Povprečna novembrska temperatura zraka je bila povsod po državi višja od dolgoletnega povprečja, odklon je bil ob Obali in Goriškem večinoma od 2 do 3 °C. November so zaznamovale izredne padavine. V Portorožu je bilo 296 mm padavin, kar je do trikrat več, v Biljah pa je bilo kar 559 mm padavin oz. do štirikrat več. V Vipavski dolini sonce ni sijalo niti polovico toliko časa kot v dolgoletnem povprečju, ob Obali pa so dosegli 60 %. LETO 2001 Zima 2000/2001 je bila nenavadno topla. Na Notranjskem in v Vipavski dolini je sonce sijalo le od 70 do 80 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. Na Postojnskem in Notranjskem je bila povprečna najnižja dnevna temperatura zraka višja od referenčnega obdobja. Temperaturni odklon je bil blizu 4 °C. Prav tako je bila višja povprečna najvišja dnevna temperatura zraka; odklon je bil pozitiven in je znašal 2 °C. Pozimi so bile padavine v primerjavi z dolgoletnim povprečjem malenkost nad povprečjem, na Postojnskem blizu 150 % običajne namočenosti. Povprečna minimalna dnevna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem; odklon je bil v Biljah 2,7 °C. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature pomladi 2001 je bil nad povprečjem obdobja 1961−1990. Popoldnevi so bili tudi precej toplejši od dolgoletnega povprečja, najmanjši odklon pa je bil v Biljah, le 1,2 °C. Spomladi 2001 je bilo povsod več sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. Precej bolj neenakomerno so bile v primerjavi z dolgoletnim povprečjem porazdeljene padavine. Povsod je padlo vsaj 85 % dolgoletnega povprečja pomladnih padavin, med kraji, v katerih je padavin primanjkovalo, naj omenimo Portorož. Junij, prvi mesec meteorološkega poletja, ni prinesel daljšega obdo-
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
17
velika ogroženost pred požari v naravnem okolju. Po vsej državi je bilo trajanje sončnega obsevanja krajše od dolgoletnega povprečja. Septembra je bil odklon povprečne temperature zraka pozitiven, na Obali je bilo za več kot 2 °C topleje od dolgoletnega povprečja, kar presega okvire običajne variabilnosti. Padavin je bilo manj, kot je to navadno za september. Primanjkljaj je bil največji na jugozahodu, kjer ni padla niti polovica septembrskih padavin. Najmanj padavinskih dni so zabeležili v Biljah, bili so 4. Trajanje sončnega obsevanja je bilo v okviru običajne spremenljivosti. Oktober je bil nadpovprečno topel, na Obali je bil odklon med 0,5 °C in 1,5 °C. Trajanje sončnega obsevanja je bilo blizu dolgoletnega povprečja. Malo krajša od dolgoletnega povprečja je bila osončenost v Primorju. Padavin je bilo malo manj, kot je običajno za oktober. Obdobje nadpovprečno toplega vremena se je iz oktobra nadaljevalo v november. Ob koncu prve in začetku druge tretjine je bila temperatura okoli povprečja, najtopleje je bilo prvi in drugi dan novembra, povsod po državi je bila izmerjena najvišja novembrska temperatura zraka. Nato se je ohladilo. Odklon povprečne novembrske temperature je bil povsod negativen, najbližje so se dolgoletnemu povprečju približali na obalno-kraškem območju. Glede na dolgoletno povprečje je padavin najbolj primanjkovalo na Goriškem, Vipavski dolini in Krasu, kjer je padla manj kot polovica običajnih novembrskih padavin. V Biljah je sonce sijalo 115 ur, kar je za 1 % več od dolgoletnega povprečja. Ob morju je bilo 107 sončnih ur, kar je za 8 % več od dolgoletnega povprečja.
18
bja ustaljenega vremena, saj so bili prehodi vremenskih front dokaj enakomerno porazdeljeni prek meseca. 3. in 17. junija je bilo kar nekaj močnih neviht, tudi takih s točo, ki je lokalno povzročila veliko škode. Junijska temperatura zraka je bila blizu dolgoletnega povprečja, zares vroče nam je bilo šele ob koncu meseca. Na Obali je bilo dolgoletno povprečje junijskih padavin preseženo. Največji relativni primanjkljaj padavin je bil v Vipavski dolini, Goriških Brdih in na Postojnskem. Povprečna julijska temperatura zraka je bila povsod po državi občutno nad dolgoletnim povprečjem, v pretežnem delu države je bil odklon statistično pomemben, izjema so le deli Primorske, kjer je bil odklon z okoli 1 °C še v mejah običajne spremenljivosti. Najmanj padavin je padlo ob obali, na letališču v Portorožu so namerili le 30 mm padavin. Avgusta je bila temperatura zraka povsod vsaj za 2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je bilo povsod več kot v dolgoletnem povprečju, v Biljah je bilo 120 % običajne osončenosti. V treh poletnih mesecih skupaj je bila povprečna temperatura zraka nad dolgoletnim povprečjem, bolj kakor topla jutra so k visoki temperaturi prispevali zelo topli popoldnevi. Padavin je bilo povsod manj od dolgoletnega povprečja. Ob morju in v Vipavski dolini niso dosegli niti treh petin običajnih poletnih padavin. September je bil hladnejši od dolgoletnega povprečja. Večina krajev je bila za 1 do 2,5 °C hladnejša kot v dolgoletnem povprečju. Prevladovalo je oblačno vreme in sončnega vremena je bilo le za od 55 do 80 % toliko kot v dolgoletnem povprečju. Padavin je bilo povsod znatno več kot v dolgoletnem povprečju. Sledil je oktober, ki je bil za 2 do 4 °C toplejši od dolgoletnega povprečja in ponekod celo toplejši od septembra, kar je dokaj redko, saj jeseni moč sončnih žarkov, z njimi pa temperatura, hitro upada. Sončnega vremena je bilo povsod več ali vsaj toliko kot v dolgoletnem povprečju in več kot septembra. Padavin je bilo malo, oktober je bil sušen. Zadnji jesenski mesec, to je november, je bil spet hladnejši od dolgoletnega povprečja, večinoma je bila povprečna mesečna temperatura 1 do 2 °C pod dolgoletnim povprečjem. Jeseni je bilo sončnega vremena na Obali enako kot v dolgoletnem povprečju. Tudi padavine so sledile dolgoletnemu povprečju, v Portorožu so zabeležili 120 % običajne namočenosti. Odkloni povprečno minimalnih in maksimalnih dnevnih temperatur so bili v mejah običajne spremenljivosti. LETO 2002 Prva polovica zime je bila zelo hladna, druga pa občutno toplejša od dolgoletnega povprečja, zato zima kot celota temperaturno v večjem delu države ni pomembno odstopala od dolgoletnega povprečja. Drugače je bilo s padavinami, saj je glede na dolgoletno povprečje padavin primanjkovalo v vseh treh zimskih mesecih; na Obali krepko pod dolgoletnim povprečjem; v Biljah so zabeležili le 40 % namočenost. Povprečna zimska najnižja dnevna temperatura zraka je bila povsod zelo blizu dolgoletnemu povprečju, odklon je bil povsod manjši od 1 °C. Nekoliko drugačne so bile razmere pri povprečni zimski najvišji dnevni temperaturi zraka, v veliki večini krajev je bil odklon od dolgoletnega povprečja pozitiven. Najmanjši presežek sončnega vremena glede na dolgoletno povprečje je bil na zahodu države, na Obali presežek ni dosegel 10 %. Povprečna spomladanska temperatura je bila povsod višja od dolgoletnega povprečja. Pri povprečni najnižji dnevni temperaturi zraka je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 1 °C. Povprečna spomladanska najvišja dnevna temperatura je bila prav tako višja od dolgoletnega povprečja, odklon je znašal 1,5 °C. Sonce je sijalo dlje kot običajno, v Biljah je bilo dolgoletno povprečje preseženo za četrtino. Padavin je bilo spomladi manj, kot je običajno. V Biljah so izmerili malo več kot polovico običajnih padavin; to je 60 % dolgoletnih padavin. V Portorožu so bile padavine le malo pod dolgoletnim povprečjem, a še vedno v okviru običajne spremenljivosti. Junij je prinesel edini res pravi vročinski val tega poletja, julij in avgust pa so zaznamovale pogoste nevihte in neurja, ki so marsikje povzročili veliko škodo. Poletje 2002 je nadaljevalo trend naraščanja povprečne temperature zraka, ki ga opažamo v zadnjih dveh desetletjih. Povsod je bil odklon pozitiven in marsikje tudi statistično pomemben. Jutra so bila za 1 do 2,5 °C toplejša kot v referenčnem obdobju, najvišja dnevna temperatura, ki je po lokalnem času običajno izmerjena okoli
tretje ure popoldne, je referenčno povprečje večinoma presegala za 1 °C. Osončenost je bila nad dolgoletnim povprečjem, a v mejah običajne spremenljivosti. Padavine so bile časovno in prostorsko razporejene neenakomerno. Najbolj je bilo dolgoletno povprečje preseženo v Vipavski dolini, k čemur so najbolj prispevali močni avgustovski nalivi, v Biljah je presežek znašal skoraj 40 %. Jesen je bila v nižinskem svetu toplejša od dolgoletnega povprečja; k pozitivnemu odklonu je najbolj prispeval izjemno topel november, september pa je bil v večjem delu Slovenije celo nekoliko hladnejši od dolgoletnega povprečja. Na Obali je odklon povprečne minimalne temperature znašal 2 °C, maksimalni pa nad 1 °C. Sončnega vremena je bilo na Primorskem in Notranjskem manj kot v dolgoletnem povprečju, še najbolj so se dolgoletni osončenosti približali v Portorožu. Padavin je bilo večinoma več kot običajno, najbolj (skoraj za 70 %) je bilo dolgoletno povprečje preseženo ob morju; v Portorožu so izmerili več kot 150 % dolgoletne namočenosti. LETO 2003 Zima je bila hladnejša od dolgoletnega povprečja, vendar še vedno v mejah običajne spremenljivosti. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature je bil na Obali pozitiven, in sicer nad 0 °C, v Postojni pa negativen, a v mejah normalne spremenljivosti. Prav tako je bil odklon povprečne najvišje dnevne temperature na Obali nad 0 °C, v Postojni pa ponovno negativen. Dobrih 30 % bolj sončno kot v povprečju je bilo na Obali, k temu je veliko prispevala razporeditev območij visokega in nizkega zračnega pritiska, ki je bila ugodna za burjo in sončno vreme, neugodna pa za nastanek megle nad severnim Jadranom. Še najbolj so se običajni namočenosti približali v Portorožu z več kot 80 % dolgoletne namočenosti. Pomanjkanje padavin pa so najbolj čutili v Biljah, kjer je bilo komaj 40 % običajnih padavin. Meteorološka pomlad je bila pomembno toplejša od povprečja zadnjih tridesetih let, k temu je največ prispeval izjemno topel maj. Povprečna jutranja temperatura je presegla povprečje obdobja 1961−1990. Povprečna popoldanska temperatura pa je pomembno odstopala od dolgoletnega povprečja povsod po državi, na Obali je bila nad 2 °C. Sončnega vremena je bilo precej več, kot je običajno. Najbolj pa so dolgoletno povprečje presegli na Goriškem in na Obali, in sicer za več kot 40 %. Bolj kot neobičajno visoka temperatura in nadpovprečno veliko sončnega vremena je letošnjo pomlad zaznamovala suša. V vseh treh pomladnih mesecih skupaj je bilo padavin na Obali le za 40 do 50 % dolgoletnega povprečja. Marca pa marsikje ves mesec ni bilo omembe vrednih padavin, saj nikjer v državi padavine niso dosegle petine dolgoletnega povprečja. Zaradi suhega vremena so naravo ogrožali požari. Povprečna marčevska temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem, vendar v mejah običajne spremenljivosti. Sončnega vremena je bilo povsod po državi vsaj za tretjino več kot v dolgoletnem povprečju. Maj je bil izjemno topel. Na Primorskem je bil toplejši le maj 2001. Ob Obali so izmerili doslej najvišjo majsko temperaturo zraka, 28. maja se je živo srebro povzpelo na 32,8 °C, zabeležili so dva poletno vroča dneva, to je dneva s temperaturo z vsaj 30 °C. Na Goriškem so bili 3 vroči dnevi, temperatura je dosegla 31,5 °C, tako visoka temperatura je sicer blizu absolutno najvišji majski temperaturi, a le−ta ni bila presežena. Junij je bil izjemno vroč, temperaturno je prekosil vse dosedanje. Julij sicer ni bil tako izjemen, a kljub temu občutno toplejši od dolgoletnega povprečja in med toplejšimi juliji v zadnjih petdesetih letih. Avgust, zadnji mesec meteorološkega poletja, pa je ponovno postavljal temperaturne rekorde. Tako ni nič čudnega, da je bilo poletje 2003 daleč najtoplejše doslej. Poleg temperaturnih rekordov ga je zaznamovala tudi izjemno huda suša. K suši sta poleg pomanjkanja padavin prispevala tudi nenavadno visoka temperatura zraka in nadpovprečno veliko sončnega vremena. Poleti je bil na Obali odklon povprečne minimalne temperature nad 3 °C, odklon povprečne maksimalne temperature pa blizu 5 °C. Sončnega vremena je bilo na Obali več kot običajno, v Biljah tudi za več kot 20 %. Na Goriškem pa so s 30 % celo nekoliko presegli dolgoletno povprečje. Ob obali je sonce sijalo 993 ur, kar je za 10 % več od dolgoletnega povprečja. Padavin je skoraj povsod močno primanjkovalo. Na Obali niso dosegli dveh petin dolgoletnega povprečja, v Portorožu so namerili 96 mm
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
padavin. Dobri dve petini dolgoletnega povprečja sta padli v Vipavski dolini. Septembra je bila povprečna temperatura blizu dolgoletnega povprečja, oktober je bil hladnejši od dolgoletnega povprečja, november pa toplejši; vsi trije meseci skupaj pa niso pomembno odstopali od povprečne jesenske temperature v referenčnem obdobju. Od dolgoletnega povprečja je pomembno odstopala le povprečna najnižja dnevna temperatura v Biljah, in sicer za več kot 1 °C. V ostalih krajih je bil odklon povprečne najnižje dnevne temperature v mejah običajne spremenljivosti. Tudi povprečna najvišja dnevna temperatura je bila v mejah običajne spremenljivosti, na zahodu države pa je bila večinoma nekoliko nižja. Sončnega vremena je bilo jeseni 2003 na Notranjskem manj kot običajno, na Obali je bilo dolgoletno povprečje izenačeno. Tudi količina padavin je bila tam enaka kot v primerjalnem obdobju 1961−1990. Jesen 2003 je bila temperaturno povsem povprečna, jesen 2002 je bila druga najtoplejša, najtoplejša doslej pa je bila jesen 2000.
LETO 2005 December 2004 je bil občutno toplejši od dolgoletnega povprečja na Primorskem. Velik temperaturni odklon je bil posledica večdnevnega močnega temperaturnega obrata v notranjosti države. Za več kot polovico so dolgoletno povprečje padavin presegli na Obali. Januarja je bila povprečna temperatura zraka na zahodu države nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. Padavin je bilo malo, pomanjkanje je bilo najbolj izrazito na Goriškem. Februar je bil hladnejši od dolgoletnega povprečja. Sušno obdobje se je februarja nadaljevalo na zahodu države. Največ sončnega vremena je bilo v Primorju in na Goriškem. Snežilo je tudi ob morju, kar ni prav pogost pojav. Povprečna zimska temperatura je nekoliko presegla dolgoletno povprečje na Obali. Jutra so bila večinoma nekoliko hladnejša od dolgoletnega povprečja, vendar odklon od povprečja nikjer ni bil pomembno velik. Tudi odklon povprečne najvišje dnevne temperature je bil manjši od ±1 °C, torej povsem v mejah običajne spremenljivosti. Sončnega vremena je bilo več na Obali, in sicer med 20 in 40 % več kot običajno. Padavin je bilo manj kot običajno, na Obali so dosegli največ ¾ običajne namočenosti. Povprečna temperatura zraka je bila spomladi nad dolgoletnim povprečjem; a temperaturni odklon je bil manjši od 1 °C. K nadpovprečno topli pomladi so bolj prispevali topli popoldnevi kot jutra, temperaturno so bila zelo blizu dolgoletnemu povprečju. Sončnega vremena je bilo povsod vsaj za desetino več kot običajno, Največ sončnega vremena je bilo na Obali, kjer je sonce sijalo 693 ur. Ob morju so namerili 203 mm padavin, v primerjavi z dolgoletnim povprečjem to pomeni več kot 80 % namočenosti. Marca so bili odkloni od povprečja v mejah običajne spremenljivosti povprečne mesečne temperature. Na Obali je zadnje dni marca temperatura dosegla 20 °C. Padavin je bilo povsod manj od dolgoletnega povprečja, sončnega vremena pa je bilo več kot običajno. Aprila je bila povprečna temperatura večinoma nad dolgoletnim povprečjem, vendar v mejah običajne spremenljivosti aprilske temperature zraka. Padavine so bile porazdeljene neenakomerno, sončnega vremena je bilo več kot običajno. Maja je bila povprečna temperatura nad dolgoletnim povprečjem, na Obali temperaturni odklon ni presegel 1 °C. Tako kot poletje 2004 je bilo poletje 2005 v običajnih okvirjih. Povprečna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem, a ni presegla 1 °C. Rekordno visokih temperatur ni bilo zabeleženih. Število vročih dni pa je bilo blizu dolgoletnega povprečja. Povprečna temperatura je bila junija povsod nad dolgoletnim povprečjem, v Postojni, na Krasu in v Vipavski dolini je odklon presegel 2 °C. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno. Na Goriškem je sonce sijalo 30
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
19
LETO 2004 December je bil nekoliko toplejši od dolgoletnega povprečja, vendar večinoma v mejah običajne temperaturne spremenljivosti. Tudi osrednji zimski mesec ni pomembno odstopal od dolgoletnega povprečja, le zahodna polovica države je bila nekoliko hladnejša. Odklon od dolgoletnega povprečja je bil v mejah pričakovanega tudi v zadnjem zimskem mesecu. Povprečna najnižja dnevna temperatura zraka je bila povsod po državi v mejah običajne spremenljivosti, odklon ni presegel 1,2 °C. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno. Dolgoletno povprečje ni bilo doseženo. Februarja je bilo sončnega vremena opazno manj od dolgoletnega povprečja ob Obali, na Krasu in Goriškem. Padavin je bilo na Obali za malenkost več kot navadno, a še vedno v mejah običajne spremenljivosti. Povprečna temperatura zraka je bila na Obali v mejah običajne spremenljivosti. Povprečna jutranja temperatura je bila blizu dolgoletnemu povprečju, le na Goriškem je odklon dosegel 1,3 ºC. Najvišja dnevna temperatura je bila večinoma nekoliko nižja od dolgoletnega povprečja, odklon je bil povsem v mejah običajne spremenljivosti. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je na Obali padavin primanjkovalo, dosegli so 80 % običajne pomladne namočenosti. Sončnega vremena je bilo na Primorskem nekoliko več kot običajno. Po izjemnem poletju 2003 so se podnebne razmere poleti 2004 vrnile v običajne okvire. Čeprav je bila povprečna temperatura nad dolgoletnim povprečjem, nismo beležili rekordno visokih temperatur, število vročih dni je bilo blizu dolgoletnega povprečja; suša je prizadela manjša območja in ni bila tako huda kot poleti 2003. Sončnega vremena je bilo le na Primorskem pomembno več kot običajno. Junija je bila povprečna mesečna temperatura le malo nad dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Na Obali je padla manj kot polovica običajnih padavin, sončnega vremena je bilo na Primorskem okoli 10 % več kot običajno. Julij je prinesel nekaj vročih dni s temperaturo nad 30 °C, lokalno pa tudi močne nevihte in točo. Temperatura je bila nekoliko nad dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Največ sončnega vremena je bilo ob morju. Na Primorskem je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem sonce sijalo dobro desetino več časa kot običajno. Avgust je bil toplejši od dolgoletnega povprečja, približno 15 % več sončnega vremena kot običajno so imeli na Obali in na Goriškem. V večjem delu Primorske je bila povprečna temperatura nad dolgoletnim povprečjem. Povprečje sta presegli tako povprečna najnižja kot tudi povprečna najvišja poletna temperatura, slednja je skoraj povsod pomembno presegla dolgoletno povprečje. Izrazito so za običajno količino padavin zaostajali na Obali, kjer je izdatnim padavinam v začetku julija sledilo daljše suho obdobje. Padavine v prvi tretjini avgusta niso odpravile velikega primanjkljaja, ki se je nato v drugi polovici avgusta še povečal. Poleti 2004 so na Obali imeli malo več kot polovico običajnih padavin. Septembra je bila povprečna temperatura zraka v mejah običajne spremenljivosti, ob morju, na Krasu in Goriškem je odklon presegel 1 °C. Dolgoletno povprečje padavin so najbolj presegli na Postojnskem. Sončnega vremena je bilo na Obali več kot običajno. Povprečna okto-
brska temperatura zraka je bila nad dolgoletnim povprečjem. Z izjemo zgornje Vipavske doline je odklon presegel 2 °C in s tem tudi meje običajne spremenljivosti. Padavin je bilo več kot običajno, v Posočju celo do trikrat več kot v dolgoletnem povprečju. Sončnega vremena je povsod primanjkovalo, najbolj v Vipavski dolini in na Notranjskem. Novembra je bila povprečna temperatura nad dolgoletnim povprečjem, vendar v mejah običajne spremenljivosti. Padavin je bilo manj kot običajno, najbolj jih je primanjkovalo na zahodu države. Na Notranjskem je bilo sončnega vremena precej več kot običajno. Tako povprečna kot tudi povprečna najnižja in najvišja temperatura so bile nad dolgoletnim povprečjem. K nadpovprečno visoki temperaturi je največ prispeval oktober. Odklon je bil ponekod tudi statistično pomemben. Pri povprečni jesenski temperaturi in povprečni jutranji temperaturi je izstopala Obala, saj je bil odklon povprečne temperature jeseni 2004 1,5 °C, povprečne jutranje temperature na meteorološki postaji Bilje pa kar 2,5 °C. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin primanjkovalo na Krasu, v zgornji Vipavski dolini in na Obali, kjer so dosegli tri četrtine običajnih padavin. Največ sončnega vremena je bilo ob morju, v Portorožu je sonce sijalo 451 ur, kar je bila slaba desetina manj od dolgoletnega povprečja. Povprečna temperatura na Obali ni bila izjemno visoka, vendar se uvršča med nekaj najtoplejših doslej. Najtoplejša doslej ostaja jesen 2000, druga najtoplejša je bila jesen 2002, lani je bila jesen temperaturno povsem povprečna. Najbolj hladna doslej je bila jesen 1952, povprečna temperatura je bila 10,9 °C.
20
% več časa kot v dolgoletnem povprečju, na Notranjskem pa je bil presežek dolgoletnega povprečja manjši od desetine. Padla je vsaj polovica dolgoletnega povprečja junijskih padavin, le v Vipavski dolini in Postojni komaj tretjina običajnih padavin. Bilo je nekaj močnih neurij, med njimi nekaj takih s točo. Julij je bil najtoplejši poletni mesec. Predvsem po zaslugi vročinskega vala v zadnji tretjini meseca je bila povprečna mesečna temperatura povsod nad dolgoletnim povprečjem, vendar na Obali in Trnovski planoti temperaturni odklon ni dosegel 0,5 °C. Sončnega vremena je bilo nekoliko več kot običajno le na Obali, Krasu in Goriškem. Na Obali padavine niso presegle dolgoletnega povprečja. Avgust je razočaral vse, ki so pričakovali sončno in vroče vreme. Povprečna mesečna temperatura je bila pod dolgoletnim povprečjem; na Obali in na Trnovski planoti je bilo približno za 1 °C hladneje kot v dolgoletnem povprečju. Tako po toplih kot po vročih dnevih je avgust zaostajal za dolgoletnim povprečjem. Marsikje je sončnega vremena opazno primanjkovalo, na Obali pa je bil to avgust z doslej najkrajšim trajanjem sončnega obsevanja. Poleti 2005 je padlo najmanj padavin na Obali, a so bile padavine blizu dolgoletnega povprečja. Najbolj pa jih je primanjkovalo na Goriškem in Notranjskem. Sončnega vremena je bilo samo na Goriškem, Krasu in Obali nekaj več kot običajno. Temperaturno je bil september 2005 povprečen. Padavine so bile septembra zaradi velikega deleža neviht razporejene izrazito neenakomerno. Na Obali so opazno zaostajali za dolgoletnim povprečjem. Dolgoletno povprečje sončnega obsevanja je bilo na Obali izenačeno. Z izjemo Obale je bil oktober toplejši kot v dolgoletnem povprečju. Odklon je bil v mejah običajne spremenljivosti. Padavin pa je bilo manj od dolgoletnega povprečja. Prav tako je bilo manj sončnega vremena. Na Obali niso dosegli niti sedem desetin običajne osončenosti in le dvakrat je bil oktober na Obali bolj siv kot tokrat. Novembra je večina padavin padla v zadnji tretjini meseca. Prinašal jih je jugozahodni veter. Z izjemo Obale je bil november hladnejši od dolgoletnega povprečja. Odklon je bil povsod v mejah običajne spremenljivosti. K nizki povprečni novembrski temperaturi je najbolj prispevala hladna zadnja tretjina meseca. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem, odklon je bil med 0,5 in 2 °C. Odklon je bil statistično pomemben na meteorološki postaji Bilje. Odklon povprečne jesenske temperature od dolgoletnega povprečja je bil z izjemo Trnovske planote pozitiven in v mejah običajne spremenljivosti. Jeseni so na Obali glede na dolgoletno povprečje padavin dosegli tri četrtine običajne namočenosti, prav tako je zaostajalo tudi sončno obsevanje, in sicer med 80 in 90 %. Jesen 2005 je bila temperaturno v mejah običajne spremenljivosti; s povprečno temperaturo 13,5 °C je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 0,4 °C. Leto 2006 December 2005 je najbolj zaznamovalo obilno sneženje v zadnjem tednu leta, 27. decembra je sneg pobelil tudi Obalo. Na jugu države je bil december nekoliko toplejši kot običajno. Manj padavin od povprečja je bilo na Primorskem in na Notranjskem, najmanj pa na Goriškem. Januar je po vrsti nadpovprečno toplih zim presenetil z nizko temperaturo in zelo vztrajno snežno odejo. Povprečna temperatura zraka je bila pod dolgoletnim povprečjem. Največ padavin je bilo v Vipavski dolini, na Krasu in na Obali, kjer je bilo tudi dolgoletno povprečje preseženo. Februar 2006 je bil hladnejši od dolgoletnega povprečja, vendar v mejah običajne spremenljivosti. Padavine so presegle dolgoletno povprečje na Krasu in na Notranjskem. Sončnega vremena je bilo več kot običajno na Primorskem in Notranjskem. Povprečna zimska jutranja temperatura je bila skoraj povsod nižja od dolgoletnega povprečja, izjema je le Kras. Pri povprečni popoldanski temperaturi je bil odklon povsod negativen, še najbližje so bili dolgoletnemu povprečju na Obali. Tako odklon povprečne najnižje kot tudi povprečne najvišje temperature sta bila v mejah običajne spremenljivosti zimske temperature. Povsod po državi je bila zima 2005/2006 hladnejša od dolgoletnega povprečja, vendar je bil odklon še v mejah običajne spremenljivosti. Najbližje dolgoletnemu povprečju so bili na Obali, deloma tudi na Krasu. V Portorožu je bila povprečna temperatura zraka 4 °C, kar je enako dolgoletnemu povprečju. Na Obali je sonce sijalo 352 ur, kar je 12 % nad dolgoletnim povprečjem,
doslej najbolj sončna je bila zima 1980/1981 s 434 urami sončnega vremena, najbolj siva pa zima 1954/1955 s 155 urami. Na Obali so imeli med 80 in 100 % običajnih padavin. Sicer je nekajkrat snežilo, a snežna odeja ni obležala. Marec je bil hladnejši od dolgoletnega povprečja, vendar je povprečna mesečna temperatura ostala v mejah običajne spremenljivosti. Sredi meseca je bila razlika med jutranjo in popoldansko temperaturo z izjemo Primorske majhna, v zadnji tretjini meseca pa smo spet imeli za pomlad običajen izrazit dnevni potek temperature. Povprečna temperatura aprila 2006 je bila nad dolgoletnim povprečjem. Najmanj padavin je bilo na Obali, kjer je padlo le 50 mm, med 50 in 60 mm pa so namerili v Vipavski dolini in na Krasu. Za dolgoletnim povprečjem padavin so najbolj zaostajali v Vipavski dolini in na Krasu s slabo polovico običajne količine padavin. Tako kot aprila je tudi maja povprečna mesečna temperatura presegla dolgoletno povprečje, vendar je ostala v mejah običajne spremenljivosti povprečne majske temperature zraka. Padavine so bile razporejene izrazito neenakomerno, največ jih je bilo v zadnji tretjini maja. Trajanje sončnega obsevanja je bilo v mejah običajne spremenljivosti. Odklon povprečne pomladne jutranje temperature nikjer ni dosegel 1 °C, nekoliko pogostejši so bili pozitivni odkloni, odkloni v negativno smer niso presegli tretjine stopinje C. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature je bil v veliki večini pozitiven. Skoraj povsod po državi je bila pomlad 2006 toplejša od dolgoletnega povprečja, vendar je bil odklon še v mejah običajne spremenljivosti povprečne pomladne temperature zraka. V pretežnem delu odklon ni presegel 0,5 °C, bolj je bilo dolgoletno povprečje preseženo na Obali in delu Notranjske. V Biljah je bilo najbolj mrzlo prvo pomladno jutro, izmerili so −5,8 °C, najvišjo temperaturo so izmerili 24. aprila in 22. maja, obakrat se je živo srebro povzpelo na 26,2 °C. Največ ur sončnega vremena je bilo na Obali, sonce je sijalo 574 ur, vendar je to kar 6 % manj kot v dolgoletnem povprečju. Na Obali, Krasu in Vipavski dolini je bilo padavin manj kot 300 mm, na Krasu in Vipavski dolini niso dosegle dolgoletnega povprečja. Za skoraj tretjino so presegli običajne padavine le na Obali. V Portorožu je spomladi padlo 266 mm, kar je 14 % nad dolgoletnim povprečjem, pred tem je bilo dolgoletno povprečje zadnjič preseženo spomladi 1995 z 259 mm, najbolj mokra pa je bila pomlad 1970 s 454 mm. Poletje 2006 je spet bolj odstopalo od dolgoletnega povprečja. Druga polovica junija in julij sta bila tako vroča, da je bil presežek opazen, kljub hladnemu začetku junija in dokaj svežemu avgustu. Povprečna junijska temperatura je povsod presegla dolgoletno povprečje, odklon je bil statistično pomemben. Rekordno malo padavin je bilo na Obali. Skoraj polovica države je imela petino več sončnega vremena kot običajno. Julija je bila temperatura vse dni nad dolgoletnim povprečjem. Rekordno je bilo tudi število vročih dni; v spodnji Vipavski dolini so izmerili doslej najvišjo julijsko temperaturo. Padavin je julija povsod primanjkovalo, najbolj so to ob sončnem in vročem vremenu občutili na Primorskem, kjer je bila oklicana velika požarna ogroženost naravnega okolja. Julija je bilo več neviht, nekatere so prerasle v prava neurja, nad Obalo se je nevihta znesla 28. julija zvečer. Avgust je tako kot leta 2005 razočaral. Povprečna avgustovska temperatura je bila pod dolgoletnim povprečjem, odklon je presegel običajno spremenljivost v zgornji Vipavski dolini. Sončnega vremena je povsod opazno primanjkovalo; dosežene niso bile niti štiri petine običajnega trajanja sončnega obsevanja. Na Obali je bil to najbolj siv avgust od sredine minulega stoletja. Padavine so povsod presegle dolgoletno povprečje, bilo je tudi nekaj močnejših neviht s točo. Povprečna poletna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem; odklon je statistično pomemben. Največji odkloni, nad 1,6 °C, so bili v delu Krasa in Notranjske, na Obali je bil odklon nad 1 °C. Dolgoletno povprečje je presegala tudi povprečna najnižja dnevna temperatura. Še nekoliko večji so bili presežki povprečne najvišje dnevne temperature. Na Obali so bile dolgoletne poletne padavine presežene za slabo tretjino; to je bilo tretje najbolj namočeno poletje na Obali, vendar so tako obilne padavine posledica nekaj izjemno močnih nalivov, prva polovica poletja pa je bila izjemno suha. Sončno obsevanje je bilo na Obali primerljivo z dolgoletnim obdobjem. Portorož si s 37 vročimi dnevi deli tretje mesto s poletjema 1998 in 2001, le dvakrat je
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
LETO 2007 December 2006 je bil s padavinami skromen in tudi nadpovprečno topel. Najbolj je od običajnih temperaturnih razmer odstopala prva tretjina decembra. Mesec je bil manj turoben kot običajno, saj je bilo sončnega vremena skoraj povsod več kot v povprečju. Januar je bil že peti mesec zapored z izrazitim pozitivnim temperaturnim odklonom. Nad Primorsko je večino dni segala temperaturna inverzija iznad severnega Jadrana in Padske nižine, spremljala sta jo megla in nizka oblačnost, zato je bilo sončnega vremena na Primorskem manj kot običajno. Februar je bil povsod po državi opazno toplejši od dolgoletnega povprečja, v obalnem pasu je bil to najtoplejši februar doslej. Povprečna zimska jutranja temperatura je bila povsod izrazito višja od dolgoletnega povprečja, odklon je statistično pomemben; zimska jutra so bila do 4 °C toplejša kot običajno. Pri povprečni popoldanski temperaturi je bil odklon prav tako povsod pozitiven in statistično pomemben; zimski popoldnevi so bili do 3 °C toplejši kot ponavadi, v Postojni pa kar za 5 °C. Zima 2006/2007 je bila najtoplejša doslej, v večjem delu Obale je bilo do 4 °C topleje kot v povprečju referenčnega obdobja, le do 3 °C pa je bila zima 2006/07 toplejša na Goriškem. V Portorožu je bila povprečna temperatura zraka 7,7 °C, kar je 3,7 °C nad dolgoletnim povprečjem; najhladnejša je bila zima 1962/63 z 0,9 °C. Na Obali je sonce sijalo 260 ur, kar je 13 % pod dolgoletnim povprečjem, doslej najbolj sončna je bila zima 1980/81 s 434 urami sončnega vremena, najbolj siva pa zima 1954/55 s 155 urami. Dolgoletna povprečna namočenost je bila na Obali dosežena. V Portorožu so z 210 mm padavin za povprečjem zaostali le za 3 %. Na obali in Goriškem snega ni bilo. Tako tople pomladi doslej še ni bilo. Še bolj je izjemna, ker se je s pomladjo nadaljevalo izjemno toplo obdobje, ki se je začelo že septembra 2006. Ob morju je bila ta pomlad najbolj sončna doslej. Marec je bil opazno toplejši kot v dolgoletnem povprečju. V večjem delu Primorske in Notranjske je bilo padavin manj kot običajno. April je bil rekordno topel. Predvsem osrednja in zadnja tretjina meseca sta bili izjemno topli, pa tudi v začetni tretjini so prevladovali toplejši dnevi
kot običajno. Padavine so bile skromne in tako suhega aprila še ni bilo. Sončni dnevi so se kar vrstili in tudi po osončenosti je bil april rekorden. Tako kot aprila je tudi maja povprečna mesečna temperatura opazno presegla dolgoletno povprečje. Maja so bile padavine porazdeljene neenakomerno, najmanj jih je bilo na Obali. Odklon povprečne pomladne jutranje temperature je bil povsod pozitiven, v večjem delu Slovenije se je gibal med 2 in 3 °C, na Krasu so bila jutra kar za 4 °C toplejša. Še večji so bili odkloni povprečne najvišje dnevne temperature; vsi so bili pozitivni, večina se je približala 4 °C, Postojna je bila za 4,6 °C toplejša. Pomlad 2007 je bila najtoplejša doslej, odklon je močno presegel meje običajne spremenljivosti povprečne pomladne temperature zraka. Nad 3 °C topleje je bilo v zahodni polovici Slovenije, na Obali in njenem zaledju. Na Obali je bila to najtoplejša pomlad doslej. V Biljah je bilo najbolj mrzlo jutro 22. marca, izmerili so −1,4 °C, najvišjo temperaturo so izmerili 24. maja, ko se je živo srebro povzpelo na 33,7 °C, kar je največ doslej. 30 % večja osončenost je bila še na Goriškem, Krasu in Postojnskem. Povprečje trajanja sončnega vremena je bilo povsod preseženo. Največ ur sončnega obsevanja je bilo na Obali, sonce je sijalo 781 ur, kar je največ odkar tam potekajo meritve. Spomladi 2007 je najmanj padavin padlo na Obali, le 105 mm. To je 45 % dolgoletnega povprečja in pomeni tretjo najbolj suho pomlad doslej. Junij je bil pomembno toplejši od dolgoletnega povprečja, kljub temu pa je opazno zaostajal za izjemno vročim junijem 2003. Večina padavin je padla v obliki ploh in neviht, zato je bila porazdelitev padavin zelo neenakomerna. Najmanj dežja je bilo na Primorskem in delu Notranjske. Zahodna polovica države je bila manj sončna kot običajno. Julij je opazno presegel dolgoletno povprečje, a je bilo že kar nekaj julijev v preteklosti bolj vročih. V dneh od 15. do 21. julija je prineslo najmočnejši vročinski val poletja 2007. Julija je padavin najbolj primanjkovalo na Obali. Močno je od dolgoletnega povprečja odstopala tudi osončenost, marsikje je bil julij 2007 najbolj sončen doslej. Na Obali je sonce v povprečju vsak dan sijalo kar 12 ur in 15 minut. Povprečna avgustovska temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem; na večini ozemlja je bil temperaturni odklon med 1 in 1,5 °C. Povprečna poletna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem; odklon je statistično pomemben. Na Obali je bilo večinoma 1,5 do 2 °C topleje kot običajno. Že več kot dve desetletji je povprečna poletna temperatura višja od dolgoletnega povprečja. Dolgoletno povprečje je presegala tudi povprečna najnižja dnevna temperatura, odklon od povprečja je pomembno velik; na Obali so odkloni večinoma znašali 1 do 2 °C. Še nekoliko večji so bili presežki povprečne najvišje dnevne temperature. Preko celega poletja je padavin primanjkovalo v Biljah in na Obali. Obala je prejela le 147 mm padavin, kar je glede na dolgoletno povprečje manj kot 75 % padavin. Poletje 2007 se tako uvršča kot tretje najbolj suho. Sončnega vremena je bilo več kot ponavadi. Na Obali je to pomenilo 10 % več sončnega obsevanja kot običajno. V Portorožu je bilo 33 vročih dni, 6-krat doslej je bilo število dni večje (največ leta 2003 z 68 dnevi). Poleti je v Portorožu znašal absolutni maksimum 36,7 °C, kar predstavlja drugo najvišjo temperaturo od sredine minulega stoletja do sedaj. September 2007 je bil hladnejši od dolgoletnega povprečja, padavin pa je bilo povsod precej več kot običajno. Sončnega vremena je bilo več kot v dolgoletnem povprečju, za več kot desetino so dolgoletno povprečje presegli na Goriškem. Oktobra 2007 je bila povprečna mesečna temperatura pod dolgoletnim povprečjem, vendar v mejah običajne spremenljivosti. Več sončnega vremena kot običajno je bilo na Primorskem. Glede na dolgoletno povprečje je padavin primanjkovalo na zahodu države. November je bil večinoma hladnejši od dolgoletnega povprečja, le na Obali je bilo dolgoletno povprečje nekoliko preseženo. Povprečna temperatura je bila jeseni pod dolgoletnim povprečjem, na Obali je običajno zaostajala za manj kot 1 °C. Popoldnevi so bili povsod hladnejši kot ponavadi; najmanjši odkloni so bili na Obali in Krasu, kjer je bilo hladneje le za desetinko °C. Najmanj namočena je bila jesen v jugozahodni Sloveniji, s padavinami manj kot 400 mm. V Portorožu je bilo 307 mm, kar je blizu dolgoletnega povprečja padavin. Jesen 2007 je bila povsod bolj sončna kot ponavadi. Na Obali so imeli sončnega vremena za 10 % več kot običajno. Na Obali je bila povprečna temperatura 12,7 °C, kar je 0,5
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
21
bilo takih dni več. Absolutni temperaturni maksimum je v Portorožu znašal 35,9 °C, kar predstavlja tretjo najvišjo temperaturo od sredine minulega stoletja do sedaj, višja je bila v dveh poletjih: 2003 (36,9 °C) in 1998 (36,3 °C). Padavine so bile nad povprečjem le na Obali, bilo je za dobre tri desetine več padavin kot običajno. S 350 mm je bilo to poletje tretje najbolj namočeno; več padavin je bilo v poletjih 1989 (428 mm) in 1990 (365 mm). Jesen 2006 se je močno razlikovala od jeseni 2005. September je bil opazno toplejši kot običajno, sončnega vremena je bilo tudi opazno več kot običajno. Na Obali se september 2006 s 17 mm uvršča med najbolj suhe, manj dežja je bilo le v dveh septembrih. Povprečna oktobrska temperatura je v večjem delu države presegla dolgoletno povprečje za 2 do 3 °C. Dežja je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem močno primanjkovalo, Najmanj padavin, pod 25 mm, je padlo na Goriškem in Obali. Sončnega vremena je bilo precej več kot običajno. November kot celota je pomembno presegel dolgoletno povprečno novembrsko temperaturo. Padavine so povsod po državi močno zaostajale za dolgoletnim povprečjem. Sončnega vremena je primanjkovalo le na jugozahodu in delu zahodne Slovenije. Povsod je bila povprečna temperatura nad dolgoletnim povprečjem, odkloni so bili v večini med 2 in 3 °C in so statistično pomembni. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature je bil s 3,5 °C največji na Krasu. Na jugozahodnem delu države in na Notranjskem je padlo pod polovico dolgoletnega povprečja padavin (Kras in obala le slabih 30 % povprečja, Vipavska dolina in Postojna tretjina običajnih vrednosti). Jesen 2006 je bila povsod bolj sončna kot ponavadi. Do 10 % bolj sončno je bilo v skrajni zahodni Sloveniji in njenem jugozahodnem delu (v Portorožu je bilo ur sonca več le za 2 %). Na Obali je bila povprečna temperatura 15,3 °C, kar je 2,1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Tako toplo je bilo tudi leta 2000. Sonce je sijalo 509 ur, kar je malenkost nad povprečjem; najbolj sončna je bila jesen 1978 (646 ur), najmanj pa jesen leta 1960 (366 ur). Padlo je 90 mm padavin, kar je slabih 30 % povprečja, in najmanj doslej; najbolj namočena je bila jesen 2000 s 628 mm.
°C pod dolgoletnim povprečjem; po 6 letih nadpovprečnih jesenskih temperatur se je tokrat temperatura spustila pod povprečje. Sonce je sijalo 536 ur, to je 8 % nad povprečjem.
22
LETO 2008 Zima 2007/08 ni bila tako izjemna, kot je bila zima 2006/07, čeprav je povprečna temperatura močno presegla dolgoletno povprečje. Sončnega vremena je bilo opazno več kot običajno. Decembra 2007 je bil odklon povprečne mesečne temperature v mejah običajne spremenljivosti. Dolgoletno povprečje je bilo nekoliko preseženo le na jugozahodu in jugovzhodu države. Padavin je močno primanjkovalo na zahodu, kjer niso dosegli niti dveh petin običajnih decembrskih padavin. Že drugo leto zapored je povprečna januarska temperatura močno presegla dolgoletno povprečje. Skoraj povsod je odklon znašal nad 3 °C. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo le na severozahodu in delno na zahodu Slovenije. Na Primorskem je sonce sijalo petino manj kot v dolgoletnem povprečju. Februar je bil v pretežnem delu države precej toplejši kot običajno. Padavin je bilo opazno manj kot običajno, največ jih je bilo v delu zahodne Slovenije. Sončnega vremena je bilo na jugozahodu države le za dobro petino več kot običajno. Povprečna zimska jutranja temperatura je bila povsod višja od dolgoletnega povprečja, odklon je statistično pomemben; zimska jutra so bila na Obali 1 do 2 °C toplejša kot običajno. Pri povprečni popoldanski temperaturi je bil odklon prav tako povsod pozitiven in statistično pomemben; zimski popoldnevi so bili 1,5 do 2 °C toplejši kot ponavadi, manjši odklon je bil na Primorskem. Povprečna zimska temperatura je bila nad povprečjem. Odklon 1 do 2 °C je bil na Obali. V Biljah je bilo najtopleje 7. februarja, ko so izmerili 15,7 °C, najhladneje pa 2. januarja s −7,5 °C. V Portorožu je bila povprečna temperatura zraka 5,8 °C, kar je 1,8 °C nad dolgoletnim povprečjem; najhladnejša je bila zima 1962/63 z 0,9 °C. Najtoplejša je bila povsod zima 2006/07. Na Obali je sonce sijalo 350 ur, kar je 17 % nad dolgoletnim povprečjem. Doslej najbolj sončna je bila zima 1980/81 s 434 urami sončnega vremena, najbolj siva pa zima 1954/55 s 155 urami. Dolgoletno povprečje padavin ni bilo nikjer na Obali preseženo. V Portorožu so s 108 mm padavin za povprečjem zaostali za polovico. Na Obali, Goriškem in na Krasu snega ni bilo. Pomlad 2008 je bila toplejša od dolgoletnega povprečja, v pretežnem delu države je bil odklon med 1 in 2 °C. Toplih dni je bilo več kot v dolgoletnem povprečju, hladnih pa manj kot običajno. Povprečna marčevska temperatura je bila v mejah običajne spremenljivosti in večinoma nad dolgoletnim povprečjem. Padavin je bilo povsod več kot običajno. Sončnega vremena je bilo manj kot v dolgoletnem povprečju. April 2008 je bil toplejši od dolgoletnega povprečja, odklon v večini ni presegel 1 °C, kar je povsem v mejah običajne spremenljivosti povprečne mesečne temperature. Padavine so na zahodu države opazno presegle dolgoletno povprečje. Dolgoletna povprečna majska temperatura je bila povsod presežena, odklon je bil med 1 in 2,5 °C. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, padavin pa na večini ozemlja manj od dolgoletnega povprečja. Odklon povprečne pomladne jutranje temperature je bil pozitiven, na Obali je bil med 1 in 2 °C; na Krasu so bila jutra za 2,1 °C toplejša. Odkloni povprečne najvišje dnevne temperature so bili prav tako pozitivni, večina se je gibala med 1 in 2 °C. Pomlad 2008 je bila toplejša od povprečja, na Obali je bilo za več kot 1 °C topleje. V Biljah je bilo najbolj mrzlo jutro 19. marca, izmerili so −2,5 °C, najvišjo temperaturo pa so izmerili 29. maja, ko se je živo srebro povzpelo na 32,7 °C; najtopleje je bilo spomladi 2007 s 33,7 °C. Na obali je bil izmerjen največji maksimum doslej, 33,2 °C, sledi pa pomlad 2003 z 32,8 °C. Na Obali je sonce sijalo 575 ur in se s 92 % v večini približalo dolgoletni osončenosti. Padavine so spomladi le malo presegle dolgoletno povprečje. V Portorožu je padlo 252 mm padavin, kar predstavlja 9 % presežek. Junij 2008 je bil toplejši kot v povprečju obdobja 1961−1990, predvsem po zaslugi vroče zadnje tretjine meseca je bil odklon v pretežnem delu države 2 do 3 °C. Padavine so bile najbolj skromne na Goriškem in Krasu. Sončnega vremena pa je bilo manj kot običajno. Povprečna julijska temperatura je bila nad povprečjem obdobja 1961−1990, v nižinskem svetu je odklon presegel 1 °C. Dežja je bilo manj kot običajno le na jugozahodu države. Trajanje sončnega ob-
sevanja večinoma ni pomembno odstopalo od običajnih razmer. Avgust so najbolj zaznamovala močna neurja. Kljub večkratnim osvežitvam je bil avgust 2008 toplejši kot običajno, na Krasu in v Postojni je odklon dosegel 2 °C. Večina ozemlja dobila več padavin kot običajno. Sončnega vremena je bilo povsod več kot ponavadi. Povprečna poletna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem, najmanjši odklon je bil na Obali in sicer 1,4 °C. Dolgoletno povprečje je presegala tudi povprečna najnižja dnevna temperatura, odklon od povprečja je pomembno velik; odkloni so na Obali večinoma znašali od 1,5 do 2,5 °C, največji pa je bil na Goriškem in Krasu (2,5°C). Nekoliko manjši so bili presežki povprečne najvišje dnevne temperature; dolgoletno povprečje je bilo v večjem delu države preseženo za več kot 1,5 °C, na Krasu so bili popoldnevi kar za 2,4 °C toplejši kot običajno. V Portorožu je bilo 39 vročih dni, le v dveh poletjih jih je bilo več. Zabeležili so 82 toplih dni, toliko jih je bilo tudi v poletjih 1999 in 2001. Na Obali je bila povprečna temperatura 22,7 °C, kar je toliko kot poleti 1998. Obala je dobila 276 mm, kar je približno toliko kot v referenčnem obdobju. Povprečno trajanje sončnega obsevanja je bilo z 903 urami v Portorožu doseženo. September je bil v večjem delu države hladnejši kot navadno. Padavin je bilo skoraj povsod manj kot običajno. V jugozahodni Sloveniji so namerili manj kot dve petini običajnih padavin tudi sončnega vremena je bilo manj kot v dolgoletnem povprečju. Oktobrska temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem. 1 do 1,5 °C topleje je bilo v večini zahodne polovice Slovenije. Padavin je bilo manj tudi v južni Sloveniji. Sončnega vremena je bilo na zahodu manj kot običajno. Novembra je bilo padavin manj kot v dolgoletnem povprečju, le v skrajnem zahodnem delu so zabeležili več kot običajno. Glede na dolgoletno povprečje je bil presežek največji na Obali. Večina jesenskih dni je bila toplejša od dolgoletnega povprečja. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature je bil povsod pozitiven, na Obali so bili odkloni večinoma od 0,5 do 1,5 °C; največji odklon je bil na Krasu, kjer je bilo za 1,9 °C topleje kot običajno. Presežki povprečne najvišje dnevne temperature so bili pozitivni in so znašali večinoma od 0,5 do 1 °C. V jugozahodni Sloveniji so imeli pod 250 mm padavin. V Portorožu je padlo 213 mm padavin, kar predstavlja 69 % povprečne namočenosti. Na Obali je bila povprečna temperatura 14,1 °C, kar je 1 °C nad dolgoletnim povprečjem; po jeseni 2007 se je temperatura ponovno dvignila nad povprečje. Najtoplejši jeseni pa sta bili 2000 in 2006 (15,3 °C). Sonce je sijalo 454 ur oz. 91 % povprečja; najbolj sončna je bila jesen 1978 (646 ur), najbolj siva pa leta 1960 (366 ur). Padlo je 213 mm padavin, kar predstavlja 69 % povprečja; najbolj namočena je bila jesen 2000 s 628 mm padavin. LETO 2009 Povprečna zimska temperatura je bila v nižinskem svetu nekoliko višja od dolgoletnega povprečja, a v mejah običajne spremenljivosti. Bila je hladnejša od izjemno tople zime 2006/2007 in tudi od zime 2007/2008. Sončnega vremena je bilo več kot običajno na jugozahodu države. Padavine so bile pogostejše in obilnejše kot v dolgoletnem povprečju. Povprečna decembrska temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem, kljub temu, da je bil konec leta mrzel. Prav povsod so padavine presegle dolgoletno decembrsko povprečje. Sončnega vremena je primanjkovalo, dolgoletno povprečje so nekoliko presegli le na Obali in Goriškem. Povprečna januarska temperatura je bila v večjem delu Slovenije pod dolgoletnim povprečjem. Topleje je bilo le na zahodu in ponekod na severu države. Odkloni so bili v mejah običajne spremenljivosti. Padavin je glede na dolgoletno povprečje primanjkovalo le na jugozahodu države. Več sonca kot običajno je bilo v jugozahodni Sloveniji in Goriških Brdih. Povprečna februarska mesečna temperatura zraka je bila na Goriškem nekoliko nižja od dolgoletnega povprečja, drugod je bilo le−to preseženo, vendar so bili odkloni v mejah običajne spremenljivosti. Skoraj povsod so namerili več padavin kot običajno. Samo na Goriškem in Obali februarja 2009 niso zabeležili snežne odeje. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno. Povprečna zimska jutranja temperatura je bila povsod višja od dolgoletnega povprečja; na Obali so bila zimska jutra 1 do 2 °C toplejša kot običajno, kar je v mejah običajne spremenljivosti. Povprečna popoldanska temperatura je bila povsod v mejah povprečne
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
plejši. Skoraj celotna južna polovica države pa ni dobila niti polovice septembrskega dolgoletnega povprečja. Na Obali je bil odklon povprečne oktobrske temperature negativen. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno. November je bil opazno toplejši od dolgoletnega povprečja. Dolgoletno povprečje padavin je bilo preseženo le na Obali. Sončnega vremena je zaradi nizke oblačnosti najbolj primanjkovalo na Obali, Goriškem in Krasu. Povprečna temperatura je bila jeseni povsod nad dolgoletnim povprečjem, na Obali je bil odklon nad 1 °C. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature je bil povsod pozitiven, na Obali je znašal 1 do 2 °C; le v Biljah in na Krasu je bil presežek večji. Tudi popoldnevi so bili toplejši kot običajno, večina odklonov je bila med 1 in 2 °C. Manjši presežek so zabeležili le na Goriškem. Na Obali so dosegli 85 % dolgoletnega povprečja padavin, v Portorožu je to pomenilo 256 mm padavin. Jesen 2009 je bila na Primorskem nekoliko slabše osončena kot v dolgoletnem povprečju, vendar primanjkljaj ni dosegel desetine dolgoletnega povprečja. V Portorožu so imeli 478 ur sončnega obsevanja, kar je 96 % povprečja. Na Obali je bila povprečna temperatura 14,7 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši jeseni sta bili v letih 2000 in 2006 (15,3 °C). Povprečna temperatura je bila na Obali že četrto zimo nad dolgoletnim povprečjem, odklon je znašal nad 0 °C. Najtoplejša ostaja zima 2006/2007. Na Obali so se z nad 80 % najbolj približali povprečni osončenosti. Padavine so bile obilne, saj je bilo dolgoletno povprečje preseženo za skoraj dvakrat. Obala je bila sicer najbolj namočena v zimi 1978/1979. Zima 2009/2010 je postregla z občutno manj sončnega vremena, saj dolgoletnega povprečja niso na Obali nikjer dosegli. Po osončenosti se lahko primerja z zimo 2006/2007.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
23
vrednosti, največji pozitivni odklon je bil na Obali (1,2 °C). Povprečna temperatura zime 2008/09 je bila nad povprečjem, na Obali je bilo za 1 °C topleje. V Biljah je bilo najtopleje 1. decembra, ko so izmerili 15,4 °C, najhladneje pa 4. januarja z –8,7°C. V Portorožu je bila povprečna temperatura zraka 5,3 °C, kar je 1,3 °C nad dolgoletnim povprečjem; najhladnejša je bila zima 1962/63 z 0,9 °C, najtoplejša pa je bila povsod zima 2006/07. Dolgoletno povprečje trajanja sončnega obsevanja je bilo preseženo v jugozahodni Sloveniji. Na Obali je sonce sijalo 353 ur, kar je 17 % nad dolgoletnim povprečjem, doslej najbolj sončna je bila zima 1980/81 s 434 urami sončnega vremena. Na Obali se zima 2008/2009 uvršča med padavinsko obilnejše, saj so v Portorožu z 292 mm padavin povprečje presegli za 42 %. Na Obali in Goriškem snega ni bilo, kar je skoraj običajno, saj veliko zim tam mine brez snežne odeje. Marec je bil v nižinskem svetu toplejši od povprečja obdobja 1961−1990. Padavine so bile obilne. Dolgoletno povprečje sončnega vremena je bilo preseženo le na Primorskem. K visoki povprečni aprilski temperaturi je najbolj prispevalo obdobje od 3. aprila do sredine meseca. V večjem delu države se je april uvrstil na tretje mesto. Kljub temu, da je proti koncu meseca sonca primanjkovalo, je bil april 2009 nadpovprečno sončen. Povprečna majska temperatura je v več kot polovici države presegla dolgoletno povprečje vsaj za 3 °C. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, v zahodni polovic države so dolgoletno povprečje presegli vsaj za petino. Primorska in večji del Notranjske sta trpela sušo, saj večinoma niso zabeležili niti dveh petin običajnih majskih padavin. Odklon povprečne pomladne jutranje temperature je bil pozitiven in je na Obali znašal 2 °C. Odkloni povprečne najvišje dnevne temperature so bili na Obali prav tako pozitivni, in sicer blizu 3 °C. Pomlad 2009 je bila toplejša od povprečja obdobja 1961−1990, na Obali je odklon presegel 2 °C, kar je pomemben odklon od dolgoletnega povprečja. Na Obali so zabeležili tretjo najvišjo pomladno temperaturo doslej. V Biljah je bilo najbolj mrzlo jutro 12. marca, izmerili so –2,7 °C, najvišjo temperaturo so izmerili 25. maja, ko je bilo 33,0 °C. Pomlad 2009 je bila bolj sončna kot v dolgoletnem povprečju. V zahodni polovici države je bilo dolgoletno povprečje preseženo vsaj za desetino, največji presežek so zabeležili na Goriškem, kjer je bilo sončnega vremena kar za petino več kot običajno. Na Obali je sonce sijalo 668 ur; najbolj sončna pa je bila pomlad 2007 s 781 urami sonca. Najmanj, do 240 mm padavin, je padlo na Obali. Na letališču Portorož so izmerili 186 mm padavin, kar je 82 % dolgoletnega povprečja. Čeprav je vrh poletja osrednji poletni mesec julij, pa je bil avgust tokrat v pretežnem delu države najtoplejši. Poletje je bilo opazno toplejše in bolj sončno kot v dolgoletnem povprečju. Padavin je bilo najmanj na jugu države. Predvsem po zaslugi tople osrednje tretjine meseca je bila povprečna junijska temperatura nad dolgoletnim povprečjem; z izjemo večjega dela Primorske in Notranjske odklon ni presegel 1 °C. Sončnega vremena je bilo manj kot običajno, večina padavin je padla v obliki ploh in neviht. Na Obali je večina junijskega dežja padla v eni sami epizodi. Julij je bil nadpovprečno topel, vendar temperaturnih rekordov ni bilo zabeleženih. Najmanj dežja je padlo na Obali, kjer je bilo izrazito sušno, saj niso dosegli niti 30 % dolgoletnega povprečja. Mesec je bil nadpovprečno sončen, ob morju so dolgoletno povprečje presegli za 10 do 20 %. Večina dni v avgustu je bila nadpovprečno toplih in avgust je pomembno presegel dolgoletno povprečno temperaturo, čeprav rekordno vroče ni bilo. Povprečna poletna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem, na Obali je odklon večinoma znašal med 1 in 2 °C. Dolgoletno povprečje je presegala tudi povprečna najnižja dnevna temperatura, na Obali je odklon presegel 2 °C. Še nekoliko večji so bili presežki povprečne najvišje dnevne temperature, ki so na Obali dolgoletno povprečje presegli za 1,5 °C. Največji primanjkljaj padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem so zabeležili na Obali, kjer so s 156 mm padavin dosegli le 58 % povprečnih dolgoletnih padavin. Sončnega vremena je bilo več, na Obali je bil presežek do desetine. V Portorožu je bilo 34 vročih in 83 toplih dni, na Goriškem pa 40 vročih in 80 toplih dni. Poletje 2009 je bilo na Goriškem in na Obali sušno. Na Obali je bila povprečna temperatura 22,8 °C, kar je le nekoliko več kot poleti 2008 in 1998. September je bil nadpovprečno topel, na Obali je bil četrti najto-
Življenjska okolja
24
Submediteransko podnebje, visoka slanost vode v plitvih bazenih in pridelava soli na tradicionalen način ustvarjajo posebne ekološke razmere, ki podpirajo veliko pestrost vrst in njihovih življenjskih prostorov. Soline spadajo zaradi razmer, ki omogočajo preživetje samo najbolj prilagojenim organizmom, med ekstremna okolja. Voda, ki prihaja v soline je po slanosti enaka morski vodi, z izhlapevanjem pa se zgoščuje in pridobiva na deležu soli. Ko so solinarji opustili proizvodnjo na Fontaniggeah, so prazne solinarske hiše, ki jih je pričel načenjati zob časa, zasedli novi prebivalci: ptice, plazilci, žuželke … Soline obrobljajo grmišča, suhi in vlažni kraški travniki, visokomorske nasipe na zahodu pa obliva plitvo morje. Za akvatorij pred Sečoveljskimi solinami so značilne številne plitvine, ki jih je z nalaganjem usedlin ustvarila reka Dragonja. O pomenu morja pred solinami se lahko prepričamo pozno jeseni in pozimi, ko si številne ptice tu oddahnejo na svoji poti proti jugu ali pa na tem območju prezimijo. Poleg morja je zanje nadvse pomemben tudi poloj, kot pravimo peščenemu ali glinenemu obrežju, ki je izpostavljeno nenehnemu delovanju plime in oseke. Poloje najdemo ob rečnih ustjih ter na bregovih zatokov in slanih luž, ki so povezane z morjem. Za to življenjsko okolje so značilne velike spremembe v temperaturi, ki od tamkajšnjih organizmov zahtevajo posebno vzdržljivost. Poloje preraščajo slanoljubne rastline. Predstavljajo izjemno bogato življenjsko okolje in vir hrane številnim pticam. Na Leri so značilna bivališča rastlinskih in živalskih vrst omejena na različno slana solna polja, solinske kanale in nasipe. Še bolj pestra življenjska okolja so na Fontaniggeah: tu so trstičja, halofitni travniki, suhi, goli ali delno porasli bazeni in otočki v solinskih bazenih, poloji, različni habitatni tipi na brežinah. V spodnjem toku reke Dragonje, ki meji na soline na jugozahodnem delu, najdemo zelo zanimive habitatne tipe ter rastline in živali, povezane z njenimi brežinami. Med vsemi habitatnimi tipi ob spodnjem
4. V Sečoveljskih solinah je tudi slana mlaka zanimivo življenjsko okolje. 4. In the Sečovlje Salina also a Salt Poll is an interesting habitat.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Flora in vegetacija Za slana tla so v solinah značilne slanuše. Slanuše (halofiti), kot imenujemo slanoljubne rastline, so predstavniki semenk in prenesejo velike koncentracije soli (Kaligarič, 1986; Martinčič, 1986). Običajno jih najdemo ob izlivih rek in potokov v morje in v solinah, prav tako pa tudi v ozkem obalnem pasu, ki je pod vplivom pršca. Tu vlada fiziološka suša, saj je koncentracija slanice tako velika, da iz običajnih rastlin voda preide skozi korenine navzven namesto navznoter, in rastlina se posuši. Slanuše so se prilagodile tako, da lahko uravnavajo količino soli v svojih tkivih. Gre za morfološke, anatomske, biokemijske in fiziološke prilagoditve. V Sloveniji so skoraj vse vrste halofitov uvrščene na Rdeči seznam ogroženih vrst, saj je njihovo uspevanje možno le v ozkem pasu zaslanjenih rastišč v bližini morja (Wraber & Skoberne, 1989). Zaradi posegov, ki so v preteklosti (in tudi danes) pogosto oblikovali obalo, je halofitna vegetacija skozi čas močno spreminjala podobo in je bila na nekaterih območjih verjetno tudi povsem uničena. Vendar so določene vrste na krajih, kjer je halofitna vegetacija še ohranjena, dokaj pogoste. Nekatere se pojavljajo tudi na ruderalnih rastiščih, kot so kopališča in nasipi. Na Leri uspevajo halofiti predvsem na robu solnih polj in v jarkih. Le redko prekrije ves solni bazen pionirska združba navadnega osočnika (Salicornia europaea).
6. Grmičasta členjača. Ker je trajnica, je spodnji del stebla rahlo olesenel. 6. Froggrass is slightly lignified, which is one of the characteristics of perennial plants. Botanično še bolj zanimiv del solin so Fontanigge, kjer najdemo prave halofitne travnike, na katerih večinoma prevladuje grmičasta členjača (Sarcocornia fruticosa), zelo pogosta pa sta tudi tolščakasta loboda (Atriplex portulacoides) in ozkolistna mrežica (Limonium angustifolium). Robove nekdanjih bazenov in jarke prerašča modrikasti pelin (Artemisia caerulescens). Ob jarkih najdemo še posamezne grmiče grmičaste členjače in primorski slanorad (Suaeda maritima). Brežino solinskih kanalov prerašča obmorski oman (Inula crithmoides). Na pustih, bolj sušnih tleh, pogosto najdemo kopjelistno lobodo (Atriplex prostrata), drobno poleglo klinčnico obmorsko nitnico (Spergularia marina) in travo zakrivljeno ozkorepko (Parapholis incurva). V izlivnem delu reke Dragonje, v morskem močvirju raste poleg trsta (Phragmites australis) obrežni šaš (Carex extensa), edini med halofitnimi šaši pri nas (Kaligarič, 1990; Škornik, 2009). Na širših in manj slanih nasipih rasteta v družbi z grmičasto členjačo še močvirska slanovka (Puccinellia palustris) in sodina solinka (Salsola soda). V globljih jarkih in večjih bazenih najdemo polžasto rupijo (Ruppia cirrhosa), ki lahko uspeva v zelo slanih vodah. Je podvodna vrsta, ki nad vodno gladino razvije le cvetove (Jogan, 2001). Številni halofiti imajo mesnate liste, so sočni in v primerjavi z drugimi rastlinami vsebujejo zelo veliko natrijevega klorida. Jeseni se številne slanuše prebarvajo v rdeče-vijolične barve. Najbolj privlačna slanuša je ozkolistna mrežica z drobnimi vijoličastimi cvetovi in s solnimi žlezami na listih. V morju pred Sečoveljskimi solinami, v izlivnem delu reke Dragonje in v večjih solinskih kanalih naletimo tudi na morske trave. So višje rastline z vsemi značilnimi deli telesa: koreniko in koreninami, listi, cvetovi in plodovi. Na prvi pogled še najbolj spominjajo na trave, zato jih tudi največkrat imenujemo kar morske trave. Zelo pogosta med njimi je kolenčasta cimodoceja (Cimodocea nodosa), ki zaide tudi v somornico, kjer pa lahko najdemo tudi veliko bolj redko pravo morsko travo (Zoostera marina).
Favnistične značilnosti
5. Sestoji morskega metličja ob izlivu reke Dragonje. 5. Marine habitat of Common Cord Grass at the mouth of the river Dragonja.
Sečoveljske soline so najbolj znane po pticah. Vendar ptice še zdaleč niso edine solinske prebivalke. V habitatih Sečoveljskih solin prebiva tudi veliko manjših živali in mnoge od njih imajo tu sploh edino prebivališče v Sloveniji. V plitvi slani vodi živijo mnogoščetinci, rakci, školjke, ličinke nekaterih vrst muh in še cela vrsta bitij, ki so vabljiva hrana za ptice. Na območju solin živi nekaj čebeljih vrst, ki jih v Sloveniji najdemo le tu. Slanoljubne rastline v solinah gostijo tudi več vrst rastlinojedih stenic. Na trstju živijo nenavadni pajčji škržatki (Caliscelis wallengreni) in kratkokrile vitke stenice (Dimorphopterus blissoides). Po vlažnem solinskem blatu tekajo obrežne stenice (Halosalda lateralis). Sečoveljske soline za stalne prebivalce, ki preživijo na bolj ali manj golih, slanih tleh večino svojega življenja, niso najbolj gostoljubne.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
25
toku reke Dragonje je gotovo najpomembnejše veliko trstišče na izlivnem delu Dragonje, v katerem vladajo ugodne razmere za življenje številnih rastlinskih in živalskih vrst. Z njim povezano je tudi somorno močvirje. Tako imenujemo slano mlako ali morski zatok, ki ima dotok sladke vode z obrežnih izvirov in z naplavinami deltasto razširjeno rečno ustje. Življenjske razmere so v polslani, brakični vodi zaradi neprestanih sprememb dokaj zahtevne; nanje so prilagojeni le nekateri organizmi, pa tudi trstičje (Škornik, 2009). Plitvi solinski bazeni, opuščeni manjši in večji kanali so zanimiv življenjski prostor, ki mu pravimo slana mlaka. Naravne slane mlake se ohranjajo po zaslugi plime, večji del slanih mlak v solinskem sistemu pa vzdržuje človek s svojo dejavnostjo. Zaradi načina vzdrževanja bazenov in podlage v zimskem času slane mlake za nekaj časa presahnejo. Opuščeni plitvi solinski bazeni se s časom zarastejo s slanoljubnimi rastlinami. Nastane slana trata. Slana trata je mejna ekološka niša med morskim in kopenskim ekosistemom in velja za eno najbogatejših kopenskih prebivališč, vendar pa v sredozemskem prostoru zaradi poletnih suš nima takšne vrednosti. Pomembna ni le zaradi vegetacijskega odevala, temveč tudi kot izjemen življenjski prostor nekaterih naših zanimivih ptic in žuželk (Geister, 1999). Sečoveljske soline so po dolgem in počez prepletene s številnimi večjimi in manjšimi nasipi. Za solinske prebivalce so pomembni tako majhni, peščeni ali muljasti nasipi brez vegetacije kot tudi zelo zaraščeni veliki nasipi. Če se zaradi zoba časa solinski nasip sesede ali prekine, nastanejo številni otočki. Prav te pa si za gnezdenje izberejo najpomembnejše solinske ptice.
26
Tako se mali sesalci na solinah v nasprotju s svojimi večjimi sorodniki, ne morejo izogniti številnim nevšečnostim. V solinah živijo vrtna rovka (Crocidura suaveolens), jež (Erinaceus concolor), belonoga miš (Apodemus sylvaticus), hišna miš (Mus domesticus), pritlikava miš (Micromys minutus), črna podgana (Rattus rattus) in etruščanska rovka (Suncus etruscus), opazili pa so tudi nekatere redke vrste netopirjev. Sledovi v mehkem solinskem blatu pričajo tudi o prisotnosti divjega prašiča, srnjaka, jazbeca in lisice. V Sečoveljskih solinah ni veliko vrst plazilcev. Med kuščarji je najbolj pogosta poljska primorska kuščarica (Podarcis sicula campestris), ki živi na solinskih nasipih in med razvalinami solinskih hiš. Od kač so pogoste v solinah le črnica (Hierophis viridiflavus carbonarius), navadni gož (Elaphe longissima) in kobranka (Natrix tesselata), najden pa je bil tudi redek progasti gož (Elaphe quatuorlineata). Na bregovih Dragonje in v sladkovodnem močvirju ob Rudniku v Sečovljah se pojavlja želva sklednica (Emys orbicularis). Dvoživk v solinah, zanje tako neugodnem življenjskem prostoru, pravzaprav ni. Posamezne krastače (Bufo bufo), rosnice (Rana dalmatina) in zelene rege (Hyla arborea) najdemo le na solinskem obrobju – ob letališču in na Stojbah, kjer živi tudi navadni pupek (Triturus vulgaris). Značilna vrsta solinskih bazenov je solinski rakec (Artemia parthenogenetica), komaj centimeter velika živo rdeča vrsta planktona. Na visoko slanost vode v bazenih je prilagojena tudi riba solinarka (Aphanius fasciatus). V vodi sta pogosti tudi obrežna rakovica (Carcinus aestuarii) in škardobola (Upogebia pusilla). Številni kanali, ki so povezani z morjem in vanje doteka hrana, gostijo stotine brancinov in orad, ki pa še zdaleč nista edini ribji vrsti. Vode v bazenih in kanalih Sečoveljskih solin so bogate tudi z mehkužci ter drugimi nevretenčarji. Naravna slana jezera, solinski bazeni, v katerih pridobivajo sol iz morske vode in druga slana okolja se v poletnem času pogosto prelivajo v živo rdeče-oranžnih barvnih odtenkih. To obarvanost povzročajo po naseljenosti številčni mikroorganizmi, ki so se prilagodili življenju v zelo slanih okoljih. Predstavljajo pomemben del ekosistema slanih okolij, saj so temelj prehranjevalne verige. Raznoliki svet mikroorganizmov, ki se nam odkrije šele s pogledom skozi mikroskop, sestavljajo preproste enocelične bakterije arheje iz družine Halobacteriaceae in halofilne eubakterije Salinibacter ruber, enocelične alge, kot je Dunaliella salina ter večcelične nitaste cianobakterije, med katerimi prevladuje Microcoleus chthonoplastes. Kljub podatkom iz literature, da je okolje v Sečoveljskih solinah preveč slano, da bi tam uspevale glive, jih tam najdemo.
Kratek zgodovinski pregled raziskav ptic Sečoveljskih solin in bližnje okolice Ornitološke raziskave Sečoveljskih solin imajo stoletno tradicijo. V zadnjih desetletjih 19. stoletja je Sečoveljske soline raziskoval pirančan Bernardo Schiavuzzi, znani istrski zdravnik in polihistor, ki je zapustil prve podatke o favni ptic. Leta 1878 je objavil delo »Elenco degli ucelli viventi nell´Istria ed in especialita nell´agro piranese« (Boll. Soc. Adr. Sci. Nat. Trieste). Pet let kasneje (1883) izzidejo »Materiali per un´avifauna del territorio di Trieste fino a Monfalcone e dell´Istria« (Boll. Soc. Adr. Sci. Nat. Trieste), leta 1888 pa še »Materiali per un´avifauna del Litorale astroungarico« (Boll. Soc. Adr. Sci. Nat. Trieste). Za njim je bila dolgo let praznina, dokler ni v šestdesetih letih dvajsetega stoletja soline iz ornitološkega vidika ponovno odkril Božidar Ponebšek, ki je leta 1962 v Proteusu objavil članek z naslovom »Gnezdilci in preletne ptice na solinah pri Sečovljah«. Najbolj intenzivne raziskave ornitofavne Sečoveljskih solin pa so se začele šele po letu 1972. Geister in Šere (1974/75) v Proteusu objavita prispevek »Novo ugotovljene vrste ptic pevk v Sloveniji«. Gregori (1976) ovrednoti Sečoveljske soline z delom »Okvirni ekološki in favnistični pregled ptičev Sečoveljskih solin in bližnje okolice«, ki ga objavi v Varstvu narave. Leta 1977 v Varstvu narave izzide »Prispevek k poznavanju ornitofavne
7. Lov in obročkanje ptic v Stojbah, september -1985. 7. Bird capture and Bird banding in Stojbe Area. September, 1985. Sečoveljskih solin in bližnje okolice«. Avtorja dela sta I. Geister in D. Šere. Šmuc (1980) s svojim diplomskim delom » Ptice Sečoveljskih in Ulcinjskih solin« opravi ornitofavnistično primerjavo omenjenih območij. V osemdesetih in devetdesetih letih so ornitološke raziskave Sečoveljskih solin tesno povezane z ornitologi iz Ornitološkega društva IXOBRYCHUS. Leta 1990 izzide v Varstvu narave »Favnistični pregled ptic slovenske obale«, avtorjev I. Škornika, M. Miklavca in T. Makovca. Odkrite so bile nove gnezdilke v Sečoveljskih solinah in v slovenskem prostoru. Ornitološkim raziskavam so se pridružila še naravovarstvena prizadevanja, zbrana v prispevkih z naravovarstveno vsebino. Po letu 1983 so ornitologi L. Lipej, T. Makovec in I. Škornik pričeli izvajati redni monitoring ptic na območju Sečoveljskih solin. Rezultati monitoringa za obdobje 1983-1997 so bili objavljeni v reviji Annales z naslovom »Sečovlje Salina - an ornithological assesment of a Slovene coastal wetland« (Škornik, Makovec, Lipej, 1995) ter kasneje obsežneje v reviji Falco z naslovom »Ekološko ovrednotenje in varovanje pomembnih ptic Sečoveljskih solin» (Makovec, Škornik, Lipej, 1998). Tudi po letu 1997 so se raziskave in priložnostna opazovanja na tem območju nadaljevala. Na območju Sečoveljskih solin je potekalo tudi redno januarsko štetje vodnih ptic, ki ga pri nas vodi in organizira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovcenije (DOPPS). Januarsko štetje vodnih ptic (International Waterfowl Count - IWC) je mednarodna akcija štetja vodnih ptic, ki sočasno poteka v več kot 150 državah sveta in večini evropskih držav. Je najobsežnejši organiziran popis ptic v Sloveniji. Namen štetja je redno in standardizirano spremljanje velikosti, trendov in razširjenosti globalnih populacij vodnih ptic. Leta 2004 je nalogo monitoringa v Krajinskem parku Sečoveljske soline prevzel upravljalec KPSS - podjetje SOLINE Pridelava soli d.o.o.
Lega in toponimi Sečoveljskih solin S površino približno 750 ha leži Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS) na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, tik ob meji z Republiko Hrvaško, v južnem delu občine Piran. Severni del Parka, kjer še poteka aktivna pridelava soli se imenuje Lera. Od južnega dela Parka, imenovanega Fontanigge, ga deli struga potoka Drnica. Sečoveljske soline so del Krajinskega Parka. S površino približno 593 ha so na severu omejene s strugo kanala Sv. Jerneja, na vzhodu v večjem delu z nasipom bivše ozkotirne železnice, na jugu z reko Dragonjo, na zahodu pa ga varujejo morski nasipi v Piranskem zalivu. Območje Sečoveljskih solin smo razdelili na popisna mesta (teritorije) - manjša, že obstoječa območja solin oz. na toponime. Večinoma gre za jasno ločene in omejene solinske bazene ter na druga območja solin. Nekatera območja (toponimi) so bila poimenovana že v preteklosti, njihova imena smo uporabili tudi pri našem delu. Sečoveljske soline delimo na Lero (s toponimi: Krsitalizacija, Piccia, Mezzana, 1. izhlapevanje, 2. izhlapevanje, 3. izhlapevanje, Rudnik), Fontanigge (s toponimi: Stojbe, Alto, Predrakci, Rakci, Mala Lama, Velika Lama, Life, Corsolongo, Colombera, Curto-Pichetto, Giassi-Curto, Muzej, Ob morju, Dragonja, Izliv) ter Morje in območje Letališča.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Seča Kana l Sv.
l na Ka
45°28‘47.23“N+13°36‘11.78“E
Je rne ja
de an Gr
LERA
Piranski zaliv rto Cu
G
ias si
Pi ch et to
FONTANIGGE
27
Dr
ag on ja
Hrvaška
0
8. Lega in koordinate obravnavanega območja v Istri. 8. Location and the coordinates of the area in Istrian Peninsula.
500 m
1000 m
9. Karta Sečoveljskih solin. Z rdečo črto je označena meja Krajinskega parka. 9. The Map of the Sečovlje Salina. Red line is the border of the Nature Park.
10. Lega Sečoveljskih solin v Jadranu, označena z rdečim krožcem. 10. Location of the Sečovlje Salina in the Adriatic Region. The full circle indicates the location of the salina.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Mejni prehod Sečovlje
KAKO BRATI OPIS OBMOČIJ How to read Area description
V identifikacijskem sklopu je območje predstavljeno z imenom. In the identification section, each Area is presented with its name. Statistični del
Zemljevid Sečoveljskih solin z označenim območjem. In the identification section, each Area is presented with its name.
Statistični sklop sestavljajo podatki o površini območja, število ugotovljenih vrst, število osebkov - abundanca, sledijo nekateri statistični parametri, s katerimi ugotavljamo pestrost obravnavanega območja (varianca, standardna deviacija, standardna napaka, Shannon–Wienerjev
28
diverzitetni indeks) Shannon–Wienerjev diverzitetni indeks je najbolj razširjena mera za diverziteto. Na osnovi tega indeksa je mogoče interpretirati pestrost območja ali neke skupnosti. Višja je vrednost H', večja je pestrost. Diverzitetni indeks smo izračunali po naslednji enačbi: H = - S pi ln ( pi ) H' - diverziteta pi - delež taksona i v vzorcu Število vrst (S): število vseh opaženih vrst na obravnavanem območju Simpsonov Indeks (D): D = S pi2 Poravnanost (E): E = H / log ( S ) Shannonova entropija določa koliko informacije v povprečju pridobimo pri meritvi določene količine. Določa količino negotovosti, ki jo imamo o količini preden jo izmerimo. Za izračun smo uporabili naslednjo formulo: H = - S pi log2 ( pi ) Kjer je pi verjetnost za i dogodkov. Statistical Part Statistical data set consists of surface area, number of identified species, the number of individuals - abundance, followed by some statistical parameters (variance, standard deviation, standard error, ShannonWiener index). Shannon-Wiener Diversity Index is a term in biology/ ecology. It measures the rarity and commonness of species in a community. We used the following formula to calcuate the Shannon-Wiener diversity index: H = - S pi ln ( pi ) H’ - Diversity pi - Here pi is the proportion of total number of species made up of the ith species. Richness (S): Total number of species in the community Simpson Diversity Index (D): D = S pi2 Evenness (E): E = H / log ( S ) Shannon‘s entropy or information content is an important concept that bridges physical entropy and information theory. We used the following definition for Shannon‘s entropy: H = - S pi log2 ( pi ) Here pi is the probability for the ith event.
11.
Graf prikazuje 10 najpogostejših vrst, ki se pojavljajo na obravnavanem območju. Histogram prikazuje število osebkov, rdeča črta pa število opazovanj vrste za obdobje 1983-2009. Histogram showing the number of specimens, red line, the number of most common species observations for the period 1983-2009.
Fotografija območja. Photo of the Area
Graf prikazuje število vseh opaženih vrst na obravnavanem območju. Histogram prikazuje število vrst, rdeča črta pa število opazovanj za obdobje 1983-2009. The graph shows the number of species observed in the Area. Histogram showing the number of species, red line is the number of observations for the period 1983-2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
LERA Area of Lera STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 279 ha Število vrst / Species Richness (S): 183 Številčnost / Total Abundance: 298173 Povprečje / Mean: 1021.14 Maks. / Max.: 201806 σ2 = 141246176 σ = 11884.704 SE = 695.5 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 1.5979009 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.47607675 1-D: 0.5239232 D: 2.1005015 Poravnanost / Evenness: 0.3090428 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 2.3052838
29
250000
500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0
200000 150000 100000 50000
število osebkov
Motacilla alba
Ardea alba
Himantopus himantopus
Actitis hypoleucos
Alcedo atthis
Charadrius alexandrinus
Croicocephalus ridibundus
Anas platyrhynchos
Egretta garzetta
Larus michahellis
0
število opazovanj
12. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 12. Number of observations and number of specimens of most common species.
13. Lega obravnavanega območja. 13. Location of the area.
14. Območje Lere. 14. The Lera Area. 100
160
90
140
80
120
70
100
60
N
Območje Lere obsega 279 ha, razdeljeno na predel kristalizacije in območja za zgoščevanje morske vode. Območje za zgoščevanje oz. izhlapevanje na Leri zajema površino 214 ha in je razdeljeno na tri območja izhlapevanja: prvo izhlapevanje (125,3 ha), drugo izhlapevanje (55,9 ha) in tretje izhlapevanje (32,8 ha). Te površine so namenjene pripravi slanic do slanosti blizu zasičenosti, ki se jih prečrpa v postrežnice na kristalizaciji ali pa v zbiralnike, če so količine večje kot je dnevna poraba na kristalizaciji. Vodo v sistem dovajajo s pomočjo nalivnega kanala Lera (fossado), ki je zalogovnik sveže morske vode za obdobja nizkih vodostajev morja. Opremljen je z zapornico z dvojno zaporo na vreteno za ročno odpiranje ob plimi in zapiranje zajete zaloge. Površina kanala je 4,960 ha. Zgrajen je za prostotočno nalivanje bazenov za izhlapevanje. Nasipi kanala so zgrajeni iz sedimenta, na manjšem delu odsekov so obloženi s kamnom. Nasipi, ki ograjujejo bazene za izhlapevanje, kanali in dno bazenov so zgrajeni iz sedimenta in so izpostavljeni stalni eroziji. K površinam za izhlapevanje slanice sodi tudi območje Piccie in Mezzane. Na Leri sol pridelujejo v skladu s srednjeveško tradicijo. Postopek pridelave soli so nekoliko posodobili Avstrijci leta 1904. V 14. stoletju so pričeli v kristalizacijskih gredah solnih polj gojiti t. i. petolo, umetno gojeno skorjo, ki jo sestavljajo cianobakterije (Microcoleus chthonoplastes) in druge vrste, sadra, karbonatni minerali in v manjši meri tudi glina. Petola je v prerezu nekaj mm debela, trdno sprijeta želatinasta preproga cianobakterij. Na površini petole je okolje primerno za rast fotoavtotrofov, ki ustvarjajo sloj bogat s kisikom. Območje Lere je pomembno pognezditveno prenočišče za rumenonogega Larus michahellis in črnoglavega galeba Ichtyaetus melanocephalus, v v zimskem času pa prehranjevališče za številne čaplje in kormorane.
50
80
40
60
30
40
20
20
10 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
15. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=4266). 15. Number of species counted and number of observations - red line (N=4266).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
KRISTALIZACIJA Cristalization Area STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 32,8 ha Število vrst / Species Richness (S): 74 Številčnost / Total Abundance: 45307 Povprečje / Mean: 155.161 Maks. / Max.: 16131 σ2 = 1327837.125 σ = 1152.318 SE = 67.434 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 2.1789882 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.19166297 1-D: 0.80833703 1/D: 5.217492 Poravnanost / Evenness: 0.50626284 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 3.1436155
30 Območje kristalizacije je celotno območje kristalizacije in zajema površino 32,8 ha (postrežnice 11,2 ha in površina kristalizacijskih gred 19,5 ha). Osnovne enote kristalizacijskega območja so solna polja (fondi) s štiriindvajsetimi (takih je 32 polj), osemnajstimi (16 polj) ali šestnajstimi (3 polja) kristalizacijskimi gredami (cavedini). Kristalizacijske grede so ograjene z nasipi iz sedimenta, brežine nasipov so obložene z lesom. Del pregrad je zgrajenih iz lesa. Poleg kristalizacijskih gred so sestavni deli solnega polja še postrežnica (vasca), ki je zalogovnik nasičene slanice, kanali za transport vod, kolski tir za odvoz soli z vozički, betonska odcedišča za sol, lesena oprema, zapornice, pretočna korita, brvi za prehode preko kanalov in solinarske lope. Še ne dolgo tega je veljalo območje kristalizacije za ornitološko manj zanimivo, kar pa ne drži. Opazovanja v zadnjih letih kažejo, da je predel kristalizacije izredno zanimiv in pomemben v času prezimovanja in selitve ptic. Občasno tu gnezdita rumenonogi galeb Larus michahellis in beločeli deževnik Charadrius alexandrinus. Na solinskih objektih gnezdijo še mestna Delichon urbica in kmečka lastovka Hirundo rustica ter bela pastirica Motacilla alba. Predvsem v zimskem času je na območju kristalizacije veliko rečnih galebov Croicocephalus ridibundus, malih Egretta garzetta in velikih belih čapelj Ardea alba ter kormoranov Phalacrocorax carbo. Redno prečrpavanje vode v in iz kristalizacije prinaša mnogo hrane, s katero se hranijo predvsem ribojede vrste, številni so tudi nekateri pobrežniki, travniške cipe Anthus pratensis, vriskarice A. spinoletta in bele pastirice Motacilla alba.
17. Lega obravnavanega območja. 17. Location of the area.
18. Območje Kristalizacije. 18. The Cristalization Area. 18000 16000 14000 12000 10000 8000 6000 4000 2000 0
70 60 50 40
10 Passer domesticus
Anas platyrhynchos
Anthus spinoletta
Actitis hypoleucos
Anthus pratensis
Croicocephalus ridibundus
Delichon urbicum
Larus michahellis
Motacilla alba
Egretta garzetta
40
140 120
30
20
število osebkov
160
35
30
100
25
80
N
0
45
20
60
15
40
10
20
5 število opazovanj
16. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 16. Number of observations and number of specimens of most common species.
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
19. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=810). 19. Number of species counted and number of observations - red line (N=810).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
PICCIA Piccia Area STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 29,9 ha Število vrst / Species Richness (S): 83 Številčnost / Total Abundance: 19159 Povprečje / Mean: 65.613 Maks. / Max.: 8622 σ2 = 313320.344 σ = 559.75 SE = 32.757 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 2.143959 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.25181606 1-D: 0.74818397 1/D: 3.9711525 Poravnanost / Evenness: 0.4851859 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 3.093079
31
Večji del Picce obdaja morje, del Mezzane pa se na SV z zaporničnim sistemom zalogovnika Lere stika z njo. Na južni strani se Piccia zaključuje z območjem kristalizacije. Zanjo so značilni številni bolj ali manj poraščeni nasipi, plitvi, suhi ter občasno globlji, z vodo zaliti bazeni. Posamezne predele prerašča navadni osočnik. Na južni strani sta bili v preteklosti izkopani dve večji in globoki luknji, ki sta zaliti z vodo. Desno od njiju so ostanki betonskih bazenov. Tudi na območju Picce imamo težave s preboji in občasno nenadzorovanemu vdoru ali izteku morske vode. Predel je izredno pomemben v času gnezditve, selitve in prezimovanja. Tu gnezdijo beločeli Charadrius alexndrinus in mali deževnik C. dubius, rumenonogi galeb Larus michahellis, mlakarica Anas platyrhynchos, občasno tudi navadna Sterna hirundo in mala čigra Sternula albifrons in brškinka Cisticola juncidis. Za čigre smo v letu 2006 s pomočjo projekta LIFE Narava preuredili del Piccie v gnezdišče zanje tako, da smo zgradili večje otoke.
21. Lega obravnavanega območja. 21. Location of the area.
22. Območje Piccie. 22. The Piccia Area.
število osebkov
Ardea alba
Actitis hypoleucos
Ardea cinerea
Alcedo atthis
Tadorna tadorna
Croicocephalus ridibundus
Anas platyrhynchos
Charadrius alexandrinus
Egretta garzetta
45
160
40
140
35
120
30
100
25
80
N
160 140 120 100 80 60 40 20 0 Larus michahellis
10000 9000 8000 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0
20
60
15
40
10
20
5 število opazovanj
20. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 20. Number of observations and number of specimens of most common species.
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
23. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=942). 23. Number of species counted and number of observations - red line (N=942).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
MEZZANA Mezzana Area STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 49,1 ha Število vrst / Species Richness (S): 91 Številčnost / Total Abundance: 40516 Povprečje / Mean: 138.753 Maks. / Max.: 21096 σ2 = 1615364.875 σ = 1270.97 SE = 74.378 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 2.1581876 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.28978264 1-D: 0.71021736 1/D: 3.4508622 Poravnanost / Evenness: 0.47844267 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 3.1136067
32 Mezzana je območje Sečoveljskih solin na SV delu Lere. To območje je namenjeno prvemu zgoščevanju morske vode v procesu pridobivanja soli, vendar so nasipi zaradi slabega vzdrževanja marsikje povsem dotrajani in so od njih ostali le otočki. Marsikje nenadzorovano odteka in doteka morska voda. Sicer pa je območje pestro z različnimi življenjskimi okolji. Nasipe porašča slanoljubno rastje. Sistem bazenov je večji del leta pod vodo, ki ne presega 30 cm. V času selitve je Mezzana pomembno prehranjevališče polojnikom, martincem in prodnikom. Poleg vrst, ki gnezdijo na območju Piccie, tu gnezdi tudi polojnik Himantopus himantopus.
25. Lega obravnavanega območja. 25. Location of the area.
26. Območje Mezzane. 26. The Mezzana Area.
število osebkov
Calidris alpina
Alcedo atthis
Tringa nebularia
Actitis hypoleucos
Himantopus himantopus
Charadrius alexandrinus
Anas platyrhynchos
Croicocephalus ridibundus
Egretta garzetta
45
120
40
100
35 30
80
25
60
N
160 140 120 100 80 60 40 20 0 Larus michahellis
10000 9000 8000 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0
20 15
40
10
20
5 število opazovanj
24. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 24. Number of observations and number of specimens of most common species.
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
27. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=1073). 27. Number of species counted and number of observations - red line (N=1073).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
1. IZHLAPEVANJE First Evaporation Area STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 125,3 ha Število vrst / Species Richness (S): 54 Številčnost / Total Abundance: 29181 Povprečje / Mean: 99.935 Maks. / Max.: 21126 σ2 = 1569875.75 σ = 1252.947 SE = 73.323 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 1.2263906 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.53991044 1-D: 0.46008953 1/D: 1.852159 Poravnanost / Evenness: 0.30744433 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 1.7693076
33
Čeprav se v namene prvega zgoščevanja oziroma izhlapevanja uporablja tudi območje Mezzane, Piccie in Fontanigge, pa je t.i. 1. izhlapevanje območje na Leri, ki meji na SZ s cesto, ki od vhoda v park vodi do uprave, na SV meji na kolesarsko pot Parenzane, na JZ se stika z 2. izhlapevanjem na JZ pa s 3. izhlapevanjem. Območje je prepredeno z bolj ali manj poraščenimi nasipi in bazeni v katerih je v času solinarske sezone običajno voda, v zimskem obdobju pa ne. Zaradi manjše koncentracije slanosti (med 3,5° Bé in 7° Bé), je prvo izhlapevanje bogato s halofitno vegetacijo, ki porašča nasipe. Tu so pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku. Gre za pionirsko vegetacijo enoletnih slanuš na slabo propustnih muljastih polojih. Med rastlinskimi vrstami se pojavljajo predvsem trave in navadni osočnik Salicorna europea, pridružuje pa se mu tudi obrežna lobodka Suaeda maritima, ki dobro prenaša slanost in zalitost z vodo. Navadni osočnik je odlično prilagojen na ekstremne ekološke razmere tega rastišča in je mestoma celo edina vrsta v sestojih. Območje je zanimivo v času preleta in prezimovanja, v gnezditvenem obdobju pa ne, saj tam gnezdijo le osamljeni pari rumenonogega galeba Larus michahellis in mlakarice Anas platyrhynchos. Občasno gnezdita tu tudi polojnik Himantopus himantopus in beločeli deževnik Charadrius alexandrinus.
29. Lega obravnavanega območja. 29. Location of the area.
30. Območje 1. izhlapevanja. 30. The First Evaporation Area. 25000
70
20
60
20000
50
15000 10000
40
16
30
14
20
5000
število osebkov
število opazovanj
28. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 28. Number of observations and number of specimens of most common species.
Actitis hypoleucos
Ardea cinera
Motacilla alba
Croicocephalus ridibundus
Alcedo atthis
Phalacrocorax carbo
Ardea alba
Anas platyrhynchos
Larus michahellis
Egretta garzetta
N
0
50 40
12
10
0
60
18
10
30
8 20
6 4
10
2 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
31. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=359). 31. Number of species counted and number of observations - red line (N=359).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
2. IZHLAPEVANJE Second Evaporation Area STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 55,9 ha Število vrst / Species Richness (S): 37 Številčnost / Total Abundance: 53453 Povprečje / Mean: 183.058 Maks. / Max.: 41780 σ2 = 6310360.5 σ = 2512.043 SE = 147.006 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 0.6836811 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.64611554 1-D: 0.35388446 1/D: 1.5477108 Poravnanost / Evenness: 0.1893372 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 0.98634326
34 Območje 2. izhlapevanja oziroma zgoščevanja slanice je nekoliko manjše od prvega. Leži v logičnem nadaljevanju predhodnega območja in delno meji na kolesarsko pot Parenzane na V, medtem ko ga na JV strani obdaja območje Rudnika, na južni prek kanala Grande pa sta še Letališče ter del območja LIFE. Ker so slanosti delno zgoščene vode v tem območju večje kot v območju prvega izhlapevanja, je poraščenost nasipov bistveno manjša. Večino nasipov tega območja smo leta 2005 obnovili, tako da bo sukcesija halofitne vegetacije vidna v obdobju, ki prihaja. Na vzhodnem delu območja je zanimiv predel, ki ga bogato prerašča osočnik in tam gnezdijo tudi polojniki Himantopus himantopus. Predel je zanimiv v času preleta, poleg polojnika pa tam gnezdita tudi beločeli deževnik Charadrius alexandrinus in rumena pastirica Motacilla flava. Občasno na novo nastalih nasipih gnezdi tudi mala čigra Sternula albifrons.
33. Lega obravnavanega območja. 33. Location of the area.
34. Območje drugega izhlapevanja. 34. The Second Evaporation Area.
število osebkov
število opazovanj
32. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 32. Number of observations and number of specimens of most common species.
Ardea cinerea
Falco tinnunculus
Phalacrocorax carbo
Anas platyrhynchos
Croicocephalus ridibundus
Ardea alba
Egretta garzetta
Himantopus himantopus
Charadrius alexandrinus
18
60
16
50
14 12
40
10
30
N
50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Larus michahellis
45000 40000 35000 30000 25000 20000 15000 10000 5000 0
8 6
20
4
10
2 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
35. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=217). 35. Number of species counted and number of observations - red line (N=217).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
3. IZHLAPEVANJE Third Evaporation Area STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 32,8 ha Število vrst / Species Richness (S): 38 Številčnost / Total Abundance: 47646 Povprečje / Mean: 1021.14 Maks. / Max.: 201806 σ2 = 141246176 σ = 11884.704 SE = 695.5 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 0.32177982 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.89478934 1-D: 0.10521068 1/D: 1.1175815 Poravnanost / Evenness: 0.08845971 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 0.46423015
35
Območje 3. izhlapevanja je najmanjše med tremi in poleg 1. in 2. izhlapevanja meji še na območje kristalizacije, medtem ko ga na JZ obdaja kanal Grande. Majhno število ugotovljenih vrst ne preseneča. Večinoma so to vrste opazovane v času prezimovanja in preletov ptic. Gnezdilcev skorajda ni. Občasno lahko gnezdi rumenonogegi galeb ali beločeli deževnik. Nasipi, ki so bili obnovljeni v letu 2007, so povsem goli. Halofitne vegetacije praktično ni, kar vsled visoki slanosti vode tega območja ne preseneča. V zimskem času je večji del tretjega izhlapevanja na suhem, občasno pa je v zimskem času v bazenih tudi voda bogata s hrano, s katero se hranijo duplinske kozarke Tadorna tadorna.
37. Lega obravnavanega območja. 37. Location of the area.
38. Območje tretjega izhlapevanja. 38. The Third Evaporation Area. 50000 45000 40000 35000 30000 25000 20000 15000 10000 5000 0
60
14
35
12
30
10
25
8
20
6
15
4
10
2
5
50 40 30 20
število osebkov
število opazovanj
36. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 36. Number of observations and number of specimens of most common species.
Ardea cinerea
Alcedo atthis
Tadorna tadorna
Ichthyaetus melanocephalus
Himantopus himantopus
Anas platyrhynchos
Croicocephalus ridibundus
Ardea alba
Egretta garzetta
Larus michahellis
0
N
10
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
39. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=196). 39. Number of species counted and number of observations - red line (N=196).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
RUDNIK Mining Area STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 12,4 ha Število vrst / Species Richness (S): 90 Številčnost / Total Abundance: 5515 Povprečje / Mean: 18.887 Maks. / Max.: 2845 σ2 = 32172.855 σ = 179.368 SE = 10.497 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 1.9180105 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.31124192 1-D: 0.6887581 1/D: 3.2129347 Poravnanost / Evenness: 0.42624256 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 2.7671041
36 Območje Rudnika je zanimivo predvsem zato, ker ga je po opustitvi zalila sladka voda. Območje, ki je bilo nekoč odlagališče rudniške jalovine je v nekaj desetletjih prerastlo trstičevje in druga vegetacija, tako da so ponekod vidna le še vodna okna. Eno takih vodnih oken smo izkopali tik pod razglediščem na kolesarski poti Parenzane. Območje obdaja na Z strani območje drugega izhlapevanja Lere, na V pa so njive in magistralna cesta ter naselje. Del rudniškega območja še vedno brezvestni posamezniki uporabljajo za deponijo različnih odpadkov. Tu redno gnezdijo mokož Rallus aquaticus, mlakarica Anas platyrhynchos, mali ponirek Tachybaptus ruficollis in zelenonoga tukalica Gallinula chloropus, občasno pa tudi srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus in rakar A. arundinaceus. Območje je pomembno v zimskem času, ko se tu zadržuje tudi do 300 in več kreheljcev ter drugih rac. Območje je izredno pomembno tudi zaradi številnih kačjih pastirjev in ne nazadnje zaradi večjega števila močvirskih sklednic Emys orbicularis, ki živijo tu.
41. Lega obravnavanega območja. 41. Location of the area.
42. Območje Rudnika. 42. The Former Coal Mining Area.
število osebkov
število opazovanj
40. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 40. Number of observations and number of specimens of most common species.
35
60
30
50
25
40
20 30
N
0 parus major
5
0 Ixobrychus minutus
500 Tachybaptus ruficollis
10
Anas platyrhynchos
15
1000
Cyanistes caeruleus
1500
Cettia cetti
20
Rallus aquaticus
2000
Cisticola juncidis
25
Anas crecca
30
2500
Anas clypeata
3000
15 20
10
10
5 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
43. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=331). 43. Number of species counted and number of observations - red line (N=331).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
FONTANIGGE Fontanigge Area STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 314 ha Število vrst / Species Richness (S): 271 Številčnost / Total Abundance: 379385 Povprečje / Mean: 1382.294 Maks. / Max.: 153284 σ2 = 91782864 σ = 9580.337 SE = 560.647 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 2.7362256 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.1705039 1-D: 0.8294961 1/D: 5.864969 Poravnanost / Evenness: 0.48842692 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 3.9475393
37
Fontanigge obsegajo 314 ha. Ležijo med kanalom Grande in reko Dragonjo. Na zahodu so obdane z morskim visokovodnim nasipom, na vzhodu pa z agrarno površino. V Fontaniggeah je mreža kanalov, ki so v preteklosti služili dovodu morske vode do posameznih solnih polj, odvodu izrabljenih in padavinskih vod ter za transportne plovne poti. Vmreži kanalov sta Giassi in Curto, najdaljši pa Pichetto, ki je ohranil svojo vlogo za upravljanje vodnih režimov na tem območju. Ležijo v smeri doline Dragonje in so pod vplivom močnejših dnevnih ter nočnih vetrov, ki pospešujejo izhlapevanje vode v bazenih. V delni rabi, podrejeni vzdrževanju nivojev vod za gnezdeče ptice, je za pripravo slanic urejeno 175 ha površine, ki je razdeljena na območje južno od kanala Pichetto in območje severno od njega. Območji sta razdeljeni na bazene, katerih velikost in oblika je prilagojena obstoječim strukturam starih solnih polj. Bazeni (Alto, Predrakci, Rakci, Mala Lama, Velika Lama, Life, Corsolongo) so povezani z zapornicami, s katerimi se uravnavajo pretoki in količina slanice. Uravnavanje zapornic je pogojeno z vremenskimi razmerami. Slanost postopno narašča do zapornic pred sifoni, ki omogočajo transport slanice na eksploatacijsko polje Lera, kjer doseže končno slanost za uporabo na območju 2. izhlapevanja. V obdobju pridelave soli ob plimah dovaja morsko vodo na področje kanal Pichetto preko zapornic s povratno loputo, obrnjeno za vtok v soline. V zimskem času je povratna loputa obrnjena za praznjenje področja tako, da padavinske vode ob osekah odtekajo v kanal.
45. Lega obravnavanega območja. 45. Location of the area.
46. Območje Fontanigge. 46. The Fontanigge Area.
število osebkov
število opazovanj
44. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 44. Number of observations and number of specimens of most common species.
Alcedo atthis
Phalacrocorax carbo
Croicocephalus ridibundus
Himantopus himantopus
Ardea cinerea
Charadrius alexandrinus
Ardea alba
Larus michahellis
Anas platyrhynchos
160
1400
140
1200
120
1000
100
N
800 700 600 500 400 300 200 100 0 Egretta garzetta
160000 140000 120000 100000 80000 60000 40000 20000 0
800
80 600
60
400
40
200
20 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
47. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=10970). 47. Number of species counted and number of observations - red line (N=10970).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
STOJBE Stojbe Area STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 20 ha Število vrst / Species Richness (S): 109 Številčnost / Total Abundance: 14840 Povprečje / Mean: 50.822 Maks. / Max.: 5308 σ2 = 185095.328 σ = 430.227 SE = 25.177 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 2.127713 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.24800459 1-D: 0.75199544 1/D: 4.0321836 Poravnanost / Evenness: 0.4535398 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 3.0696409
38 Stojbe so kultivirano območje, ki ga v večji meri sestavljajo vinograd, njive in vlažni travniki. Na njegovem JZ delu ga prerašča gosto grmičevje črnega trna, v katerem se skrivajo posamezna sadna drevesa in opuščen vinograd, kar daje vedeti, da je bil tudi ta del v preteklosti kultiviran in v uporabi. Na Fontanigge mejijo Stojbe z nasipom, pod katerim je jarek z vodo, ki sega vse do letališča. Jarek obraščajo trstičje, rogoz in druga vodna ter obvodna vegetacija. Območje je pomembno predvsem za ptice pevke, ki se tu ustavljajo v času spomladanskega in jesenskega preleta. Pred tremi desetletji je bilo območje Stojb pod vodo. Ornitološka vrednost Stojb je bila v tistem času še večja.
49. Lega obravnavanega območja. 49. Location of the area.
50. Območje Stojb. 50. The Stojbe Area. 600
40
60
80
35
500
30
400 300
60
20
40
15
200
70
50
25
50
5
število osebkov
število opazovanj
48. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 48. Number of observations and number of specimens of most common species.
Dendrocopos major
Phylloscopus collybita
Garrulus glandarius
Passer domesticus
Aegithalos caudatus
Cyanistes caeruleus
Sylvia atricapilla
Luscinia megarhynchos
Turdus merula
0 Cettia cetti
0
N
10
100
30
40 30
20
20 10
10
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
51. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=553). 51. Number of species counted and number of observations - red line (N=553).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
ALTO Alto Area STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 48,8 ha Število vrst / Species Richness (S): 103 Številčnost / Total Abundance: 20827 Povprečje / Mean: 71.325 Maks. / Max.: 10495 σ2 = 421323.063 σ = 649.094 SE = 37.985 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 1.9830443 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.28607824 1-D: 0.7139218 1/D: 3.4955473 Poravnanost / Evenness: 0.42786628 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 2.860928
39
Območje Alta je najvišje območje na Fontaniggeah in se ga še danes uporablja za prvo zgoščevanje morske vode. Večji del je pod vodo, ki nikjer ne presega 20 cm globine. Tu najdemo tudi posamezne suhe predele. Na SV delu ga obrašča trava in skromno trstičevje, posamezno grmovje in ponekod tudi trstenika. Robove in nasipe obrašča slanoljubno rastje. Za Alto so značilna sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi. To so trajna, plitva morska močvirja z obmorskim ločjem Juncus maritimus. Spremljajoče vrste so: cornutijev trpotec Plantago cornuti in obmorska nebina Aster tripolium. Ruševine nekdanjih solinarskih hiš dajejo zavetje številnim živalskim vrstam. Na območje pogosto zahaja srnjad Capreolus capreolus, tu živita tudi lisica Vulpes vulpes in jazbec Meles meles. Večje število opazovanih vrst ne preseneča saj je območje obdano na JZ z reko Dragonjo na V in JV pa z območjem Stojbe. Tu gnezdijo beločeli Charadrius alexandrinus in mali deževnik C. dubius, polojnik Himantopus himantopus in mlakarica Anas platyrhynchos. Pred leti so v ruševinah solinarskih hiš gnezdili tudi postovka Falco tinnunculus, veliki skovik Otus scops in čuk Athene noctua.
53. Lega obravnavanega območja. 53. Location of the area.
54. Območje Alta. 54. The Alto Area. 10000 9000 8000 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0
120
45
100
40
80
larus michahellis
Tringa nebularia
Cisticola juncidis
Ardea cinerea
Charadrius alexandrinus
Himantopus himantopus
Ardea alba
Anas platyrhynchos
Alcedo atthis
Egretta garzetta
število osebkov
100
35
60
30
20
25
80 60
N
40
0
120
20 15
40
10
20
5 število opazovanj
52. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 52. Number of observations and number of specimens of most common species.
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
55. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=761). 55. Number of species counted and number of observations - red line (N=761).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
PREDRAKCI Predrakci Area STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 8,9 ha Število vrst / Species Richness (S): 36 Številčnost / Total Abundance: 3793 Povprečje / Mean: 12.99 Maks. / Max.: 883 σ2 = 7756.03 σ = 88.068 SE = 5.154 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 2.1985135 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.16030411 1-D: 0.8396959 1/D: 6.2381434 Poravnanost / Evenness: 0.6135069 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 3.1717846
40 Že ime samo pove, da to območje leži pred območjem Rakci. Gre za manjši opuščeni bazen na Fontaniggeah, ki je prvi v vrsti za višjim območjem Alta. Obdajajo ga poraščeni nasipi, kanal Pichetto in kolovozni poti. Vode se iz Predrakcev pretakajo v Rakce preko manjkajočega dela nasipa. Z nalivanjem območja Rakcev se posledično dviguje tudi nivo vode v Predrakcih. Območje je zanimivo v času preleta in prezimovanja. Predvsem številčne so različne čaplje, ki se tu pogosto hranijo. V letu 2005 smo v bazenu uredili manjši otok, na katerem občasno gnezdita beločeli deževnik Charadrius alexandrinus in polojnik Himantopus himantopus.
57. Lega obravnavanega območja. 57. Location of the area.
58. Območje Predrakcev. 58. The Predrakci Area. 800 700 600 500 400 300 200 100 0
70
16
60
14
50 40 20
56. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 56. Number of observations and number of specimens of most common species.
Tringa nebularia
Alcedo atthis
Ardea cinerea
Actitis hypoleucos
Charadrius alexandrinus
Croicocephalus ridibundus
Ardea alba
Anas platyrhynchos
Egretta garzetta
Himantopus himantopus
število opazovanj
40
10
N
10
število osebkov
50
12
30
0
60
8
30
6
20
4 10
2 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
59. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=271). 59. Number of species counted and number of observations - red line (N=271).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
RAKCI Rakci Area STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 14,6 ha Število vrst / Species Richness (S): 47 Številčnost / Total Abundance: 4233 Povprečje / Mean: 14.497 Maks. / Max.: 1160 σ2 = 9598.896 σ = 97.974 SE = 5.733 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 2.3126543 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.15931359 1-D: 0.8406864 1/D: 6.2769284 Poravnanost / Evenness: 0.60066634 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 3.3364546
41
Območje Rakcev je dobilo ime po tistem, ko so v tem bazenu pred leti poskusno gojili neavtohtone japonske kozice. Gre za manjši bazen med Malo Lamo in Predrakci, ki je večji del leta zalit z vodo, občasno pa iz tega območja vodo izpustimo in na ta način skrbimo za izmenjavo in dovod sveže morske vode ter posledično tudi hrane. Na skrajnem južnem delu območja je v vogalu le-tega nekoliko dvignjen teren, ki ga bogato poraščajo halofiti, med katerimi prevladuje ozkolistna mrežica Limonium angustifolium. Ko je vode veliko, deluje ta predel kot nekakšen otok, na katerem gnezdijo polojniki Himantopus himantopus in beločeli deževnik Charadrius alexandrinus. Ko je hrane v izobilju so tu precej številne tudi male Egretta garezetta in velike bele čaplje Ardea alba.
61. Lega obravnavanega območja. 61. Location of the area.
62. Območje Rakcev. 62. The Rakci Area. 1200
70
1000
60
18 16
50
800
40
600
število osebkov
število opazovanj
60. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 60. Number of observations and number of specimens of most common species.
Tringa nebularia
Alcedo atthis
Charadrius alexandrinus
Actitis hypoleucos
Ardea cinerea
Croicocephalus ridibundus
Ardea alba
Himantopus himantopus
Anas platyrhynchos
Egretta garzetta
0
10
20
8
15
N
10
0
25
12
20
200
30
14
30
400
35
6
10
4 5
2 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
63. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=267). 63. Number of species counted and number of observations - red line (N=267).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
MALA LAMA Little Lama Area STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 16,1 ha Število vrst / Species Richness (S): 51 Številčnost / Total Abundance: 14690 Povprečje / Mean: 50.308 Maks. / Max.: 7026 σ2 = 195683.656 σ = 442.361 SE = 25.887 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 1.440418 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.26730242 1-D: 0.7326976 1/D: 3.741081 Poravnanost / Evenness: 0.49471208 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 2.8062174
42 Mala Lama je predhodnica Velike Lame, kamor se stekajo njene vode. Na JZ meji z makadamsko potjo, ki vodi do izliva reke Dragonje, na J z območjem Rakcev, na SV pa se stika s kanalom Pichetto. Na njenem SV sta slana trata in Velika lama. Območje predstavlja večjo vodno površino, ki se nadzorovano napaja prek cevi in zaporničnega sistema območja Rakcev. Čeprav je bilo na tem območju zabeleženih le 51 vrst ptic, pa je v Mali Lami vselej živahno, tudi v času gnezditve ko njene površine uporabljajo nekatere vrste za prehranjevanje. 65. Lega obravnavanega območja. 65. Location of the area.
66. Območje Male Lame. 66. The Mala Lama Area. 8000 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0
70 60 50 40 30 20
število osebkov
število opazovanj
64. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 64. Number of observations and number of specimens of most common species.
Himantopus himantopus
Tringa nebularia
Croicocephalus ridibundus
Ardea cinerea
Charadrius alexandrinus
Actitis hypoleucos
Larus michahellis
Ardea alba
Anas platyrhynchos
Egretta garzetta
0
N
10
16
40
14
35
12
30
10
25
8
20
6
15
4
10
2
5
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
67. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=810). 67. Number of species counted and number of observations - red line (N=810).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
OBMOČJE MUZEJA S SLANO TRATO Salt-museum & Salt Meadow Area STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 15,9 ha Število vrst / Species Richness (S): 72 Številčnost / Total Abundance: 29973 Povprečje / Mean: 102.647 Maks. / Max.: 22291 σ2 = 1715197.375 σ = 1309.655 SE = 76.642 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 1.3139254 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.5590059 1-D: 0.44099405 1/D: 1.7888898 Poravnanost / Evenness: 0.30723122 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 1.8955936
43
Območje Muzeja obsega območje solinarskega skansena ter halofitni travnik (slano trato) pred njim. Območje je obdano z območjema Male in Velike Lame na eni strani ter z reko Dragonjo in bazenom Ob Morju na drugi strani. Sestavljajo ga zanimiva življenjska okolja od kristalizacijskih in zgoščevalnih bazenov Muzeja, robnih jarkov, kanala Giassi pa vse do suhega in polsuhega halofitnega travnika oziroma slane trate. Z to območje so značilna sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi. To so združbe polgrmičastih in zelnatih halofitnih trajnic na polsuhih muljasto-peščenih tleh, ki spominjajo na slane polpuščave kontinentalnih predelov ter ne prenesejo prevelike poplavljenosti. Ta območja so pomembna gnezdišča polojnikov Himantopus himantopus in beločelih deževnikov Charadrius alexandrinus. Z obnovo prečnega nasipa in postavijo nove lesene zapore ter pretočnega lesenega korita, smo zagotovili nemoteno zagotavljanje ustreznega vodnega režima. Nivo vode spremljamo s pomočjo merske late, ki je postavljena v bazenu. Na območju slane trate poleg polojnikov in beločelih deževnikov gnezdi rumena pastirica Motacilla flava, sabljarka Recurvirostra avosetta, mlakarica Anas platyrhynchos, občasno pa tudi mali deževnik Charadrius dubius, mala čigra Sternula albifrons in rjava cipa Anthus campestris.
69. Lega obravnavanega območja. 69. Location of the area.
30000
180 160 140 120 100 80 60 40 20 0
25000 20000 15000 10000 5000
število osebkov
število opazovanj
68. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 68. Number of observations and number of specimens of most common species.
Tadorna tadorna
Croicocephalus ridibundus
Tringa glareola
Motacilla flava
Recurvirostra avosetta
Anas platyrhynchos
Larus michahellis
Egretta garzetta
Charadrius alexandrinus
Himantopus himantopus
0
N
70. Območje Muzeja in slane trate. 70. The Salt-museum & Salt Meadow Area. 40
160
35
140
30
120
25
100
20
80
15
60
10
40
5
20
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
71. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=670). 71. Number of species counted and number of observations - red line (N=670).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
OB MORJU Near the Sea STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 15,54 ha Število vrst / Species Richness (S): 64 Številčnost / Total Abundance: 31115 Povprečje / Mean: 106.558 Maks. / Max.: 19114 σ2 = 1351906 σ = 1162.715 SE = 68.043 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 1.4823388 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.40977356 1-D: 0.5902265 1/D: 2.4403722 Poravnanost / Evenness: 0.35642713 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 2.1385627
44 Območje dveh večjih bazenov tik ob morju predstavlja v zimskem času pomembno vodno površino številnim plovcem in močvirnikom, v času preletov pa prenekaterim pobrežnikom. Bazen bližje morju je globlji od onega bliže muzeju solinarstva. Njegova globina ob pogostem nenadzorovanem vdoru morske vode in vode iz reke Dragonje nemalokrat preseže globino 50 cm. Zaradi poškodb leve brežine kanala Giassi in nevzdrževanih zaporničnih sistemov na tej brežini pogosto vdira voda v kanal Giassi in posledično naprej v kompleks solinarskega skansena ter halofitnega travnika pred njim. Obvezna je sanacija vseh poškodb erozije na tem območju in nadzor nad vodnim režimom.
73. Lega obravnavanega območja. 73. Location of the area.
74. Območje ob morju. 74. The Area near the Sea. 20000 18000 16000 14000 12000 10000 8000 6000 4000 2000 0
60 50 40 30 20
število osebkov
število opazovanj
72. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 72. Number of observations and number of specimens of most common species.
Anas clypeata
Alcedo atthis
Fulica atra
Ardea cinerea
Mergus serrator
Anas platyrhynchos
Ardea alba
Croicocephalus ridibundus
Larus michahellis
Egretta garzetta
0
N
10
80
80
70
70
60
60
50
50
40
40
30
30
20
20
10
10
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
75. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=485). 75. Number of species counted and number of observations - red line (N=485).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
IZLIV Estuary STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 22,4 ha Število vrst / Species Richness (S): 97 Številčnost / Total Abundance: 25982 Povprečje / Mean: 88.979 Maks. / Max.: 15683 σ2 = 897278.063 σ = 947.248 SE = 55.433 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 1.6765043 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.40435213 1-D: 0.5956479 1/D: 2.4730918 Poravnanost / Evenness: 0.36987698 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 2.4186842
45
Območje izliva reke Dragonje se nahaja na levem bregu oz. na levem izlivnem delu reke Dragonje. Na JZ meji na kraško pobočje sosednje Hrvaške, na SV pa s Fontaniggeami. Obsežni del izliva predstavljajo muljasti in peščeni obmorski poloji, ki začasno okopnijo ob oseki in so običajno brez vegetacije višjih rastlin, včasih porasli s prevlekami alg in modrozelenih cepljivk. Ta območja predstavljajo izjemno življenjsko okolje, bogato po številu in pestrosti vrst. Območje predstavlja pomembno prehranjevališče številnim vrsta ptic, predvsem pobrežnikom (Charadriiformes). Posebej bogat je sestoj metličja Spartinion maritimae. Pojavlja se tudi ob desnem bregu kanala Sv. Jerneja v Seči. Poleg rastišča ob mejnem prehodu Lazaret, so to edina slovenska nahajališča te halofitno-higrofitne vrste, ki jo uvrščamo med ogrožene.
77. Lega obravnavanega območja. 77. Location of the area.
78. Območje izliva reke Dragonje. 78. The Dragonja Estuary Area. 80 70 60 50 40 30 20 10 0
12000 10000 8000 6000 4000 2000
število osebkov
število opazovanj
76. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 76. Number of observations and number of specimens of most common species.
Alcedo atthis
Phalacrocorax carbo
Fulica atra
Numenius arquata
Anas platyrhynchos
Croicocephalus ridibundus
Ardea cinerea
Larus michahellis
Ardea alba
Egretta garzetta
0
35
140
30
120
25
100
20
80
15
60
10
40
5
20
N
14000
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
79. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=746). 79. Number of species counted and number of observations - red line (N=746).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
DRAGONJA Dragonja River STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 16,1 ha Število vrst / Species Richness (S): 119 Številčnost / Total Abundance: 6097 Povprečje / Mean: 20.88 Maks. / Max.: 1214 σ2 = 10649.892 σ = 103.198 SE = 6.039 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 3.145688 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.08679384 1-D: 0.91320616 1/D: 11.521555 Poravnanost / Evenness: 0.6582144 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 4.5382686
46 Reka Dragonja se v morje izliva tik ob Sečoveljskih solinah. Območje, ki ga obravnavamo obsega reko in njena bregova od mostu, ki ob mejnem prehodu Sečovlje prečka Dragonjo do njenega izliva v morje. Bregove poraščata trstičje in trstenika, pred izlivnim delom pa so na levi strani obsežni halofitni travniki, ki jih sestavlja predvsem obrežna lobodka, obmorski loček in mestoma tudi obmorski šaš. Temu habitatu sledi obsežno trstičevje s sladko in somorno vodo. Sveža sladka voda nenehno doteka vanj iz Fontanellov, kjer je izvir, morska oziroma somorna pa ob visokih plimah vdira iz Dragonje. Na tem območju živi tudi močvirska sklednica Emys orbicularis. Obsežno trstičevje predstavlja v zimskem času pomemben vir prehrane, v času selitve pa zatočišče in prenočišče številnim pticam.
81. Lega obravnavanega območja. 81. Location of the area.
350
45 40 35 30 25 20 15 10 5 0
300 250 200 150 100 50
število osebkov
število opazovanj
80. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 80. Number of observations and number of specimens of most common species.
Egretta garzetta
Saxicola torquatus
Acrocephalus arundinaceus
Cettia cetti
Ardea cinerea
Anas platyrhynchos
Tachybaptus ruficollis
Alcedo atthis
Cisticola juncidis
Gallinula chloropus
0
N
82. Območje reke Dragonje. 82. The river Dragonja Area. 60
120
50
100
40
80
30
60
20
40
10
20
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
83. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=577). 83. Number of species counted and number of observations - red line (N=577).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
LIFE Life Area STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 44,9 ha Število vrst / Species Richness (S): 56 Številčnost / Total Abundance: 20944 Povprečje / Mean: 71.726 Maks. / Max.: 12720 σ2 = 582798.063 σ = 763.412 SE = 44.675 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 1.6841396 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.390049 1-D: 0.60995096 1/D: 2.5637803 Poravnanost / Evenness: 0.41838324 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 2.4297
47
Območje Life je obsežno območje v osrednjem delu Sečoveljskih solin. Na eni strani ga obdaja kanal Pichetto, na drugi strani pa kanal Grande ter območje letališča. Na severni strani se stika s Corsolongom, na jugu pa meji na območje Alta. V bistvu gre za ostanke nekdaj delujočih solin. Tam najdemo številne manjše in večje nasipe, kanale, jarke, ostanke solinarskih hiš ter blatne, skromno poraščene otočke, ki jih je z leti erozija že precej načela. Ti otočki so ostanek gradbenih del, ki jih je v osemdesetih letih izvajalo podjetje Hidro in bodo slej ali prej povsem izginili. Območje je večji del leta zalito z vodo. V tem delu gnezdijo številni polojniki Himantopus himantopus in navadne čigre Sterna hirundo. Posamič gnezdi tukaj tudi mala čigra Sternula albifrons, rumenonogi galeb Larus michahellis in beločeli deževnik Charadrius alexandrinus. Na tem območju gnezdi tudi sabljarka Recurvorostra avosetta in občasno rdečenogi martinec Tringa totanus ter duplinska kozarka Tadorna tadorna. Okrog območja je širok robni jarek, ki preprečuje vdor kopenskih plenilcev na območje. Pred leti so bili tam nameščeni tudi gnezdilni splavi za čigre, na katerih so čigre nekaj let uspešno gnezdile.
85. Lega obravnavanega območja. 85. Location of the area.
86. Območje Life. 86. The Life Area. 70
12000
60
10000
50
8000
40
6000
30
4000
20
2000
10
število osebkov
število opazovanj
84. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 84. Number of observations and number of specimens of most common species.
Ardea cinerea
Tringa nebularia
Ardea alba
Anas platyrhynchos
Egretta garzetta
Sterna hirundo
Charadrius alexandrinus
Himantopus himantopus
Sternula albifrons
0 Larus michahellis
0
30
160 140
25
120 20
N
14000
100
15
80 60
10
40 5
20
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
87. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=577). 87. Number of species counted and number of observations - red line (N=577).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
VELIKA LAMA Big Lama Area STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 46,3 ha Število vrst / Species Richness (S): 53 Številčnost / Total Abundance: 14069 Povprečje / Mean: 48.182 Maks. / Max.: 6844 σ2 = 214515.297 σ = 463.158 SE = 27.104 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 1.7178792 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.3187991 1-D: 0.6812009 1/D: 3.1367717 Poravnanost / Evenness: 0.43268335 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 2.4783757 n
48 Gre za obseže bazen, ki se razprostira za muzejem solinarstva v smeri proti SV. Vode vanj pritekajo iz Male Lame oziroma iz kanala Giassi. Nekoč je bil v Veliki Lami tudi dolg nasip, ki je zaradi erozije sčasoma izginil pod vodo. Najdemo tudi nekaj manjših blatnih otočkov. Velika Lama v času gnezditve nima posebne vrednosti, kljub temu, da je tam pred leti gnezdil osamljeni par malih čiger Sternula albifrons. Njena vrednost se poveča v času preletov in še posebej v času prezimovanja. Na območju Velike Lame, bazena ob morju in bazena med kanaloma Giassi in Curto prezimuje več kot 70 % vseh v KPSS prezimujočih rac in črnih lisk Fulica atra.
89. Lega obravnavanega območja. 89. Location of the area.
90. Območje Velike Lame. 90. The Big Lama Area. 8000 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0
60
25
60
50 40
50
20
30
40
20
15
število osebkov
število opazovanj
88. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 88. Number of observations and number of specimens of most common species.
Croicocephalus ridibundus
Actitis hypoleucos
Tringa nebularia
Himantopus himantopus
Tadorna tadorna
Ardea cinerea
Ardea alba
Egretta garzetta
Larus michahellis
Anas platyrhynchos
0
30
N
10
10 20 5
10
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
91. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=333). 91. Number of species counted and number of observations - red line (N=333).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
CORSOLONGO Corsolongo Area STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 16,1 ha Število vrst / Species Richness (S): 70 Številčnost / Total Abundance: 16756 Povprečje / Mean: 57.384 Maks. / Max.: 6609 σ2 = 173350.156 σ = 416.353 SE = 24.365 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 2.4776618 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.18309547 1-D: 0.81690454 1/D: 5.4616313 Poravnanost / Evenness: 0.58318573 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 3.5745106
49
Območje Corsolongo leži med kanaloma Pichetto in Grande. Na severu ga obdaja predel Colombere na jugu pa obsežno območje Life. Do pred kratkim je zaradi preboja nasipa na Colomberi vanj vdirala morska voda. Območje je zanimivo pozimi in v času preletov, sicer pa tu gnezdi rumenonogi galeb, Larus michahellis in beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, občasno še sabljarka Recurvirostra avosetta in polojnik Himantopus himantopus.
93. Lega obravnavanega območja. 93. Location of the area.
94. Območje Corsolonga. 94. The Corsolongo Area. 40 35 30 25 20 15 10 5 0
6000 5000 4000 3000 2000 1000
število osebkov
število opazovanj
92. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 92. Number of observations and number of specimens of most common species.
Calidris alpina
Ardea alba
Himantopus himantopus
Ardea cinerea
Tringa nebularia
Charadrius alexandrinus
Croicocephalus ridibundus
Anas platyrhynchos
Larus michahellis
Egretta garzetta
0
35
60
30
50
25
40
20 30
N
7000
15 20
10
10
5 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
95. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=440). 95. Number of species counted and number of observations - red line (N=440).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
COLOMBERA Colombera Area STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 30,3 ha Število vrst / Species Richness (S): 82 Številčnost / Total Abundance: 25480 Povprečje / Mean: 87.26 Maks. / Max.: 10614 σ2 = 514972.375 σ = 717.616 SE = 41.995 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 2.0661569 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.23424664 1-D: 0.7657534 1/D: 4.269005 Poravnanost / Evenness: 0.4688651 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 2.9808342
50 Območje Colombere na zahodu obliva morje, na vzhodu ga od kristalizacije loči kanal Grande, z zadnjim obrambnim nasipom pa se stika z območjem Corsolonga. Gre za bazen zalit z morsko vodo iz katerega po sredini štrlijo iz vode ostanki nekdanjega nasipa. Tam je bila leta 1986 najdena prva gnezdeča kolonija rumenonogih galebov Larus michahellis v Sečoveljskih solinah. Na količino vode v Colomberi vplivajo predvsem visoke plime, saj morje zaradi številnih poškodb visokomorskega nasipa na zahodnem delu vdira in polni to območje. Zaradi poplavne varnosti notranjega dela solin, kot tudi letališča in zaledja, so bila v novembru 2007 začeta prva interventna sanacijska dela, ki so se nadaljevala tudi v letu 2008 in 2009. Zaradi globine je območje zanimivo za številne plovce, na ostankih nasipa neredko počivajo tudi pobrežniki in vranjeki Phalacrocorax aristotellis. Rumenonogi galeb je edina vrsta, ki na tem območju gnezdi. Pred leti, ko je bilo vode bistveno manj sta tam gnezdila tudi navadna čigra Sterna hirundo in beločeli deževnik Charadrius alexandrinus. Občasno čelnem nasipu gnezdi tudi raca mlakarica Anas platyrhynchos.
97. Lega obravnavanega območja. 97. Location of the area.
98. Območje Colombere. 98. The Colombera Area. 12000
140
10000
120
35
90
30
100
8000
100
80
80
6000
25
60
4000
70
40
2000
število osebkov
Tringa totanus
Mergus serrator
Ardea cinerea
Croicocephalus ridibundus
Ardea alba
Egretta garzetta
Phalacrocorax aristotelis
Anas platyrhynchos
Phalacrocorax carbo
Larus michahellis
število opazovanj
96. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 96. Number of observations and number of specimens of most common species.
50
N
0
60
20
20
0
15
40 30
10
20
5
10
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
99. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=652). 99. Number of species counted and number of observations - red line (N=652).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
CURTO - PICHETTO Curto - Pichetto Area STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 12,8 ha Število vrst / Species Richness (S): 54 Številčnost / Total Abundance: 9224 Povprečje / Mean: 31.589 Maks. / Max.: 3007 σ2 = 47833.609 σ = 218.709 SE = 12.799 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 2.2460575 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.16702603 1-D: 0.83297396 1/D: 5.9870906 Poravnanost / Evenness: 0.56306505 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 3.240376
51
Že samo ime Curto – Pichetto pove, da gre za območje Sečoveljskih solin med kanaloma Curto in Pichetto. Območje je bilo z nekdanjim občinskim odlokom razglašeno za ornitološki rezervat, po uvedbi državne uredbe o KPSS pa ima to območje status zavarovanega območja državnega pomena. Gre za manjši sistem bazenov, v katerih se je od nekoč številnejših nasipov delno ohranil le osrednji nasip, ki poteka v smeri severovzhod-jugozahod in je ponekod prekinjen. Nasip sestavljajo kamniti kosi in blato in je na delno poraščen s halofitno vegetacijo. Na vzhodni strani ga obdaja manjši jarek in nekoliko višji, bolj suh del bazena. Vode, ki prihajajo v to območje se vanj zlivajo iz številnih poškodb brežine kanalov Curto in Pichetto in iz območja Velike Lame. Območje je zanimivo čez vse leto. Od leta 1983 tam gnezdijo navadne čigre Sterna hirundo. Leta 1985 so se jim pridružile še male čigre Sternula albifrons. Poleg navadne in male čigre tam občasno gnezdita še rumenonogi galeb Larus michahellis in beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, v neposredni bližini, ob kanalu Curto pa še duplinska kozarka Tadorna tadorna.
101. Lega obravnavanega območja. 101. Location of the area.
102. Območje Curto-Pichetto. 102. The Curto-Pichetto Area. 70
3000
60
2500
50
2000
40
1500
30
1000
20
500
10
število osebkov
Ardea alba
Charadrius alexandrinus
Tachybaptus ruficollis
Croicocephalus ridibundus
Egretta garzetta
Ardea cinerea
Anas platyrhynchos
Larus michahellis
Sternula albifrons
0 Sterna hirundo
0
število opazovanj
100. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 100. Number of observations and number of specimens of most common species.
25
100 90
20
80 70
15
60 50
N
3500
10
40 30
5
20 10
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
103. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=419). 103. Number of species counted and number of observations - red line (N=419).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
GIASSI - CURTO Giassi - Curto Area STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 15,6 ha Število vrst / Species Richness (S): 51 Številčnost / Total Abundance: 18899 Povprečje / Mean: 64.723 Maks. / Max.: 6215 σ2 = 276895 σ = 526.208 SE = 30.794 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 1.8731041 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.22901872 1-D: 0.77098125 1/D: 4.366455 Poravnanost / Evenness: 0.47639552 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 2.702318
52 Območje leži med kanaloma Curto in Giassi, na SZ ga obdaja morje, na JV pa meji na Veliko Lamo. Gre za precej globok bazen v katerega zaradi dotrajanosti nasipov obeh kanalov doteka morska voda. Del vode pa priteče tudi iz Velike Lame, ko so za to ustrezni pogoji. Gre za najpomembnejše območje v času prezimovanja, saj v njem redno prezimuje večje število žvižgavk Anas penelope, mlakaric A. platyrhynchos ter lisk Fulica atra. Na poraščenih nasipih gnezdijo mlakarice, občasno tudi rumenonogi galebi Larus michahellis. Na kolovozu ob visokomorskem nasipu občasno gnezdi beločeli deževnik Charadrius alexandrinus.
105. Lega obravnavanega območja. 105. Location of the area.
106. Območje Giassi-Curto. 106. The Giassi-Curto Area. 5000 4500 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500 0
60
30
120
25
100
20
80
15
60
10
40
5
20
50 40 30
10
število osebkov
Alcedo atthis
Mergus serrator
Fulica atra
Larus michahellis
Egretta garzetta
Anas clypeata
Ardea alba
Anas penelope
Anas platyrhynchos
Ardea cinerea
0
število opazovanj
104. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 104. Number of observations and number of specimens of most common species.
N
20
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
107. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=446). 107. Number of species counted and number of observations - red line (N=446).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
MORJE The Sea STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 335 ha Število vrst / Species Richness (S): 59 Številčnost / Total Abundance: 35370 Povprečje / Mean: 121.13 Maks. / Max.: 9747 σ2 = 646104.438 σ = 803.806 SE = 47.039 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 2.2595408 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.1537132 1-D: 0.8462868 1/D: 6.505622 Poravnanost / Evenness: 0.5541435 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 3.2598283
53
Piranski zaliv se odlikuje po čisti vodi in močnem toku, ki teče vzdolž vzhodne jadranske obale proti severu. Morje obdaja večji del Fontanigg in del Lere. Neposredno pred solinami je morje večinoma plitvo. Dno, ki ga preraščata mala morska trava Zoostera nana in cimodoceja Cymodocea nodosa je ponekod peščeno ali muljasto. Na morju so postavljeni tudi objekti za gojenje rib in školjk klapavic. Morje je zanimivo predvsem v zimskem času, ko tu prezimujejo številni ponirki, srednji žagarji Mergus serrator, slapniki, kormorani, žvižgavke Anas penelope in mlakarice A. platyrhynchos. Tudi v času preleta naletimo na kakega zanimivega gosta.
109. Lega obravnavanega območja. 109. Location of the area.
110. Območje Morja. 110. The Sea Area. 9000 8000 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0
140
40
120
35
100 80
25
40
Bucephala clangula
Podiceps grisegena
Melanitta fusca
Phalacrocorax aristotelis
Podiceps nigricollis
Mergus serrator
Gavia arctica
Podiceps cristatus
Phalacrocorax carbo
Larus michahellis
število opazovanj
108. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 108. Number of observations and number of specimens of most common species.
N
20
število osebkov
200
30
60
0
250
150
20 100
15 10
50
5 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
111. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=820). 111. Number of species counted and number of observations - red line (N=820).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
LETALIŠČE Airport Area STATISTIKA / STATISTICS: Površina / Surface: 34,3 ha Število vrst / Species Richness (S): 46 Številčnost / Total Abundance: 5256 Povprečje / Mean: 18 Maks. / Max.: 3300 σ2 = 39934.344 σ = 199.836 SE = 11.695 Shannonov Indeks / Shannon-Wiener Index: 1.4346353 Simpsonov Indeks / Simpson Diversity Index: D: 0.42408234 1-D: 0.57591766 1/D: 2.3580327 Poravnanost / Evenness: 0.37471133 Shannonova entropija / Shannon Entropy: 2.0697412
54 Letališče Portorož je naše manjše mednarodno letališče, namenjeno manjšim letalom, ki prevažajo potnike na Slovensko obalo. Že večkrat je prišlo do poskusov uveljavljanja ideje o njegovi širitvi, tudi na območje Krajinskega parka Sečoveljske soline. Širitev tega letališča je vprašljiva, tako z ekološkega kot tudi političnega stališča. Območje letališča sicer ni v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Ker pa neposredno meji na vzhodni del Fontanigg, je kot vplivno območje pomembno tudi v smislu rednega spremljanja dogajanja v KPSS. Na zahodnem delu letališča je območje močvirnega travnika, ki ga obroblja trstišče, na katerem se ustavljajo tudi zanimive vrste ptic. Na omenjenem travnik gnezdi poljski škrjanec Alauda arvensis, na robu letališča pa gnezdita brškinka Cisticola juncidis in veliki strnad Emberiza calandra. Ob selitve je območje zanimivo kot počivališče togotniku Philomachus pugnax, kozici Gallinago gallinago in pribi Vanellus vanellus. Aprila na obrobju Sečoveljskih solin zacveti pri nas redka in izredno zanimiva rastlina, ki ni halofit. To je rimska belvalovka Bellevalia romana. Je trajnica s čebulico, visoka do 20 cm, z belimi cvetovi v grozdastem socvetju. Cvetno odevalo je po cvetenju umazano rjavo. Do sedaj je bila znana le s travnika ob letališki stezi letališča v Sečovljah. Zaradi ideje po njegovi širitvi je bil tudi njen obstoj v Sloveniji pod vprašajem. Najdemo jo tudi na Stojbah, kjer raste na bližnjem travniku, kar pomeni, da se vrsta širi iz območja letališča proti jugu. Nedavno je bila rimska belvalovka najdena tudi na Goriškem.
113. Lega obravnavanega območja. 113. Location of the area.
114. Območje letališča. 114. The Airport Area. 350
25
300 200
15
150
10
100
5
50
število osebkov
Phasianus colchicus
Limosa limosa
Vanellus vanellus
Rallus aquaticus
Cisticola juncidis
Tringa glareola
Emberiza calandra
Alauda arvensis
Philomachus pugnax
0 Gallinago gallinago
0
število opazovanj
112. Število opazovanj in število osebkov najpogostejših vrst. 112. Number of observations and number of specimens of most common species.
35
12
30
10
25
8
20
6
15
4
10
2
5
N
20
250
14
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
115. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=141). 115. Number of species counted and number of observations - red line (N=141).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
METODE ZBIRANJA PODATKOV Methods - Data gathering 5039
5038
5037
55
Cilj je bil vključiti vse razpoložljive favnistične podatke o pticah Sečoveljskih solin. Uporabili smo vse nam znane literaturne vire, podatke, podprte z dokaznimi primerki v javnih zbirkah in opažanja strokovno usposobljenega osebja na terenu. V podatkovni zbirki so vključeni vsi podatki zbrani v ornitofavnistični raziskavi, z mnogo novimi podatki, zavedamo pa se, da jih je še nekaj ostalo v ornitoloških beležnicah marsikaterega ljubitelja in opazovalca ptic. Podatke, zbrane v tem delu smo zbirali na več ravneh. Od leta 1973 do leta 1983 je veliko podatkov priložnostnih opazovanj. Nekaj podatkov je bilo zbranih zgolj naključno. Občasno smo na obravnavanem območju izvedli tudi nesistematični lov z mrežami in obročkanje ptic. Kljub večkratnim poskusom, nismo uspeli pridobiti podatkov o lovu ptic na tem območju, ki jih hrani Prirodosolovni muzej Slovenije (PMS). Od leta 1983 smo z različnimi popisnimi metodami sistematično obdelali gnezditev, prelet in prezimovanje ptic na obravanavanem območju. Od leta 2004 do 2009 smo izvajali redni tedenski monitoring ptic na popisnem območju z metodo kartiranja teritorijev (Bibby et al., 1992). Popisno območje je območje Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) s toponimi. Toponimi so ustrezno poimenovana območja Sečoveljskih solin in označena s kodo, ki je usklajena s kodo tehnologa kakovosti podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o., tako da je možna primerljivost proizvodnega dela z naravovarstvenim in obratno. Monitoring se izvaja po letnem programu KPSS. Rezultati monitoringa so predstavljeni v letnih poročilih, ki jih za vsako posamezno leto ali obdobje pripravi strokovni sodelavec za naravovarstveni monitoring. Pri vnašanju podatkov neposredno na terenu smo uporabili dlančnike (HP iPAQ 6915, HTC HD in SCC SC 800) z GPS sprejemnikom ter program Pocket Bird Recorder. Za vnos, shranjevanje in obdelavo podatkov pa programsko opremo Wildlife Recorder. V podatkovno bazo smo vključili tudi vse dostopne zapise in navedbe iz literature, vse od leta 1870 dalje. Skupaj je bilo do konca leta 2009 v bazo KPSS zavedenih 17.157 vnosov. Od leta 1983 do vključno leta 2009 je bilo na območju Sečoveljskih solin opravljenih nekaj več kot 1500 terenskih dni. Iz tega časa so razvidna tri obdobja intenzivneješga raziskovanja oz. obiskovanja obravnavanega območja. V začetku osemdesetih je večje število opazovanj povezano z obuditvijo mladinskih raziskovalnih taborov ter z delom članov ornitološkega društva Ixobrychus, v devetdesetih z individualnimi raziskavami posameznih ornitologov, po letu 2004 pa se je z upravljalsko obvezo pričelo z rednim tedenskim monitoringom. Pri izdelavi distribucijskih in drugih kart smo uporabili programa DMAP in DMAP Digitizer. Pri statistični obdelavi podatkov smo si pomagali s programi Biodiversity Pro, TRIM, BioToolKit. Pri interpretaciji le-teh pa smo upoštevali temeljno delo s tega področja »Measuring Biological Diversity«, avtorice A. E. Magurran (2004).
5036
389
390
391
392
117. Kvadrati 100 x 100 m UTM, v katerih so bili v obdobju 1983-2009 zbrani podatki o gnezdenju ptic na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline. 117. Squares 100 x 100 m UTM, where in the period 1983-2009 data were collected on breeding birds in the Sečovlje Salina Nature Park. Imena opazovalcev in njihove kratice, s katerimi so v podatkovni bazi označena opazovanja: Al Vrezec (AV), Aleksander Morgan (AM), Alojz Šmuc (AŠ), Andrej Bibič (AB), Andrej Sovinc (AS), Antonio Valle (AVA), Barbara Keiser (BAK), Barbara Morgan (BM), Bernardo Schiavuzzi (BSCH), Borut Rubinić (BR), Borut Štumbereger (BŠ), Brane Koren (BK), Cene Fišer (CF), Damjan Denac (DD), Damjana Ota (DO), Danijel Pokleka (DP), Dare Šere (DŠ), De Faveri Adriano (ADF), Franc Bračko (FB), Franc Janžekovič (FJ), Gvido Mahnič (GM), Igor Brajnik (IB), Iztok Geister (IG), Iztok Škornik (IŠ), Janez Dolinšek (JD), Janez Gregori (JG), Jože Gračner (JGR), Jurij Hanžel (JH), Kajetan Kravos (KK), Katarina Senegačnik (KS), Kristina Gorišek (KG), Lovrenc Lipej (LL), Luka Božič (LB), Luka Kastelic (LK), Marjeta Rebec (MR), Milan Vogrin (MV), Miran Gjerkeš (MG), Miro Perušek (MP), Peter in Tina Sackl (PS), Peter Trontelj (PT), Mitja Petronio (PM), Primož Kmecl (PK), Slavko Polak (SP), Tihomir Makovec (TM), Tomaž Jančar (TJ), Davorin Tome (DT), Tomi Trilar (TT), Willi Stani (WS)
250
ure
dni
900
200
800 700
150
600 500 400
100
300 200
50
100
210
58
0
116. Število terenskih dni po letih od 1983 do 2009 (N=1504). 116. Number of excursions per year from 1983 to 2009 (N=1504).
2009
2008
2007
2006
2005
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
1995
1994
1993
1992
1991
1990
1989
1988
1987
1986
1985
1984
1983
0
194
180
2004
2005
2006
124
2007
2008
118. Število terenskih dni in ur rednega monitoringa v KPSS od 2004 do 2009. 118. Number of excursions and hours of monitoring per year from 2004 to 2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
142
2009
Zbiranje gnezditvenih podatkov
56
Podatke o gnezdilcih Sečoveljskih solin smo zbrali z načrtnim kvantitativnim popisom v popisni mreži UTM 100 x 100 m. Od leta 1983 do leta 2009 smo v gnezditvenem času območje Sečoveljskih solin natančno pregledali po vsej površini primerni za gnezdenje. Vodnih površin brez blatnih otočkov nismo pregledovali. Od skupno 787 kvadratov velikosti 100 x 100 m, jih je nekaj manj kot 500 primernih za gnezdenje (sl. 117). Pri delu na terenu smo občasno uporabljali tudi različna plovila (sl. 119). Podatke, ki smo jih zbrali s pomočjo GPS sprejemnika smo prav tako prenesli v popisno mrežo 100 x 100 m ali pa smo jih uporabili za izdelavo konkretnih najdišč gnezd posameznih vrst ptic. Starejše podatke smo iz že izdelanih distribucijskih kart ustrezno pretvorili in prenesli v popisno mrežo UTM 100 x 100 m. Kvantitativne popise dopolnjujejo rezultati številnih poročil ter posebnih raziskav nekaterih vrst. Temeljne raziskave o gnezditveni biologiji posamezenih vrst so bile v preteklosti narejene za rumenonogega galeba Larus michahellis (Škornik, 1992), navadno postovko Falco tinnunculus (Lipej, 1993; Marčeta, 1994), in beločelega deževnika Charadrius alexandrinus (Makovec, 1994). Tem raziskavam so po letu 2002 sledili natančni kvantitativni popisi gnezdilk, kot tudi raziskave gnezditvene biologije ti. indikatorskih vrst oz. vrst, ki so značilne in pomembne za KPSS. Te vrste so: rumenonogi galeb Larus michahellis, navadna čigra Sterna hirundo, mala čigra Sternula albifrons, polojnik Himantopus himantopus, beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, sabljarka Recurvirostra avosetta, duplinska kozarka Tadorna tadorna, rdečenogi martinec Tringa totanus, rumena pastirica Motacilla flava ter brškinka Cisticola juncidis. Rezultati so objavljeni v letnih poročilih upravljalca KPSS. K sliki gnezditvene razširjenosti so poleg kvantitativnih popisov in posebnih raziskav od leta 1983 do 2009 dodani še nesistematično zbrani podatki iz širšega popisnega obdobja (1973-2009). Nesistematično zbrani podatki predstavljajo le majhen delež gnezditvenih zapisov.
Vrst (kvadratov) 1 (233) 2 (137) 3 (87) 4 (43) 5 (23) 6 (11) 7 (8) 8 (1)
9 - 11 (3)
120. Zasedenost kvadratov. Z barvo je označeno število gnezdečih vrst v posameznem kvadratu v izmeri 100 x 100 m. 120. Squares occupied. Different colors delineating number of breeding pairs in separate 100 x 100 m squares.
119. Plovilo, ki smo ga uporabljali za delo na terenu. 119. The vessel, which we used to work in the field.
Zbiranje negnezditvenih podatkov Za obravnavano območje se je v širšem obdobju 1973-2009 nabrala množica podatkov o preletnikih, prezimovalcih ter podatkov pred in po gnezditvi. Za obdobje 1983-2004 so podatki zbrani bolj ali manj sistematično. Od leta 2004 do 2009 so podatki rezultat izvajanja rednega tedenskega monitoringa ptic na popisnem območju. Toponomastično smo lahko starejše podatke obdelali le, če se je iz njih dalo razbrati na katerem delu Sečoveljskih solin je bila vrsta opazovana. Tudi izven gnezditvenega obdobja smo redno popisovali na celotnem območju Sečoveljskih solin. Pred letom 2004 smo največkrat podatke zbirali na območjih, ki so prezimovalno ali preletno zanimivejša za ptice. Tudi v pognezditvenem obdobju se je izkazalo, da so za ptice zanimiva in privlačna le nekatera območja Sečoveljskih solin.
Frequencies 1 (92) 2 (35) 3 (16) 4 (6) 5 (4) 6 (7) 7 (0) 8 (3)
9 - 11 (7)
121. Zemljevid gnezditvene razširjenosti posamezne vrste. Z barvo je označeno število gnezdečih parov v posameznem kvadratu 100 x 100 m. 121. Map of breeding distribution of the species. In frequency mapping, the number of breeding pairs occurring in each grid square 100 x 100 m is counted and color indicated.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
57
122. Zemljevid izginulih gnezdilk v posameznem kvadratu 100 x 100 m. 122. Mapping of disappeared breeding species in each square 100 x 100 m.
124. Zemljevid gnezditvene razširjenosti vrst izmerjene z GPS sprejemnikom v UTM mreži kvadratov100 x 100 m. 124. Map of breeding distribution of the species measured with a GPS receiver in UTM squares100 x 100 m.
9
8
7
Frequencies 1 - 10 11 - 20 6
21 - 30 31 - 40 41 - 50 51 - 60
Larus michahellis
61 - 70
Sterna hirundo
71 - 80
Sterna albifrons
81 9
123. Zemljevid gnezditvene razširjenosti dveh ali več vrst v posameznem kvadratu 100 x 100 m. 123. A Multi-Species Map is a Distribution Map showing the distribution of more than one species in each square 100 x 100 m.
0
1
2
125. Zemljevid pojavljanja posamezne vrste. Z barvo je označeno število opazovanj vrste v posameznem kvadratu UTM mreže 1 x 1 km. 125. Map of species occurrences. In frequency mapping, the number of species observations in each UTM square 1 x 1 km is counted and color indicated.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Pri spremljanju pojavljanja vrst, ki se zadržujejo na odprtem (vodne površine, nasipi, suhi bazeni, travniki ...) smo uporabljali različne optične pripomočke (daljnogledi, teleskopi ...) in naprave za digitalno zajemanje slike (digitalni fotoaparati). Pri težje odkrivnih vrstah pevk (penice, trstnice ....), smo sliko preletnega in pognezditvenega dogajanja dobili iz podatkov o ulovu ptic z mrežo. V ta namen smo na območju Stojb postavili obročkovalsko postajo. V obdobju 2004 do 2009 smo na območju Stojb na Fontaniggeah redno lovili v jesenskem času, v spomladanskem času in na drugih območjih solin pa zgolj priložnostno. Na območju Stojb so v preteklosti pogosto lovili tudi drugi slovenski obročkovalci, vendar od Prirodoslovnega muzeja Slovenije (PMS), ki to dejavnost vodi in koordinira, nismo uspeli pridobiti tovrstnih podatkov.
Zbiranje zgodovinskih podatkov
58
Nedvomno so se v zadnjih desetletjih v Sečoveljskih solinah spremenile ekološke razmere in z njimi tudi favna. Nekatere vrste, ki so bile nekoč pogoste, so danes redke ali pa jih sploh ni. Druge, ki so nekoč gnezdile v solinah in bližnji okolici, danes ne gnezdijo več. Tretje, ki so nekoč veljale za redke, pa danes tu gnezdijo, njihovo število pa se povečuje. Za nekatere vrste, ki so bile opazovane na območju Sečoveljskih solin in v bližnji okolici obstajajo zapisi o njihovem pojavljanju, a jih med našimi popisi nismo zabeležili. Tudi verjetnost, da se bodo znova pojavile je majhna. Te podatke obravnavamo kot »zgodovinske«.
ETRS89/TM je transverzalni Mercatorjev koordinatni sistem položen preko elipsoida GRS 80, uporabljen pa je na ETRS 89 baziran geodetski datum SITRS 96. V Sloveniji se trenutno uporablja koordinatni sistem WGS84, ki je referenčni elipsoid, določen leta 1984. Določen je tako, da se najbolje prilega Zemlji v celoti, torej da je vsota odmikov površja Zemlje od tega elipsoida minimalna. Uporablja se ga v povezavi z GPS sistemom satelitske navigacije. Gnezditveno razširjenost ptic in zasedenost toponima lahko predstavimo na različne načine, odvisno od nivoja natančnosti in koncepta. V favnističnem pregledu je gnezditvena razširjenost vrst ptic podana v obliki karte gnezditvene razširjenosti, ki smo jo izdelali sami s pomočjo programa DMAP digitizer in jo georeferencirali (sl. 127). Pri delu smo uporabljali UTM mrežo 100 x 100 m kvadratov, ki se uporablja za kartiranje manjših območij. UTM koordinatni sistem je univerzalni koordinatni sistem. Je prav tako transverzalni Mercatorjev koordinatni sistem položen preko globalnega elipsoida WGS84. Ta koordinatni sistem postaja standard v EU in ga zmore prikazati vsak GPS sprejemnik. Seznam konkretnih najdišč pridobljenih s pomočjo GPS-a omogoča dvig nivoja natančnosti. Podatke o gnezditveni razširjenosti posameznih vrst ptic, ki smo jih v karte vnašali pred letom 2007, smo iz Gauß-Krüger-jevega koordinatnega sistema pretvorili in prilagodili novemu koordinatnemu sistemu, nove koordinate pa vnesli v podatkovno bazo. Od leta 2008 uporabljamo pri svojem delu na terenu dlančnike, opremljene z ustreznim programom in GPS sprejemnikom (sl. 126). Meritve položajev z GPS so brez dodatnih pretvorb neposredno že izražene v novem koordinatnem sistemu. Vzdrževanje baz podatkov v novem sistemu in z novimi meritvami z GPS bo postopno izboljšalo položajno natančnost in kakovost podatkov, še posebej ob uvedbi evropskega sistema Galileo.
Popisna mreža Od leta 2008 velja v Sloveniji nov državni koordinatni sistem (ESRS - European Spatial Reference System), a še ni čisto zaživel v praksi.
126. Vnos podatkov v dlančnik s pomočjo programa Pocket Bird recorder 126. Entering data in the handheld computer using the program Wildlife Recorder.
127. Izdelava distribucijskih kart s programom DMAP. 127. Plotting the distribution maps with the program DMAP.
Lov in obročkanje ptic Lov in obročkanje ptic na območju Sečoveljskih solin smo izvajali predvsem v namene proučevanja pojavljanja težje odkrivnih vrst na obravnavanem območju. Lovili smo s stoječimi najlonskimi mrežami, sistematično predvsem na območju Stojb (sl. 129). Naključno smo lovili tudi na drugih lokacijah znotraj obravnavanega območja. Z večletnimi podatki drugih obročkovalcev s tega območja, bi lahko prišli do natančnejših podatkov o selitvi ptic pevk prek Sečoveljskih solin, vendar je še vedno veliko podatkov s te obročkovalske postaje neobdelanih in neobjavljenih. Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus je v Sloveniji močno ogrožena vrsta, ki pri nas občasno prezimuje na območju Sečoveljskih solin. Ker smo želeli izvedeti ali prezimujejo tudi (in, ali predvsem) naši beločeli deževniki, smo aprila 2007 v gnezditvenem obdobju pričeli s sistematičnim lovom odraslih beločelih deževnikov Charadrius alexandrinus. Ptice smo lovili s posebnimi vzmetnimi pastmi. Ulovljene ptice smo sistematično označevali z barvnimi in aluminijastimi obročki. PVC obroček na levi nogi nam pove območje v katerem
128. Samec beločelega deževnika označen z barvnimi obročki. 128. Male of the Kentish Plover marked with coloured rings.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
fe Recorder (Version 3.4.1084) in jih z njim tudi obdelali (sl. 130). Poleg vseh ostalih podatkov so podatki o abundanci vrste tudi grafično prikazani in omogočajo hitri vpogled v števičnost vrste čez vse leto. Podatki so s pomočjo programa WR preračunani na 24 obdobij v letu, kar pomeni, da so za posamezen mesec preračunani posebej za prvo in drugo polovico meseca. Program omogoča izračun abundance s povprečjem števila osebkov na opazovanje ali odstotek opazovanj, ko je bila vrsta registrirana. Za prikaz v tem delu smo uporabili privzeto nastavitev - povprečno število osebkov na opazovanje. Grafični prikaz abundance pomeni:
129. Obročkovalska postaja “Stojbe” na Fontaniggeah. 129. Bird-banding Station “Stojbe” in Fontanigge.
Taksonomski del in imenoslovje V poplavi sistematičnih sprememb, ki se dogajajo v znanstvenih sferah, se je bilo potrebno odločiti med različnimi taksonomskimi delitvami. Večino teh vsebuje in jih posodablja že program Wildlife Recorder. Seznam opazovanih vrst je možno spreminjati glede na izbor taksonomije. Izbirali smo lahko med: Clements (The Clements Checklist of Birds of the World, 6th Edition, Cornell University Press), HBW (Handbook of the Birds of the World, Lynx Edicions), Howard & Moore (Howard and Moore Complete Checklist of the Birds of the World, published by Christopher Helm), in IOC (IOC World Bird List, Version 2.2). Vrstni red ptic (plojkokljuni, kure, slapniki ...), ki ga uporabljamo v tem delu, so sprejele tudi države članice Evropske Unije. Prvi ga je podal nizozemski ornitolog K. H. Voous (1977) in ga že uporabljajo tudi nekatera obča dela. Vrste obravnavane v tem delu so razvrščene po vrstnem redu in sistematski delitvi iz »The Clements Checklist of Birds of the World, 6th Edition, Cornell University Press). Slovenska imena smo povzeli po »Prispevek k slovenskemu ornitološkemu imenoslovju in imenotvorju (Jančar, 1999).
Obdelava podatkov Zbrane podatke smo vnašali v podatkovno bazo s programom Wildli-
zelo pogosta vrsta
N > = 10
običajna vrsta
N > = 5
redka vrsta
N > = 2
občasna vrsta
N < 2
zelo redka vrsta
Statistični del predstavljajo podatki o številu osebkov, številu opazovanj ter podatki o času opazovanja vrste (prvo, zadnje, najbolj zgodnje, najbolj pozno in leto opazovanja). Prvo opazovanje pomeni datum, ko je bila vrsta prvič opazovana na obravnavanem območju in je bil podatek objavljen ali pa je bil zaveden v podatkovno bazo iz še neobjavljenega vira (osebna ornitološka beležnica ...). Zadnje opazovanje predstavlja datum zadnjega opazovanja vrste v obravnavanem obdobju. V našem primeru je to do konca leta 2009. Podatki o najbolj zgodnjem ali najbolj poznem pojavljanju so zanimivi predvsem pri poletnih vrstah (selivke), manj pa morda pri vrstah, ki prezimujejo, saj se nanašajo na pojavljanje glede na leto. Pri prezimovalcih bi potemtakem lahko o najbolj zgodnjem datumu pojavljanja govorili o dnevu njihovega prihoda v prezimovališče, kar je največkrat v novembru, o najpoznejšem datumu pojavljanja pa takrat, ko so prezimovališče zapustili, kar je ponavadi v naslednjem koledarskem letu. Program za najbolj zgodnji datum tako posreduje prvo opazovanje vrste v letu, čeravno je ta k nam na prezimovanje prišla pred mesecem ali dvema prejšnjega koledarskega leta. Opazovanjem je dodan tudi podatek o lokaciji opazovanja. Podatki o opazovanju vrste, ki so dovolj natančni, da se da iz njih razbrati lokaliteto, kjer je bila vrsta registrirana, so označeni tudi s toponimom. Primeri: - 25.7.2009 (KPSS) - vrsta je bila opazovana na območju Krajinskega Parka; - 25.7.2009 (Fontanigge, KPSS) - vrsta je bila opazovana na območju Fontanigge; - 25.7.2009, Izliv (Fontanigge, KPSS) - vrsta je bila opazovana na območju izliva reke Dragonje na Fontaniggeah. Pri redkih in izjemnih vrstah o katerih imamo do največ 10 opazovanj, so navedena vsa opazovanja. Naveden je tudi opazovalec s kratico: - 16 ex., Morje (KPSS), 10.12.1878, BSCH. - 1 ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), 13.11.1982, IŠ. - 1 ex., Giassi - Curto (Fontanigge, KPSS) od 12.11.2007 do 24.11.2007, BK.
130. Vnos in obdelava podatkov s programom Wildlife Recorder. 130. Entry and data processing with the program Wildlife Recorder.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
59
je beločeli deževnik gnezdil (npr. Lera = moder, Fontanigge = rdeč), kombinacija barvnih PVC obročkov in aluminijastega s kodo na desni nogi pa gnezdeči par (sl. 128). Beločele deževnike smo zaradi hitrega prepoznavanja tudi poimenovali. Lovili smo samo podnevi, zato je delež ulovljenih samic večji, saj le-te večinoma valijo podnevi, medtem, ko bolj barviti in zato vidni samci valijo predvsem ponoči.
N > = 20
Vsaka vrsta je opredeljena tudi s statusom pojavljanja na obravnavanem območju, kjer je: H
zgodovinski podatek;
W
prezimovalec (vrsta na obravnavanem območju prezimuje ali se pojavlja kot zimski gost, vrste opazovane v decembru in januarju);
preletnik (vrsta se na obravnavanem območju pojavlja v času spomladanskega in jesenskega preleta);
M S B
poletni gost (vrsta se pojavlja v pognezditvenem času) gnezdilec (vrsta na obravnavanem območju gnezdi).
60
Statistična obdelava podatkov Med diverzitetnimi indeksi, ki jih ni malo, največkrat uporabljajo Simsonov indeks in Shannonov indeks, ki temelji na informacijski teoriji, po vsebini pa je merilo povprečne stopnje nedoločenosti pri napovedovanju tega, katere vrste bo osebek, ki smo ga naključno izbrali med N osebki in S vrstami. V splošnem velja, da diverzitetni indeksi združujejo vrstno bogastvo in vrstno poravnanost v eni sami vrednosti. Po Hillovi (Hill, 1973) zaslugi je njihovo računanje poenostavljeno, zlasti pa praktično razumljivo. Čeprav je diverziteta pojem, pomemben za teorije o stabilnosti, zrelosti, produkcijskem času, prostorski heterogenosti itd., so diverzitetna števila (N0, N1 in N2), ki jih je vpeljal »...zgolj števila, ki jih je treba ločevati od teorij, ki jih podpirajo ...« (Hill, 1973). To so t.i. diverzitetna števila, ki jim nekateri pravijo kar Hillova števila, s katerimi je mogoče količinsko opredeliti poravnanost kot komponento vrstne diverzitete. Vrstno diverziteto smo v tem delu izračunali s Simposnovim in Shannon-Wiennerjevim indeksom, ki poskušata opredeliti povezavo števila osebkov neke vrste znotraj skupnosti vseh obravnavanih vrst in njihovega števila. Shannon–Wienerjev diverzitetni indeks Shannon–Wienerjev diverzitetni indeks je najbolj razširjena mera za diverziteto. Na osnovi tega indeksa je mogoče interpretirati tudi pestrost območja ali neke skupnosti. Višja je vrednost H’, večja je pestrost. Funkcijska vrednost H’ bo enaka nič, kadar bodo v vzorcu organizmi ene same vrste, maksimum pa bo dosegla tedaj, ko bo imela vsaka izmed S vrst enako število osebkov. Kadar nas zanima kako so podatki o abundanci ali obilju porazdeljeni po posameznih vrstah (in /ali habitatih), govorimo o enakomernosti porazdelitve osebkov med vrstami (ali po vrstah), ki jo lahko izrazimo z indeksi vrstne poravnanosti. Različne indekse poravnanosti je najlažje računati z diverzitetnimi (Hillovimi) števili. Kadar imajo vse vrste iz vzorca enaka obilja, bo indeks vrstne poravnanosti največji. Njegova vrednost pa se bo zmanjševala, kadar bodo vrstne abundance različne. Računanje indeksa poravnanosti, ki smo ga uporabili navaja Pielou (1975) kot razmerje E = H / log( S ). Diverzitetni indeks smo izračunali po naslednji enačbi: H = - S pi ln ( pi ) kjer je: H’ - diverziteta pi - delež taksona i v vzorcu (relativna obilja, abundance) S - število vseh opaženih vrst na obravnavanem območju
Shannonova entropija določa koliko informacije v povprečju pridobimo pri meritvi določene količine. Določa količino negotovosti, ki jo imamo o količini preden jo izmerimo. Za izračun smo uporabili naslednjo formulo: H = - S pi log2 ( pi ) Kjer je pi verjetnost za i dogodkov. Simpsonov indeks Pogosto uporabljene mere diverzitete temeljijo na Simpsonovem indeksu D, ki ocenjuje verjetnost, da dve naključno izbrani enoti pripadata isti vrsti: D = S pi2 Indeks, ki ga je prvi razvil Simpson leta 1949, opredeljuje tri različne načine raziskave. Prvi korak za vse tri je izračun Pi, ki predstavlja število osebkov določene vrste, deljeno s skupnim številom evidentiranih organizmov. 1. Simpsonov indeks: D = sum (Pi 2) Predstavlja verjetnost, da dva naključno izbrana osebka v skupnosti, spadata v isto kategorijo (npr. vrsto). Pri tem 0 predstavlja neskončno raznolikost in 1, nobene raznolikosti. To pomeni, da večja kot je vrednost D, manjša je raznolikost. 2. Simpsonov indeks raznolikosti: 1 - D Predstavlja verjetnost, da dva naključno izbrana osebka v skupnosti, spadata v različne kategorije (npr. vrste). Vrednost tega indeksa se prav tako giblje med 0 in 1, vendar je v tem primeru ob večjem vzorcu raznolikosti večja vrednost, kar je bolj smiselno. V tem primeru predstavlja indeks verjetnost, da bosta dva naključno izbrana osebka v vzorcu pripadala dvema različnima vrastama. 3. Simpsonov vzajemni index: 1 / D Predstavlja število enakih kategorij (npr. vrst), ki tvorijo Simpsonov indeks. Vrednost tega indeksa se začne z 1 kot najmanjši možni rezultat. Ta rezultat predstavlja skupnost z eno samo vrsto. Višja kot je vrednost, večja je raznolikost. Največja vrednost je število vrst v vzorcu (če obstaja pet vrst v vzorcu, je najvišja vrednost 5). ANOSIM Podobnost določenih skupin (časovna obdobja, območja, habitatni tipi , združbe, odseki ...) smo preverili s pomočjo analize podobnosti (ANOSIM). Ta določa način preverjanja, ali obstaja statistično pomembna razlika med dvema ali več skupinami vzorčenja (Clarke & Green, 1988). Če sta dve skupini vzorčnih enot res različni v svoji vrstni sestavi potem bi morale biti razlike med skupinami večje od tistih znotraj skupine. Anosim (R) temelji na razliki povprečnih rangov med skupinami (r_B) in znotraj skupine (r_W): R = (r_B - r_W) / (N (N-1) / 4) ANOSIM generira vrednosti R, ki ležijo med -1 in 1, vrednost nič predstavlja nulto hipotezo (ni razlik med serijo vzorcev). Gre za primerjavo R vrednosti skupin s katero merimo, kako ločene so skupine na lestvici od 0 (ni mogoče ločevati) do 1 (vse podobnosti znotraj skupine so manj kot katera koli podobnost med skupinami). Rezultat nam pove kakšna je razlika med skupinami. Če je podobnost znotraj skupine večja, kot pa med skupinami bo R>0. V ekoloških združbah je redko R<0. Če je R=0 razlik med skupinami ni. Bray-Curtisov koeficient podobnosti Podobnost v vrstni sestavi toponimov in pogostosti pojavljanja posameznih taksonov ptic na posameznih vzorčnih mestih in (ali) v določenem časovnem obdobju, smo vrednotili z multivariantno klastrsko analizo (Pielou, 1984). Posamezna območja (toponime) smo glede na prisotnost in pogostost vrst primerjali s pomočjo Bray-Curtisovega indeksa podobnosti.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Vsakemu paru območij smo določili indeks podobnosti, s katerim smo ocenili podobnost abundanc ptičjih vrst. Indeks podobnosti predstavlja vrednost med 0 in 100 %. Če toponima nimata skupne niti ene vrste, je indeks podobnosti enak 0 %, če pa so v toponimih prisotne enake vrste z enako abundanco, je indeks podobnosti enak 100 %. Toponimi, ki so si najbolj podobni, tvorijo klastre (skupine). Klastre smo predstavili s pomočjo diagrama drevesaste strukture - dendrograma. Isto analizo smo naredili tudi po letih za obdobje 1983-2009. Za vse statistične analize smo uporabili računalniški program BioDiversity Proffesional 2.0 (SAMS, Neil McAleece, Lambshead & Paterson, 1997). Diverzitetni tipi Pri obravnavanju vrstnega obilja v prostoru sta odločilna merilo, v katerem obravnavamo prostorsko komponento, in ekološka vsebina, ki se v njem manifestira (Whittaker, 1972). Območje Sečoveljskih solin smo razdelili na več različnih diverzitetnih tipov:
2. Beta (β) diverziteta ali medobmočna diverziteta predstavlja raznoterost organizmov (ptic) določenega ozemlja (toponimi), do katere prihaja zaradi spreminjanja v vrstni sestavi. Do tega pride zaradi postopnega spreminjanja okoljskih razmer. Merilo medobmočne ali beta diverzitete je zamenjava polovice vrst, ki nam pove, kdaj se je ob kompleksnem gradientu spremenila polovica vrstne sestave združbe. Po Wilmannsovi (Willmanns, 1993) izraža β - raznolikost število enot različnih življenjskih skupnosti na enoto površine. 3. Gama (ɣ) diverziteta ali regijska diverziteta vključuje diverziteto vseh habitatnih tipov določenega ozemlja. Je kazalnik raznovrstnosti ornitofavne določene krajine ali območja. Vsebinsko povezuje alfa (α) in beta diverziteto (β). Najpreprosteje podamo vrstno diverziteto gama (ɣ) s konkretno favno ptic določene krajine oz. območja (območje KPSS). Obsega skupno število vseh vrst ptic iz vseh habitatov določene regije. Pod regijo pa si v ekologiji predstavljamo ozemlje, v katerem ni pomembnejših pregrad za razširjanje organizmov. TRIM Pri pomembnih gnezdilkah smo oceno populacijskega trenda na območju Sečoveljskih solin izračunali s pomočjo programa TRIM - Trends and Indices for Monitoring data, različica 3.54 (Pannekoek & van Strien 2001), ki je bil izdelan posebej za računanje indeksov in trendov. Program pretvori multiplikativen celoten naklon v eno izmed naslednjih šestih kategorij trenda (kategorija je odvisna od naklona in njegovega 95% intervala zaupanja – naklon +/- 1.96 SE naklona): velik porast, zmeren porast, stabilna, nezanesljiv, zmeren upad in velik upad števila preštetih osebkov/gnezd/parov (poenostavljeno populacije proučevane vrste). Trend praviloma lahko izračunamo po približno petih zaporednih popisih, zato je v primeru obravnavanega monitoringa to mogoče v glavnem le za vrste, ki jih spremljamo vsako leto.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
61
1. Alfa (α) diverziteta ali lokalna diverziteta je po vsebini kazalnik sestavljenosti cenoze. Nanaša se na bogastvo z vrstami v določenem vzorcu ali združbi. V našem primeru govorimo o notranji diverziteti popisne ploskve (toponima, območja) Sečoveljskih solin. Gre za lokalno diverziteto oziroma raznovrstnost v mejah enega samega, bolj ali manj enotnega območja. Vrstno diverziteto v najpreprostejši obliki podamo kar z vrstnim bogastvom (številom različnih vrst), z diverzitetnim indeksom, z vrstno poravnanostjo, lahko pa tudi s kakšnim drugim merilom relativnega obilja vrst. Vrstna diverziteta alfa (α) pri pticah narašča, če se življenjske razmere v splošnem izboljšujejo in če je okolje vedno bolj stanovitno. Nikakor pa ni mogoče pričakovati, da bi se raznovrstnost alfa kar preprosto zmanjševala ob slabših življenjskih razmerah.
KAKO BRATI FAVNISTIČNI DEL How to read Faunistical Survey
Zemljevid pojavljanja v UTM mreži kvadratov 1 x 1 k m s pogostnostjo. Map of occurrence in the UTM grid squares 1 x 1 km and frequency. V identifikacijskem sklopu je vrsta predstavljena s slovenskim, angleškim in strokovnim (latinskim) imenom. In the identification section, each species is presented with its Slovenian, English and scientific (Latin) names.
Simbolni sklop je pridružen identifikacijskemu. V njem izvemo o dejavnosti in času pojavljanja vrste v Sečoveljskih solinah. W - prezimovanje, M - prelet, S - poletni gost, B - gnezdi, H - zgodovinski podatek. Symbolic section, which is actually part of the identification section, informs the reader of the species activity and occurrence in Sečovlje Salina. W - wintering, M - migration, S - summer visitor (vagrant), B - breeding, H - hystorical data
62
Abundanca, izračunana* s programom Wildlife Recorder. N>=20 zelo pogosta vrsta N>10 običajna vrsta N>=5 redka vrsta N>=2 občasna vrsta N<2 zelo redka vrsta
S histogramom je prikazano število osebkov obravnavane vrste po mesecih v obdobju 1983-2009, medtem ko je z rdečo črto označeno število opazovanj te vrste v istem obdobju. The Histogram shows the number of specimens of the species by month during the period 1983-2009, while the red line marked by is the number of observations of this species during the same period.
* Povprečno število v enem obisku
Abundance calculated* with the Wildlife Recorder software. N>=20 very common N>=10 common N>=5 scarce N>=2 uncommon N<2 rare * Average Number per Visit Statistični sklop sestavljajo podatki izračunane vrstne pestrosti s Simposnovim in ShannonWienner-jevim indeksom, ki poskušata opredeliti povezavo števila osebkov neke vrste znotraj skupnosti vseh obravnavanih vrst in njihovega števila. Za tem so podatki Hi kvadrat testa (χ2), varianca (σ2) ter izračun verjetnosti - P(A) za naključne vrste. Statistični interpretaciji biodiverzitete sledijo podatki o opazovanjih vrste. Pri pomembnih gnezdilkah se statistični del končuje z izračunanim trendom populacije (TRIM), površino gnezdenja ter odstotkom slovenske populacije. This section consist of statistical data. We used Simpson’s index and Shannon-Wiener Index. What we are trying to describe is the relationship of individuals of varying categories within a community. We used the number of individuals in each species observed. After that is Chi-sq test (χ2), Variance (σ2) and Probability - P(A) for random species. The following are details of observations. This part is ending with Trend classification (TRIM) of important breeding species, Breeding Surface and percentage of breeding 131. pairs in Slovenia.
130. Zemljevid gnezditvene razširjenosti v mreži UTM 100 x 100 m. Z barvo kvadratov je označena pogostnost gnezdenja v istem kvadratu za obdobje 1983-2009. Map of breeding distribution in UTM grid 100 x 100 m. With the color of the squares is marked the same frequency of nesting square for the period 1983-2009.
Histogram prikazuje število gnezdečih parov po posameznih letih za obdobje 1983-2009. Rdeča črta prikazuje oceno populacijskega trenda na območju Sečoveljskih solin izračunano s pomočjo programa TRIM - Trends and Indices for Monitoring data, različica 3.54 (Pannekoek & van Strien 2001), ki je bil izdelan posebej za računanje indeksov in trendov. Program pretvori multiplikativen celoten naklon v eno izmed naslednjih šestih kategorij trenda (kategorija je odvisna od naklona in njegovega 95% intervala zaupanja – naklon +/- 1.96 SE naklona): velik porast, zmeren porast, stabilna, nezanesljiv, zmeren upad in velik upad števila preštetih osebkov/gnezd/parov (poenostavljeno populacije proučevane vrste). Trend praviloma lahko izračunamo po približno petih zaporednih popisih, zato je v primeru obravnavanega monitoringa to mogoče v glavnem le za vrste, ki jih spremljamo vsako leto. Histogram showing the number of breeding pairs in individual years for the period 1983-2009. The red line shows an estimate of population trends in the Sečovlje pans calculated using TRIM Trends and Indices for Monitoring data, version 3.54 (Pannekoek & van Uncle 2001), which was specially designed for calculating the indices and trends. The program converts the entire slope multiplier in one of the following six categories of trend (category depends on the slope and its 95% confidence interval - the slope + / - 1.96 SE slope): strong increase, moderate increase, stable, uncertain, moderate decline and a large steep decline in the number counted individuals / nests / pairs (simplified type of population studied). Trend can be calculated after about five consecutive censuses, therefore, in the case of the monitoring is possible only for the species, which is monitored each year.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
FAVNISTIﾄ君I PREGLED Faunistical Survey
Dendrocygna bicolor J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 33, σ2 = 0.0786, P(A) = 0.5651609 Število osebkov / Number of Individuals: 1 Število opazovanj / Number of Sightings: 6 1 ex., Mezzana (Lera, KPSS) od 3.4.2006 do 19.9.2006, AM, AS, BM, BK, IŠ, KG.
132.
64
Rumeni žvižgač je tujerodna vrsta, ki je bila v Evropo zanešena in ponekod že gnezdi. Njegova domovina je tropična Afrika, Južna Amerika in Indija. Zadržuje se predvsem v močvirjih, ob jezerih in rekah. Osebek, ki se je zadrževal v Sečoveljskih solinah je brez dvoma pobegnil iz ene od mnogoštevilnih gojilnic v Italiji ali pa iz kakega mestnega parka.
LABOD GRBEC Mute Swan
W
Cygnus olor
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.002 χ2 = 3620.8684, σ2 =1135.1135, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 145 Število opazovanj / Number of Sightings: 51 Prvo / First: 17.2.1990, Morje (KPSS) Zadnje / Last: 26.9.2009, 1. izhlapevanje (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 2.1.1993 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 15.12.2008, Izliv (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1990, 1991, 1993, 1994, 1995, 1998, 1999, 2004, 2005, 2008, 2009
Labod grbec je v Sloveniji celoletna vrsta. Med labodi pri nas je najpogostejši, saj jih v Sloveniji veliko prebiva na ribnikih, mestnih parkih in jezerih, kjer tudi gnezdijo. Najmočnejša gnezditvena populacija živi ob Dravi, sicer ga najdemo tudi drugod po Sloveniji (Geister, 1995). Gnezdi tudi ob morskem obrežju in sicer na območju naravnega rezervata Škocjanski zatok. Glavnina labodov grbcev prezimuje na Dravi in Krki (Sovinc, 1994), nekaj pa jih občasno prezimi tudi ob morskem obrežju. Leta 1990 so bili labodi grbci prvič opazovani na slovenski obali, od leta 1993 pa tu redno prezimujejo (Škornik, 1996). V Sečoveljskih solinah se pojavlja v zimskem času in posamič na preletu. Zadržuje se predvsem na morju pred solinami, ob izlivu reke Dragonje in v večjih solinskih bazenih in kanalih. Najpogostejši je februarja.
133. 70
16
60
14 12
50
10
40
8
N
Plojkokljuni - Anseriformes
RUMENI ŽVIŽGAČ Fulvous Whistling Duck
30
6
20
4
10
2 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
134. Fenogram opažanj loboda grbca (N=145). 134. Phenogram of the Mute Swan sightings (N=145).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
Cygnus atratus
Plojkokljuni - Anseriformes
M
ČRNI LABOD Black Swan J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0.5651609 χ2 = 33, σ2 = 0.0786, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 1 Število opazovanj / Number of Sightings: 1 1 ex., Morje (KPSS), 9.2.1975, AŠ.
135.
LABOD PEVEC Whooper Swan
H
Cygnus cygnus J F M A M J J A S O N D ZGODOVINSKI PODATEK / HISTORICAL DATA c. 16 ex., Morje (KPSS), 10.12.1878, BSCH.
136.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
65
Črni labod je tujerodna vrsta, njegova domovina je Avstralija. Ponekod v Evropi, kjer ga gojijo kot okrasno ptico, prostoživeči osebki tudi gnezdijo.
Anser fabalis
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 2245.0588, σ2 = 363.4857, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 46 Število opazovanj / Number of Sightings: 3 30 ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), 13.02.1980, AŠ. 6 ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), 09.03.1980, AŠ. 10 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 15.02.1987, IŠ.
137.
66
Njivska gos se v Sloveniji pojavlja na preletu in na prezimovanju. Redno prezimuje na severovzhodu naše države na velikih vodnih površinah blizu polj. Edino redno prezimovališče pri nas je Ormoško jezero (Sovinc, 1994). Njivska gos je na območju Sečoveljskih solin zelo redek gost, saj so znana le tri opazovanja te vrste. Zadnje je iz več kot pred dvajsetimi leti.
BELOČELA GOS Greater White-fronted Goose
W
Anser albifrons
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 3973.365, σ2 = 829.3611, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 196 Število opazovanj / Number of Sightings: 12 Prvo / First: 30.1.1985, (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 10.4.2007, Alto (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 15.1.2002 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 15.11.1996, Izliv (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1985, 1987, 1996, 1997, 2002, 2003, 2007
138. 160
3.5
140
3
120
Beločela gos je v Sloveniji redek gost na preletu ali naključni prezimovalec. Njeno redno prezimovališče je le na Štajerskem, ob Ormoškem mjezeru (Sovinc, 1994). Občasno se pojavlja tudi v Sečoveljskih solinah na prezimovanju in na preletu. Posamezne ali v manjših skupinah se zadržujejo v večjih solinskih bazenih ali ob izlivu Dragonje. Včasih se ustavijo na travniku ob letališču.
2.5
100 N
Plojkokljuni - Anseriformes
NJIVSKA GOS Taiga Bean Goose
2
80 1.5
60
1
40
0.5
20 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
139. Fenogram opažanj beločele gosi (N=196). 139. Phenogram of the Mute Swan sightings (N=196).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
M
Anser anser J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.001, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.004 χ2 = 38514.2158, σ2 = 7770.9111, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 430 Število opazovanj / Number of Sightings: 33 Prvo / First: 13.2.1985 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 17.11.2009, Mezzana (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 7.1.2008, Letališče (KPSS) Najbolj pozno / Latest: 15.12.2007, Laguna (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1985, 1986, 1991, 1993, 1994, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
140. 250
10
Plojkokljuni - Anseriformes
SIVA GOS Greylag Goose
W
9 8 7 150
6
N
5 4
100
3 50
Siva gos je v Sloveniji reden preletnik in najpogostejša vrsta gosi v zimskem času, vendar pa ni najštevilnejša (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah se pojavlja v manjših skupinah ali posamič. Tudi tu jo bomo lahko opazovali v zimskih mesecih ali na preletu v februarju in marcu. Prve k nam priletijo že v novembru. Zadržujejo se v večjih solinskih bazenih, v reki Dragonji, na travniku ob letališču, kot tudi na morju.
2 1
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
141. Fenogram opažanj sive gosi (N=430). 141. Phenogram of the Greylag Goose sightings (N=430).
BELOLIČNA GOS Barnacle Goose
W
Branta leucopsis J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 33 σ2 = 0.0786, P(A) = 0.5651609 Število osebkov / Number of Individuals: 1 Število opazovanj / Number of Sightings: 1 1 ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), 17.1.2005, IŠ.
142.
Belolična gos je v Sloveniji izjemen gost v zimskem obdobju, saj je bila opazovana le nekajkrat. 25.11.1975 je bila opazovana v Bobovku pri Kranju. Podatek predstavlja prvo najdbo v Sloveniji. Opaženi so bili tudi primerki domnevno iz ujetništva. V Sečoveljskih solinah je naključen zimski gost. Opazovana je bila le enkrat.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
67
200
DUPLINSKA KOZARKA Common Shelduck
W
J F M A M J J A S O N D
M S B
68
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.002, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.01 χ2 = 20842.2656, σ2 = 54338.7656, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 1295 Število opazovanj / Number of Sightings: 214 Prvo / First: 13.2.1977, Morje (KPSS) Zadnje / Last: 24.12.2009, 3. izhlapevanje (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.1.2008, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.2008, Colombera (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1977, 1978, 1979, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009 TRIM: Velik porast (p <0.01) / Strong increase (p<0.01) Površina gnezdenja / Breeding Surface: 6 ha % SLO: 100 %
Duplinska kozarka je v Evropi razširjena in pogosta gnezdilka severnomorske, baltske in zahodnoevropske atlantske obale. V Sloveniji se redno pojavlja le ob morskem obrežju, kjer tudi redno prezimuje (Sovinc, 1994). Živi predvsem ob blatnih in peščenih morskih obrežjih, v solinah in na slanih jezerih. Večinoma gnezdi v zemlji, v kunčjih rovih in votlinah drugih živali, včasih tudi v zidovih opuščenih stavb ali v razpokah nasipov (Škornik, 2006). Na območju Sečoveljskih solin je celoletna vrsta. Tak trend je opaziti šele v zadnjem desetletju, medtem ko je bila pred tem le naključni zimski gost ali izredno redek preletnik (Škornik et al., 1990; Škornik, 2009). Večinoma se v manjših ali večjih skupinah ustavi na preletu že v aprilu in včasih ostane vse do konca junija. Od konca julija pa vse do novembra jih je v Sečoveljskih solinah le nekaj, saj so v tem času v svojih severnih golitvenih območjih (Škornik, 2008). Po končani golitvi, se vrnejo v gnezdišča, ki so tedaj tudi prezimovališča. Posamič ali v manjših skupinah tudi prezimuje (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah jih je v času prezimovanja tudi več deset. Tu je tudi edino znano gnezdišče te vrste v Sloveniji. Gnezdi v luknjah nasipov ob večjih solinskih kanalih, priložnostno tudi v zavetju ruševine. Samica znese v gnezdo, ki je obdano z rastlinskim gradivom, perjem in puhom, osem do enajst motno bleščečih jajc. Črno-beli puhasti mladiči se izležejo po 29 do 31 dneh. Samec ne vali, ampak straži pred gnezdilnim rovom in pozneje pomaga samici voditi mladiče, ki se speljejo po 45 do 50 dneh (Škornik, 2007). V Sloveniji je prvič gnezdila leta 2005 (Škornik, 2006). Pri svoji gnezditvi ni vedno uspešna in le redki mladiči poletijo. Mladiči, ki so se speljali v letu 2006, so na območju Sečoveljskih solin tudi prezimovali. Opazili smo jih tudi v gnezditvenem obdobju leto kasneje. 4,5
144. 250
45 40
200
35 30
150
25
N
Plojkokljuni - Anseriformes
Tadorna tadorna
20
100
15 10
50
5 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
145. Fenogram opažanj duplinske kozarke (N=1259). 145. Phenogram of the Common Shelduck sightings (N=1259).
30000
4
25000
3,5 3
20000
2,5
15000
2 1,5
10000
1
5000
0,5
0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
0
143. Gnezdenje duplinske kozarke in trend pupulacije v obdobju 1983-2009. 143. Breeding of the Common Shelduck and population trend from 1983 to 2009.
146. Gnezditvena razširjenost duplinske kozarke (1983-2009). UTM 100 x 100 m. 146. Breeding distribution of the Common Shelduck (1983-2009).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
M
Aix galericulata J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 3759, σ2 = 41.5643, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 22 Število opazovanj / Number of Sightings: 11 Prvo / First: 19.2.2005, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 15.12.2007, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 19.2.2005, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 29.12.2006, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 2005, 2006, 2007
147. 4,5
8
4
7
3,5
6
3 2,5
4
2
3
1,5
2
1
1
0,5
N
5
Opazovanja mandarinke v Sloveniji so bila še pred dobrim desetletjem prava redkost. Toda vrsta, ki je bila v Evropo prinešena iz daljnega vzhoda, se je tu dodobra udomačila in ponekod najverjetneje tudi gnezdi. V Sečoveljskih solinah smo imeli par, ki se je kar tri leta zadrževal v Dragonji.
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
148. Fenogram opažanj mandarinke (N=22). 148. Phenogram of the Mandarin Duck sightings (N=22).
ŽVIŽGAVKA Eurasian Wigeon
W M
Anas penelope J F M A M J J A S O N D
149. 14000
50
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.024, Pi2 = 0.001, Piln[Pi] = - 0.089 χ2 = 490646.75, σ2 = 21724358, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 25988 Število opazovanj / Number of Sightings: 167 Prvo / First: 18.1.1984 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 25.12.2009 Giassi-Curto (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.1.2008 Giassi-Curto (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 29.12.2006 Giassi-Curto (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1984, 1987, 1988, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
45
12000
40
10000
35 30
8000 N
25 6000
20 15
4000
10
2000
5
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
Prezimovališča navadnih žvižgavk so plitve morske obale, blatni poloji in obalna močvirja, tudi lagune in poplavna območja. Žvižgavke se v Sloveniji redno pojavljajo na preletu in tudi ostanejo čez zimo, predvsem ob morskem obrežju (Sovinc, 1994). Sečoveljske soline predstavljajo najpomembnejše prezimovališče navadnih žvižgavk v Sloveniji, saj je v nekaterih sezonah prezimovalo več kot 800 osebkov. Januarja 1996 je bilo ob izlivu Dragonje naštetih rekordnih 1150 osebkov žvižgavk. Zadnja opazovanja kažejo, da se je število žvižgavk na prezimovanju zmanjšalo, saj jih tu že več let nismo našteli več kot 300. Prve k nam priletijo septembra, soline pa zadnje zapustijo v aprilu.
150. Fenogram opažanj žvižgavke (N=25988). 150. Phenogram of the Eurasian Wigeon sightings (N=25988).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
69
9
Plojkokljuni - Anseriformes
MANDARINKA Mandarin Duck
W
W M
Anas crecca
S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.015, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.063 χ2 = 216749.1563, σ2 = 5838637.5, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 14869 Število opazovanj / Number of Sightings: 209 Prvo / First: 25.11.1973 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 19.12.2009, Izliv (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 2.1.1993 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 29.12.2006, Life (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1976, 1977, 1978, 1979, 1980, 1982, 1983, 1984, 1986, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
70
V Sloveniji je kreheljc zelo redko razširjena gnezdilka (Geister, 1995). Reden in številen je na preletu in na prezimovanju. Poleg race mlakarice Anas platyrhynchos je kreheljc najbolj razširjena raca, ki se pozimi pojavlja v Sloveniji (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah se pojavlja tudi na preletu, v glavnem pa tu prezimuje. Prvi kreheljci se v Sečoveljskih solinah pojavijo že v avgustu in tu ostanejo vse do aprila. Čeprav je največje prezimovališče teh rac na Ptujskem jezeru, je njihovo pomembno stalno prezimovalno območje tudi ob našem morskem obrežju. V solinah je bilo opaženih na prezimovanju tudi do 400 osebkov (Škornik, 2008). Največ jih je tu januarja. Zadržujejo se v večjih solinskih bazenih, v rudniškem bajerju, kot tudi na območju kristalizacije na Leri.
KONOPNICA Gadwall
151. 8000
70
7000
60
6000
50
5000 N
J F M A M J J A S O N D
40
4000 30
3000
20
2000
10
1000 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
152. Fenogram opažanj kreheljca (N=14869). 152. Phenogram of the Common Teal sightings (N=14869).
W
Anas strepera
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.001, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.004 χ2 = 16594.7227, σ2 = 20572.1875, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 662 Število opazovanj / Number of Sightings: 49 Prvo / First: 21.3.1976, Rudnik (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 3.12.2009, Morje (KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.1.2008, Giassi-Curto (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.1995 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 1977, 1985, 1993, 1994, 1995, 1999, 2000, 2002, 2003, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
153. 500
25
450
V Sloveniji se konopnica pojavlja na preletu in na prezimovanju, vendar je maloštevilna. Morda v Sloveniji tudi gnezdi. Geister (1995) jo šteje med pričakovane gnezdilke. Na območju Sečoveljskih solin se pojavlja na preletu in na prezimovanju. V preteklosti ni bilo veliko opazovanj te vrste (Škornik et al. 1990; Makovec et al. 1998). Zadnja leta jo na območju Sečoveljskih solin redno opažamo. Posamič se pojavlja na preletu, prezimuje pa v manjših ali večjih skupinah, ki v januarju štejejo tudi do 50 in več osebkov. Zadržuje se v večjih solinskih bazenih skupaj z drugimi racami.
400
20
350 300 N
Plojkokljuni - Anseriformes
KREHELJC Common Teal
15
250 200
10
150 100
5
50 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
154. Fenogram opažanj konopnice Anas strepera (N=662). 154. Phenogram of the Gadwall sightings (N=662).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
M
Anas acuta J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.002 χ2 = 4144.5557, σ2 = 1865.05, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 193 Število opazovanj / Number of Sightings: 33 Prvo / First: 23.12.1973, Giassi-Curto (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 25.9.2008, Colombera (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 11.1.1975, Giassi-Curto (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 29.12.2006, Curto-Pichetto (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1979, 1982, 1985, 1991, 1999, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
155. 7
50
6 5
40 N
4 30 3 20
2
10
V Sloveniji je dolgorepa raca reden gost, najpogosteje se srečamo z njo na spomladanskem preletu. Maloštevilne tudi prezimujejo na vodah v notranjosti Slovenije, pa tudi ob morskem obrežju. Njeno zimsko pojavljanje je zgolj naključno (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je reden spomladanski in jesenski preletnik. Višek preleta je v drugi polovici marca. Jeseni se ustavlja predvsem v oktobru. Posamezne na območju Sečoveljskih solin tudi prezimijo ali pa se pojavljajo kot zimski klateži.
1
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
156. Fenogram opažanj dolgorepe race (N=191). 156. Phenogram of the Northern Pintail sightings (N=191).
REGLJA Garganey
W M S
157. 600
40
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.002, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.01 χ2 = 32624.3906, σ2 = 74699.4922, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 1123 Število opazovanj / Number of Sightings: 68 Prvo / First: 14.2.1974 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 11.4.2009, Muzej (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 14.2.1974 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 9.9.2008, Ob Morju (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1979, 1980, 1983, 1991, 1995, 2002, 2004, 2007, 2008, 2009
35
500
30 400 N
Anas querquedula
25
300
20 15
200
10 100
Reglja je v Sloveniji redko razširjena gnezdilka (Geister, 1995), pojavlja pa se redno na preletu, izjemoma tudi prezimi (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je reden pomladanski preletnik. Pojavlja se predvsem v marcu in aprilu. Jesenska selitev poteka v avgustu. Višek preleta je v marcu. Med selitvijo se zadržuje posamič ali v jatah do 100 in več osebkov. Zadržuje se v solinskih bazenih, skupaj z ostalimi racami. Pojavlja se tudi kot poletni kaltež.
5 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
158. Fenogram opažanj reglje (N=1123). 158. Phenogram of the Garganey sightings (N=1123).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
71
60
Plojkokljuni - Anseriformes
DOLGOREPA RACA Northern Pintail
W
Plojkokljuni - Anseriformes
MLAKARICA Mallard
W
Anas platyrhynchos J F M A M J J A S O N D
M S B
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.041, Pi2 = 0.002, Piln[Pi] = - 00.13 χ2 = 678819, σ2 = 49961080, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 36960 Število opazovanj / Number of Sightings: 928 Prvo / First: 11.11.1982 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 24.12.2009 Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 2.1.1993 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 29.12.2009 Colombera (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
160. 18000
140
16000
159. Samica mlakarice z mladici na Leri. 159. Mallard female with chicks on Lera.
120
14000 100
12000 10000
80
8000
60
N
72
Mlakarica je v Sloveniji najpogostejša in najbolj običajna vrsta. Je splošno razširjena gnezdilka (Geister, 1995). Bolj strnjeno gnezdi v severovzhodni in isrednji Sloveniji. Tudi med racami, ki prezimujejo pri nas, je daleč najštevilčnejša in najbolj razširjena vrsta. Za najpomembnejše prezimovališče v srednji Evropi in Sloveniji velja reka Drava, ob kateri prezimi tudi do 30 tisoč osebkov (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je celoletna vrsta. Najštevilčnejša je v zimskem času, predvsem januarja, ko tu naenkrat prezimuje tudi do 1000 ptic. Pojavlja se v večjih in manjših solinskih bazenih, v kanalih, na območju kristalizacije, na izlivu reke Dragonje, kot tudi na morju. Je edina vrsta race, ki zanesljivo gnezdi v Sečoveljskih solinah (Škornik et al., 1990; Makovec et al, 1998). Gnezdi v visoki travi na solinskih nasipih, občasno tudi v zavetju slanoljubnih rastlin ob robu manjših kanalov ali bazenov. Čeprav je vodna ptica lahko gnezdi tudi daleč stran od vode. Dobro skrito gnezdo sestavlja večji ali manjši kup suhih bilk, znotraj obloženo s finejšim gnezdovnim gradivom in puhom. Samica znese 8 do 14 umazano belih ali zelenkasto belih svetlečih jajc, iz katerih se po 28 dneh valjenja izležejo mlade mlakarice. Povsem samostojne so šele po dveh mesecih. Pri gnezdenju je bolj ali manj uspešna, čeravno marsikatero leglo izplenita kuna belica in lisica. Na območju Sečoveljskih solin gnezdi od 5 do 20 parov.
6000
40
4000 20
2000 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
161. Fenogram opažanj mlakarice (N=36960). 161. Phenogram of the Mallard sightings (N=36960).
162. Gnezditvena razširjenost mlakarice (1983-2009). UTM 100 x 100 m. 162. Breeding distribution of the Mallard (1983-2009).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
N
D
M
Anas clypeata J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.003, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.016 χ2 = 39184, σ2 = 179375.6563, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 2029 Število opazovanj / Number of Sightings: 146 Prvo / First: 9.12.1973, Giassi-Curto (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 25.12.2009, Rudnik (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 5.1.2004, Predrakci (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 29.12.2008, Colombera (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1975, 1976, 1978, 1980, 1983, 1986, 1991, 1993, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
163. 600
40 35 30
N
400
25
300
20 15
200
10 100
5
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
164. Fenogram opažanj žličarice (N=2029). 164. Phenogram of the Northern Shoveler sightings (N=2029).
S
O
N
D
V Sloveniji je žličarica izjemno redko razširjena gnezdilka, kjer gnezdi na močno zaraščenih vodiščih (Geister, 1995). V času preleta, predvsem spomladanskega, je precej pogosta. Sovinc (1994) ugotavlja, da v Sloveniji ni bilo odkrito nobeno stalno prezimovališče žličaric. Na posameznih območjih je bila večkrat opažena tudi v zimskem času. Tudi na morskem obrežju je bila zgolj naključni zimski gost (Škornik et al., 1990). Čeravno jo ZOAS uvršča med naše najredkejše race iz rodu Anas, pa opazovanja kažejo, da je konec devetdesetih let pričela na območju Sečoveljskih solin prezimovati bolj ali manj redno. Tu redno prezimuje od 10 do 40 osebkov. Nekoliko pogostejša je v času spomladanskega preleta z viškom v marcu. Zadržuje se skupaj z drugimi vrstami rac v večjih solinskih bazenih, pogosto pa nanjo naletimo tudi v rudniškem bajerju.
TATARSKA ŽVIŽGAVKA Red-crested Pochard
W
Netta rufina J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 231, σ2 = 3.85, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 8 Število opazovanj / Number of Sightings: 2
165.
7 ex., Ob Morju (Fontanigge, KPSS), 17.12.1978, AŠ. 1 ex., (KPSS), 15.1.2000, BR.
Tatarska žvižgavka je v Sloveniji redek preletnik, pa tudi prezimuje izredno redko (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je izjemen zimski gost, saj se je tu pojavila le dvakrat.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
73
500
Plojkokljuni - Anseriformes
ŽLIČARICA Northern Shoveler
W
Plojkokljuni - Anseriformes
SIVKA Common Pochard
W
Aythya ferina
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.002 χ2 = 4491.9814, σ2 = 1700.5358, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 194 Število opazovanj / Number of Sightings: 31 Prvo / First: 27.1.1974 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 2.5.2009, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 2.1.1993 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 29.12.2006, Giassi-Curto (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1979, 1980, 1983, 1984, 1986, 1991, 1993, 1994, 1998, 1999, 2005, 2006, 2007, 2009
166. 100
12
90 10
80 70
8
N
60 50
6
40 4
30 20
2
10 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
167. Fenogram opažanj sivke (N=187). 167. Phenogram of the Common Pochard sightings (N=187).
KOSTANJEVKA Ferruginous Duck Aythya nyroca
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 743.3961, σ2 = 59.5897, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 35 Število opazovanj / Number of Sightings: 11 Prvo / First: 26.11.1950 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 25.9,2008, Colombera (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 2.3.2008, Rudnik (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 5.12.1986 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1950, 1978, 1979, 1986, 1994, 2004, 2008
168. 25
V Sloveniji je kostanjevka zelo redka gnezdilka severovzhodnega konca (Geister, 1995). Pojavlja se na preletu, redko prezimuje (Sovinc, 1994). Tako v Evropi, kot tudi drugod po svetu velja za močno ogroženo vrsto race. V Sečoveljskih solinah je redek spomladanski in pogost jesenski preletnik. Izjemoma se pojavi tudi pozimi. Sicer ni nikoli številna, saj so bili do sedaj opazovani le zgolj posamezni primerki.
3.5 3
20
2.5 15
2
N
74
V Sloveniji sivke prezimujejo na odprtih in globjih vodah. V zimskem času je sivka pri nas splošno razširjena, vendar se drži bolj celinskih voda (Sovinc, 1994). Redke tudi gnezdijo, večinoma na severovzhodu Slovenije (Geister, 1995). V Sečoveljskih solinah bomo naleteli le na posamezne osebke, ki prezimujejo skupaj z ostalimi vrstami rac. Je občasen do redek spomladanski preletnik. V primerjavi s sorodno čopasto črnico Aythya fuligula je nekoliko bolj pogosta, čeprav za obe potapljavki soline niso najbolj primerno prehranjevališče.
1.5
10
1 5
0.5
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
169. Fenogram opažanj kostanjevke (N=35). 169. Phenogram of the Ferruginous Duck sightings (N=35).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
M
Aythya fuligula J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 1160.3668, σ2 = 128.0087, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 55 Število opazovanj / Number of Sightings: 16 Prvo / First: 9.12.1973, Mezzana (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 7.3.2009, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 5.1.2009, Morje (KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.1995 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1976, 1977, 1978, 1982, 1994, 1995, 1999, 2006, 2007, 2008, 2009
170. 6
40 35
4
N
25 20
3
15
2
10
Čopasta črnica je v Sloveniji redka gnezdilka. Večinoma gnezdi na severovzhodu Slovenije (Geister, 1995). Pogosta pa je na preletu in na prezimovanju. Prezimuje predvsem na vodah v notranjosti, izogiba pa se plitvih in tekočih voda, kot tudi morskega obrežja (Sovinc, 1995). V Sečoveljskih solinah se pojavlja predvsem v zimskem času, občasno tudi v času selitve. Zadržuje se na morju pred solinami, v večjih solinskih bazenih in v nekaterih solinskih kanalih na Fontaniggeah.
1
5 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
171. Fenogram opažanj čopaste črnice (N=55). 171. Phenogram of the Tufted Duck sightings (N=55).
RJAVKA Greater Scaup
W M
Aythya marila J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 946.5714, σ2 = 94.6571, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 47 Število opazovanj / Number of Sightings: 21 Prvo / First: 24.1.1982 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 5.1.2009, Izliv (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.1.2008, Izliv (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 28.12.1993 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1982, 1993, 1999, 2007, 2008, 2009
172. 25
9 8
20
7 6
15 N
5 4
10
3 2
5
V Sloveniji se rjavka pojavlja kot zimski gost in preletnik. V glavnem prezimuje ob morskem obrežju in na večjih vodnih zadrževalnikih v notranjosti (Sovinc, 1994). Rjavka je v zadnjem času med vsemi potapljavkami najbolj reden gost Sečoveljskih solin. Kot izrazito morska vrsta se pojavlja na morju ali v globljih solinskih bazenih. V Sečoveljskih solinah je najpogostejša v decembru.
1 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
173. Fenogram opažanj rjavke (N=43). 173. Phenogram of the Greater Scaup sightings (N=43).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
75
5
30
Plojkokljuni - Anseriformes
ČOPASTA ČRNICA Tufted Duck
W
Plojkokljuni - Anseriformes
ZIMSKA RACA Long-tailed Duck
W
Clangula hyemalis J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 33, σ2 = 0.0786, P(A) = 0.5651609 Število osebkov / Number of Individuals: 1 Število opazovanj / Number of Sightings: 1 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 5.1.1993, IŠ,TM.
174.
76
V Sloveniji je zimska raca redek zimski gost (Sovinc, 1994), še redkejša je v Sečoveljskih solinah, kjer se je očitno pojavila zgolj naključno.
ČRNA RACA Common Scoter
W
Melanitta nigra
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 990 σ2 = 70.7143, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 32 Število opazovanj / Number of Sightings: 10 1 ex., Morje (KPSS), 15.12.1990, TM. 3 ex., Morje (KPSS), 15.4.1994, IŠ. 1 ex., Morje (KPSS), 3.12.1994, BR. 3 ex., Morje (KPSS) od 3.12.1994 do 27.12.1994, BR. 19 ex., Morje (KPSS), 11.12.1994, IŠ. 1 ex., Morje (KPSS), 27.12.1994, BR. 1 ex., Morje (KPSS) od 3.12.1995 do 27.12.1995, BR. 1 ex., Morje (KPSS), 14.2.1999, IG. 1 ex., Morje (KPSS), 15..2000, BR. 1 ex., Morje (KPSS), 15.1.2002, BR.
175.
Črne race prezimujejo na morju, celo več kilometrov od obrežja, kjer se potapljajo za hrano. Glavna prezimovališča so v zahodnem Baltiku, v Severnem morju ter vzdolž atlanstkih obal Evrope vse do severne Afrike (Laursen, 1989). V Sloveniji je črna raca nereden in zelo redek preletnik in zimski gost. Zanimiva je domneva, da je bila črna raca pri nas odkrita šele v zadnjem času zaradi boljših optičnih pripomočkov (Bibič, 1988). V Sečoveljskih solinah se pojavlja občasno na morju pred solinami, večinoma pozimi.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
M
Melanitta fusca J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.002 χ2 = 4413.9326, σ2 = 1404.7516, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 144 Število opazovanj / Number of Sightings: 33 Prvo / First: 15.4.1979, Morje (KPSS) Zadnje / Last: 19.1.2009, Morje (KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.1.2008, Morje (KPSS) Najbolj pozno / Latest: 29.12.2007, Morje (KPSS) Opazovanja / Seen in: 1979, 1983, 1993, 1994, 1995, 1998, 2002, 2007, 2008, 2009
50
10
45
9
40
8
35
7
30
6
25
5
20
4
15
3
10
2
5
1
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
Beloliske prezimujejo ob morskih obrežjih in na morju. Skoraj celotna populacija prezimuje na morjih severozahodne Evrope (Laursen, 1989), medtem ko jih v notranjosti Evrope prezimi le nekaj sto (Aubrecht et al., 1990). V Sloveniji je beloliska redka na preletu in neredna na prezimovanju. V glavnem prezimuje na dravskih vodnih zadrževalnikih, izjemoma tudi na drugih večjih vodah v notranjosti Slovenije in ob morju (Sovinc, 1994). v Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu in prezimovanju. Pojavlja se bolj ali manj redno na morju pred Sečoveljskimi solinami. Posamič ali v manjših skupinah je najpogostejša v februarju in marcu.
D
177. Fenogram opažanj beloliske (N=144). 177. Phenogram of the Velvet Scoter sightings (N=144).
GAGA Common Eider
W M
Somateria mollissima J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 598, σ2 = 25.6286, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 20 Število opazovanj / Number of Sightings: 14 Prvo / First: 30.11.1973, Morje (KPSS) Zadnje / Last: 24.4.1993, Morje (KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 5.1.1993, Morje (KPSS) Najbolj pozno / Latest: 14.12.1975, Morje(Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1975, 1980, 1993, 2001
178. 8
6
7
5
6 4
N
5 4
3
3
2
V Sloveniji je gaga izjemno redka. Opažena je bila na reki Dravi in ob morskem obrežju (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah se je v preteklosti kar nekajkrat pojavila na morju pred njimi (Flander & Škornik, 1990). Novejših podatkov o njenem pojavljanju pa ni. V sosednji Italiji velja za običajno vrsto, ki občasno gnezdi v Devinu, nedaleč stran od Sečoveljskih solin.
2 1
1 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
179. Fenogram opažanj gage (N=20). 179. Phenogram of the Common Eider sightings (N=20).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
77
N
176.
Plojkokljuni - Anseriformes
BELOLISKA Velvet Scoter
W
ZVONEC Common Goldeneye
W
Bucephala clangula
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.003 χ2 = 6678.8574 σ2 = 3562.0571, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 248 Število opazovanj / Number of Sightings: 35 Prvo / First: 9.12.1973, Morje (KPSS) Zadnje / Last: 23.2.2009, Morje (KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 2.1.2005, Morje (KPSS) Najbolj pozno / Latest: 14.12.1975, Morje (KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1979, 1980, 1985, 1993, 1994, 1997, 2000, 2002, 2004, 2005, 2008, 2009
180. 16
120
14 12
100
10
80
8
N
78
Zvonec redno prezimuje v SV in osrednjem delu Slovenije, kot tudi ob morju. Najpomembnejše prezimovališče zvoncev pri nas je reka Drava, kjer redno prezimuje od 1000 do 3500 teh ptic (Sovinc, 1994). Pojavlja se tudi na preletu. V Sečoveljskih solinah se pojavlja posamič ali v manjših skupinah na preletu, še posebej pogost je v času prezimovanja. Večinoma se zadržuje na morju pred solinami, občasno zaide tudi v večje solinske bazene in kanale.
140
60
6
40
4
20
2 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
181. Fenogram opažanj zvonca (N=248). 181. Phenogram of the Common Goldeneye sightings (N=248).
MALI ŽAGAR Smew
W
Mergellus albellus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 130, σ2 = 1.4444, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 6 Število opazovanj / Number of Sightings: 5 1 ex., Morje (KPSS), 3.12.1984, IŠ, TM. 1 ex., Morje (KPSS), 5.1.1993, IŠ, TM. 2 ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), 26.1.2006, AM. 1 ex., Colombera (Fontanigge, KPSS) od 26.1.2009 do 27.1.2009, AS, IŠ. 1 ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), 15.1.2003, BR.
182.
Mali žagar se v Sloveniji pojavlja predvsem na prezimovanju. Pri nas redno prezimuje na Dravi in na Cerkniškem jezeru. Prezimuje tudi ob morskem obrežju, vendar je redek (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je redek zimski gost, največkrat je bil opažen v januarju.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
O
N
D
Mergus merganser J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 441.2286, σ2 = 12.2563, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 13 Število opazovanj / Number of Sightings: 7 1 ex., Morje (KPSS) od 21.6.198 do 23.6.1984, IŠ, TM. 1 ex., Morje (Fontanigge, KPSS), 8.2.1997, IG. 8 ex., Morje, (Fontanigge, KPSS), 4.4.1997, IG. 1 ex., Morje (KPSS), 16.3.2005, AM. 1 ex., Morje (KPSS), 29.6.2007, AM. 1 ex., Giassi - Curto (Fontanigge, KPSS), 12.11.2007, BK, IŠ.
183.
SREDNJI ŽAGAR Red-breasted Merganser
W M
Mergus serrator J F M A M J J A S O N D
184. 1000
80
900
70
800
60
700
50
N
600 500
40
400
30
300
20
200
10
100 0
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.002, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.014 χ2 = 44113.1367, σ2 = 180863.8594, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 2188 Število opazovanj / Number of Sightings: 227 Prvo / First: 16.12.1973, Morje (KPSS) Zadnje / Last: 22.12.2009, Colombera (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.1.2008, Izliv (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.2009, Morje (KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1979, 1980, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
Srednji žagarji prezimujejo večinoma ob morskih obalah, v zalivih in ob izlivih rek, redkeje v notranjosti. V Sloveniji redno prezimuje, večinoma na morju. V notranjosti je mnogo redkejši gost in le redko ostane dalj časa na eni lokaliteti (Sovinc, 1994). Pojavlja se tudi v času preleta. V Sečoveljskih solinah se zadržujejo večinoma na morju pred solinami in v nekaterih večjih solinskih bazenih. Pojavijo se v novembru in se tu zadržujejo do konca aprila. Skupine z deset in več osebki so tu povsem običajne.
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
185. Fenogram opažanj srednjega žagarja (N=2188). 185. Phenogram of the Red-breasted Merganser sightings (N=2188).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
79
V Sloveniji je veliki žagar redek gnezdilec, vendar njegovo število narašča. Pojavlja se tudi na prezimovanju in na preletu. Tako kot malemu je tudi velikemu žagarju glavno prezimovalno območje pri nas Drava (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah se pojavlja predvsem na spomladanskem preletu. Posamič ali v manjših skupinah se zadržuje na morju pred solinami ali v večjih bazenih tik ob morju.
Plojkokljuni - Anseriformes
M
VELIKI ŽAGAR Goosander
Kure - Galiformes
VIRGINIJSKI KOLIN Northern Bobwhite Colinus virginianus
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 33 , σ2 = 0.0786, P(A) = 0.5651609 Število osebkov / Number of Individuals: 1 Število opazovanj / Number of Sightings: 1 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 2.11.2007, IŠ.
80
Virginijski kolin je tujerodna vrsta, ki so jo v Istro naselili lovci. Ob obali je bila že večkrat opažena, izgleda pa da prve že gnezdijo v dolini Malinske. V Sečoveljske soline je zašla zgolj naključno, ko smo jo opazili na nasipu reke Dragonje.
186.
KOTORNA Rock Partridge
H
Alectoris graeca J F M A M J J A S O N D ZGODOVINSKI PODATEK / HYSTORICAL DATA: 2 ex., ob Dragonji (Fontanigge, KPSS) od 10.10.1881 do 11.12.1881, BSCH.
187.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
M
JEREBICA Grey Partridge Perdix perdix J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 174 σ2 = 1.6571, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 6 Število opazovanj / Number of Sightings: 2 5 ex., (Fontanigge, KPSS), od 22.8.1983 do 26.8.1983, IŠ, TM. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), od 29.10.1983, IŠ, TM.
188.
M S
PREPELICA Common Quail Coturnix coturnix J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 405.7027, σ2 = 11.9135, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 11 Število opazovanj / Number of Sightings: 3
189.
6 ex., (Fontanigge, KPSS) od 26.6.1983 do 29.6.1983, IŠ, TM. 3 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 10.7.1983, IŠ, TM. 2 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 22.7.20077, AM.
Prepelica je v Sloveniji pogosta poletna vrsta. Njena gnezditvena razširjenost pri nas je precej razdrobljena (Geister, 1995). V Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu in kot poletni gost.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
81
Jerebica je v Sloveniji precej pogosta celoletna vrsta. Po podatkih OAS jo štejemo med dokaj pogoste gnezdilke (Geister, 1995). Njeno število je v zadnjih sto letih strahovito upadlo. Na območju Sečoveljskih solin je bila opažena vsega nekajkrat v istem letu, čeprav ni tako redka v dolini Drnice.
W
Phasianus colchicus J F M A M J J A S O N D
M S B
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 1740.2781, σ2 = 233.4183, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 72 Število opazovanj / Number of Sightings: 37 Prvo / First: 22.5.1983 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 5.12.2009, Alto (Fontanige, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 5.1.1993 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 16.12.2008, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1983, 1985, 1993, 1997, 2008, 2009
82
Fazan je v Sloveniji pogosta celoletna vrsta, vendar je marsikje njegovo število močno upadlo ali pa je povsem izginil. Velja za pogostega gnezdilca. Pogost je v severovzhodni Sloveniji, v osrednjem delu in na Primorskem. Na Krasu ga ni (Geister, 1995). V Sečoveljskih solinah je celoletna vrsta. Pred letom 1983 ni bil zabeležen. Morda je bil prezrt ali pa ga popisovalci niso zapisali. Gnezdi na območju Letališča, Stojb, Alta ter ob Dragonji, kjer se večinoma tudi zadržuje. Posamezne samce je včasih mogoče presenetiti tudi v drevesnih krošnjah ob Dragonji. Na območju Sečoveljskih solin gnezdi od 2 do 5 parov.
191. 12
7
10
6 5
8
4 N
Kure - Galiformes
FAZAN Common Pheasant
6 3 4
2
2
1
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
192. Fenogram opažanj fazana (N=72). 192. Phenogram of the Common Pheasant sightings (N=72).
153.
190. Fazan. 190. Common Pheasant.
193. Gnezditvena razširjenost fazana (1983-2009). UTM 100 x 100 m. 193. Breeding distribution of the Common Pheasant (1983-2009).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
N
D
M
Gavia stellata J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 924.5117, σ2 = 63.1016, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 32 Število opazovanj / Number of Sightings: 15 Prvo / First: 23.12.1973, Morje (KPSS) Zadnje / Last: 23.12.2009, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 13.1.2008, Morje (KPSS) Najbolj pozno / Latest: 28.12.1975, Morje (KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1975, 1976, 1977, 1984, 1993, 2000, 2002, 2006, 2007, 2008, 2009
194. 25
Slapniki - Gaviiformes
RDEČEGRLI SLAPNIK Red-throated Diver
W
7 6 5
15
N
4 3
10
V Sloveniji je rdečegrli slapnik redek zimski gost, ki le izjemoma prezimuje (Sovinc, 1994). Škornik et al. (1990) ga uvrščajo med vrste, ki redno, vendar maloštevilno prezimujejo ob našem morskem obrežju. V Sečoveljskih solinah se pojavlja posamič ali v manjših skupinah na preletu in na prezimovanju. Srečamo ga lahko na morju pred Sečoveljskimi solinami ali ob izlivu reke Dragonje.
2 5
1
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
195. Fenogram opažanj rdečegrlega slapnika (N=30). 195. Phenogram of the Red-throated Diver sightings (N=30).
POLARNI SLAPNIK Black-throated Diver
W M
Gavia arctica J F M A M J J A S O N D
196. 45
800
40
700
35
600
30
500
25
400
20
N
900
300
15
200
10
100
5
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.001, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.009 χ2 = 32325.1094 , σ2 = 82.1389, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 1446 Število opazovanj / Number of Sightings: 121 Prvo / First: 28.10.1983, Morje (KPSS) Zadnje / Last: 3.12.2009, Morje (KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.1.2008, Morje (KPSS) Najbolj pozno / Latest: 28.12.1975, Morje (KPSS) Opazovanja / Seen in: 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
Je najpogostejša vrsta slapnikov, ki se pojavlja pri nas in prezimuje predvsem na morju. Pojavlja se tudi na vodah v notranjosti Slovenije . Kljub zimskim opazovanjem v notranjosti naše države, je edino večje stalno prezimovališče polarnih slapnikov pri nas ob morju. Število se z leti spreminja, običajno pa je večje v obdobju ostrih zim (Sovinc, 1994). Makovec et al. (1998) ga za območje Sečoveljskih solin navajajo kot rednega prezimovalca. V Sečoveljskih solinah se prvi slapniki pojavijo že v oktobru, soline pa zapustijo v aprilu. Zapoznele preletnike je mogoče opazovati tudi v maju. Na morju pred solinami jih je včasih tudi več deset. Zaide tudi v večje kanale in bazene v notranjost solin.
197. Fenogram opažanj polarnega slapnika Gavia arctica (N=1446). 197. Phenogram of the Black-throated Diver sightings (N=1446).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
83
20
Slapniki - Gaviiformes
LEDNI SLAPNIK Great Northern Diver
W
Gavia immer
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 54 , σ2 = 0.2571, P(A) = 0.0211088 Število osebkov / Number of Individuals: 10 Število opazovanj / Number of Sightings: 3 8 ex., Morje (KPSS), 27.3.1983, IŠ,TM. 1 ex., Morje (KPSS) od 1.12.1983 do 31.12.1983, IŠ 1 ex., Morje (KPSS), 17.1.1998, IG.
198.
84
Ledni slapnik je izredno redek preletnik. Še redkeje pri nas prezimuje (Sovinc, 1994). Iz Sečoveljskih solin so znani le trije podatki.
RUMENOKLJUNI SLAPNIK White-billed Diver Gavia adamsii
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 54 , σ2 = 0.2571, P(A) = 0.0211088 Število osebkov / Number of Individuals: 2 Število opazovanj / Number of Sightings: 2 1 ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), 13.11.1982, IŠ. 1 ex., Morje (KPSS), 20.3.1994, IŠ.
199.
Prav tako redek, kot ledni slapnik je tudi njegov rumenokljuni sorodnik. V času prezimovanja je v Sloveniji izjemen gost (Sovinc, 1994). Tudi za to vrsto sta iz Sečoveljskih solin znani le dve opazovanji v času preleta.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
M S B
200. 160
35
140
30 25
N
100
20
80 15
60
10
40
5
20 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
201. Fenogram opažanj malega ponirka (N=700). 201. Phenogram of the Little Grebe sightings (N=700).
202. Gnezditvena razširjenost malega ponirka (1983-2009). UTM 100 x 100 m. 202. Breeding distribution of the Little Grebe (1983-2009).
D
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.001, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.007 χ2 = 13588.8877, σ2 = 22734.4258, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 700 Število opazovanj / Number of Sightings: 155 Prvo / First: 26.9.1982, Morje (KPSS) Zadnje / Last: 23.11.2009, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.1.2008, Kanal Lera (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 29.12.2006, Velika Lama (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1982, 1985, 1986, 1991, 1993, 1998, 1999, 2000, 2001, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
Mali ponirek naseluje v Sloveniji predvsem plitve vode, bogate z vodnim in obrežnim rastlinjem, najdemo ga v gnojničnih jamah in tudi v somornici, Je dokaj razširjen gnezdilec pri nas. Gnezdi ob morskem obrežju pa tudi ob Črnem jezeru na Pohorju, vse do nadmorske višine 1197 m (Geister, 1995). Tudi pozimi je mali ponirek splošno razširjen in se zadržuje ob površinskih vodah. Ponekod je stalnež in odleti šele potem, ko vode povsem zamrznejo, večinoma pa se pozimi zadržuje v bivališčih, kjer ne gnezdi (Sovinc, 1994). Posamič ali v manjših skupinah prezimuje v somornih plitvinah, ob rečnih izlivih in v solinskih kanalih, redkeje tudi na morju (Škornik et al., 1990). V Sečoveljskih solinah prezimuje posamič ali v manjših skupinah z nekaj deset osebki. Opazujemo ga lahko tudi na morju, večinoma pa se zadržuje v večjih solinskih kanalih. Pogosto naletimo nanj prav v kanalu Giassi. Je edina vrsta ponirka, ki na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline tudi gnezdi. Občasno gnezdi v manjšem bajerju pri rudniku v Sečovljah in redno v obsežnem trstišču ob izlivu reke Dragonje. Gnezdi tudi v Drnici na robu KPSS. Na območju Sečoveljskih solin gnezdi od 1 do 5 parov. Gnezdo, ki ga iz rastlinskega gradiva naredi v ločju in trstičju, je lahko plavajoče. Samica znese 4 do 6 modrikasto belih jajc, ki se sčasoma zaradi gnijočih delov gnezda obarvajo rjavkasto. Mladiči se izležejo po 21 dneh, poletijo pa šele po 44 do 48 dneh.
203. Mali ponirek na gnezdu. 203. Little Grebe on the nest.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
85
120
Tachybaptus ruficollis
Ponirki - Podicipediformes
MALI PONIREK Little Grebe
W
Ponirki - Podicipediformes
RJAVOVRATI PONIREK Red-necked Grebe
W
Podiceps grisegena
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 2568.4194, σ2 = 505.5302, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 85 Število opazovanj / Number of Sightings: 36 Prvo / First: 17.4.1977, Morje (KPSS) Zadnje / Last:17.4.2009, Izliv (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.1.2008, Morje (KPSS) Najbolj pozno / Latest: 21.12.2004, Morje (KPSS) Opazovanja / Seen in: 1977, 1985, 1991, 1993, 1994, 1999, 2002, 2004, 2007, 2008, 2009
204. 45
12
40
10
35 30
8
25 N
6
20 15
4
10
2
5 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
205. Fenogram opažanj rjavovratega ponirka (N=85). 205. Phenogram of the Red-necked Grebe sightings (N=85).
ČOPASTI PONIREK Great Crested Grebe
W
Podiceps cristatus J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.002, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.1 χ2 = 38383.9531 , σ2 = 107810.1641, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 1829 Število opazovanj / Number of Sightings: 155 Prvo / First: 25.11.1973, Morje (KPSS) Zadnje / Last: 24.12.2009, Morje (KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.1.2008, Morje (KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.1973, Morje (KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1979, 1980, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
V Sloveniji velja za celoletno vrsto. Ko zamrznejo številne vodne površine v notranjosti, priletijo k morskemu obrežju, kjer redno in množično prezimuje na morju in v zavetnih morskih zalivih (Sovinc, 1994). V večjem številu prezimuje na morju pred Sečoveljskimi solinami. Prvi čopasti ponirki se v solinah pojavijo že v oktobru, soline pa zapustijo večinoma že v aprilu. Posamezni osebki lahko ostanejo prebarvani v svatovsko perje tudi kasneje (Makovec et al., 1998).
206.
N
86
V Sloveniji velja za redko gnezdilko (Geister, 1995), prav tako redek je v času prezimovanja. Glavni področji zimskega pojavljanja rjavovratega ponirka v Sloveniji sta na večjih štajerskih stoječih vodah in ob obali (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah se pojavlja sicer redno, vendar maloštevilno. Posamezne osebke je mogoče v zimskem času opazovati na morju pred solinami. Še največ jih je v mesecu decembru. Pojavlja se tudi v času preleta.
1200
60
1000
50
800
40
600
30
400
20
200
10
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
207. Fenogram opažanj čopastega ponirka (N=1829). 207. Phenogram of the Great Crested Grebe sightings (N=1829).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
O
N
D
M S
20 18 16 14
200 N
12 150
10 8
100
6 4
50
2 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
Črnovrati ponirek je pri nas izjemno redek gnezdilec (Geister, 1995). V Sloveniji redno, vendar maloštevilno prezimuje. Najbolj množično črnovrati ponirki pri nas prezimujejo na obalnem morju, kjer so poleg čopastih najpogostejši in najbolj redni prezimovalci med ponirki (Sovinc, 1994). Na območju Sečoveljskih solin in morja pred njimi se pojavlja redno. K nam prileti pred zimo in se tu v manjših skupinah ali posamič zadržuje vse do aprila. Najpogosteje ga vidimo na morju, redkeje posamezni zaidejo v solinske kanale. Najštevilčnejši je na preletu v marcu in aprilu, ko jih na morju pred Sečoveljskimi solinami počiva več deset osebkov.
209. Fenogram opažanj črnovratega ponirka (N=916). 209. Phenogram of the Black-necked Grebe sightings (N=916).
ZLATOUHI PONIREK Horned Grebe
W M
Podiceps auritus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 1067.0396, σ2 = 85.5325, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 38 Število opazovanj / Number of Sightings: 15 Prvo / First: 16.10.1993, Morje (KPSS) Zadnje / Last: 10.3.2009, Morje (KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 9.2.2009, Morje (KPSS) Najbolj pozno / Latest: 28.12.1993, Morje (KPSS) Opazovanja / Seen in: 1993, 1995, 2002, 2003, 2007, 2008, 2009
210. 16
4.5
14
4 3.5
12
3
N
10
2.5
8
2
6
1.5
4
1
2
0.5
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
Zlatouhi ponirek ni prav pogost prezimovalec celinskih voda. Še največkrat bomo nanj naleteli ob morskem obrežju (Sovinc, 1994). Škornik et al. (1990) navajajo zlatouhega ponirka za večkrat opazovano a še vedno redko vrsto. Maloštevilno, vendar redno prezimuje na morju pred Sečoveljskimi solinami. Pojavlja se tudi na preletu. Občasno zaide tudi v večje solinske bazene in kanale.
D
211. Fenogram opažanj zlatouhega ponirka (N=33). 211. Phenogram of the Horned Grebe sightings (N=33).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
87
250
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.001, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.008 χ2 = 26241.166 , σ2 = 50087.3047, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 916 Število opazovanj / Number of Sightings: 77 Prvo / First: 23.12.1973, Morje (KPSS) Zadnje / Last: 24.12.2009, Morje (KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.1.2008, Morje (KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.1973, Morje (KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1975, 1978, 1982, 1983, 1984, 1991, 1992, 1993, 1995, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
208. 300
Podiceps nigricollis
Ponirki - Podicipediformes
ČRNOVRATI PONIREK Black-necked Grebe
W
Plamenci - Phoenicopteriformes
PLAMENEC Greater Flamingo
W
Phoenicopterus roseus
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 924.5121, σ2 = 90.25, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 38 Število opazovanj / Number of Sightings: 14 Prvo / First: 20.11.2005, Giassi-Curto (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 24.8.2009, Muzej (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 10.1.2008 ,Colombera (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 20.12.2005, Giassi-Curto (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 2005, 2007, 2008, 2009
212. 30 25
3,5
20 N
88
Plamenec se v notranjosti Slovenije pojavlja izredno redko. Ob morskem obrežju je pogostejši, predvsem v zimskem obdobju. V Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu in na prezimovanju (Škornik, 2008). Prvič se je tu pojavil 20. novembra 2005 in tu prebil mesec dni, nakar je skrivnostno izginil. Omenjeni plamenec je bil 31. julija 2005 obročkan kot mladič v bližini Izmira v Turčiji. Pojavlja se posamič ali v manjših skupinah, predvsem v večjih solinskih bazenih.
4,5 4
3 2,5
15
2
10
1,5 1
5
0,5
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
213. Fenogram opažanj plamenca (N=38). 213. Phenogram of the Greater Flamingo sightings (N=38).
Cevonosci - Procellariiformes
SREDOZEMSKI VIHARNIK Levantine Shearwater Puffinus yelkouan
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 891, σ2 = 57.2786, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 27 Število opazovanj / Number of Sightings: 2 25 ex., Morje (KPSS), 24.8.1988, TM. 2 ex., Morje (KPSS), 9.8.1992, LB.
214.
Sredozemski viharnik se kot izrazito pelagična vrsta pojavlja predvsem na odprtem morju in le redko zaide bližje k morskemu obrežju. V Slovenskem morju se zadržuje predvsem od začetka julija do konca novembra, kjer ga je mogoče videti posamič ter v manjših ali večjih skupinah. Jata lahko šteje tudi do 1000 osebkov in več (Makovec, 1995). Tudi na italijanski strani je vrsta dokaj pogosta (Perco, 1983). Oba podatka iz Piranskega zaliva sta v avgustu.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
Morus bassanus J F M A M J J A S O N D ZGODOVINSKI PODATEK / HISTORICAL DATA c.1 ex. Morje (KPSS), 10.12.1870, BSCH.
215.
Veslonožci - Pelecaniformes
STRMOGLAVEC Northern Gannet
H
89
KORMORAN Great Cormorant
W M S
N
216. 6000
120
5000
100
4000
80
3000
60
2000
40
1000
20
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
217. Fenogram opažanj kormorana (N=12923). 217. Phenogram of the Great Cormorant sightings (N=12923).
S
O
N
D
Phalacrocorax carbo J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.013, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.057 χ2 = 278847.8438, σ2 = 6955262, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 12923 Število opazovanj / Number of Sightings: 424 Prvo / First: 1.12.1974, Morje (KPSS) Zadnje / Last: 5.7.2009, Colombera (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 2.1.1993 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 29.12.2008, Morje (KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1975, 1978, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
Kormoran je v Sloveniji pogost tako na preletu, kot tudi na prezimovanju (Sovinc, 1994). Ponekod je celoletna vrsta, vendar pri nas ne gnezdi. Na morskem obrežju je celoletna vrsta. Večje število kormoranov se ob slovenskem obrežju pojavi že v septembru (Škornik, 1995). Največje prezimovališče kormoranov pri nas je školjčišče pred Sečoveljskimi solinami, kjer redno prezimuje več sto osebkov (Škornik, 1995). Zadržujejo se tudi ob večjih in manjših solinskih kanalih. Njihovo število je največje v januarju in februarju. Zanimivo je, da zahajajo tudi v notranjost solin, vse do območja Alta na Fontaniggeah, kot tudi do drugega in tretjega izhlapevanja na Leri, kjer jih še pred dvema desetletjema nismo videvali (Škornik et al., 1990).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Veslonožci - Pelecaniformes
VRANJEK European Shag
W
Phalacrocorax aristotelis J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.007, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.035 χ2 = 381566.125, σ2 = 11772526, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 13027 Število opazovanj / Number of Sightings: 84 Prvo / First: 23.1.1994, Morje (KPSS) Zadnje / Last: 24.12.2009, Colombera (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 13.1.2008, Morje (KPSS) Najbolj pozno / Latest: 29.12.2008, Colombera (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1994, 2002, 2004, 2006, 2007, 2008, 2009
218. 6000
20 18 16 14
4000 N
12 3000
10 8
2000
6 4
1000
2 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
219. Fenogram opažanj vranjeka (N=13027). 219. Phenogram of the European Shag sightings (N=13027).
PRITLIKAVI KORMORAN Pygmy Cormorant Phalacrocorax pygmeus
W M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.002 χ2 = 5213.8789, σ2 = 2176.5874, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 167 Število opazovanj / Number of Sightings: 25 Prvo / First: 21.8.1987 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 23.11.2009, Rakci (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 19.2.1995, Izliv (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.1995, Izliv (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1987, 1990, 1994, 1995, 1996, 2004, 2008, 2009
220. 7
45 40
Pritlikavi kormoran je v Sloveniji reden preletnik in tudi prezimuje redno, čeprav maloštevilno. V Sečoveljskih solinah občasno prezimuje le nekaj osebkov. Pojavlja se tudi na preletu. Večinoma se zadržuje ob reki Dragonji in ob njenem izlivu, posamič zaide tudi v notranjost solin.
6
35 5
30 25
4
20
3
N
90
Pojavljanje vranjeka v Sloveniji je bolj ali manj omejeno na morska obrežja. Še pred desetletjem je veljal za rednega, vendar maloštevilnega zimskega gosta in občasnega prezimovalca (Sovinc, 1994). Na morskem obrežju je celoletna vrsta, ki pa v Sloveniji ne gnezdi. Škornik et al. (1990) uvrščajo vranjeka med nekoliko pogosteje opazovane, vendar še vedno redke vrste. Sečoveljske soline predstavljajo eno najpomembnejših pognezditvenih območij te vrste pri nas, saj se jih na bližnjem školjčišču in na čelnem nasipu Colombere lahko zbere tudi do 1000 in več. Posamič tu tudi prezimuje. Ker gre za ogroženo sredozemsko podvrsto Phalacrocorax aristotelis desmaresti, je vrednost njihovega letovanja pri nas še toliko večja (Škornik, 2009). Nikoli ne zaide v notranjost solin.
5000
15
2
10 1
5 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
221. Fenogram opažanj pritlikavega kormorana (N=167 ). 221. Phenogram of the Pygmy Cormorant sightings (N=167).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
S
Botaurus stellaris J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 110, σ2 = 1.3968,, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 5 Število opazovanj / Number of Sightings: 5 1ex., Rudnik (Lera, KPSS) 16.3.1975, AŠ. 1ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), 2.4.1980, IG. 1ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), 27.3.1983, IŠ. 1 ex. (Fontanigge, KPSS), 27.3.1984, DO. 1 ex., Letališče (KPSS), 5.7.1985, DO. 1 ex., Kanal Grande (Lera, KPSS), 23.8.2009, AM.
222.
M S
223. 10
9
9
8
8
7
7
6
N
6
5
5
4
4
3
3 2
2
1
1
ČAPLJICA Little Bittern Ixobrychus minutus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 440.7289, σ2 = 20.6373, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 20 Število opazovanj / Number of Sightings: 15 Prvo / First: 24.4.1974, Rudnik (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 8.5.2009, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 24.4.1974, Rudnik (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 25.9.1977, Alto (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1985, 1994, 2004, 2008, 2009
Mala bobnarica je v Sloveniji poletna vrsta in redek gnezdilec (Geister, 1995). K nam se iz prezimovališč vrne v aprilu, višek spomladanskega preleta pa je v maju. V Sečoveljskih solinah se na območjih s trstom pojavlja občasno na preletu, posamezni osebki pa so bili opaženi tudi v gnezditvenem obdobju. Nekoč naj bi gnezdila v obsežnem trstišču ob izlivu reke Dragonje in v bajerju pri Rudniku (Škornik et al., 1990). Mogoče ob izlivu Dragonje še vedno gnezdi.
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
224. Fenogram opažanj čapljice (N=20). 224. Phenogram of the Little Bittern sightings (N=20).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
91
Velika bobnarica v Sloveniji gnezdi le izjemoma in sodi v tisto skupino naših domnevnih gnezdilk, katerih gnezditev do nedavnega ni bila dokazana (Geister, 1995). Redka je na preletu, pa tudi v zimskem času nanjo naletimo le izjemoma. Na območju Sečoveljskih solin se pojavlja občasno na preletu.
Močvirniki - Ciconiiformes
M
VELIKA BOBNARICA Great Bittern
W
J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.003, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.016 χ2 = 42028.2109, σ2 = 205337.8281, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 2392 Število opazovanj / Number of Sightings: 649 Prvo / First: 14.4.1974, Alto (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 19.12.2009, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 2.1.1993 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.2008, Colombera (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
225.
92
Velika bela čaplja je v Sloveniji še pred dvema desetletjema veljala za izredno redkega gosta, danes pa se njena pogostnost pojavljanja povečuje, kar je najverjetneje posledica ustreznega zakonskega varstva na širšem evropskem območju. Redno prezimuje na SV delu Slovenije, ponekod v notranjosti in ob morskem obrežju (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je celoletni gost, kjer pa ne gnezdi. Pogosto se zadržuje skupaj z malimi belimi čapljami. Najštevilčnejša je v zimskem času. Več deset osebkov je na solinah jeseni in spomladi, najmanj pa poleti. Najraje se zadržuje in hrani v solinskih bazenih in kanalih. Včasih posamezne ždijo na opuščenih solinskih hišah v družbi z drugimi čapljami.
700
140
600
120
500
100
400
80
300
60
200
40
100
20
N
Ardea alba
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
226. Fenogram opažanj velike bele čaplje (N=2392). 226. Phenogram of the Great Egret sightings (N=2392).
MALA BELA ČAPLJA Little Egret
W
Egretta garzetta J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.017, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.07 χ2 = 3269471.3438, σ2 = 8558495, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 15057 Število opazovanj / Number of Sightings: 1137 Prvo / First: 1.7.1974, Alto (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 25.7.2009, Alto (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 2.1.1993 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest:30.12.2008, Colombera (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1977, 1978, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
Mala bela čaplja v Sloveniji ne gnezdi. Pojavlja se kot poletni gost. Srečujemo jo na preletu v času prezimovanja. Prezimuje le ob našem morskem obrežju (Sovinc, 1994). Je najpogostejša od treh čapelj, ki se v Sečoveljskih solinah redno pojavljajo. Tu se zadržuje vse leto. Makovec et al. (1998) med redne prezimovalce Sečoveljskih solin uvrščajo sivo Ardea cinerea, veliko belo A. alba in malo belo čapljo Egretta garzetta. Posamezne ali v skupinah, ki lahko štejejo več sto osebkov, se hranijo v plitvo poplavljenih solnih poljih ali na robu kanalov. Še posebej veliko jih je v septembru. Več sto jih prenočuje na skupnem prenočišču v krošnjah dreves na polotoku Seča.
227. 3000
140
2500
120 100
2000
80 N
Močvirniki - Ciconiiformes
VELIKA BELA ČAPLJA Great Egret
1500 60 1000
40
500
20
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
228. Fenogram opažanj male bele čaplje (N=15057). 228. Phenogram of the Little Egret sightings (N=15057).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
M S
120
900
700
80
N
600 500
60
400 40
300 200
20
100 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
230. Fenogram opažanj sive čaplje Ardea cinerea (N=2779). 230. Phenogram of the Grey Heron sightings (N=2779).
V Sloveniji je siva čaplja pogostna celoletna vrsta. Tudi kot gnezdilec je vse pogostejša (Geister, 1995). V Sloveniji je pozimi splošno razširjena vrsta. Pojavlja se predvsem v vzhodnem in osrednjem delu, kjer so znane tudi gnezditvene kolonije (Sovinc, 1994). V solinah se zadržuje čez vse leto, vendar tu ne gnezdi. Zanimiv je podatek o njenem domnevnem gnezdenju ob Dragonji, ko naj bi v sezoni 1992 na drevesu ob vodnem črpališču gnezdili trije pari sivih čapelj (Skerlic, ustno). V večjem številu prezimuje na Fontaniggeah, kjer jo lahko opazujemo ob izlivu reke Dragonje ali na opuščenih solinskih hišah. Posamezne se zadržujejo tudi v bazenih in solinskih kanalih. Pogosto jo bomo srečali v družbi obeh belih čapelj in velikih kormoranov, še posebej septembra, ko je rib v solinah v izobilju.
M
RJAVA ČAPLJA Purple Heron Ardea purpurea J F M A M J J A S O N D
231. 25
8
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 1005.2104, σ2 = 121.2635, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 55 Število opazovanj / Number of Sightings: 19 Prvo / First: 27.4.1975, Alto (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 24.8.2009, Alto (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 29.3.2008, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 6.10.2007, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1975, 1976, 1977, 1979, 1980, 1986, 1995, 2004, 2007, 2008, 2009
7 20
6 5
15 N
4 10
3
Rjava čaplja se v Sloveniji pojavlja na preletu in kot poletni gost. Tako kot rumena čaplja Ardeola ralloides, je na območju Sečoveljskih solin reden, vendar maloštevilen preletnik. Osamljene primerke lahko opazujemo na solinah predvsem v aprilu in maju. Jesenska selitev je manj izrazita. Večinoma se zadržuje v kritju obrežnega rastlinja.
2
5
1 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
232. Fenogram opažanj rjave čaplje (N=55). 232. Phenogram of the Purple Heron sightings (N=55).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
93
100
800
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.003, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.017 χ2 = 52160.6367, σ2 = 273263.7813, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 2779 Število opazovanj / Number of Sightings: 525 Prvo / First: 1.12.1978 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 19.12.2009, Alto (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 2.1.1993 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 29.12.2008, Colombera (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1978, 1979, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
229. 1000
Ardea cinerea
Močvirniki - Ciconiiformes
SIVA ČAPLJA Grey Heron
W
J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 229.3429, σ2 = 6.3706, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 12 Število opazovanj / Number of Sightings: 8 Prvo / First: 1.5.1974, Rudnik (Lera, KPSS) Zadnje / Last:8.7.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 13.4.1975, Rudnik (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 7.8.2007, Kristalizacija (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1975, 1976, 1986, 2007, 2009
233.
94
Kvakač je v Sloveniji reden preletnik in zelo redek gnezdilec (Geister, 1995). V Sečoveljskih solinah se pojavlja posamič na preletu. Zadržuje se predvsem na zaraščenem obrežju večjih kanalov in rek. Najpogostejši je v maju. Spolno nezreli osebku tu tudi letujejo.
8
4,5
7
4 3,5
6
3
5 N
Nycticorax nycticorax
2,5
4
2
3
1,5
2
1
1
0,5 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
234. Fenogram opažanj kvakača (N=12). 234. Phenogram of the Black-crowned Night Heron sightings (N=12).
ČOPASTA ČAPLJA Squacco Heron Ardeola ralloidess
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 734, σ2 = 52.4286, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 32 Število opazovanj / Number of Sightings: 26 Prvo / First: 14.4.1974, Alto (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 22.6.2009, Life (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.4.2009, 3. izhlapevanje (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 22.6.2009, Life (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1976, 1977, 1980, 1982, 1983, 1984, 1994, 2007, 2008, 2009
235. 25
18 16
V Sloveniji se čopasta čaplja redno pojavlja na preletu. Je redek poletni gost. Gnezdenje v obdobju kartiranja OAS ni bilo potrjeno (Geister, 1995). Na območju Sečoveljskih solin se pojavlja predvsem v maju, ko je na preletu. Večinoma se seli posamič, le redko jih je več skupaj. Zanimivo je, da zanjo nimamo jesenskih opazovanj. Očitno se v tople kraje seli po drugih poteh.
20
14 12
15
10
N
Močvirniki - Ciconiiformes
KVAKAČ Black-crowned Night Heron
8
10
6 4
5
2 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
236. Fenogram opažanj čopaste čaplje (N=32). 236. Phenogram of the Squacco Heron sightings (N=32).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
M S
Bubulcus ibis J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 110, σ2 = 1.3968, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 8 Število opazovanj / Number of Sightings: 6
237.
1 ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), 3.1.2005. IŠ,KG. 1 ex., 2. izhlapevanje (Lera, KPSS), 13.7.2006, AM,BK,IŠ. 1ex., Parecag, 3.7.2006, AM,BK,IŠ. 1ex., Parecag, 20.10.2006, IŠ. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 12.8.2008, IŠ. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 23.8.2008, IŠ.
M
PLEVICA Glossy Ibis Plegadis falcinellus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 136.2, , σ2 = 1.6214, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 3 Število opazovanj / Number of Sightings: 1 3 ex., Rudnik (Lera, KPSS), 9.9.1979, AŠ.
238.
Plevica je v Evropi selivka. Živi predvsem v južnem delu, na Balkanu, na Madžarskem, v severni Italiji ter v Afriki in Aziji. V Sloveniji se pojavlja na preletu. V Sečoveljskih solinah je izjemen gost.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
95
Kravja čaplja živi predvsem v južni Španiji in na Portugalskem, pa tudi v vseh sredozemskih deželah ter v Afriki in južni Aziji. V Sloveniji je bila 3.1.2005 prvič opažena prav v Sečoveljskih solinah, kamor zahaja občasno.
Močvirniki - Ciconiiformes
KRAVJA ČAPLJA Cattle Egret
W
Platalea leucorodia
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 749.9391, σ2 = 68.4468, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 42 Število opazovanj / Number of Sightings: 17 Prvo / First: 15.2.1978, Izliv (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 22.10.2008, Giassi-Curto (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 15.2.1978, Izliv (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 17.11.2007, Rudnik (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1978, 1987, 1991, 1994, 1997, 2003, 2004, 2005, 2007, 2008
239. 8
12
7 6
10
5
8
4
N
96
V Sloveniji se pojavlja na preletu. V preteklosti iz zimskega obdobja obstaja le eno nepotrjeno opazovanje iz Sečoveljskih solin (Sovinc, 1994), medtem ko je bila v zadnjem času tu v zimskem času večkrat opazovana. Žličarka je na območju Sečoveljskih solin maloštevilna preletna vrsta. Največkrat jo lahko opazujemo v maju in v prvi polovici novembra. Zadržuje se ob izlivu reke Dragonje in v večjih solinskih bazenih. Pogosto počiva na neporaščenih solinskih nasipih.
14
6
3
4
2
2
1
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
240. Fenogram opažanj žličarke (N=42). 240. Phenogram of the Eurasian Spoonbill sightings (N=42).
ČRNA ŠTORKLJA Black Stork
W
Ciconia nigra
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 469.4615, σ2 = 24.2183, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 17 Število opazovanj / Number of Sightings: 15 Prvo / First: 8.9.1976, Life (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 24.8.2009, Muzej (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 4.8.2008, Predrakci (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 1.12.1991 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 1984, 1987, 1991, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
V Sloveniji je črna štorklja poletna vrsta in zelo redka gnezdilka. Gnezdi v Krakovskem gozdu, na Ljubljanskem barju, Cerkniškem jezeru, ob Murski Šumi ter v dolini Soteske pri Kamniku (Geister, 1995). Število gnezdečih parov počasi narašča. Črne štorklje se na Sečoveljskih solinah pojavljajo na preletu od avgusta pa vse do konca septembra. Posamezne osebke je možno opazovati tudi v začetku oktobra. Prezimuje le izjemoma. Decembra 1991 se je na območju Sečoveljskih solin zadrževal osamljen primerek te vrste (Sovinc, 1994).
241. 9
8
8
7
7
6
6
5
5
4
N
Močvirniki - Ciconiiformes
ŽLIČARKA Eurasian Spoonbill
4
3
3
2
2
1
1
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
242. Fenogram opažanj črne štorklje (N=17). 242. Phenogram of the Black Stork sightings (N=17).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
M
Ciconia ciconia J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 400.6586, σ2 = 13.0373, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 14 Število opazovanj / Number of Sightings: 14 Prvo / First: 9.2.1991 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 13.10.2009, Alto (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 2.1.1993 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 13.10.2009, Alto (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1991, 1992, 1993, 2006, 2007, 2008, 2009
243.
6
6
5
5
4
4
3
3
2
2
1
1
N
7
0
Bela štorklja je pri nas precej pogostna vrsta, ki svoj gnezditveni prostor iz severovzhoda države širi proti vzhodu. OAS jo uvršča na prag dokaj pogosto razširjenih gnezdilk v Sloveniji (Geister, 1995). Znana so tudi opazovanja o zimskem pojavljanju in celo rednem prezimovanju pri nas (Sovinc, 1994). Na območju Sečoveljskih solin se pojavlja redkeje, kot njena črna sorodnica. Največkrat je bila opažena v februarju, občasno pa kaka tu tudi prezimi.
97
7
Močvirniki - Ciconiiformes
BELA ŠTORKLJA Eurasian White Stork
W
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
244. Fenogram opažanj bele štorklje (N=14). 244. Phenogram of the Eurasian White Stork sightings (N=14).
Pandion haliaetus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 501.6, σ2 = 23.8857, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 22 Število opazovanj / Number of Sightings: 19 Prvo / First: 12.9.1976 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 22.9.2008, Colombera (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest:8.5.1977, Izliv (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 12.10.2007, Izliv (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 1977, 1994, 2004, 2006, 2007, 2008
245. 14
12
12
10
10
8
8 N
6 6 4
4
V Sloveniji se ribji orel redno pojavlja na spomladanskem preletu (Gregori & Šere, 2005). V zimskem času je pri nas izjemen gost (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah se redno pojavlja na jesenskem preletu., med septembrom in oktobrom. Zadržuje se predvsem na morju pred solinami, ob izlivu reke Dragonje, lovi pa tudi v večjih in globjih solinskih bazenih.
2
2 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
246. Fenogram opažanj ribjega orla (N=22). 246. Phenogram of the Osprey sightings (N=22).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Ujede - Falconiformes
M
RIBJI OREL Osprey
Ujede - Falconiformes
SRŠENAR Honey Buzzard Pernis apivorus
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 288, σ2 = 5.4857, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 10 Število opazovanj / Number of Sightings: 8
98
1 ex., Alto (Fontanigge, KPSS), 27.8.1990, AS. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 22.5.1991, DŠ. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 17.8.1991, LB. 1 ex., Corsolongo (Fontanigge, KPSS), 26.4.1994, IŠ. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 15.5.1994, IŠ. 1 ex., Corsolongo (Fontanigge, KPSS), 6.4.2004, AS. 3 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 15.5.2004, AS. 1 ex., Alto (Fontanigge, KPSS), 17.8.2007, BK, IŠ.
247.
Sršenar je v Sloveniji reden preletnik in redek gnezdilec. Gnezdi razpršeno v osrednji, južni, severovzhodni in zahodni Sloveniji (Geister, 1995). V Sečoveljskih solinah se pojavlja na spomladanskem preletu od aprila do maja, jeseni pa ga lahko opazujemo v avgustu.
RJAVI ŠKARNIK Red Kite Milvus milvus
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 82, σ2 = 0.5206, P(A) = 0.0000135 Število osebkov / Number of Individuals: 3 Število opazovanj / Number of Sightings: 3 1 ex., Alto (Fontanigge, KPSS), 3.10.1976, AŠ. 1 ex., Dragonja (Fonatigge, KPSS), 29.9.1990, AS. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 7.4.1993, IŠ.
248.
Rjavi škarnik velja v Sloveniji za maloštevilnega preletnika in zelo redko razširjenega gnezdilca, ki gnezdi le v SV delu Slovenije. Pri nas le izjemoma prezimuje. V Sečoveljskih solinah se pojavlja izjemoma na preletu.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Milvus migrans J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 64, σ2 = 0.4063, P(A) = 0.0020117 Število osebkov / Number of Individuals: 3 Število opazovanj / Number of Sightings: 3 1 ex., Alto (Fontanigge, KPSS), 4.8.1990, TJ. 1 ex., (Lera, KPSS), 6.5.2009, AS. 1 ex., 3. izhlapevanje (Lera, KPSS), 26.5.2009, IŠ.
249.
BELOREPEC White-tailed Eagle
W M
Haliaeetus albicilla J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 91, σ2 = 0.5778, P(A) = 0.0000008 Število osebkov / Number of Individuals: 3 Število opazovanj / Number of Sightings: 3 1 ex., Muzej (Fontanigge, KPSS), 9.3.1994, IŠ. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 17.12.1994, BR. 1 ex., Muzej (Fontanigge, KPSS), 9.3.2004, AS.
Belorepec je v Sloveniji izjemno redek gnezdilec in se pri nas redno pojavlja le na Cerkniškem jezeru, kjer so bili v gnezditvenem obdobju opazovani tako odrasli kot spolno nezreli osebki (Geister, 1995). Je edina med svetovno ogroženimi vrstami, ki redno prezimuje v Sloveniji (Sovinc, 1994). Območja prezimovanja so zelo podobna tistim v času gnezditve. V Sečoveljskih solinah se je pojavil trikrat. Dvakrat je bil opažen v letu 1994 in še enkrat deset let kasneje. Najverjetneje se tu pojavlja zgolj naključno.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
99
Črni škarnik je v Sloveniji redek gnezdilec. Tudi na preletu ni prav pogost. Neredno tudi prezimuje. Zanimivo, da ga v Sloveniji do leta 1993 v zimskem času nismo opazili (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je izjemen preletnik ali zgolj naključni gost.
250.
Ujede - Falconiformes
M
ČRNI ŠKARNIK Black Kite
Ujede - Falconiformes
KAČAR Short-toed Eagle Circaetus gallicus
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 33, σ2 = 0.0786, P(A) = 0.5651609 Število osebkov / Number of Individuals: 1 Število opazovanj / Number of Sightings: 1 1 ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), 23.5.2002, AS.
251.
RJAVI LUNJ Eurasian Marsh Harrier Circus aeruginosus
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 769.4545, σ2 = 53.7397, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 32 Število opazovanj / Number of Sightings: 28 Prvo / First: 14.4.1974, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 24.4.2009, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 11.3.2008, Rudnik (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 17.11.2007, Izliv (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1976, 1977, 1978, 1982, 1983, 1984, 1986, 1993, 2007, 2008, 2009
Rjavi lunj je v Sloveniji pogost na preletu in redek poletni gost. Kljub dejstvu, da ta vrsta redno prezimuje v sosednjih severnoitalijanskih lagunah, pa se pri nas v zimskem času pojavlja le izjemoma (Sovinc, 1994). Tudi za gnezditev rjavega lunja pravzaprav nimamo nobenega pravega dokaza, saj vsi podatki o njegovem opazovanju govorijo bolj v prid letovanju kot gnezdenju (Geister, 1995). V Sečoveljskih solinah je reden pomladanski preletnik, pojavlja pa se tudi v času jesenskega preleta. Največ smo jih opazili v marcu in aprilu.
252.
N
100
Kačar je v Sloveniji zelo redka poletna vrsta. Velja za zelo redko razširjeno gnezdilko. Gnezdi razpršeno po Krasu (Geister, 1995). Iz Sečoveljskih solin je znano le eno opazovanje. Kačar je v Sečoveljskih solinah izjemen pomladanski preletnik, morda pa gre za osebek, ki je iskal hrano daleč od svojega gnezdišča v Istri.
12
12
10
10
8
8
6
6
4
4
2
2
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
253. Fenogram opažanj rjavega lunja (N=32). 253. Phenogram of the Eurasian Marsh Harrier sightings (N=32).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
O
N
D
M
Circus cyaneus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 474.5161, σ2 = 23.3492, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 22 Število opazovanj / Number of Sightings: 18 Prvo / First: 9.5.1976 (Letališče, KPSS) Zadnje / Last: 23.12.2008 (Letališče, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 2.1.1999 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 23.12.2008 (Letališče, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 1980, 1985, 1987, 1993, 1995, 1999, 2004, 2006, 2007, 2008
6
6
5
5
4
4
3
3
2
2
1
1
0
Pepelasti lunj se v Sloveniji pojavlja na preletu in prezimovanju. Po podatkih ZOAS-a se pepelasti lunji pojavljajo predvsem na ravninskih področjih, kjer ni večjih drevesnih sestojev in človeških naselbin. Najpogosteje prezimuje na Ljubljanskem barju in na Cerkniškem jezeru, v času ostrih zim pa tudi na severovzhodu države (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah redno prezimuje. Pojavlja se tudi na preletu. Povečano število opazovanj v februarju in marcu je verjetno posledica selitve osebkov, ki so prezimovali južneje od Sečoveljskih solin. Največkrat so bili opaženi ob izlivu reke Dragonje in na območju letališča.
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
255. Fenogram opažanj pepelastega lunja (N=22). 255. Phenogram of the Northern Harrier sightings (N=22).
M
MOČVIRSKI LUNJ Montagu’s Harrier Circus pygargus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 45.4, σ2 = 0.1802, P(A) = 0.1118761 Število osebkov / Number of Individuals: 2 Število opazovanj / Number of Sightings: 2
256.
1 ex., (Fontanigge, KPSS), 7.3.1987, IŠ, TM. 1 ex., Piccia (Lera, KPSS), 10.3.1994, IŠ.
Močvirski lunj je v Sloveniji reden spomladanski preletnik in izginuli gnezdilec na Barju (Tome et al., 2005). V Sečoveljskih solinah je izjemen gost. Opažen je bil le dvakrat v marcu.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
101
N
254.
Ujede - Falconiformes
PEPELASTI LUNJ Northern Harrier
W
W M
Accipiter nisus
S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 702.494, σ2 = 46.2754, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 33 Število opazovanj / Number of Sightings: 32 Prvo / First: 9.12.1973 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 13.10.2009, Rakci (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 5.1.2009, Giassi-Curto (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 29.12.2007, Mezzana (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1975, 1977, 1978, 1980, 1983, 1984, 1985, 1994, 1997, 1998, 2007, 2008, 2009
257.
102
Skobec je prilagodljiva ujeda, saj ga v Sloveniji najdemo tako v gorah tik ob drevesni meji kot tudi ob morskem obrežju. Medtem, ko gnezdi v bližnjem košatem gozdiču, pa lovi tudi na območju solnih polj, kjer ga lahko nemalokrat opazujemo pri izvajanju vratolomnih spretnosti. Še posebej pogost je v Stojbah in ob reki Dragonji. V Sečoveljskih solinah je celoletna vrsta, najverjetneje pa se v zimskem času domačim skobcem pridružijo še skobci iz severa.
N
J F M A M J J A S O N D
6
6
5
5
4
4
3
3
2
2
1
1
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
258. Fenogram opažanj skobca (N=33). 258. Phenogram of the Eurasian Sparrowhawk sightings (N=33).
KRAGULJ Northern Goshawk
W
Accipiter gentilis J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 470.4286, σ2 = 18.2944, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 16 Število opazovanj / Number of Sightings: 15 Prvo / First: 6.2.1977 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 17.10.2009, Corsolongo (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 5.1.1993 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 10.11.2008, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1977, 1978, 1980, 1983, 1992, 1993, 1994, 2008, 2009
259. 4,5
4,5
4
4
Kragulj je v Sloveniji dokaj razširjena vrsta. V večini kvadratov, kjer je bil odkrit v gnezditvenem času (OAS), je prisoten tudi v zimskem obdobju (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je celoletna vrsta. V solinah ne gnezdi, gnezdi pa najverjetneje v vplivnem območju KPSS, v predelu Rujevca in Markovca na Hrvaškem. Kragulj sicer ni značilna ptica solin, vendar ga lahko na območju Sečoveljskih solinah večkrat opazimo med lovom.
3,5
3,5
3
3
2,5
2,5 N
Ujede - Falconiformes
SKOBEC Eurasian Sparrowhawk
2
2
1,5
1,5
1
1
0,5
0,5
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
260. Fenogram opažanj kragulja (N=16). 260. Phenogram of the Northern Goshawk sightings (N=16).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
M S
14
10 15 N
8 6
10
4 5
V Sloveniji je kanja celoletna vrsta in naša najpogostejša ujeda. Tako kot v gnezditvenem obdobju je bila kanja ugotovljena v velikem številu tudi v zimskem času (Sovinc, 1994). Tudi v Sečoveljskih solinah se pojavlja čez vse leto. Zanimivo je, da nimamo opazovanj v mesecu juniju, kar bi lahko bilo povezano z njenim gnezdenjem v bližnji okolici, saj na območju Sečoveljskih solin ne gnezdi. Večje število kanj smo zabeležili v času preleta in v zimskem obdobju, ko se k nam priklatijo številni severni gostje.
2
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
262. Fenogram opažanj kanje (N=90). 262. Phenogram of the Common Buzzard sightings (N=90).
VELIKI KLINKAČ Greater Spotted Eagle
W M
Aquila clanga J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 78, σ2 = 0.3714, P(A) = 0.0000438 Število osebkov / Number of Individuals: 3 Število opazovanj / Number of Sightings: 3
263.
1 ex., (Fontanigge, KPSS), 30.1.1985, IG. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 30.1.1992, BR. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 11.2.2009, CF.
Veliki klinkač se v Sloveniji pojavlja zgolj v zimskem času. Nam najbližja prezimovališča so v Padski nižini ob severovzhodnem delu Jadranskega morja (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je redek gost. Pojavlja se pozimi.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
103
12
20
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 2498.0959, σ2 = 495.654, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 90 Število opazovanj / Number of Sightings: 61 Prvo / First: 18.8.1974 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 31.8.2009, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.1.2008, Ob morju (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 23.12.2008, Alto (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1979, 1980, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1993, 1998, 2002, 2004, 2007, 2008, 2009
261. 25
Buteo buteo
Ujede - Falconiformes
KANJA Common Buzzard
W
Ujede - Falconiformes
PLANINSKI OREL Golden Eagle
W
Aquila chrysaetos J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 233, σ2 = 3.5135, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 5 Število opazovanj / Number of Sightings: 4 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 26.1.1986, IŠ, TM. 2 ex., (Fontanigge, KPSS), 15.3.1986, IŠ, TM. 1 ex., Muzej (Fontanigge, KPSS), 10.7.2005, IŠ, TM. 1 ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), 6.11.2007, WS.
264.
104
Planinski orel je v Sloveniji redko razširjena vrsta, ki gnezdi pretežno v alpskem svetu. Posamič gnezdi tudi nad Vipavsko dolino, v Snežniškem gorovju, v hribih nad Kolpo in na Kraškem robu (Geister, 1995). Njegova zimska razširjenost je zelo podobna gnezditveni (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah se pojavlja kot občasen gost. Osebki, opazovani nad Sečoveljskimi solinami, so najverjetneje ptice s Kraškega roba in Čičarije, kjer gnezdijo.
JUŽNA POSTOVKA Lesser Kestrel Falco naumanni
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 90.7143, σ2 = 0.504, P(A) = 0.0000009 Število osebkov / Number of Individuals: 3 Število opazovanj / Number of Sightings: 2 2 ex., (Fontanigge, KPSS), 25.3.1976, JG. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 27.3.1983, IŠ.
265.
Južna postovka je še v devetdesetih letih veljala v Sloveniji za izjemno redko gnezdilko, danes pa je kot gnezdilka najverjetneje že izginila iz našega ozemlja. V Sečoveljskih solinah je izjemen pomladanski preletnik. Novejših podatkov o njenem pojavljanju ni, kar sovpada z izginjanjem te vrste v zahodni Evropi, saj se je njeno število po letu 1950 zmanjšalo za kar 95 % (BirdLife International, 2009).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
POSTOVKA Common Kestrel
W M
J F M A M J J A S O N D
14
25
12 10
20 N
8 15 6 10
4
5
2
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
267. Fenogram opažanj postovke (N=129). 267. Phenogram of the Common Kestrel sightings (N=129).
N
D
105
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 3488.1409, σ2 = 786.2159, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 129 Število opazovanj / Number of Sightings: 60 Prvo / First: 8.9.l974 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 27.12.2009, Rudnik (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.1.2007, 1. izhlapevanje (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 22.12.2007, Mezzana (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1976, 1977, 1978, 1979, 1980, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1991, 1992, 1993, 1994, 2004, 2007, 2008, 2009 TRIM: Velik upad (p<0.01) / Steep decline (p<0.01) Izginula gnezdilka / Former breeding species
266. 30
Ujede - Falconiformes
Falco tinnunculus
S
Postovka je v Sloveniji pogosta gnezdilka v severovzhodni, osrednji in južni Sloveniji (Geister, 1995). Je celoletna vrsta, ki prezimuje predvsem v nižinskih predelih, čeprav je njena slika zimske razširjenosti precej razpršena (Sovinc, 1994). Nekatere postovke se tudi selijo. V Sečoveljskih solinah je izginuli gnezdilec, ki se občasno pojavlja nad solnimi polji. Prvi podatki o njenem gnezdenju segajo v leto 1978 (Šmuc, 1980). V obdobju 1983 do 1992 je postovka redno gnezdila na Fontaniggeah (Makovec et al., 1998). Od leta 1993 dalje ne gnezdi več. Lipej (1993) kot vzrok navaja mustelidno predacijo, ne gre pa izključiti tudi vzroka v poplavljanju v preteklosti pretežno suhih površin.
14
1.20
12
1.00
10
0.80
8 0.60 6 0.40
4
0.20
0
0.00 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
2
268. Gnezditvena razširjenost postovke (1983-2009). UTM 100 x 100 m. 268. Breeding distribution of the Common Kestrel (1983-2009).
269. Gnezdenje postovke in trend populacije v obdobju 1983-2009. 269. Breeding of the Common Kestrel-- and population trend from 1983 to 2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Ujede - Falconiformes
RDEČENOGA POSTOVKA Red-footed Falcon Falco vespertinus
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 1273.8624 σ2 = 110.1992, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 24 Število opazovanj / Number of Sightings: 5 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 24.4.1975, JG. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 2.5.1976,AŠ. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 4.5.1976, AŠ. 20 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 21.5.1978, AŠ. 1 ex., 1. izhlapevanje (Lera, KPSS), 30.4.2007, BK, IŠ.
270.
106
Rdečenoga postovka je v Sloveniji reden spomladanski preletnik, medtem ko je jesenskih podatkov malo. V Sečoveljskih solinah se pojavlja na spomladanskem preletu. Prve rdečenoge postovke opazimo že v drugi polovici aprila, v večjem številu pa se lahko pojavijo v drugi polovici maja.
MALI SOKOL Merlin
W
Falco columbarius
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 180.7931, σ2 = 4.1611, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 8 Število opazovanj / Number of Sightings: 8 1 ex., 2. izhlapevanje (Lera, KPSS), 6.11.1991, IŠ. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 14.2.1993, BR. 1 ex., 1. izhlapevanje (Lera, KPSS), 11.2.2005, AS. 1 ex., 1. izhlapevanje (Lera, KPSS), 11.2.2006, IŠ. 1 ex., Muzej (Fontanigge, KPSS) od 21.1.2008 do 26.1.2008, BK, IŠ. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 2.2.2008, BK, IŠ. 1 ex., 2. izhlapevanje (Lera, KPSS), 21.3.2008, IŠ. 1 ex., Mezzana (Lera, KPSS), 9.11.2009, AS. 1 ex., Colombera (Fontanigge, KPSS), 8.12.2009, AS, IŠ.
271.
V Sloveniji je mali sokol nereden preletnik in redek prezimovalec. Tudi Gregori in Krečič (1979) ga označujeta kot zelo redkega gosta v Sloveniji. V Sečoveljskih solinah je redek preletnik in prezimovalec. Opazovali smo ga od novembra do marca. Rad se zadržuje na odprtih delih solin, kjer leta in lovi nizko nad solnimi polji.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
Falco subbuteo J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 174.4, σ2 = 2.7683, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 8 Število opazovanj / Number of Sightings: 8
272.
Škrjančar je v Sloveniji precej pogosta poletna vrsta. in redko razširjena gnezdilka (Geister, 1995). Njegova razširjenost je osredotočena na severovzhodni in osrednji del Slovenije. V Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu. Največja verjetnost, da bomo videli škrjančarja v Sečoveljskih solinah, je v avgustu, ko lovi seleče se manjše ptice, predvsem kmečke lastovke, ki na območju Stojb in ob izlivu reke Dragonje tudi prenočujejo.
M
SREDOZEMSKI SOKOL Eleonora’s Falcon Falco eleonorae J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 34, σ2 = 0.054, P(A) = 0.5163512 Število osebkov / Number of Individuals: 1 Število opazovanj / Number of Sightings: 1 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 21.8.1987, MP.
273.
Sredozemski sokol je v Sloveniji izjemno redka vrsta. V Sečoveljskih solinah se je pojavil le enkrat in ga štejemo za izjemnega gosta.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
107
1 ex., (Fontanigge, KPSS), 3.10.1976, AŠ. 1 ex., Ob morju (Fontanigge, KPSS), 25.4.1977, DŠ, IG. 1 ex., (Letališče, KPSS), 11.9.1977, AŠ. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 12.9.1983, IŠ, TM. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 16.7.1994, IŠ. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 16.7.2005, AS. 1 ex., Ob morju (Fontanigge, KPSS), 25.8.2007, IŠ. 1 ex., Alto (Fontanigge, KPSS), 2.8.2008, BK.
Ujede - Falconiformes
M
ŠKRJANČAR Eurasian Hobby
Ujede - Falconiformes
SOKOL SELEC Peregrine Falcon
W
Falco peregrinus
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 391.5, σ2 = 14.9143, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 17 Število opazovanj / Number of Sightings: 17 Prvo / First: 22.12.1984 (Morje, KPSS) Zadnje / Last: 5.1.2009, Giassi-Curto (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 5.1.2009, Giassi-Curto (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 29.12.2007, Giassi-Curto (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1984, 1987, 1998, 2007, 2008, 2009
274. 4,5
4,5
3,5
3,5
3
3
2,5
2,5 N
108
Pri nas je sokol selec redka celoletna vrsta. Štejemo ga za zelo redko gnezdilko Slovenije (Geister, 1995). Večina gnezdečih sokolov se v svojem okolišu zadržuje čez vse leto. Zimska prebivališča predvsem klateških maldostnih osebkov in prišlekov od drugod, so predvsem na travnikih, v močvirjih in obrežnih mokriščih (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah se pojavlja izven gnezditvenega obdobja. Prvi k nam priletijo že septembra, zadnje je tu mogoče opazovati še konec marca. V soline prihaja na lov.
4
4
2
2
1,5
1,5
1
1
0,5
0,5
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
275. Fenogram opažanj sokola selca (N=17). 275. Phenogram of the Peregrine Falcon sightings (N=17).
Žerjavovci - Gruiformes
KOSEC Corncrake Crex crex
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 64, σ2 = 0.4063, P(A) = 0.0020117 Število osebkov / Number of Individuals: 3 Število opazovanj / Number of Sightings: 3 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 26.9.1986, DŠ, IŠ. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 8.10.2007, BK, IŠ. 1 ex., Rudnik (Lera, KPSS), 4.10.2009, AS.
276.
Kosec je v Sloveniji redko razširjena poletna vrsta (Geister, 1995). Nekoč je bil pri nas pogostejši, vendar ga ogroža strojna košnja, izsuševanje mokrih travnikov in njihovo gospodarsko izboljševanje. Po zadnjih podatkih se na območju Sečoveljskih solin in v bližnji okolici pojavlja predvsem na jesenskem preletu, kar do zdaj nismo vedeli. Tudi datumi njegovega pojavljanja so precej pozni, saj je bil nedaleč stran, v dolini Drnice, opazovan še 31.10.2009 (Morgan, ustno). Sečoveljskim solinam najbližja gnezdišča kosca so v dolini Malinske.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
M S B
277. 30
9 8 7
N
20
6 5
15
4 3
10
2
5
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 2222.3235, σ2 = 479.7397, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 114 Število opazovanj / Number of Sightings: 57 Prvo / First: 17.2.1974, (Letališče, KPSS) Zadnje / Last: 21.12.2009, Rudnik (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 6.1.2007, Alto (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 21.12.2009, Rudnik (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1975, 1977, 1978, 1979, 1982, 1983, 1984, 1985, 2002, 2006, 2007, 2008, 2009
Mokož je v Sloveniji celoletna vrsta. Je redko razširjena gnezdilka pri nas (Geister, 1995). Njegova zimska razširjenost je zelo podobna gnezditveni (Sovinc, 1994), čeprav najraje prezimuje v nezamrznjenih močvirnatih predelih. V Sečoveljskih solinah je celoletna vrsta. Večje število mokožev beležimo v marcu in septembru, kar je najverjetneje posledica premikanja mokožev v in iz toplejših prezimovališč. Gnezdi posamič na območju rudniškega bajerja, v Stojbah in ob izlivu reke Dragonje.
1 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
278. Fenogram opažanj mokoža (N=114). 278. Phenogram of the Water Rail sightings (N=114).
279. Gnezditvena razširjenost mokoža (1983-2009). UTM 100 x 100 m. 279. Breeding distribution of Water Rail (1983-2009).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
109
25
Rallus aquaticus
Žerjavovci - Gruiformes
MOKOŽ Water Rail
W
Porzana parva
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 90.7143, σ2 = 0.504, P(A) = 0.0000009 Število osebkov / Number of Individuals: 3 Število opazovanj / Number of Sightings: 3 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 3.4.1881, BSCH. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 25.3.1976, JG. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 10.4.1977, AŠ.
280.
110
Mala tukalica je v Sloveniji izjemnro redka gnezdilka (Geister, 1995). Sicer velja za pogostega preletnega gosta. Iz Sečoveljskih solin so znani le trije podatki, pa še ti so vsi starejšega izvora, kar malo preseneča. Z natančnejšimi opazovanji na, za tukalice zanimivem in politično spornem izlivnem območju Dragonje, pa bi najverjetneje dobili jasnejšo sliko o njenem pojavljanju, kajti v drugih obrežnih mokriščih pri nas se pojavlja dokaj redno.
GRAHASTA TUKALICA Spotted Crake Porzana porzana
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 397.4, σ2 = 14.1929, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 15 Število opazovanj / Number of Sightings: 11 Prvo / First: 30.9.1973, Alto (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 19.10.2008, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 1.2.1990, Izliv (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 19.10.2008, Mezzana (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1975, 1977, 1978, 1990, 1995, 2007, 2008
Grahasta tukalica je v Sloveniji zelo redko rzširjena gnezdilka (Gesiter, 1995) in reden preletnik. V Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu. Tu je bila odkrita tudi v zimskem času. 1.2.1990 je bil ob ustju Dragonje najden svež kadaver, kar predstavlja edino znano prezimovanje te vrste v Sloveniji (Sovinc, 1994).
281. 8
4,5
7
4 3,5
6
3
5 N
Žerjavovci - Gruiformes
MALA TUKALICA Little Crake
2,5
4
2
3
1,5
2
1
1
0,5 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
282. Fenogram opažanj grahaste tukalice (N=15). 282. Phenogram of the Spotted Crake sightings (N=15).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
ZELENONOGA TUKALICA Common Moorhen
W M S B
283. 100
12
Gallinula chloropus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.001, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.0003 χ2 = 9702.2715, σ2 = 7292.104, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 327 Število opazovanj / Number of Sightings: 66 Prvo / First: 11.6.1978 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 21.12.2009, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest:3.1.2008, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 29.12.2007, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1978, 1983, 1984, 1985, 1986, 1998, 2000, 2002, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
90
70
8
N
60 50
6
40 4
30 20
2
10 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
284. Fenogram opažanj zelenonoge tukalice (N=327). 284. Phenogram of the Common Moorhen sightings (N=327).
285. Gnezditvena razširjenost zelenonoge tukalice (1983-2009). UTM 100 x 100 m. 285. Breeding distribution of Common Moorhen (1983-2009).
Zelenonoga tukalica je v Sloveniji precej pogosta celoletna vrsta in dokaj pogosta gnezdilka (Geister, 1995). Najdemo jo večinoma na večjih zaraščenih stoječih vodah, ob rekah, potokih, na ribnikih in v manjših ali večjih prekopih, zaraščenih z vegetacijio. Nemalokrat jo najdemo tudi v manjših onesnaženih vodah in kanalizacijskih izpustih. Gnezdi na vodi, grmovju ali trstičju, včasih tudi na drevju. V gnezdo, ki je globok lonček, zgrajen iz različnega gnezdovnega gradiva, samica znese 6 do 9 rumeno rjavih do rdečkasto rumenih jajc z rjasto črnimi in rjavimi lisami in pikami. Mladiči se izležejo po 22 dneh. Zimska razširjenost zelenonogih tukalic je le bleda slika spomladanske. Kot delne selivke marsikje zapustijo svoj gnezditveni okoliš in se odpravijo v toplejše kraje. Pri nas jih veliko prezimuje ob obali (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je celoletna vrsta. Gnezdi ob Dragonji, na območju rudniškega bajerja, v Drnici in v kanalu Sv. Jerneja. Že v oktobru se domačim zelenonogim tukalicam pridružijo osebki iz notranjosti Slovenije in od drugod. Tukaj redno in v večjem številu prezimujejo.
286. Mladič zelenonoge tukalice. 286. A Common Moorhen chick.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
111
10
80
W
Fulica atra J F M A M J J A S O N D
M S
112
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.036, Pi2 = 0.001, Piln[Pi] = - 00.12 χ2 = 866269.4375, σ2 = 59576648, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 40054 Število opazovanj / Number of Sightings: 200 Prvo / First: 1.12.1973 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 24.12.2009, Izliv (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 2.1.1993 (Morje, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.1997 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009 Izginula gnezdilka / Former breeding species
Liska je v Sloveniji precej pogosta celoletna vrsta. Najbolj osredotočeno gnezdi v severovzhodni Sloveniji (Geister, 1995). Prezimuje na vseh srednje in večjih stoječih vodah v notranjosti Slovenije in ob morskem obrežju (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je v preteklosti gnezdila ob Dragonji in v rudniškem bajerju (Škornik et al., 1990). Ker sta se območji zarastli, ne gnezdi več, čeravno njena gnezditev v prihodnje ni izključena. Na območju solin predvsem prezimuje. Prve liske se pojavijo že v oktobru, višek prezimovanja je v januarju, zadnje liske pa Sečoveljske soline zapustijo konec aprila. Prezimuje v jatah ali skupinah, ponavadi ob izlivu Dragonje, na morju ali v večjih solinskih bazenih na Fontaniggeah, skupaj z žvižgavkami Anas penelope.
287. Jata lisk na prezimovanju. 287. Common Coot flock in wintering Area.
288. 25000
80 70
20000
60 50
15000
40
N
Žerjavovci - Gruiformes
LISKA Common Coot
10000
30 20
5000
10 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
289. Fenogram opažanj liske (N=40054). 289. Phenogram of the Common Coot sightings (N=40054).
290. Gnezditvena razširjenost liske (1983-2009). UTM 100 x 100 m. 290. Breeding distribution of the Common Coot (1983-2009).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
N
D
M
Grus grus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.001, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.007 χ2 = 26553.4238 , σ2 = 57153.0859, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 755 Število opazovanj / Number of Sightings: 19 Prvo / First: 21.11.1974, Izliv (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 3.4.2009, Life (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 4.3.2008, 3. izhlapevanje (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.2008 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1993, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
291.
Žerjavovci - Gruiformes
ŽERJAV Common Crane
W
12
450 400
8
300 250 N
6
200 150
4
100
Žerjavi se v Sloveniji redno pojavljajo na preletu. Zimskih podatkov o tej vrsti v ZOAS ni (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah se pojavlja redno na spomladanskem preletu v marcu. Večje skupine žerjavov je mogoče opazovati tudi novembra. Zanimivo je povsem zimsko opazovanje, ko sta 30.12.2008 nad Fontaniggeami P. Sackl in T. Petras Sackl opazovala 85 osebkov, ki so leteli proti zahodu.
113
10
350
2
50 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
292. Fenogram opažanj žerjava (N=755). 292. Phenogram of the Common Crane sightings (N=755).
S
Haematopus ostralegus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 550.25, σ2 = 27.9492, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 20 Število opazovanj / Number of Sightings: 18 Prvo / First: 20.4.197, Corsolongo (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 09.10.2008, Colombera (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 13.4.2004, Curto-Pichetto (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 9.10.2008, Colombera (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 1992, 1993, 1994, 2004, 2005, 2007, 2008
293. 7
6
6
5
5
4
4 N
3 3 2
2
Školjkarica je v Sloveniji izjemno redek gost. Bolj ali manj redno se pojavlja le ob morskem obrežju. Sečoveljskim solinam najbližje gnezdišče školjkarice je nedaleč stran, ob izlivu reke Soče v Italiji. Pa vendar ta ptica v Sečoveljskih solinah ne gnezdi. Tudi prav pogosta ni. Pojavlja se na preletu, skoraj vedno pa gre le za osamljene ptice. Osebki opazovani v juliju so najverjetneje iz sosednje Italije, kjer ta vrsta gnezdi.
1
1 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
294. Fenogram opažanj školjkarice (N=20). 294. Phenogram of the Eurasian Oystercatcher sightings (N=20).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Pobrežniki - Charadriiformes
M
ŠKOLJKARICA Eurasian Oystercatcher
POLOJNIK Black-winged Stilt
M S
J F M A M J J A S O N D
B
114
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.008, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.039 χ2 = 100112.7578, σ2 = 943999.75, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 4452 Število opazovanj / Number of Sightings: 528 Prvo / First: 1.5.1974, 2. izhlapevanje (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 27.8. 2009, Corsolongo (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 12.3.2007, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.9.2008, Mezzana (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1976, 1977, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009 TRIM: Velik porast (p <0.05) / Strong increase (p<0.05) Površina gnezdenja / Breeding Surface: 140 ha % SLO: 85 %
296. 200
1600
180
1400
160
1200
Polojnik je še do nedavnega veljal za izjemno redkega gnezdilca v Sloveniji (Geister, 1995). Pri nas je začel gnezditi šele v začetku 90. let prejšnjega stoletja in to v Sečoveljskih solinah (Makovec & Škornik, 1990). Leta 2004 je par teh ptic gnezdil tudi v Strunjanskih solinah. V zadnjih letih je začel polojnik neredno gnezditi tudi v severovzhodni Sloveniji, gnezdi pa tudi v Škocjanskem zatoku pri Kopru. Sečoveljske soline so polojnikovo najpomembnejše gnezdišče v Sloveniji. Več deset parov gnezdi v solnih poljih ali na manjših nasipih, ki jih preraščajo slanuše. Gnezdi posamič, večinoma pa kolonijsko, včasih v družbi z malimi Sternula albifrons in navadnimi čigrami Sterna hirundo, beločelim deževnikom Charadrius alexandrinus, sabljarko Recurvirostra avosetta in rdečenogim martincem Tringa totanus. Gnezdo si naredi na travnati, halofitni ruši ali na blatu, najraje blizu vode ali na vodi. Gnezdo je plitva kotanjica, obložena z bilkami. Gnezdovno gradivo so slanuše, alge ter morska trava, v katero vgradi posamezne koščke školjk, polžev in drugega drobirja. Če se gladina vode ne dvigne prenaglo, gnezdo z dodajanjem gnezdovnega materiala nadviša. Vanj znese samica tri do štiri ovalna, rumenkasto rjava jajca z rjavo črnimi in sivimi lisami, velikosti 44 x 32 mm. Mladiči se izvalijo po 22 do 25 dneh. Gnezdo zapustijo takoj po izvalitvi. Spolno zrelost dosežejo v enem letu (Škornik, 2006). Iz prezimovališč se k nam vrnejo v začetku marca, soline pa zadnji zapustijo konec septembra. Polojnik je v sredozemskih solinah pravi pokazatelj ustreznega upravljanja z vodnim režimom in tradicionalnega solinarstva (Rufino & Neves, 1992). Za polojnika so soline najpomembnejši življenjski prostor. Še posebej je zanj značilno, da je občutljiva vrsta. Več kot 93 % celotne portugalske populacije gnezdi v solinah. Tam, kjer je prišlo do preoblikovanja
30
50
25
40
20
30
15
20
10
10
5
0
0
120
800
100 80
600
60
400
40
200
20
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
297. Fenogram opažanj polojnika (N=4452). 297. Phenogram of the Black-winged Stilt sightings (N=4452).
1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
60
140
1000 N
Pobrežniki - Charadriiformes
Himantopus himantopus
295. Gnezdenje polojnika in trend populacije v obdobju 1983-2009. 295. Breeding of the Black-winged Stilt and population trend from 1983 to 2009.
298. Gnezditvena razširjenost polojnika (1983-2009). UTM 100 x 100 m. 298. Breeding distribution of Black-winged Stilt (1983-2009).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
N
D
Pobrežniki - Charadriiformes
299. Gnezdo polojnika. 299. Black-winged Stilt nest.
115
solin v ribje farme, je drastično upadla gnezditvena populacija polojnika (Rufino & Neves, 1992). Število gnezdečih polojnikov na posameznih območjih Sečoveljskih solin precej niha, kar je odvisno predvsem od vodnega režima v času gnezditve (Škornik, 2007). Število gnezdečih parov v Sečoveljskih solinah od leta 1990 raste. Tako populacijsko naraščanje je v direktni povezavi s spremembo habitatov, vodnega režima in varovanja gnezdišč (Škornik et al., 1995). Pri tem pa ne smemo pozabiti splošne razširjenosti vrste in širjenja gnezditvenega areala, kot tudi prvih poskusov uravnavanja vodnega režima na območjih, kjer ta vrsta gnezdi (Škornik, 2009). Večinoma gnezdi na Fontaniggeah, redno pa posamezni pari gnezdijo tudi na območju 2. izhlapevanja na Leri. Občasno gnezdi tudi na drugih območjih, če so le razmere zanj primerne. Kolonijsko gnezdi le na halofitnem travniku (slana trata) pred Muzejem solinarstva, na katerem smo v letu 2008 pričeli s tedenskim vzdrževanjem vodostaja vode. Tudi polojnika ogroža plenjenje s strani kune belice in lisice, občasno plenijo njihova legla tudi sive vrane. Tako kot čigre in galebi, tudi polojnik nima visokega gnezdilnega uspeha, čeprav je lahko tudi nadpovprečno uspešen, kot je bil v letu 2008. Nekateri pari so gnezdili sorazmerno pozno in so se mladiči speljali tik pred odhodom v prezimovališča, zato so bili številni mladi polojniki tu še konec septembra (Škornik, 2009).
300. Mladič polojnika. 300. Black-winged Stilt chick.
M S B
301. 25
90 80
20
70 60
15
N
50 40
10
30 20
5
10 0
0 J
F
M
A
M
J
J
302. Fenogram opažanj sabljarke (N=284). 302. Phenogram of the Pied Avocet sightings (N=284).
A
S
O
N
D
SABLJARKA Pied Avocet Recurvirostra avosetta J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.003 χ2 = 6697.9956, σ2 = 4311.1704, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 284 Število opazovanj / Number of Sightings: 84 Prvo / First: 22.5.1961 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 21.9.2009, Piccia (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 24.2.2006, Velika Lama (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 24.10.2007, Mezzana (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1961, 1987, 1989, 1991, 1994, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009 TRIM: Velik porast (p <0.05) / Strong increase (p<0.05) Površina gnezdenja / Breeding Surface: 8 ha % SLO: 100 %
Sabljarka je v Sloveniji redek preletnik in izjemno redek gnezdilec, saj gnezdi le v Sečoveljskih solinah. V času preleta se redno pojavlja le ob našem morskem obrežju. V Sečoveljskih solinah je prvič poskušala gnezditi že leta 1994, vendar neuspešno (Škornik, 1994). Junija leta 2001 je v Sečoveljskih solinah gnezdil par sabljark, kar je prva gnezditev te vrste v Sloveniji. V gnezdu na peščini sredi opuščenega solinskega polja sta bili dve jajci, izvalil pa se je en mladič, a je po nekaj dneh izginil (Geister, 2001). Leta 2005 je uspešno gnezdila na Leri. Speljali so se vsi trije mladiči, ki so bili tudi obročkani (Škornik, 2005). V letih 2006 in 2007 ni gnezdila (Škornik, 2008). V letu 2008 so na
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
4.5
250.0000
4 200.0000
Pobrežniki - Charadriiformes
3.5 3
150.0000
2.5 2
100.0000
1.5 1
50.0000
0.5 0.0000 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
0
304. Gnezdenje sabljarke in trend populacije v obdobju 1983-2009. 304. Breeding of the Pied Avocet and population trend from 1983 to 2009.
116 303. Gnezditvena razširjenost sabljarke (1983-2009). UTM 100 x 100 m. 303. Breeding distribution of the Pied Avocet (1983-2009). nasipu območja slane trate gnezdili kar trije pari, vendar so se uspešno speljali le trije mladiči prvega para. Drugi par je imel tudi mladiče, vendar niso poleteli. Tretjemu paru je bilo leglo z jajci izplenjeno. Zanimivo je, da so si sabljarke, kljub bolj primernim gnezditvenim predelom na območju Sečoveljskih solin, izbrale nasip med muzejem solinarstva in slano trato, čeprav je le-ta dostopen kopenskim plenilcem (kuna, lisica), kot tudi naključnim sprehajalcem, ki lahko pohodijo jajca v leglu. V letu 2009 so se trije pari vrnili na zgoraj omenjeni nasip, vendar so se po neuspešnem poskusu gnezditve preselili na območje Life. Tam so na manjših blatnih otokih v letu 2009 uspešno gnezdili trije pari sabljark, četrti par pa je gnezdil na erodiranem nasipu Corsolonga (Škornik, 2009). Gnezdo si naredi na rastlinskem šopu ali pa si v tla izdolbe kotanjico in jo obloži s finejšim gnezdovnim gradivom. Ovalna jajca, so na moč podobna polojnikovim, le da so nekoliko večja in merijo 50 x 35 mm. V leglu so ponavadi štiri jajca. Mlade sabljarke se izležejo po 25 dneh. Samostojne so najpozneje po 42 dneh (Škornik, 2006).
305. Gnezdišče sabljarke na Fontaniggeah. 305. Pied Avocet nesting site in Fontanigge area.
306. Gnezdo sabljarke. 306. Pied Avocet nest.
307. Mladič sabljarke. 307. Pied Avocet chick.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Burhinus oedicnemus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 59.8, σ2 = 0.2373, P(A) = 0.0056544 Število osebkov / Number of Individuals: 2 Število opazovanj / Number of Sightings: 2 1 ex. (Fontanigge, KPSS), 22.8.1983, IŠ, TM. 1 ex., Curto-Pichetto (Fontanigge, KPSS), 23.8.1983, DO.
308.
PRIBA Northern Lapwing
W M S
309. 2500
30 25
2000
20 1500 N
15 1000 10 500
5
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
Vanellus vanellus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.008, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.038 χ2 = 134173, σ2 = 1424789.375, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 5933 Število opazovanj / Number of Sightings: 127 Prvo / First: 25.11.1973 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 19.12.2009 Alto (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 2.1.1993 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.1997(Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1979, 1980, 1982, 1983, 1984, 1986, 1991, 1992, 1993, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
V Sloveniji je priba dokaj pogost gnezdilec (Geister, 1995). Prezimuje maloštevilno in neredno v notranjosti Slovenije, redno pa le ob morskem obrežju (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah se pojavlja na prezimovanju in na preletu, včasih se jih je tu ustavilo tudi več sto (Makovec et al., 1998). Že Škornik, Makovec in Miklavec (1990) jo uvrščajo med vrste, ki na območju Sečoveljskih solin množično prezimujejo. Zadržuje se predvsem v solinskih bazenih. V večjem številu se pojavijo tudi v času spomladanske in jesenske selitve. Opaziti je, da se je število prezimujočih prib v solinah v zadnjih nekaj letih zmanjšalo.
D
310. Fenogram opažanj pribe (N=5933). 310. Phenogram of the Northern Lapwing sightings (N=5933).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
117
Prlivka velja v Sloveniji za izginulo gnezdilko. Iz preteklosti so v Sloveniji dokumentirane gnezditve na Dravi, Muri, Savi in Savinji (Geister, 1995). Očitno je, da je iz naših prodišč kot gnezdilka izginila in se pojavlja zgolj kot izjemen preletnik. V Sečoveljskih solinah se je pojavila avgusta 1983, po tem pa ne več.
Pobrežniki - Charadriiformes
M
PRLIVKA Eurasian Stone Curlew
W
Pluvialis squatarola
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.003 χ2 = 5320.5259, σ2 = 3686.3643, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 324 Število opazovanj / Number of Sightings: 86 Prvo / First: 23.12.1973 (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 26.12.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.1.2008, Izliv (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 26.12.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1977, 1979, 1980, 1982, 1983, 1986, 1988, 1990, 1991, 1992, 1993, 1997, 2000, 2001, 2003, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009
311. 18
90
16
80
14
70
12
60 N
118
Črna prosenka je v Sloveniji preletnik. Redno prezimuje le v somorničnih in slanih vodah ob morskem obrežju. Iz notranjosti Slovenije je znan le en sam zimski podatek (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah ni bila opažena le v aprilu in juliju, sicer se pojavlja čez vse leto. Opazujemo jo lahko posamič ali v manjših skupinah, večinoma na polojih ob izlivu Dragonje, kot tudi na manjših in neporaslih solinskih nasipih. Najdemo jo tudi v kristalizacijskih gredah na Leri. Najbolj pogosta je v zimskem času, ko ji nemalokrat družbo med počivanjem delajo veliki škurhi Numenius arquata.
100
10
50
8
40
6
30 20
4
10
2
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
312. Fenogram opažanj črne prosenke (N=324). 312. Phenogram of the Grey Plover sightings (N=324).
ZLATA PROSENKA European Golden Plover
W
Pluvialis apricaria
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 1710.5916, σ2 = 259.304, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 70 Število opazovanj / Number of Sightings: 23 Prvo / First: 28.3.1976, Alto (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 9.10.2007 Kristalizacija (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 16.1.1999 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.1995 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 1977, 1987, 1993, 1994, 1995, 1999, 2005, 2006, 2007
V Sloveniji je zlata prosenka preletnik, izjemoma in neredno prezimuje. V ZOAS-u je naveden le en zimski podatek (Sovinc, 1994). Zanimivo je, da pred letom 1994 ni zimskih opazovanj te vrste. V Sečoveljskih solinah se pojavlja na spomladanskem in jesenskem preletu, posamezne je mogoče opazovati tudi pozimi. Pogosta je februarja in marca, ko lahko naenkrat opazujemo tudi do 10 osebkov te vrste.
313. 25
6 5
20
4 15 3
N
Pobrežniki - Charadriiformes
ČRNA PROSENKA Grey Plover
10 2 5
1
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
314. Fenogram opažanj zlate prosenke (N=70). 314. Phenogram of the European Golden Plover sightings (N=70).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
O
N
D
M
Charadrius alexandrinus
S
J F M A M J J A S O N D
B
315. 1600
250
1400 200
1200
N
1000
150
800 100
600 400
50
200 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
316. Fenogram opažanj beločelega deževnika (N=4425). 316. Phenogram of the Kentish Plover sightings (N=4425).
Beločeli deževnik je ptica slanišč; ob obalah Atlantika in Sredozemlja se pojavlja na peščinah, blatnih polojih in v solinah, v Panonski nižini pa tudi v slanih stepah. Sodi med ogrožene vrste v Evropi. Število gnezdečih parov v Evropi je ocenjeno na 20.000. Večina jih gnezdi na obalah Španije, Portugalske, Francije in Rusije (Jonsson, 1992). V Sloveniji je izjemno redek gnezdilec (Geister, 1995). Na Rdečem seznamu ptic gnezdilk je uvrščen v kategorijo prizadetih vrst (Uradni list RS, št. 82/2002). Pozimi se umakne v toplejše kraje Sredozemlja, posamezni osebki ali manjše skupine pa prezimujejo tudi v Sečoveljskih solinah. V obdobju spomladanskega in jesenskega preleta se v Sloveniji redno pojavlja le ob morskem obrežju. Kot naključni gost se v času jesenske selitve pojavlja tudi na severovzhodnem delu Slovenije. Gnezdi na slanih tleh z redko vegetacijo, tako na morskem obrežju, kot v notranjosti. Primeren življenjski prostor so peščena morska obrežja, varna pred poplavljanjem, sipine in obrobja barkičnih, slanih lagun in solin, pogosto ob izlivih rek. Pri nas gnezdi ob morskem obrežju. Najpomembnejše gnezdišče so Sečoveljske soline (Škornik, 2006). Tu gnezdi nekaj deset parov te vrste. Že Schiavuzzi (1883) ga za slovensko obalo navaja kot verjetnega gnezdilca. Slabih sto let kasneje Gregori (1976) potrjuje njegovo gnezditev v Sečoveljskih solinah, kjer ga je registriral v vseh obiskih v času gnezdenja. Prav tako omenja, da je B. Ponebšek leta 1961 opazoval primerek v obdobju gnezditve na nekdanjih Piranskih solinah (Gregori, 1976). Kot gnezdilca Sečoveljskih solin ga v svojem diplomskem delu navaja tudi Šmuc (1980). Poleg Sečoveljskih solin je bila kasneje njegova gnezditev ugotovljena še v Ankaranu in v Škocjanskem zatoku (Makovec, 1994).
70
9 8
60
7
50
6
40
5
30
4 3
20
2
10
1 0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
0
317. Gnezditvena razširjenost beločelega deževnika (1983-2009). UTM 100 x 100 m. 317. Breeding distribution of the Kentish Plover (1983-2009).
318. Gnezdenje beločelega deževnika in trend populacije v obdobju 1983-2009. 318. Breeding of the Kentish Plover and population trend from 1983 to 2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
119
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.01, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.045 χ2 = 91896.4766, σ2 = 843332.5625, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 4425 Število opazovanj / Number of Sightings: 627 Prvo / First: 5.2.1974 (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 21.9.2009, Piccia (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 5.1.2004, Velika Lama (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.1995 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1975, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009 TRIM: Velik porast (p <0.05) / Strong increase (p<0.05) Površina gnezdenja / Breeding Surface: 192 ha % SLO: 92 %
Pobrežniki - Charadriiformes
BELOČELI DEŽEVNIK Kentish Plover
W
Pobrežniki - Charadriiformes 120
Gnezdo je preprosta kotanjica v tleh, obložena s koščki lupin školjk in polžev, včasih je iz drobnega kamenja, blatnega drobirja ali posušenih alg. Gnezdo naredi samec. Kotanjico v podlagi izdolbe s kremplji in jo oblikuje s telesom. Zatem vanjo položi koščke školjk in polžev ali drugo priložnostno gradivo. Te beločeli deževnik s kljunom čez hrbet (prek glave) zmeče v bližino gnezda in jih nato med »preizkušanjem« primernosti kotanjice ali med valjenjem polaga v gnezdo. Tovrstno gnezdovno gradivo uporabljajo za preprečevanje leplenja jajc s predvsem ilovnato podlago. Samec lahko na svojem gnezditvenem območju pripravi več takih gnezd, samica pa izbere le eno. Samica izleže večinoma tri rumenkasto ali sivkasto rjava jajca s črno rjavimi šarami in lisami, velikosti 32 x 23 mm. Podobna so jajcem malega deževnika (ta ima v leglu praviloma po 4 jajca), le da niso tako drobno pikasta. Včasih se zgodi, da je v leglu tudi 6 jajc. Praviloma sta v isto leglo jajca znesli dve samici. V gnezdo so položena v rozeti. Mladi deževniki se izvalijo po 24 dneh. Gnezdo zapustijo takoj po izvalitvi, speljejo pa se šele 25. dan. Največkrat gnezdi na suhem in neporaščenem nasipu ali na dnu presušenega solinskega bazena, vendar vedno na nekoliko privzdignjenem delu. Gnezdi pa tudi na nasipih s slanoljubno vegetacijo, kjer je gnezdo skoraj vedno v zavetju ene izmed slanuš. Priložnostno so lahko v in ob gnezdu tudi koščki lesa ali polivinila (Makovec, 1994). Beločeli deževnik na območju Sečoveljskih solin gnezdi večinoma razpršeno. Gnezditvena kolonija, kjer gnezdi večje število parov skupaj je znana le na območju slane trate pred muzejem solinarstva na Fontaniggeah (Makovec, 1994; Škornik, 2005). Zanimiva je ugotovitev o poliginiji vrste. S pomočjo obročkanja je bilo ugotovljeno, da je imel skoraj vsak samec gnezda z več samicami hkrati. O uspešnosti enostarševskih legel (samica ali samec) razpravljata Székely in Cuthill (1999) in ugotavljata, da je gnezditveni uspeh le-teh bistveno manjši od gnezditvenega uspeha, kjer sta prisotna oba spola. Ogroženost beločelega deževnika na območju Sečoveljskih solin je odvisna predvsem od sezonskih vremenskih razmer (uspešne gnezditvene sezone sovpadajo z ugodnimi solinarskimi pogoji – sezonami), ustreznega vodnega režima, primerno ohranjenih gnezdišč, plenilcev ter v manjši meri tudi vznemirjanja v času gnezditve. Ugodno ohranitveno stanje je na območju Sečoveljskih solin od 30 do 60 gnezdečih parov. Zagotavljanje ustreznih življenjskih razmer za ptice in varstvenih režimov je določeno s koncesijsko pogodbo med državo in upravljavcem KPSS, skladno z Zakonom o ohranjanju narave (ZON) in uredbo o Krajinskem parku Sečoveljske soline (Škornik, 2008). Geister (1995) domneva, da se je beločeli deževnik močneje zasidral v Sečoveljskih solinah šele z opustitvijo solinarske dejavnosti. Rezultati rednega monitoringa ptic na Sečoveljskih solinah kažejo, da lahko z izvajanjem tradicionalnega solinarstva zagotavljamo ugodne gnezditvene razmere za beločelega deževnika in druge vrste, ki gnezdijo na solinah. Ob tem pa je potrebno zagotoviti ob ustreznem času dovolj obsežne suhe površine poraščene s halofitno vegetacijo ali brez nje, na kateri bo lahko ta vrsta uspešno gnezdila. Pred pričetkom gnezdenja pa zagotoviti, da se gnezditveno zanimiva območja za zgoščevanje morske vode pravočasno nalijejo z vodo. S tem preprečimo beločelemu deževniku, da bi pričel gnezditi na teh površinah (Škornik, 2009). Beločeli deževnik se sproti prilagaja spremenjenim razmeram v okolju, vendar je število nekaj deset gnezdečih parov v najboljšem primeru, tista spodnja meja, ki še zagotavlja obstoj populacije v Sloveniji (Geister, 1995). Število gnezdečih beločelih deževnikov na posameznih območjih Sečoveljskih solin precej niha, kar je odvisno predvsem od vremenskih razmer in vodnega režima v času gnezditve. Številne ujme z močnim dežjem namreč odplaknejo ali poškodujejo deževnikova jajca v gnezdu, na z vodo izenačenih predelih pa le-te preplavi voda. Dolgoletno povprečje kaže (vsaj s stališča števila gnezdečih parov) na stabilno gnezditveno populacijo (Rubinič, 2009). Trend populacije izračunan s programom TRIM (Trends and Indices for Monitoring data, Pannekoek & van Strien 2005) pa kaže na močno naraščanje populacije beločelega deževnika. Beločelega deževnika ogroža tudi plenjenje jajc s strani sivih vran Corvus cornix ter polomast legel s strani obiskovalcev, ki se sprehaja-
319. Parjenje beločelega deževnika. 319. Kentish Plovers mating.
320. Gnezdo beločelega deževnika. 320. Kentish Plover nest.
321. Mladič beločelega deževnika. 321. Kentish Plover chick.
322. Uspeh splejave pri beločelem deževniku je odvisen od številnih dejavnikov. 322. Fledging success of the Kentish Plover depends on many factors.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
neznanko. Iz prezimovališč se vračajo že v februarju, nekateri tudi kasneje. Prvi primerki konec marca ali v začetku aprila že gnezdijo. Kljub temu, da je beločeli deževnik na slovenski obali oportunistična in tolerantna vrsta, je njegova prihodnost, zaradi čedalje večjih antropogenih vplivov na gnezditvenih območjih zelo negotova (Makovec, 1994). Na območju školjčne sipine pri Ankaranu ne gnezdi več, obstoj populacije v Škocjanskem zatoku odvisen od ureditve in upravljanja naravnega rezervata, na tolerantnost in oportunizem do novonastalih gnezdišč na območju Luke Koper, kjer beločelim deževnikom družbo dela nekaj tisoč avtomobilov, pa lahko gledamo z zmernim optimizmom.
M
KOMATNI DEŽEVNIK Ringed Plover Charadrius hiaticula J F M A M J J A S O N D
324. 140
20
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.003 χ2 = 6718.7378, σ2 = 4681.7871, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 273 Število opazovanj / Number of Sightings: 47 Prvo / First: 19.5.1974, 2. izhlapevanje (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 22.9.2009, Curto-Pichetto (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 26.2.2007, Life (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 12.11.1994 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1975, 1976, 1983, 1984, 1986, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1997, 2004, 2007, 2008, 2009
18
120
16
100
14 12
80 N
10 60
8 6
40
Komatni deževnik se v Sloveniji pojavlja v času preleta. Najpogostejši je ob našem morskem obrežju. V Sečoveljskih solinah se redno pojavlja na spomladanskem in jesenskem preletu. Najštevilčnejši je v maju. Zadržuje se na blatnih plitvinah solinskih bazenov, večinoma v družbi drugih deževnikov ali prodnikov.
4
20
2
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
325. Fenogram opažanj komatnega deževnika (N=273). 325. Phenogram of the Ringed Plover sightings (N=273).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Pobrežniki - Charadriiformes
323. Območje slane trate pred muzejem solinarstva na Fontaniggeah.. 323. Salt-meadow area near Salt-museum in Fontanigge.
121
jo izven predvidenih poti zanje (Škornik, 2009, Škornik et. al., 1995). Škornik (1992) navaja, da ga ogrožajo tudi plenilci, kot je rumenonogi galeb Larus michahellis, Lipej (1993) pa omenja kuno belico Martes foina. Evidentirana je tudi nestrpnost polojnikov Himantopus himantopus do beločelega deževnika in njegovih mladičev. Predvsem tam, kjer ti dve vrsti gnezdita skupaj na istem območju (Škornik, 2009). Schiavuzzi (1883) omenja beločelega deževnika za področje Istre tudi v zimskem času, vendar brez natančnejših navedb o krajih opazovanja. V osemdesetih in devetdesetih letih objavljenih podatkov o prezimovanju te vrste na slovenski obali ni. Šmuc (1980) ga za Sečoveljske soline navaja med februarjem in novembrom, Škornik, Makovec in Miklavec (1990) pa med marcem in septembrom. Prvo objavljeno zimsko opazovanje je iz leta 1992, ko je 3 osebke na območju Sečoveljskih solin opazoval B. Rubinič, ko pa sem prijatelja in ornitologa I. Geisterja pobaral, da mi izpod prašnih polic pobrska po svojih starejših ornitoloških beležnicah, sva oba z začudenjem ugotovila, da je 15.12.1974 na Fonatiggeah v Sečoveljskih solinah opazoval 9 beločelih deževnikov. Perco (1984) navaja, da beločeli deževniki prezimujejo v severnoitalijanskih jadranskih solinah. Sovinc (1994) domneva, da so pri nas opazovani osebki zgolj klateži iz omenjenih območij, kot pa vračajoči se spomladanski selivci. Zadnji podatki kažejo, da na območju Sečoveljskih solin občasno prezimujejo v manjših skupinah. Do nedavnega nismo vedeli da prezimujejo tudi naši beločeli deževniki, kar smo potrdili z opazovanjem z barvnimi obročki zaznamovanih ptic. Čeravno je bil namen obročkanja beločelih deževnikov z barvnimi obročki predvsem ugotavljanje ali naši osebki tu tudi prezimijo, pa smo s pomočjo le-teh prišli tudi do prvih podatkov o tem koliko ptic se vrača v svoja gnezditvena območja. Podatki iz Sečoveljskih solin (2007-2008) kažejo, da se od 10 - 20 % gnezdeče populacije »izgubi« že po dveh letih. Bodoče natančnejše in obsežnejše demografske raziskave beločelih deževnikov na širšem severnojadranskem območju pa bi vsekakor pojasnile marsikatero
MALI DEŽEVNIK Little Plover
M S
J F M A M J J A S O N D
B
122
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.002 χ2 = 3720.5791, σ2 = 1768.7516, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 207 Število opazovanj / Number of Sightings: 99 Prvo / First: 21.3.1976, 2. izhlapevanje (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 28.8.2009, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 5.3.2004, Piccia (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 29.8.2007, Piccia (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 1977, 1979, 1991, 1992, 1993, 1995, 1997, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009 TRIM: Nezanesljiv / Uncertain Površina gnezdenja / Breeding Surface: 45 ha % SLO: 1.2 %
327.
V Sloveniji je poletna vrsta ob vodah v notranjosti, predvsem ob rekah in gramoznicah. Najdemo ga tudi ob morskem obrežju. V Sloveniji je razmeroma redek gnezdilec (Geister, 1995). Nekoč je gnezdil izključno na rečnih in jezerskih peščinah in prodiščih. Zaradi uravnavanja vodnih tokov in večjih zajezitev vode se je moral od tam umakniti in se zadovoljiti s peščenimi njivami, peskokopi, glinokopi, nasutji in celo s peskom pokritimi strehami. Pri nas prične gnezditi že v aprilu. Gnezdo je majhna kotanjica, ki si jo sam izkoplje in je ponavadi brez podlage ali je obložena z majhnimi koščki zemlje in kamenčki. Samica znese štiri rumenkasta jajca s pepelnato ali temno rjavimi pikami. Jajca zelo spominjajo na jajca beločelega deževnika, le da je vzorec bolj drobno pikast. Mladiči se izležejo po 25 dneh, povsem samostojni pa so po 25 do 27 dneh. Posamezne ali v skupinah lahko na območju Sečoveljskih solin opazujemo v času preleta, predvsem v aprilu. V Sečoveljskih solinah od leta 1992 dalje redno gnezdi le nekaj parov. Večinoma gnezdi na območju Piccie, občasno pa tudi drugje. V notranjosti ga ogrožajo posegi v reke in njihova regulacija, saj gnezdijo predvsem na rečnih prodiščih, v Sečoveljskih solinah pa predvsem sive vrane Corvus cornix, ki vsakodnevno stikajo po gnezdiščih.
8
1.80
7
1.60
6
1.40
N
Pobrežniki - Charadriiformes
Charadrius dubius
80
40
70
35
60
30
50
25
40
20
30
15
20
10
10
5 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
328. Fenogram opažanj malega deževnika (N=207). 328. Phenogram of the Little Plover sightings (N=207).
1.20
5
1.00
4
0.80
3
0.60 0.40
1
0.20
0
0.00 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
2
326. Gnezdenje malega deževnika in trend populacije v obdobju 1983-2009. 326. Breeding of the Little Plover and population trend from 1983 to 2009.
329. Gnezditvena razširjenost malega deževnika (1983-2009). UTM 100 x 100 m. 329. Breeding distribution of Little Plover (1983-2009).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Charadrius morinellus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 34, σ2 = 0.054, P(A) = 0.5163512 Število osebkov / Number of Individuals: 1 Število opazovanj / Number of Sightings: 1 1 ex., (Fontanigge , KPSS), 10.8.1998, BR
330.
M
PUŠČAVSKI TEKALEC Cream-coloured Courser Cursorius cursor J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 34 σ2 = 0.054, P(A) = 0.5163512 Število osebkov / Number of Individuals: 1 Število opazovanj / Number of Sightings: 1 1 ex. (Fontanigge, KPSS), 3.10.1976, AŠ.
331.
Opazovanje puščavskega tekalca iz Sečoveljskih solin je edino evidentirano pojavljanje te vrste pri nas, z izključno afriško razširjenostjo. Vsekakor gre za naključnega gosta.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
123
Dular je v Sloveniji redek preletnik. Nam najbližja gnezdišča te vrste so v Avstriji, kjer gnezdi na nadmorski višini 2000 m in več. Iz Sečoveljskih solin je znano le eno samo opazovanje. Najverjetneje je tu zgolj naključen gost.
Pobrežniki - Charadriiformes
M
DULAR Eurasian Dotterel
Pobrežniki - Charadriiformes
RJAVA KOMATNA TEKICA Collared Pratincole Glareola pratincola
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 594, σ2 = 25.4571, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 23 Število opazovanj / Number of Sightings: 14 Prvo / First: 27.4.1975 (Letališče, KPSS) Zadnje / Last: 3.9.2008, 1. izhlapevanje (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 27.4.1975 (Letališče, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 3.9.2008, 1. izhlapevanje (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1975, 1985, 1986, 1987, 1994, 2008
332. 12
7
10
6
N
8
5
6
4 3
4
2 2
1 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
333. Fenogram opažanj rjave komatne tekice (N=23). 333. Phenogram of the Collared Pratincole sightings (N=23).
MALI MARTINEC Common Sandpiper
W
Actitis hypoleucos J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.001, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.009 χ2 = 17298.3906, σ2 = 34445.7617, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 924 Število opazovanj / Number of Sightings: 364 Prvo / First: 14.10.1878, Izliv (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 13.10.2009 (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.1.2008, Kristalizacija (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 29.12.2009, Izliv (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1878, 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1979, 1980, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1991, 1992, 1993, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
V Sloveniji je mali martinec celoletna vrsta. Je dokaj pogost gnezdilec (Geister, 1995). Redno prezimuje le ob našem morskem obrežju (Sovinc, 1994). Tudi v Sečoveljskih solinah je celoletna vrsta. V manjšem številu tu tudi redno prezimuje (Škornik et al., 1990). Na območju Sečoveljskih solin je najpogostejši v času jesenskega preleta in sicer v avgustu, medtem ko je v notranjosti Slovenije pogostejši spomladi. Posamič ali v manjših skupinah se zadržuje na blatnih brežinah večjih kanalov, ob izlivu Dragonje ter na območju kristalizacije na Leri.
334. 350
80
300
70 60
250
50
200
40
N
124
Rjava komatna tekica je v Sloveniji redek preletnik. Pogostejša je ob morskem obrežju. V Sečoveljskih solinah se pojavlja neredno na preletu., večinoma spomladi. Največ opazovanj je v Sečoveljskih solinah v juniju. Če bi na območju Sečoveljskih solin premogli večja suha območja, skromno poraščena s halofitno vegetacijo, potem bi lahko pričakovali tudi morebitno njeno gnezdenje.
8
150
30
100
20
50
10 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
335. Fenogram opažanj malega martinca (N=924). 335. Phenogram of the Common Sandpiper sightings (N=924).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
M S
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.004, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.02 χ2 = 57216.793, σ2 = 340621.5625, P(A) = 0 1 Število osebkov / Number of Individuals: 2838 Število opazovanj / Number of Sightings: 295 Prvo / First: 15.7.1973 (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 30.10.2009, Corsolongo (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 7.1.2009, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 10.12.1997 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1979, 1983, 1985, 1986, 1989, 1991, 1992, 1993, 1997, 1998, 1999, 2000, 2002, 2003, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009
336. 1000
Tringa nebularia
60
Pobrežniki - Charadriiformes
ZELENONOGI MARTINEC Common Greenshank
W
900
700
40
N
600 500
30
400 20
300 200
10
100 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
Zelenonogi martinec je v Sloveniji reden preletnik. Redki v Sloveniji ob morju tudi prezimujejo (Sovinc, 1994). Pogostejši je v italijanskih severnojadranskih mokriščih, kjer jih prezimuje tudi do 300 (Perco, 1984). V Sečoveljskih solinah je pogost in številčen na jesenskem preletu, maloštevilen je kot poletni gost. Posamezni včasih tu tudi prezimijo. Zanimivo je, da v februarju nikoli ni bil opažen. Zadržuje se v vseh večjih in manjših solinskih bazenih, kot tudi ob izlivu reke Dragonje , skupaj z ostalimi pobrežniki, nemalokrat tudi z mlakaricami Anas platyrhynchos, malimi Egretta garzetta in velikimi belimi čapljami Ardea alba.
D
337. Fenogram opažanj zelenonogega martica (N=2837). 337. Phenogram of the Common Greenshank sightings (N=2837).
M S
338. 25
12 10
20
8 15 N
6 10 4 5
2
0
JEZERSKI MARTINEC Marsh Sandpiper Tringa stagnatilis J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 1250.4266, σ2 = 141.9135, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 54 Število opazovanj / Number of Sightings: 20 Prvo / First: 11.4.1976 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 11.4.2009, Muzej (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 4.4.1979, Alto (Fontaniggea, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 22.9.2004, Life (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 1977, 1979, 1992, 1993, 1995, 2004, 2007, 2008, 2009
Jezerski martinec se v Sloveniji pojavlja na preletu. V notranjosti je redkejši, kot ob morskem obrežju. V Sečoveljskih solinah se pojavlja bolj ali manj redno na preletu aprila in septembra. Makovec et al. (1998) ga na območju Sečoveljskih solin štejejo med redko pojavljajoče se vrste. Osebki opazovani v poletnem času so najverjetneje zgodnji selivci. Pojavlja se posamič, zadržuje pa se predvsem v večjih in plitvejših solinskih bazenih tako na Leri kot tudi na Fontaniggeah.
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
339. Fenogram opažanj jezerskega martinca (N=54). 339. Phenogram of the Marsh Sandpiper sightings (N=54).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
125
50
800
W
J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.002, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 2058.7827, σ2 = 450.9714, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 103 Število opazovanj / Number of Sightings: 56 Prvo / First: 23.3.1975, Letališče (KPSS) Zadnje / Last: 5.10.2009, Alto (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 8.1.2004, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.1995 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1975, 1976, 1977, 1980, 1983, 1991, 1993, 1995, 1997, 2004, 2007, 2008, 2009
340.
126
V Sloveniji je pikasti martinec reden preletnik. Ugotovljeno je bilo tudi njegovo gnezdenje (Geister, 1995). V Sloveniji tudi prezimuje. Redno prezimovalno območje pikastih martincev je severovzhodni del Slovenije, predvsem področje ob Dravi in Muri (Sovinc, 1994). Na območju Sečoveljskih solin se pojavlja čez vse leto, le v novembru ga nismo nikoli opazili. Pogost je predvsem na spomladanskem preletu in sicer aprila. Dokaj redno ga lahko opazujemo med klatenjem še celo poletje, ko na območju solin že poteka jesenska selitev. Maloštevilno in neredno tudi prezimuje. Zadržuje se predvsem na zaraščenih močvirnatih predelih območja Alto, ob izlivu reke Dragonje, občasno tudi na poplavljenem travniku ob letališču in ob rudniškem bajerju.
45
16
40
14
35
12
30
10
25
8
N
Tringa ochropus
20
6
15
4
10
2
5
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
341. Fenogram opažanj pikastega martinca (N=103). 341. Phenogram of the Green Sandpiper sightings (N=103).
MOČVIRSKI MARTINEC Wood Sandpiper Tringa glareola J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.003, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.017 χ2 = 44583.6484, σ2 = 236257.9688, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 2010 Število opazovanj / Number of Sightings: 197 Prvo / First: 14.4.1974 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 31.8.2009, Muzej (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 8.3.2004, Colombera (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 22.10.2004, Kristalizacija (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1979, 1983, 1991, 1992, 1993, 2002, 2004, 2007, 2008, 2009
Močvirski martinec je v Sloveniji reden preletnik. Pogost je v vseh mokriščih, še najraje ima močvirnate travnike. V Sečoveljskih solinah se pojavlja od marca do konca oktobra. Najpogostejši je na spomladanskem preletu, z viškom v drugi polovici aprila. Makovec et al. (1998) ga navajajo kot rednega preletnika, katerega število je največje v aprilu in maju. Na območju Sečoveljskih solin se pojavlja tako na spomladanskem kot tudi na jesenskem preletu. Največ jih je tu aprila. Poleti in ob jesenskem preletu se močvirski martinec pojavlja v manjšem številu. Pogost je povsod po solinah. Pogosto se zadržuje v poraščenih bazenih. Med vsemi martinci se največkrat pojavlja tudi na območju kristalizacije na Leri, nemalokrat v družbi s spremenljivimi Calidris alpina in malimi prodniki C. minuta.
342. 1200
70
1000
60 50
800
40 N
Pobrežniki - Charadriiformes
PIKASTI MARTINEC Green Sandpiper
600 30 400
20
200
10
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
343. Fenogram opažanj močvirskega martinca (N=2010). 343. Phenogram of the Wood Sandpiper sightings (N=2010).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
M
Tringa totanus
S
J F M A M J J A S O N D
B
344. 4000
60
3500
50
3000 40
N
2500 2000
30
1500
20
1000 10
500 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
345. Fenogram opažanj rdečenogega martinca (N=8718). 345. Phenogram of the Common Redshank sightings (N=8718).
V Sloveniji se pojavlja kot celoletna vrsta. Je najštevilčnejši izmed martincev, ki prezimujejo v Sloveniji, čeprav je njegovo pojavljanje omejeno le na primerna prebivališča ob morskem obrežju (Sovinc, 1994). V Sloveniji nekaj parov neredno gnezdi na Cerkniškem jezeru (Geister, 1995). V Sečoveljskih solinah se zadržuje posamič čez vse leto. V večjem številu se pojavlja na prezimovanju in na preletu (Makovec et al., 1998). Prezimujoči rdečenogi martinci v Sečoveljskih solinah predstavljajo pomemben del severnojadranske populacije (Sovinc, 1994). Od leta 2005 gnezdi en par teh ptic tudi v Sečoveljskih solinah, vendar neredno (Škornik, 2009). Tu je gnezdil že v 19. stoletju (Schiavuzzi 1882, Schiavuzzi 1883). Gnezdi na močvirjih med bičevjem, šašem in travo, ob morju med slanoljubnim rastjem, navadno na dvignjenem mestu ali travnati kopuči. Tam, kjer gnezdi, mora biti dovolj suhih zaplat zemljišča, razglednih točk in dovolj visoka voda. Gnezdo je kotanjica, obdana s posameznimi bilkami, v kateri so ponavadi 4 hruškasta rjavkasto rumenkasta jajca z rdeče rjavimi lisami. Zelo podobna so jajcem polojnika. Valjenje traja 24 dni. Mladiči poletijo 25 dan. V Sečoveljskih solinah gnezdi na nizkih in s halofiti poraščenih nasipih, skupaj z malimi Sternula albifrons in navadnimi čigrami Sterna hirundo. Neredno gnezdita 2 para.
2.5
3500000.0 3000000.0
2
2500000.0 1.5
2000000.0 1500000.0
1
1000000.0 0.5
500000.0 0.0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
0
346. Gnezditvena razširjenost rdečenogega martinca (1983-2009). UTM 100 x 100 m. 346. Breeding distribution of the Redshank (1983-2009).
347. Gnezdenje rdečenogega martinca in trend populacije v obdobju 1983-2009. 347. Breeding of the Redshank and population trend from 1983 to 2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
127
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.008, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.04 χ2 = 145567.5469, σ2 = 1887294.75, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 8/718 Število opazovanj / Number of Sightings: 259 Prvo / First: 30.9.1973 (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 26.12.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 2.1.1993 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.2008, Colombera (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1979, 1980, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009 Površina gnezdenja / Breeding Surface: 2 ha % SLO: 50 %
Pobrežniki - Charadriiformes
RDEČENOGI MARTINEC Common Redshank
W
W
J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.003 χ2 = 5499.7168, σ2 = 3518.073, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 296 Število opazovanj / Number of Sightings: 105 Prvo / First: 24.3.1974 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 17.10.2009, Corsolongo (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.1.2008, Piccia (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 17.12.1994 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1975, 1976, 1977, 1979, 1982, 1983, 1984, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1997, 1998, 1999, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
348. 90
128
V Sloveniji je črni martinec preletnik. Redki pri nas prezimujejo ob morskem obrežju (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah se pojavlja čez vse leto. Najpogostejši je v času jesenskega preleta z viškom v avgustu. V Sečoveljskih solinah posamič tudi redno prezimuje. Zadržuje se v plitvih solinskih bazenih, skupaj z drugimi martinci in prodniki. Skoraj povsem svatovsko prebarvane martince lahko tu opazujemo v aprilu, skupaj s polojniki Himantopus himantopus in zelenonogimi martinci Tringa nebularia.
30
80
25
70 60
20
50
15
N
Tringa erythropus
40 30
10
20
5
10 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
349. Fenogram opažanj črnega martinca (N=296). 349. Phenogram of the Spotted Redshank sightings (N=296).
MALI ŠKURH Whimbrel Numenius phaeopus J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 4199.7051, σ2 = 1219.9143, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 107 Število opazovanj / Number of Sightings: 33 Prvo / First: 11.4.1976 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 13.10.2009 (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 24.3.1991 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 13.10.2009 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 1977, 1978, 1980, 1983, 1987, 1991, 1992, 1993, 1999, 2007, 2008, 2009
350. 25
90 80
V Sloveniji je mali škurh reden spomladanski preletnik. V Sečoveljskih solinah je reden spomladanski preletnik, občasen poletni gost in redek jesenski preletnik. Pojavlja se posamič. Višek spomladanskega preleta je v aprilu. Zadržuje se na muljastem poloju ob izlivu reke Dragonje in v plitvejših solinskih bazenih na Fontaniggeah.
20
70 60
15
50 N
Pobrežniki - Charadriiformes
ČRNI MARTINEC Spotted Redshank
40
10
30 20
5
10 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
351. Fenogram opažanj malega škurha (N=107). 351. Phenogram of the Whimbrel sightings (N=107).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
Numenius tenuirostris J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 264.7692, σ2 = 5.4635, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 9 Število opazovanj / Number of Sightings: 3 1 ex., ob Dragonji ?, 10.4.1881, BSCH. 3 ex., Life (Fontanigge, KPSS), 24.4.1997, IG. 5 ex., Life (Fontanigge, KPSS), 26.4.1997, IG.
352.
VELIKI ŠKURH Eurasian Curlew
W M S
353. 14
60
12
50
10
40
8
30
6
20
4
10
2
N
70
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
354. Fenogram opažanj velikega škurha (N=421). 354. Phenogram of the Eurasian Curlew sightings (N=421).
S
O
N
D
Numenius arquata J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.001, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.004 χ2 = 10037.792 σ2 = 8874.6826, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 421 Število opazovanj / Number of Sightings: 96 Prvo / First: 11.1.1974 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 30.12.2009, Izliv (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.1.2008, Colombera (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.2008, Izliv (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1979, 1980, 1985, 1986, 1987, 1990, 1992, 1993, 1995, 1997, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
Veliki škurh je v Sloveniji nedvomno redko razširjena gnezdilka (Geister, 1995). Pojavlja se na preletu, maloštevilni tudi prezimujejo, predvsem ob morskem obrežju, le izjemoma v notranjosti. Edino redno prezimovališče velikih škurhov pri nas je ob morski obali (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah se pojavlja čez vse leto. Najpogostejši je na spomladanskem preletu in na prezimovanju v decembru. Večinoma se pojavlja posamič. Večja skupina je bila opažena le 13.4.2004, ko je bilo ob izlivu reke Dragonje opaženih kar 21 osebkov. Očitno je, da večina škurhov prezimi v severnoitalijanskih mokriščih, kjer se jih zbere tudi do 4000. Največ jih prezimi ob izlivu reke Soče, med 1000 in 2000 osebki (Perco, 1984).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
129
Tenkokljuni škurh velja za kritično ogroženo vrsto na Svetu in je na robu izumrtja. Podatkov o njegovem opažanju je izredno malo. V Sloveniji imamo do sedaj le dve opažanji iz Sečoveljskih solin, ko je manjši skupini teh ptic konec aprila 1997 opazoval I. Geister. Zgodovinski podatek B. Schiavuzzija pa ni natančno opredeljen.
Pobrežniki - Charadriiformes
M
TENKOKLJUNI ŠKURH Slender-billed Curlew
Pobrežniki - Charadriiformes
ČRNOREPI KLJUNAČ Black-tailed Godwit Limosa limosa J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.001, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.004 χ2 = 10696.5176, σ2 = 7530.0088, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 398 Število opazovanj / Number of Sightings: 46 Prvo / First: 30.9.1973 (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 6.6.2009, Alto (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 19.2.1978 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.9.1973 (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1980, 1983, 1984, 1986, 1987, 1991, 1994, 1995, 2004, 2006, 2007, 2008, 2009
355. 300
20 18
250
16 14
200 N
12 150
10 8
100
6 4
50
2 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
356. Fenogram opažanj črnorepega kljunača (N=398). 356. Phenogram of the Black-tailed Godwit sightings (N=398).
PROGASTOREPI KLJUNAČ Bar-tailed Godwit Limosa lapponica
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 2277.8079, σ2 = 366.9802, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 84 Število opazovanj / Number of Sightings: 28 Prvo / First: 8.9.197 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 1.10.2009, Colombera (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 7.4.1991 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 10.10.2008, Colombera (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 1977, 1985, 1991, 1992, 1993, 2008, 2009
357. 70
20 18
60
Progastorepi kljunač je v Sloveniji redek preletnik. Bolj pogost je ob morskem obrežju. V Sečoveljskih solinah se občasno pojavlja na preletu, najpogostejši je v jesenskem času. Višek preleta je v septembru. Škornik et al. (1990) ga za Sečoveljske soline navajajo kot redko pojavljajočo se vrsto.
16
50
14 12
40
10
N
130
Črnorepi kljunač je v Sloveniji redek preletnik. V gnezditvenem obdobju je bil opažen na Cerkniškem jezeru, kjer naj bi tudi gnezdil (Geister, 1995). Na območju Sečoveljskih solin se pojavlja bolj ali manj redno na spomladanskem preletu, medtem ko je v jesenskem času redkejši. Višek preleta je v marcu. Pojavlja se posamič ali v manjših skupinah. V večjem številu se je pojavil le dvakrat in sicer 13.3.1977 jih je bilo 80, 16.3.2004 pa smo jih našteli 72. Zadržuje se v večjih plitvih solinskih bazenih, pogosto skupaj s togotniki in martinci.
30
8 6
20
4
10
2
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
358. Fenogram opažanj progastorepega kljunača (N=84). 358. Phenogram of the Bar-tailed Godwit sightings (N=84).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
Arenaria interpres J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 57.3478, σ2 = 6.523, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 11 Število opazovanj / Number of Sightings: 6 3 ex., (Fontanigge, KPSS), 8.9.1976, AŠ. 1 ex., Alto (Fontanigge, KPSS), 8.9.1976, AŠ. 2 ex., (Fontanigge, KPSS), 3.5.1991, TJ. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 19.5.1991, IŠ. 2 ex., (Fontanigge, KPSS), 26.8.1993, BR. 2 ex., (Fontanigge, KPSS), 4.9.1993, BR.
359.
M
VELIKI PRODNIK Red Knot Calidris canutus J F M A M J J A S O N D
360. 25
14
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 937.7328, σ2 = 97.4944, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 36 Število opazovanj / Number of Sightings: 22 Prvo / First: 3.9.1964 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 29.9.2009, Colombera (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 15.2.1992 (Fonatnigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 9.10.2007, Kristalizacija (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1964, 1977, 1991, 1992, 1993, 1994, 2004, 2007, 2008, 2009
12
20
10 15 N
8 6
10
4 5
Veliki prodnik je v Sloveniji redek preletnik (Božič, 2009). Redno, vendar posamič, se pojavlja ob morskem obrežju. V Sečoveljskih solinah je reden jesenski preletnik, z viškom v septembru. Pogosto bomo na velikega prodnika naleteli v družbi s progastorepim kljunačem Limosa lapponica. Najraje se zadržuje na polojih ali v plitvih solinskih bazenih. Občasno se pojavi tudi v spomladanskem obdobju.
2
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
361. Fenogram opažanj velikega prodnika (N=36). 361. Phenogram of the Red Knot sightings (N=36).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
131
V Sloveniji je kamenjar redek preletnik ob morskem obrežju. V Sečoveljskih solinah se pojavlja kot naključni gost na preletu. Novejših podatkov o njegovem opažanju ni.
Pobrežniki - Charadriiformes
M
KAMENJAR Ruddy Turnstone
Calidris alba
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 557.6087, σ2 = 30.5357, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 27 Število opazovanj / Number of Sightings: 9
362. 30
9 8
25
Peščenec je v Sloveniji redek, večinoma posamičen preletnik, nekoliko pogostejši od velikega prodnika. Pojavlja se ob našem morskem obrežju, občasno pa tudi v notranjosti Slovenije, kjer je bil največkrat zabeležen na Ptujskem in Ormoškem jezeru (Božič, 2009). V Sečoveljskih solinah se pojavlja izključno kot jesenski preletnik. Maloštevilni se tu ustavijo zgolj v septembru. Spomladanaska selitev bodisi ne poteka čez Sečoveljske soline ali pa nas takrat peščenci preletijo brez postanka, povsem neopazno.
7
20 N
132
7 ex., Fontanigge (KPSS), 7.9.1964, JG. 5 ex., Fontanigge (KPSS), 4.9.1993, BR. 2 ex., Mezzana (Lera, KPSS), 5.9.2007, BK, KG, IŠ. 2 ex., Mezzana (Lera, KPSS), 24.9.2008, IŠ. 1 ex., Mezzana (Lera, KPSS), 27.9.2008, BK, IŠ. 2 ex., Colombera (Fontanigge, KPSS), 30.9.2008, BK, IŠ. 2 ex., Mezzana (Lera, KPSS), 30.9.2008, BK, IŠ. 2 ex., Mezzana (Lera, KPSS), 11.4.2009, IŠ. 5 ex., Piccia (Lera, KPSS), 21.9.2009, IŠ.
6 5
15
4 3
10
2
5
1 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
363. Fenogram opažanj peščenca (N=27). 363. Phenogram of the Sanderling sightings (N=27).
MALI PRODNIK Little Stint
W
Calidris minuta J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.004, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.022 χ2 = 55182.4961, σ2 = 310861.4063, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 2802 Število opazovanj / Number of Sightings: 145 Prvo / First: 1.5.1974 (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 21.9.2009, Piccia (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 7.1.2004, Velika Lama (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 29.12.2006 Muzej (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1975, 1976, 1977, 1987, 1989, 1992, 1993, 1994, 1999, 2000, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
Mali prodnik je v Sloveniji na območjih s primernimi habitati pogost preletnik. Večinoma se pojavlja v manjših skupinah, jate z nekaj sto osebki so bile občasno opazovane le na obsežnih blatnih površinah ob morskem obrežju, ob Dravi in na zadrževalniku Medvedce (Božič, 2009). Ob morskem obrežju tudi prezimuje (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah se pojavlja redno na preletu, kot poletni gost in tu tudi prezimuje. Iz diagrama abundance je razvidno, da je višek preleta v začetku maja, ko osebki hitijo v gnezdišča, zato podatkov o tej vrsti v juniju ni, se pa po izredno hitri gnezditvi prvi spet pojavijo že v drugi polovici julija. Zadržuje se v plitvih solinskih bazenih, velikokrat v družbi s spremenljivim prodnikom Calidris alpina. Jate z več sto osebki, ki smo jih beležili v začetku devetdesetih, so danes le še bled spomin.
364. 1000
30
900 25
800 700
20
600 N
Pobrežniki - Charadriiformes
PEŠČENEC Sanderling
500
15
400 10
300 200
5
100 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
365. Fenogram opažanj malega prodnika (N=2802). 365. Phenogram of the Little Stint sightings (N=2802).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
Calidris temminckii J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.003 χ2 = 6847.8267, σ2 = 3668.4785, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 292 Število opazovanj / Number of Sightings: 24 Prvo / First: 19.5.1974 (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 17.11.2007, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 26.3.2007, Piccia (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 17.11.2007, Mezzana (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1975, 1976, 1977, 1979, 1987, 1989, 1992, 1993, 1994, 2004, 2007
366. 120
9 8 7
80
6 5
N
60
4 3
40
2
20
Temminckov prodnik je v Sloveniji najverjetneje pogost preletnik. Večina opazovanj je iz SV Slovenije, opažen pa je bil tudi na Cerkniškem jezeru, Ljubljanskem barju in ob našem morju (Božič, 2009). V Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu, vendar ni tako pogost kot mali prodnik, s katerim ga lahko zamenjamo. Čeprav se pojavlja na splomladanskem preletu, se jih največ pojavi v avgustu. Zadržuje se v plitvih solinskih bazenih, kot tudi na območju kristalizacije na Leri. Nemalokrat je v družbi srpokljunih prodnikov Calidris ferruginea.
1 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
367. Fenogram opažanj Temminckovega prodnika (N=292). 367. Phenogram of the Temminck’s Stint sightings (N=292).
SPREMENLJIVI PRODNIK Dunlin
W M
Calidris alpina J F M A M J J A S O N D
368. 1800
30
1600
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.006, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.032 χ2 = 86882.5859, σ2 = 901510.25, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 5325 Število opazovanj / Number of Sightings: 147 Prvo / First: 30.9.1973 (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 22.9.2008, Corsolongo (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.1.2008, Izliv (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 29.12.2007, Corsolongo (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1975, 1976, 1979, 1983, 1987, 1989, 1991, 1992, 1993, 1994, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
25
1400 1200
20
1000 N
15
800 600
10
400
5
200 0
Spremenljivi prodnik je med vsemi prodniki pri nas najpogostejša in najbolj številna vrsta prodnika. Na selitvi se pojavlja v različnih tipih mokrišč, občasno tudi na poplavljenih travnikih in njivah (Božič, 2009). Pozimi se pojavlja le ob morskem obrežju (Sovinc, 1994). Tudi v Sečoveljskih solinah je najpogostejša vrsta prodnika. V soline prvi priletijo že v začetku avgusta in jih zapustijo v prvih dveh tednih junija. Redno se pojavlja na preletu in tu tudi redno prezimuje. V zimskem obdobju je najštevičnejši, saj se v decembru in januarju pojavlja v jatah po več sto osebkov skupaj.
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
369. Fenogram opažanj spremenljivega prodnika (N=5325). 369. Phenogram of the Dunlin sightings (N=5325).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
133
100
Pobrežniki - Charadriiformes
M
TEMMINCKOV PRODNIK Temminck’s Stint
W
Calidris ferruginea J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.002 χ2 = 6287.1152, σ2 = 4405.9707, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 184 Število opazovanj / Number of Sightings: 45 Prvo / First: 1.5.1974 (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 29.9.2009, Colombera (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 9.3.1980 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 9.10.2007, Kristalizacija (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1975, 1977, 1980, 1983, 1987, 1991, 1992, 1993, 1994, 1997, 2001, 2004, 2007, 2008, 2009
370. 120
134
Srpokljuni prodnik se v Sloveniji pojavlja na preletu ob morskem obrežju in v njenem SV delu (Božič, 2009). V Sečoveljskih solinah je preletnik in poletni gost. Pojavlja se od marca pa vse do sredine oktobra. Najštevilčnejši je v maju, ko se na območju Sečoveljskih solin ustavlja posamič ali v manjših skupinah, skupaj z drugimi prodniki.
16 14
100
12 80 N
Pobrežniki - Charadriiformes
SRPOKLJUNI PRODNIK Curlew Sandpiper
10
60
8 6
40
4 20
2 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
371. Fenogram opažanj spremenljivega prodnika (N=184). 371. Phenogram of the Curlew Sandpiper sightings (N=184).
PLOSKOKLJUNEC Broad-billed Sandpiper Limicola falcinellus
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 68, σ2 = 0.2159, P(A) = 0.0007124 Število osebkov / Number of Individuals: 2 Število opazovanj / Number of Sightings: 2 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 1.8.1987, MP 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 5.9.1993, PK
372.
Ploskokljunec je v Sloveniji redek preletnik. Iz Sečoveljskih solin sta znani le dve opazovanji te vrste. Izjemoma se pojavlja na jesenskem preletu, najverjetneje zgolj kot naključni gost.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
S
50 45
1400
35
1000
30
800
25 20
600
15
400
10
200
5
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
Togotnik je v Sloveniji reden spomladanski preletnik. Spomladanski prelet poteka med marcem in majem. V jesenskem času je togotnik pri nas zelo redek. Jesenska selitev togotnika poteka čez vso Evropo v smeri jug do jugozahod, spomladanski prelet pa poteka bolj vzhodno, kar pomeni, da se togotniki vračajo po najkrajši poti v svoja gnezdišča (Vogrin, 1998). V Sečoveljskih solinah se v manjših skupinah redno pojavlja na spomladanskem preletu od februarja do maja. Jesenskih podatkov je malo, kar kaže, da se togotniki v tem času selijo drugje. Zadnja opazovanja, ko je število togotnikov preseglo 200 osebkov so iz leta 1995.
D
374. Fenogram opažanj togotnika (N=3552). 374. Phenogram of the Ruff sightings (N=3552).
PUKLEŽ Jack Snipe
W M
Lymnocryptes minimus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 292.7143, σ2 = 4.8786, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 10 Število opazovanj / Number of Sightings: 4
375.
2 ex., (Fontanigge, KPSS), 11.1.1975, AŠ. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 27.4.1975, AŠ. 6 ex., (Fontanigge, KPSS), 11.4.1976, AŠ. 1 ex., Rudnik, (Lera, KPSS), 6.2.2008, IG.
Puklež se v Sloveniji pojavlja na preletu, naključno pa posamezni osebki tudi prezimujejo. Na območju Sečoveljskih solin je bil nekaj krat opaženv sedemdesetih letih, zadnje opazovanje je iz leta 2008. Gre za naključnega gosta v času preleta in na prezimovanju.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
135
40
1200
N
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.005, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.027 χ2 = 80960.3984, σ2 = 655329.4375, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 3552 Število opazovanj / Number of Sightings: 137 Prvo / First: 3.3.1974 (Fontanigge , KPSS) Zadnje / Last: 21.6.2009, Colombera (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 16.1.1999 (Fontanigge , KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.9.2008, Mezzana (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1980, 1983, 1984, 1986, 1990, 1991, 1992, 1993, 1995, 1997, 1999, 2002, 2004, 2006, 2007, 2008, 2009
373. 1600
Philomachus pugnax
Pobrežniki - Charadriiformes
M
TOGOTNIK Ruff
Gallinago media
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 64, σ2 = 0.4063, P(A) = 0.0020117 Število osebkov / Number of Individuals: 2 Število opazovanj / Number of Sightings: 2 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 15.5.1977, AŠ. 1 ex., Piccia (Lera, KPSS), 8.11.2007, IŠ.
376.
136
Čoketa se v Sloveniji pojavlja kot izjemen preletnik. V Sečoveljskih solinah je naključni gost, saj sta si opazovanji časovno daleč narazen.
KOZICA Common Snipe
W
Gallinago gallinago
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.001, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.008 χ2 = 22089.9746, σ2 = 39043.1523, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 1026 Število opazovanj / Number of Sightings: 130 Prvo / First: 9.12.1973, Letališče. Zadnje / Last: 19.12.2009, Izliv (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.1.2008, Ob morju, (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 29.12.2007, Izliv (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1979, 1980, 1982, 1983, 1991, 1993, 1994, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
Kozica je v Sloveniji zelo redka gnezdilka (Geister, 1995). Redno se pojavlja na preletu,. Redno, vendar maloštevilno tudi prezimuje (Sovinc, 1994). Na območju Sečoveljskih solin se pojavlja na preletu, vendar je najpogostejša v zimskem času. V obdobju od 1983 do 1987 je bila opažena le nekajkrat (Škornik et al., 1990). V zadnjih desetih letih se tu pojavlja redno, vendar nikoli v večjem številu. Zadržuje se predvsem v poraščenih solinskih bazenih in ob robovih le-teh, ob izlivu reke Dragonje in na vlažnem travniku bližnjega letališča.
377. 600
40 35
500
30 400 N
Pobrežniki - Charadriiformes
ČOKETA Great Snipe
25
300
20 15
200
10 100
5
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
378. Fenogram opažanj kozice (N=1026). 378. Phenogram of the Common Snipe sightings (N=1026).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
M
Scolopax rusticola J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 345.0769, σ2 = 7.1206, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 12 Število opazovanj / Number of Sightings: 6 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 7.9.1964, JG. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 18.10.1976, AŠ. 1 ex., Alto (Fontanigge, KPSS), 7.3.1978, AŠ. 1 ex., Drnica (KPSS), 16.10.2007, AM. 1 ex., Stojbe (Fontanige, KPSS), 23.11.2008, AM. 7 ex., Stojbe (Fontanige, KPSS), 18.1.2009, AM.
379.
M
OZKOKLJUNI LISKONOŽEC Red-necked Phalarope Phalaropus lobatus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 78, σ2 = 0.3714, P(A) = 0.0000438 Število osebkov / Number of Individuals: 3 Število opazovanj / Number of Sightings: 3
380.
1 ex., (Fontanigge, KPSS), 8.9.1963, JG. 1 ex., (Lera, KPSS), 17.10.1993, LB. 1 ex., (Lera, KPSS), 16.10.1999, BR.
Ozkokljuni liskonožec je v Sloveniji izredno redek gost,. V Sečoveljskih solinah se pojavlja zgolj naključno.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
137
Sloka je v Sloveniji zelo redek gnezdilec (Geister, 1995). Pojavlja se redno na preletu, posamič ali v manjših skupinah tudi prezimuje (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je bila opažena le nekajkrat, vendar je v neposredni okolici, v primernejših habitatih, vsekakor pogostejša, če ne celo redna. Tu se pojavlja tako na preletu, kot tudi na prezimovanju.
Pobrežniki - Charadriiformes
SLOKA Eurasian Woodcock
W
Pobrežniki - Charadriiformes
PLOSKOKLJUNI LISKONOŽEC Grey Phalarope
H
Phalaropus fulicarius J F M A M J J A S O N D ZGODOVINSKI PODATEK / HISTORICAL DATA c. 1 ex., Fontanigge? (KPSS), 24.9.1879, BSCH.
381.
138
TRIPRSTI GALEB Black-legged Kittiwake Rissa tridactyla
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 33, σ2 = 0.0786, P(A) = 0.5651609 Število osebkov / Number of Individuals: 1 Število opazovanj / Number of Sightings: 1 1 ex., Piccia (Lera, KPSS), 21.11.2006, BK, IŠ, KG.
382.
Triprsti galeb se v Sloveniji pojavlja občasno na prezimovanju in kot naključni gost. Na našem morskem obrežju je izjemen gost. 3.10.1994 je K. Kravos v Strunjanu opazoval odraslega triprstega galeba. To je bilo prvo opazovanje te vrste ob morju. Sicer pa se vrsta pojavlja v sosednjih italijanskih mokriščih med Trstom in Maranom med marcem in oktobrom. Največ podatkov je bilo zbranih v juliju (Kravos, 1995). Iz Sečoveljskih solin je znan en sam podatek. Novembra 2006 so zaposleni v KPSS opazovali mladosten osebek triprstega galeba, ki se je spreletaval nad območjem Piccia na Leri.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Chroicocephalus genei J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 246, σ2 = 3.5143, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 7 Število opazovanj / Number of Sightings: 7 1 ex., (Fontanigge, KPSS) od 23.6.1983 do 29.6.1983, IŠ. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 10.3.1991, TJ. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 23.3.1991, TJ. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 31.3.1991, TJ. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 7.4.1991, TJ. 1 ex., (Fontanigge, KPSS) od 3.9.1991 do 7.9.1991, DŠ, IŠ, TJ. 1 ex., (Fontanigge, KPSS) od 18.4.2005 do 20.4.2005, BK, IŠ.
383.
REČNI GALEB Black-headed Gull
W M S
384. 14000
120
12000
100
10000
80
8000 N
60 6000 40
4000
20
2000 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
385. Fenogram opažanj rečnega galeba (N=36878). 385. Phenogram of the Black-headed Gull sightings (N=36878).
O
N
D
Chroicocephalus ridibundus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.04, Pi2 = 0.002, Piln[Pi] = - 00.128 χ2 = 499241.6875, σ2 = 33534778, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 36878 Število opazovanj / Number of Sightings: 609 Prvo / First: 26.9.1982 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 31.12.2009 (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 2.1.1993 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 31.12.2009 (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
V Sloveniji je rečni galeb zelo redko razširjena gnezdilka (Geister, 1995). Zelo številno se pojavlja na preletu in na prezimovanju. Področja, kjer so pri nas najbolj številni in stalno prezimujejo, so ob morskem obrežju in na Štajerskem (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je celoletna vrsta, vendar tu ne gnezdi. Pogost je v zimskem obdobju in v času preleta (Škorik et al., 1990). V obdobju 1983-1997 se je v nekaterih zimah na območju Sečoveljskih solin zadrževalo tudi do 1000 in več osebkov, kar predstavlja več kot polovico vseh prezimujočih rečnih galebov ob našem morskem obrežju (Makovec et al., 1998). Najpogostejši je v marcu. Zadržuje se v večjih in manjših jatah tako na Leri kot na Fontaniggeah. Pogosto je v družbi z drugimi ribojedimi pticami, predvsem v družbi s čapljami.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
139
Ta, z glavo naprej nagnjeni stvor, še vedno velja za redkega, saj je podatkov o njegovem pojavljanju v Sloveniji razmeroma malo. Večinoma so vsi iz našega morskega obrežja, kar pa ne čudi, če vemo da ta vrsta gnezdi marsikje v sredozemskih solinah. V Sečoveljskih solinah se pojavlja kot izjemen preletnik ali naključni gost.
Pobrežniki - Charadriiformes
M
ZALIVSKI GALEB Slender-billed Gull
W M
Hydrocoloeus minutus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 2062.6616, σ2 = 319.2214, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 78 Število opazovanj / Number of Sightings: 18 Prvo / First: 30.12.1973, Izliv (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 31.8.2009, Colombera (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 5.1.1985 (Morje, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.1973, Izliv (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1985, 1990, 1991, 1994, 2001, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
386. 45
6
35 5
30 25
4
20
3
N
140
Mali galeb je v Sloveniji preletnik. Posamič tudi prezimuje, predvsem na večjih vodnih akumulacijah na Štajerskem in ob morskem obrežju (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu in v zimskem času. Višek spomladanskega preleta je v maju., ko se spreletava nad većjimi solinskimi bazeni tik ob morju.
7
40
15
2
10 1
5 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
387. Fenogram opažanj malega galeba (N=70). 387. Phenogram of the Little Gull sightings (N=70).
ČRNOGLAVI GALEB Mediterranean Gull
W
Ichthyaetus melanocephalus J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.007, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.036 χ2 = 122372.2188, σ2 = 1702722, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 6201 Število opazovanj / Number of Sightings: 112 Prvo / First: 22.8.1983 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 17.10.2009, Colombera (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 9.1.2009, Colombera (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.2008, Colombera (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1983, 1984, 1985, 1991, 1992, 1994, 1997, 1998, 1999, 2001, 2002, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009
Črnoglavi galeb se v Sloveniji pojavlja kot preletnik in občasen prezimovalec. Predvsem ob morskem obrežju. V celinskem delu Slovenije je redek in se večinoma pojavlja v jesenskem času. Leta 2006 je črnoglavi galeb v Sloveniji prvič gnezdil. Gnezdo s štirimi jajci je bilo najdeno 23. 5. 2006 v koloniji rečnih galebov Larus ridibundus in navadnih čiger Sterna hirundo na otoku na Ptujskem jezeru, kjer naj bi gnezdil tudi leta 2007 in 2008 (Denac & Božič, 2009). V Sečoveljskih solinah se pojavlja čez vse leto. Je reden jesenski preletnik, posamič pa je bil opažen tudi v zimskem času. V večjem številu prileti v soline že v juliju, septembra pa tu prenočuje tudi do 500 in več teh ptic. Številni v Sečoveljske soline redno zahajajo iz Italije, Madžarske in Srbije, kar je bilo ugotovljeno z opazovanjem zaznamovanih ptic. Zadržuje se večinoma na Colomberi, na območju Piccie, Mezzane ter 2. in 3. izhlapevanja.
388. 2000
25
1800 1600
20
1400 1200 N
Pobrežniki - Charadriiformes
MALI GALEB Little Gull
15
1000 800
10
600 400
5
200 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
389. Fenogram opažanj črnoglavega galeba (N=6199). 389. Phenogram of the Mediterranean Gull sightings (N=6199).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
O
N
D
M
Larus canus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.001, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.004 χ2 = 12878.9141 , σ2 = 12848.25 P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 426 Število opazovanj / Number of Sightings: 28 Prvo / First: 9.12.1973 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 3.3.2009, Izliv (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 2.1.1983 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.2008, Colombera (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1975, 1976, 1977, 1983, 1984, 1986, 1991, 1992, 1993, 1995, 1997, 1999, 2004, 2006, 2007, 2008, 2009
390. 9
180
8
160
7
140
6
N
120
5
100
4
80
3
60 40
2
20
1
Sivi galeb je v Sloveniji reden zimski gost in občasen preletnik. V Sečoveljskih solinah se pojavlja tako v zimskem času, kot tudi na preletu. Zadržuje se posamič ali v manjših skupinah na morju pred solinami, v večjih solinskih bazenih tik ob morju ali v izlivnem delu reke Dragonje. Večje število sivih galebov (176 osebkov) smo na območju Sečoveljskih solin zabeležili med 26.2.2009 in 1.3.2009. Številni galebi, vsaj štirih vrst, so se gostili s poginulimi sardelami Sardinella aurita, ki jih je morje naplavljalo na obalo, ali pa so jih ptice pobirale z morske površine. V tem času je naše morje obiskal tudi redek kit grbavec Megaptera novaeangliae.
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
391. Fenogram opažanj sivega galeba (N=426). 391. Phenogram of the Mew Gull sightings (N=426).
SREBRNI GALEB European Herring Gull
W
S
Larus argentatus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 67, σ2 = 0.4786, P(A) = 0.0009277 Število osebkov / Number of Individuals: 3 Število opazovanj / Number of Sightings: 3
392.
1 ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), 8.1.1994, IŠ. 1 ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), 8.1.2004, IŠ. 1 ex., Mezzana (Fontanigge, KPSS), 28.7.2007, kadaver, IŠ.
Srebrni galeb je v Sloveniji občasen gost. Pojavlja se skupaj z rumenonogimi galebi Larus micahehllis. Srebrni galeb je v Sečoveljskih solinah naključen gost, opazovan je bil dvakrat v zimskem času, enkrat pa je bil najden njegov kadaver.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
141
200
Pobrežniki - Charadriiformes
SIVI GALEB Mew Gull
W
RUMENONOGI GALEB Yellow-legged Gull
W M S
J F M A M J J A S O N D
B
142
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=00.535, Pi2 = 00.286, Piln[Pi] = - 00.335 χ2 = 6751981.5, σ2 = 5433046528w, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 390608 Število opazovanj / Number of Sightings: 1131 Prvo / First: 26.9.1982 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 30.12.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 2.1.1993 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009 TRIM: Zmeren porast (p <0.01) / Moderate increase (p<0.01) Površina gnezdenja / Breeding Surface: 55 ha % SLO: 85 %
394.
Rumenonogi galeb je v Sloveniji celoletna vrsta. Pogost je vzdolž morskega obrežja, zahaja pa tudi v notranjost Slovenije, vendar nikjer ni številčen. Po podatkih OAS je v Sloveniji zelo redka gnezdilka (Geister, 1995). Sečoveljske soline so njegovo edino večje gnezdišče v Sloveniji (Škornik, 2007), čeravno gnezdi tudi drugod ob morskem obrežju in celo v notranjosti Slovenije, kjer gnezdi na strehah poslopij. Je največja in najpogostejša galebja vrsta v Sečoveljskih solinah. Prva gnezditev rumenonogega galeba je bila potrjena leta 1986, ko je bilo najdenih 11 gnezdečih parov (Škornik, 1992). Do leta 1991 je število gnezdečih parov naraščalo za skoraj tretjino na leto (Škornik, 1992). Makovec, Škornik in Lipej (1998) opozarjajo, da je v tistem času populacija rumenonogih galebov že presegla nosilnost okolja, posledično pa se je povečal populacijski pritisk in nestrpnost. Pojavljal se je kanibalizem. Prvi upad gnezdeče populacije je opaziti v letu 1995 (Škornik et al., 1995). V Sečoveljskih solinah gnezdi na notranjih, skromno poraščenih nasipih, v gosti travi zunanjih visokomorskih nasipov ali posamič v ruševinah solinarskih hiš. Prvi pari pričnejo z gnezdenjem že v začetku aprila, inkubacijski vrh pa nastopi med 15. in 30. aprilom (Škornik, 1992). Posamič lahko pari valijo tudi kasneje. Gnezdo je lahko različnih velikosti, zgrajeno z različnim rastlinskim in drugim priložnostnim gradivom. Če so bila še v devetdesetih letih prejšnjega stoletja gnezda rumenonogega galeba mojstrsko grajena iz morske trave (Škornik, 1992), pa je danes opaziti čedalje več enostavno grajenih gnezd, ki premorejo preprosto kotanjico, obloženo z ostanki letalnih peres in drugega perja galebov. Samica znese ponavadi 3 jajca (2-4), velikosti 70 x 48 mm. Inkubacijska doba traja od
N
Pobrežniki - Charadriiformes
Larus michahellis
160000
160
140000
140
120000
120
100000
100
80000
80
60000
60
40000
40
20000
20
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
395. Fenogram opažanj rumenonogega galeba (N=390608). 395. Phenogram of the Yellow-legged Gull sightings (N=390608).
6
250
5
200
4 150 3 100 2 50
1
0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
0
393. Gnezdenje rumenonogega galeba trend populacije v obdobju 1983-2009. 393. Breeding of the Yellow-legged Gull and population trend from 1983 to 2009.
396. Gnezditvena razširjenost rumenonogega galeba (1983-2009). UTM 100 x 100 m. 396. Breeding distribution of theYellow-legged Gull (1983-2009).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
397. Gnezdo rumenonogega galeba. 397. Yellow-legged Gull nest.
398. Mladiča rumenonogega galeba. 398. Yellow-legged Gull chicks.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Pobrežniki - Charadriiformes
območju oporečnost pridelane soli vprašljiva. Tradicionalen način pridelave soli ne dovoljuje rafinacije (čiščenja) oziroma drugih metod obdelovanja, zaradi katerih bi se spremenile kemične lastnosti soli. Po analizah in ugotovitvah je sol v določenem obdobju zaradi ptičjih iztrebkov, izbljuvkov, perja ali razpadanja galebjih trupel kontaminirana, oziroma se uvršča v kakovostni razred industrijske soli. Interes upravljavca – podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o je, da so večinoma zagotovljeni pogoji za pridobivanje jedilne soli na tradicionalen način. V poletnih sezonah 2005 in 2006 smo na območju kristalizacije soli poskusili s ti. repelentnimi sredstvi, ki pticam preprečujejo zasedanje prenočišč. Ta sredstva so bila učinkovita le v začetku sezone prenočevanja, kasneje pa ne več. Od leta 2007 upravljalec KPSS izvaja plašenje rumenonogih galebov na njihovih prenočiščih. Plašenje poteka med 31. julijem in 19. avgustom. Namen plašenja je premeščanje galebov iz kristalizacijskega območja Lere s ciljem, zagotavljanja pogojev za pridobivanje neoporečne soli brez ptičjih iztrebkov, izbljuvkov in perja (Škornik, 2007). Tovrstno početje pa ni v skladu z obstoječo zakonodajo, saj je rumenonogi galeb v Sloveniji z zakonom zavarovana vrsta. Tu je tudi njegovo edino večje gnezdišče v Sloveniji. Sečoveljske soline so uvrščene na seznam IBA in Spa tudi zaradi rumenonogega galeba, ki izpolnjuje naslednje kriterije: a) Kriterij A4 - na območju se redno pojavlja 1% ali več globalne populacije ene ali več vrst. (1% globalne populacije je za L. michahellis 6990 osebkov glede na podatke o velikosti njegove globalne populacije s spletne strani BirdLife). b) Kriterij B1i - na območju se pojavlja ≥ 1% selitvene ali drugače izražene populacije vodnih ptic, ki se združujejo v jate. c) Kriterij C3 - na območju se redno zadržuje ≥ 1% selitvene populacije migratorne vrste, ki se združuje v jate in ni ogrožena v EU. d) Kriterij C4 - na območju se redno ali na predvidljivi osnovi zadržuje ≥ 20.000 selitvenih vodnih ptic ali ≥ 10.000 parov selitvenih morskih ptic ene ali več vrst.
143
28 do 30 dni. Mladiči se speljejo po 32 do 40 dnevih (Škornik, 1992). Gnezditveni uspeh je pri rumenonogem galebu slab, tudi tam, kjer ni plenjenja s strani lisice in kune. Škornik (1992) navaja, da je uspeh speljave mladičev v Sečoveljskih solinah od leta 1988 do leta 1990 znašal le 0.9 mladiča na gnezdeči par (0.05 - 1.4). Iz podatkov 25. letnega monitoringa na območju Sečoveljskih solin je razvidno, da je število gnezdečih parov rumenonogega galeba naraščalo vse do leta 2005, za tem se je njegovo število v naslednjih dveh sezonah zmanjšalo za več kot dvakrat. Razlog za to je bil ugotovljen že v času gnezdenja v letu 2005, ko smo na gnezdiščih na območju Colombere in Piccie našli številne kadavre odraslih ptic in seveda mladičev. Krivca za to sta lisica in kuna. Število gnezdečih ptic je bilo že v naslednjem letu manjše, novih gnezdečih parov pa ne gre pričakovati v krajšem časovnem obdobju, kar se vidi tudi iz števila gnezdečih parov v kasnejših letih. Galebi, ki so zasedli običajna gnezdišča na območju Piccie in Mezzane, so imeli slab gnezditveni uspeh, nekoliko bolje je bilo z manjšo kolonijo na območju Colombere, ki gnezdi na nedostopnem in z vodo obdanem nasipu. Vedno več rumenonogih galebov gnezdi tudi na ruševinah solinarskih hiš, vendar tam zaradi neustreznosti prostora za gnezdenje ne more gnezditi večje število teh ptic. Iz topografskega prikaza gnezditvene razširjenosti je razvidno, da rumenonogi galeb redno gnezdi le na območjih Mezzane, Piccie in Colombere, posamič pa tudi drugod po solinah, vendar se drži bližine morja ali večjih bazenov z nasipi. Na območjih izhlapevanja ne gnezdi. Tamkajšnji poskusi so bili neuspešni (Škornik, 2009). V zadnjih desetletjih se je število rumenonogih galebov povsod v Sredozemlju močno povečalo (Škornik, 1992; Mullarney et al. 1999). Posebej skokovito se je njihovo število povečalo po letu 1975, predvsem zaradi dostopnješe hrane na smetiščih, prenehanju pobijanja galebov in nabiranja njihovih jajc (Škornik v Hagemeijer & Blair, 1997). Pomemben delež rumenonogih galebov se čez vse leto zadržuje v bližini svojih gnezdišč, vendar se rumenonogi galebi iz jugozahodne Evrope, Jadranskega morja in vzhodnega Sredozemlja po gnezditvi množično selijo proti severu (Blomdahl et al., 2003; Cramp & Simmons, 1983; Del Hoyo et al., 1996; Malling Olsen & Larsson, 2003). Poleti se v Sečoveljskih solinah gnezdečim galebom v pognezditvenem obdobju pridruži več tisoč osebkov iz sosednjih držav (Hrvaška, Italija). Prvič je bilo večje število teh ptic zabeleženo leta 1992, ko jih je prešteval B. Rubinič. 31.7.1992 jih je na Leri naštel 15.000, na Fontaniggeah pa 5.000. 19.7.2003 jih je bilo 13.700, kar je tedaj pomenilo eno največjih pognezditvenih skupin v Sredozemlju. Večina osebkov ni bila mladostnih, odstotek mladostnih osebkov se je povečal le ob koncu meseca. Zadrževali so se večinoma na visokih nasipih brez vegetacije in v suhih solinskih bazenih na Leri (Blomqvist, 2007). Največje število pognezditvenih rumenonogih galebov smo zabeležili v letu 2004, kar je razvidno tudi v grafičnem prikazu (sl. 713. in 716.). 23.7.2004 jih je bilo samo na Leri presenetljivih 25.320 osebkov. Že v avgustu istega leta jih je bilo 10.000 manj (Škornik, 2005). Dolgoletna povprečja kažejo, da se prve večje skupine pojavijo konec junija, z viškom na začetku ali na koncu druge polovice julija. Do septembra se njihovo število ponovno spusti na nivo redne populacije, ki šteje približno 1000 osebkov (Škornik, 2007). Rumenonogi in druge vrste galebov se lahko pojavijo v večjem številu tudi ob nenavadnih dogodkih. Dne 2.3.2009 je bila na morju pred solinami in v Sečoveljskih solinah jata galebov, ki je štela najmanj 5.000 osebkov, nedvomno zaradi poginulih velikih sardel Sardinella aurita, ki so jih ptice pobirale s površine morja. Poleg štetja na območju Sečoveljskih solin smo v letu 2007 opravili tudi štetje rumenonogih galebov na območju smetišča v Dragonji, kjer smo poskušali prešteti galebe v času, ko na deponijo pripeljejo sveže odpadke. Opazovanja kažejo, da ne gre zanemariti dejstva, da se količina kuhinjskih in drugih odpadkov bistveno poveča v juliju in avgustu, ko je turistična sezona bližnjih obalnih mest na vrhuncu (Škornik, 2008). Zaradi prehranjevanja na smetiščih, predstavljajo rumenonogi galebi potencialno grožnjo pri prenašanju patogenih mikrobov na človeka ter s tem ogrožanja našega zdravja (Mudge, 1978; Škornik, 1992). V Sečoveljskih solinah težave z galebi nastopijo na območju kristalizacije (pridelave soli), saj je zaradi prenočevanja galebov na tem
Pobrežniki - Charadriiformes
RJAVI GALEB Lesser Black-backed Gull
W
Larus fuscus
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 357, σ2 = 11.05, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 15 Število opazovanj / Number of Sightings: 13 Prvo / First: 4.5.1991 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 26.3.2008 (Morje, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 26.3.2007, Piccia (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.1997 (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1991, 1994, 1995, 1997, 2007, 2008
399. 6
8 7
5
6 4
5 N
144
Rjavi galeb je v Sloveniji redek preletnik in nereden ter maloštevilen zimski gost. Med prezimovanjem ni vezan le na morsko obrežje, temveč se pojavlja tudi vzdolž rek in jezer v notranjosti (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je občasen spomladanski preletni, iz jesenskega in zimskega obdobja sta le dve opazovanji.
4
3
3
2
2 1
1 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
400. Fenogram opažanj rjavega galeba (N=15). 400. Phenogram of the Lesser Black-backed Gull sightings (N=15).
KASPIJSKI GALEB Caspian Gull
W
Larus cachinnans J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 33, σ2 = 0.0786, P(A) = 0.5651609 Število osebkov / Number of Individuals: 1 Število opazovanj / Number of Sightings: 1 1 ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), 30.1.2004, IŠ.
401.
Kaspijski galeb je v Sloveniji zgolj naključen gost. Zaradi zahtevnega prepoznavanja med t.i. »rumenonogimi galebi«, ki so bili sistematično razdeljeni v več vrst, je možno da je bil kakšen tudi spregledan. Iz Sečoveljskih solin je znan le en sam podatek.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
O
N
D
M
Larus marinus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 102, , σ2 = 0.4857, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 3 Število opazovanj / Number of Sightings: 2 2 ex., (Fontanigge, KPSS) od 21.6.1984 do 27.6.1984, IŠ, TM. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 12.1.1997, BR.
402.
H
LOPATASTA GOVNAČKA Pomarine Skua Stercorarius pomarinus J F M A M J J A S O N D ZGODOVINSKI PODATEK / HYSTORICAL DATA: c.1 ex. Morje (KPSS), 10.10.1882, BSCH.
403.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
145
Veliki galeb je v Sloveniji zelo redek gost. Veliki galeb je v Sečoveljskih solinah naključen gost, opazovan je bil dvakrat.
Pobrežniki - Charadriiformes
VELIKI GALEB Great Black-backed Gull
W
MALA ČIGRA Little Tern
M
Pobrežniki - Charadriiformes
Sternula albifrons
S
J F M A M J J A S O N D
B
146
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.003, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.019 χ2 = 39285.3633, σ2 = 148411.375, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 2367 Število opazovanj / Number of Sightings: 260 Prvo / First: 18.5.1975 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 25.8.2009, Colombera (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 15.4.2004, Piccia (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.8.1985 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1975, 1977, 1983, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009 TRIM: Velik porast (p <0.01) / Strong increase (p<0.01) Površina gnezdenja / Breeding Surface: 47 ha % SLO: 100 %
405. 1000
120
900 100
800 700
80
35
70
30
60
25
50
20
40
15
30
10
20
5
10
0
0
500
60
400 40
300 200
20
100 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
406. Fenogram opažanj male čigre (N=2367). 406. Phenogram of the Little Tern sightings (N=2367).
1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
40
80
600
N
Mala čigra sodi med ogrožene evropske vrste. V Sloveniji je izjemno redka gnezdilka (Geister, 1995). Čeprav so bili v preteklosti znani poskusi o njeni gnezditvi na SV Slovenije (Janžekovič, 1985), pa danes gnezdi le v Sečoveljskih solinah (Makovec et al., 1998). Pri nas je poletna vrsta, ki hladno polovico leta preživi daleč ob obalah tropske Afrike. Mala čigra gnezdi kolonijsko na peščenih in prodnatih morskih obrežjih, na otokih v bližini obrežij, kot tudi na obrežjih jezer in velikih rek v notranjosti. Vendar pa je, zlasti na obrežjih rek, zaradi regulacij in motenj s strani človeka zelo ogrožena. V solinah jo bomo opazili med 15. aprilom in 1. septembrom, in sicer nad plitvim obrežnim morjem ali nad solinskimi kanali in večjimi bazeni. Gre za vrsto, ki je v Sloveniji pričela z gnezdenjem šele v letu 1985 (Škornik, 1985) in več kot deset let na območju Sečoveljskih solin niso gnezdili več kot trije pari te vrste (Škornik et al., 1995). Število nad deset gnezdečih parov prvič beležimo šele v letu 2002, nad dvajset parov pa šele v letu 2005. Kljub temu, da je v sezoni 2007 gnezdilo 32 parov, gre za mlado gnezdečo populacijo. Zaradi mlade populacije o njeni gnezdilni in populacijsko naselitveni dinamiki ne moremo vedeti veliko. Najraje gnezdi na najnižjih, z vodno gladino izenačenih mestih, zaradi česar pa je tveganje gnezditve večje in je zato nemalokrat gnezdilni uspeh nizek. Po do sedaj znanih podatkih je mogoče sklepati, da je pogoj za uspešno gnezditev primeren vodni režim ter suho gnezditveno obdobje, brez obilnejših padavin. Ugodno ohranitveno stanje je na osnovi zgoraj naštetega in podatkov rednega monitoringa med 10 in 30 parov (Škornik, 2009). Uspešne gnezditvene sezone male čigre zagotavljajo konstantno, nenazadujočo populacijo, pri čemer pa ne smemo izvzeti še plenjenja s
404. Gnezdenje male čigre in trend populacije v obdobju 1983-2009. 404. Breeding of t the Little Tern and population trend from 1983 to 2009.
407. Gnezditvena razširjenost male čigre med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 407. Breeding distribution of Little Tern between 1983-2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
410. Gnezdo male čigre. 410. Little Tern nest.
411. Mladič male čigre. 411. Little Tern chick.
412. Pogosta neurja uničijo ali odplaknejo jajca v vodo. 412. Frequent storms with heavy rain destroyed and flushed away eggs.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
147
409. Gnezdišče male čigre na območju Life. 409. Little Tern nesting site in Life Area.
Pobrežniki - Charadriiformes
408. Par malih čiger. 408. A couple of the Little Tern.
strani kopenskih in zračnih plenilcev, vremenskih in drugih naravnih neprilik. V Sečoveljskih solinah prične gnezditi v maju. Gnezdi na nizkih neporaščenih nasipih ali na dnu osušenega solinskega bazena. Stalno gnezdi na območju Curto-Pichetto, skupaj z navadno čigro Sterna hirundo. Občasno na območju Piccie, Mezzane in območju Life, kjer se je ob zagotovitvi ustreznega vodnega režima vzpostavila kolonija, ki šteje do 30 parov. Izjemoma je gnezdila tudi drugod. Gnezdo je preprosta kotanjica v prsti, obdana s koščki školjčnih lupin in drobirja ali pa jajca preprosto odloži na ploščat kamen. V leglu so navadno tri jajca, velikosti 32 x 24 mm. Podobna so jajcem beločelega deževnika, vendar so lise in šare bolj zabrisane. Valjenje traja od 18 do 22 dni, mladiči se speljejo 19 ali 20 dni po izvalitvi. Da bi izboljšali razmere, ki bi pripomogle k boljšemu gnezditvenemu uspehu malih čiger, smo v predelu Lere (Piccia) v letu 2006 uredili peščeno gnezdišče za čigre. Leto kasneje smo na omenjenem gnezdišču postavitvili umetne vabe za čigre ter ozvočenje s predvajalnikom. Napori z izgradnjo umetnih gnezdišč, so se za malo čigro izkazali povsem neuspešni, saj čigre venomer zasedajo gnezdišča po svoji izbiri, blizu vode ter s tem tvegajo slabši gnezditveni uspeh (Škornik, 2007). Kljub dejstvu, da je populacijski trend male čigre v rahlem upadanju, pa je po mnenju organizacije BirdLife International (2004) ne moremo šteti za ogroženo vrsto. V Sečoveljskih solinah število gnezdečih parov narašča (TRIM: p <0.01), kar je razvidno tudi iz gnezditvenega histograma za obdobje 1983-2009. Od leta 2003 dalje, je opaziti naraščanje in upadanje števila gnezdečih malih čiger, ki se ponavlja vsako drugo leto. Vzrok za to bi lahko bil botulizem (ta je bil v letu 2007 dokazan s strani ustreznega državnega organa), ki je bil vzrok poginu nekaterih gnezdečih ptic (Škornik, 2008). Tako kot navadna čigra je tudi mala čigra v letu 2008 in 2009 gnezdila le na Fontaniggeah. Na območju Curto-Pichetto je gnezdila skupaj z navadno čigro ter posamič na območju Life ter na nasipu pred Muzejem solinarstva. Na območju Life je zaradi nizkega vodostaja na njegovem SZ delu nastalo peščini podobno presušeno območje, izenačeno z vodno gladino, kjer je v letu 2009 gnezdilo skupaj 30 parov malih čiger. Malo čigro štejemo med vrste, katerih gnezditvene lokalitete so omejene, njihova potencialna ogroženost pa velika (Škornik, et al., 1990).
NAVADNA ČIGRA Common Tern
M
Pobrežniki - Charadriiformes
Sterna hirundo
S
J F M A M J J A S O N D
B
148
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.014, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.061 χ2 = 3121279.5938, σ2 = 1063506.5, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 9835 Število opazovanj / Number of Sightings: 295 Prvo / First: 23.5.1976 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 31.8.2009, Colombera (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 28.3.2007, Morje (KPSS) Najbolj pozno / Latest: 31.8.2009, Colombera (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 1977, 1978, 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009 TRIM: Zmeren porast (p <0.01) / Moderate increase (p<0.01) Površina gnezdenja / Breeding Surface: 56 ha % SLO: 48 %
414. 3000
100 90
2500
80 70
2000
80
3,5
70
3
60
60 N
Navadna čigra se zadržuje predvsem ob prodnatih in peščenih bregovih rek in jezer ter ob morskem obrežju. Gnezdi kolonijsko, v manjših skupinah ali posamič na sipinah in peščenih obrežjih in prodnatih otokih, v solinah pa na skromno poraščenih nasipih in blatnih otokih (Hagemeijer & Blair, 1997). V Evropi gnezdi razpršeno. V Sloveniji je poletna vrsta, ki gnezdi v strnjenih kolonijah v notranjosti, kot tudi ob morskem obrežju (Geister, 1995). Prva gnezdišča pri nas so bila znana iz severovzhodne Slovenije, kjer gnezdi večinoma na Dravskem polju, posamič ali v manjših skupinah tudi drugod na Štajerskem (Štumberger, 1981; Vogrin, 1991), v Zasavju in Posavju. Na reki Dravi gnezdi na dveh stalnih gnezdiščih – Ptujskem jezeru ter v bazenih za odpadne vode Tovarne sladkorja v Ormožu (Denac & Rubinič, 2009). V letu 1999 je bil v gramoznici Vrbina pri Brežicah postavljen gnezdilni splav. Istega leta je tam uspešno gnezdil par navadnih čiger. Nekaj parov navadnih čiger so pregnali ribiči, ki so z obiskovanjem splava motili gnezdenje. Tudi naslednja leta je navadna čigra na splavu uspešno gnezdila (po dva speljana mladiča). V aprilu 2003 so člani brežiške ribiške družine splav povlekli na breg in ga razžagali (Klenovšek, 2009). V laguni Škocjanskega zatoka je prvič, sicer neuspešno gnezdila leta 2007, že leto kasneje je tam uspešno gnezdilo 6 parov navadnih čiger. Na morskem obrežju je bila njena gnezditev prvič potrjena leta 1983, ko je v Sečoveljskih solinah gnezdilo 9 parov (Škornik, 1983). V letu 1991 se število gnezdečih parov v Sečoveljskih solinah poveča (Škornik et al., 1995), kar sovpada s podatki iz drugih krajev Sredozemlja, predvsem solin, kjer ta vrsta gnezdi. Za tak trend gre vzroke
1500
50 40
1000
30 20
500
10 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
415. Fenogram opažanj navadne čigre (N=9835). 415. Phenogram of the Common Tern sightings (N=9835).
2,5
50
2
40 1,5
30
1
20
0,5
10 0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
0
413. Gnezdenje navadne čigre in trend populacije v obdobju 1983-2009. 413. Breeding of the Common Tern and population trend from 1983 to 2009.
416. Gnezditvena razširjenost male čigre med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 416. Breeding distribution of Little Tern between 1983-2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
417. Gnezdo navadne čigre. 417. Common Tern nest.
419. Sive vrane izropajo številna čigrina legla. 419. Tern egg depredation by Hooded crows.
418. Mladič navadne čigre. 418. Common Tern chick.
420. Vsi čigrini mladiči močnejših neurij ne preživijo. 420. All tern chicks do not survive more powerful storms.
Pobrežniki - Charadriiformes
V letu 2000 je je ornitološko društvo Ixobrychus v okviru projekta ALAS na območju Life postavilo 8 gnezdilnih splavov, na katerih so že prvo sezono gnezdile navadne čigre. Tam so uspešno gnezdile vse do leta 2004, ko je bilo ugotovljeno, da so čigrina legla povsem izropale sive vrane in da večjim ujmam z močnim dežjem in vetrom tudi splavi niso kos. Večina jajc navadnih čiger v Sečoveljskih solinah propade zaradi vremenskih razmer, nekaj legel je izropanih s strani sivih vran in lisice, svoj davek pa nedvomno zahteva tudi pojav botulizma (Škornik, 2007). Ugotovili smo, da lahko le dolga sušna obdobja brez padavin ugodno vplivajo na uspeh izvalitve, kot tudi na uspeh speljave (Škornik, 2009). S primernim vodnim režimom in nadzorom dostopa do gnezdišč lahko preprečimo motnje s strani obiskovalcev in delno tudi plenjenje s strani lisic in kun. Navadna čigra v Sloveniji ne gnezdi nikjer več na naravnih gnezdiščih, ki so propadla zaradi brezobzirne uravnave, kar je še vedno mogoče popraviti (Geister, 1995). Zaradi uničevanja rečnih prodišč in primernih morskih obrežij sodi med naše močno ogrožene vrste, čeprav v Evropi zanjo velja, da ni posebej ogrožena.
149
iskati tudi v majhnih umetno nastalih otokih industrijskih in drugih solin (Walmsley, 1993). Po letu 1991 je njena gnezditvena populacija dokaj stabilna oz. se zmerno povečuje (TRIM: p <0.01), saj tu redno gnezdi nekaj deset parov. Ohranitev navadne čigre v kontinentalnem delu Slovenije je trenutno povsem odvisna od prostovoljnega upravljanja z gnezdišči, saj je omejenost in zaraščanje gnezdišč, kot tudi medvrstno tekmovanje za gnezditveni prostor z rečnim galebom Croicocephalus ridibundus razlog za zmanjševanje njene populacije (Denac & Rubinič, 2009). Iz prezimovališč se navadna čigra vrne okrog 28. marca, do konca avgusta pa nas zapustijo vse čigre (Škornik, 2008). Prezimuje v zahodni Afriki. V Sečoveljskih solinah obročkanega mladiča so našli v Senegalu. Na Sečoveljskih solinah redno gnezdi na nasipu območja Curto-Pichetto - prvoodkritega gnezdišča te vrste v Sečoveljskih solinah. Občasno gnezdi tudi drugod, na s halofiti poraščenih nasipih in otokih. Le-ti morajo biti nekoliko dvignjeni nad vodo. Gnezdo je zgrajeno iz različnega rastlinskega gradiva, ali pa je le preprosta kotanjica v tleh, obložena s koški lupinic mehkužcev in drugega drobirja. Vanj znese 2 do 3 jajca. Jajca so rumenkasta do olivno rjava, sivo do črno lisasta, velika 41 x 31 mm. Nemalokrat jih čigre znesejo kar na potlačeno sredino kakega grmičastega halofita. Inkubacija traja od 21 do 22 dni, mladiči pa se speljejo po 22 do 28 dnevih. Navadna čigra ima eno leglo letno, drugo leglo je ponavadi nadomestno. Škornik et al. (1995) navajajo, da je bil gnezditveni uspeh navadne čigre v Sečoveljskih solinah v vseh sezonah nizek, večinoma zaradi obilnih padavin in nizkih temperatur. Dinamika gnezdenja in spremljajoče težave te vrste sovpadajo z dinamiko in težavami male čigre Sternula albifrons na obravnavanem območju. Kot pri mali velja tudi za navadno čigro v Sečoveljskih solinah slab gnezditveni uspeh. Poletni nalivi pogosto odplaknejo čigrina jajca z nasipov in otočkov v vodo, ali pa se jajca zlepijo z ilovnato podlago. Čigre jih pri poskusu obračanja nemalokrat pri tem poškodujejo.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Pobrežniki - Charadriiformes
ČRNONOGA ČIGRA Gull-billed Tern Gelochelidon nilotica J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 111.6154, σ2 = 1.1516, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 5 Število opazovanj / Number of Sightings: 5 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 20.6.1992, LB. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 9.7.1992, LB, IŠ. 1 ex., Kristalizacija (Lera, KPSS), 9.7.1992, BR. 1 ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), 9.7.1992, BR. 1 ex., Curto-Pichetto (Fontanigge, KPSS), 9.7.1992, BR.
421.
150
Črnonoga čigra je v Sloveniji izredno redka vrsta. V Sečoveljskih solinah je izjemen gost. Vseh pet opazovanj je iz leta 1992.
KASPIJSKA ČIGRA Caspian Tern Hydroprogne caspia
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 109, σ2 = 0.6921, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 2 Število opazovanj / Number of Sightings: 2 1 ex., (Lera, KPSS), 10.4.1977, AŠ. 1 ex., (Fontanigge, KPSS) od 22.3.1991 do 23.3.1991, TJ.
422.
Kaspijska čigra je v Sloveinji redek gost ob selitvi. V Sečoveljskih solinah je bila opažena vsega dvakrat in jo lahko štejemo kvečjemu za izjemnega spomladanskega gosta.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Chlidonias hybrida J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 194.5652, σ2 = 3.5516, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 9 Število opazovanj / Number of Sightings: 9
423.
Belolična čigra je v Sloveniji izjemen preletnik. Pojavlja se ob morskem obrežju ter ponekod v notranjosti Slovenije. V Sečoveljskih solinah je redek spomladanski preletnik. Pojavlja se zgolj posamič.
M S
424. 20
12
BELOPERUTA ČIGRA White-winged Tern Chlidonias leucopterus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 1022.5405, σ2 = 60.054, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 33 Število opazovanj / Number of Sightings: 18 Prvo / First: 18.4.1976 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 25.5.2009, Dragonja (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 18.4.1976 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 22.8.1977 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 1977, 1991, 1993, 1994, 1995, 2004, 2008, 2009
18 10
16 14
8
N
12 10
6
Beloperuta čigra se v Sloveniji pojavlja kot redek preletnik. V Sečoveljskih solinah je redka. Največkrat je bila opazovana spomladi, na preletu. Pojavlja se posamič. Posamezne je mogoče tu opazovati tudi poleti in včasu jesenskega preleta v avgustu.
8 4
6 4
2
2 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
425. Fenogram opažanj beloperute čigre (N=33). 425. Phenogram of the White-winged Tern sightings (N=33).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
151
1 ex., (Fontanigge, KPSS), 2.5.1976, AŠ. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 27.4..1979, AŠ. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 18.5.1984, IŠ. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 19.5.1984, IŠ. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 27.4.1994, BR. 1 ex., Piccia (Lera, KPSS), 12.4.2008, IŠ. 1 ex., 1. izhlapevanje (Lera, KPSS), 8.5.2008, IŠ. 1 ex., Colombera (Fontanigge, KPSS), 12.5.2008, AS. 1 ex., Mala Lama (Fontanigge, KPSS), 27.8.2008, BK, IŠ.
Pobrežniki - Charadriiformes
M
BELOLIČNA ČIGRA Whiskered Tern
Pobrežniki - Charadriiformes
ČRNA ČIGRA Black Tern Chlidonias niger
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 3346.519, σ2 = 695.8635, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 121 Število opazovanj / Number of Sightings: 32 Prvo / First: 18.8.1974 (Lera, KPSS) Zadnje / Last: 25.5.2009, Life (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 18.4.1976 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 25.9.1977, Rudnik (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1976, 1977, 1978, 1979, 1984, 1991, 1993, 1994, 2004, 2007, 2008, 2009
426. 60
20 18
50
16 14
40
12 N
152
Črna čigra je v Sloveniji reden preletnik, možno je, da ponekod na severovzhodu Slovenije tudi gnezdi (Geister, 1995). Med vsemi močvirskimi čigrami je črna čigra najpogostješa v Sečoveljskih solinah. Pojavlja se redno na preletu spomladi in jeseni. Več osebkov se tu zadržuje v spomladanskem času.
30
10 8
20
6 4
10
2 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
427. Fenogram opažanj črne čigre (N=121). 427. Phenogram of the Black Tern sightings (N=121).
BENGALSKA ČIGRA Lesser Crested Tern Thalasseus bengalensis J F M A M J J A S O N D
S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 439.5882, σ2 = 17.7929, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 13 Število opazovanj / Number of Sightings: 8 2 ex., Colombera (Fontanigge, KPSS) od 29.6.2004 do 1.7.2004, IŠ. 4 ex., Colombera (Fontanigge, KPSS), 3.7.2004, IŠ. 2 ex., Kanal Grande (Lera, KPSS), 21.7.2007, BK. 2 ex., Curto-Pichetto (Fontanigge, KPSS), 31.7.2007, BK. 1 ex., Colombera (Fontanigge, KPSS), 3.7.2007, AS. 2 ex., Colombera (Fontanigge, KPSS), 19.7.2007, IŠ.
428.
Bengalska čigra je v Sloveniji izredno redek klatež. Nam najbližja gnezdišča te vrste so v Libiji. Manjše kolonije ali gnezdeči pari so bili odkriti tudi v Italiji, Franciji in Španiji. Pri nas je bila prvič opazovana 5.6.1993 na Ormoškem jezeru (Denac, 1995). V Sečoveljskih solinah se pojavlja kot poletni gost. Opazovani osebki so v Sečoveljske soline najverjetneje prileteli iz sosednje Italije, kjer gnezdijo.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
M
Thalasseus sandvicensis J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 1871.3608, σ2 = 288.1302, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 67 Število opazovanj / Number of Sightings: 30 Prvo / First: 23.12.1973 (Morje, KPSS) Zadnje / Last: 25.12.2009 (Morje, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 13.1.1974 (Morje, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.1973 (Morje, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1993, 1999, 2000, 2002, 2006, 2007, 2008, 2009
429. 25
10
Pobrežniki - Charadriiformes
KRIČAVA ČIGRA Sandwich Tern
W
9 8 7 15
6
N
5 10
4 3
5
Kričava čigra se v Sloveniji pojavlja predvsem v času prezimovanja. Redno prezimuje ob našem morskem obrežju (Sovinc, 1994). Redno se pojavlja ob obrežnem pasu med Piranom in Izolo ter od Kopra pa vse do Debelega Rtiča. V Sečoveljskih solinah se pojavlja posamič ali v manjših skupinah izključno na morju pred solinami. V soline ne zahaja. K nam prve priletijo v začetku novembra, naše morje pa zapustijo v začetku aprila.
153
20
2 1
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
430. Fenogram opažanj kričave čigre (N=61). 430. Phenogram of the Sandwich Tern sightings (N=61).
M S B
431.
Columba livia “feral” J F M A M J J A S O N D
Domači ali mestni golob je domnevno potomec udomačenega skalnega goloba Columba livia, ki je v 11. stoletju gnezdil v hišah. V preteklosti so bili skalni golobi pri nas zelo pogosti. Današnja populacija je precej manjša. Kolonije pravih skalnih golobov najdemo le še v najbolj odročnih krajih. Zaradi križanja z domačimi golobi so osebki različno obarvani. Pravi divji skalni golob je svetlo siv, z vijoličasto in zeleno liso ob strani vratu in dvema belima črnima progama na perutih. Domači golobi so zelo zaupljivi in ker lahko brez težav pridejo do hrane njihovo število strmo narašča. Aktivni so podnevi, ponoči pa spijo v svojih gnezdih, ki si jih ustvarijo na policah ali v stenskih luknjah. Gnezdijo v katerem koli letnem času, pri nas večinoma od marca do septembra. Odrasli golobi se prehranjujejo s semeni, žiti, želodi, jagodičjem in odpadki. Ker živijo v nehigienskih razmerah, so pogosto prenašalci bolezni. Mnogi domači golobi živijo povsem prostoživeče tudi izven mest in naselij. Takim golobom pravimo prostoživeči domači golobi Columba livia »feral«. Na območju Sečoveljskih solin živi skupina, ki šteje od 20 do 30 osebkov. Tu se zadržujejo čez vse leto. Nekaj parov gnezdi v opuščenih solinarskih hišah na Fontaniggeah. V zimskem času se z njimi pogosto prehranjuje sokol selec Falco peregrinus.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Golobi - Columbiformes
DOMAČI GOLOB Feral Pigeon
W
Golobi - Columbiformes
DUPLAR Stock Dove Columba oenas
M
J F M A M J J A S O N D TATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.002 χ2 = 6833.9995, σ2 = 2180.3713, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 201 Število opazovanj / Number of Sightings: 2 200 ex., (Fontanigge, KPSS), 16.10.1993, BR. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 18.10.1994, BR.
432.
154
Duplar je v Sloveniji redko razširjena gnezdilka (Geister, 1995). Pojavlja se redno na spomladanskem in jesenskem preletu. Iz Sečoveljskih solin sta znani le dve opazovanji iz oktobra, kar ga uvršča med izjemne goste. V letu 1993 je soline preletelo kar 200 teh ptic.
GRIVAR Common Wood Pigeon
W
Columba palumbus
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.001, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.005 χ2 = 13262.9375 σ2 = 11852.4346, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 512 Število opazovanj / Number of Sightings: 7 200 ex., (Fontanigge, KPSS),12.10.1976, IG. 2 ex., (Fontanigge, KPSS), 26.6.1982, IŠ. 2 ex., (Fontanigge, KPSS), 26.9.1982, IŠ. 2 ex., (Fontanigge, KPSS), 15.3.1986, IŠ, TM. 6 ex., (Lera, KPSS), 31.3.2007, WS. c. 200 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 7.10.2008, BK, IŠ. c. 100 ex., Piccia (Lera, KPSS), 27.10.2008, BK, IŠ.
433.
Grivar je v Sloveniji pogosta poletna vrsta, nekateri tudi prezimijo (Sovinc, 1994). Po podatkih OAS spada med pogoste gnezdilke (Geister, 1995). Grivar je na območju Sečoveljskih solin preletnik. Najbolj številno se pojavlja v oktobru.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S B
434. 70
10 9 8
50
7 6
40
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 3379.3201, σ2 = 603.45, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 106 Število opazovanj / Number of Sightings: 32 Prvo / First: 22.5.1983 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 7.7.2009, Alto (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 25.4.2008, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 1.9.1985 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1983, 1984, 1985, 1986, 1989, 1992, 1993, 2004, 2007, 2008, 2009
Divja grlica je v Sloveniji pogosto razširjena gnezdilka (Geister, 1995). V Sečoveljskih solinah je poletna vrsta. Prve divje grlice se pojavijo v drugi polovici aprila, soline pa zadnje zapustijo v začetku septembra. Gnezdi na območju Stojb ter ob reki Dragonji.
N
5 30
4 3
20
2
10
1
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
435. Fenogram opažanj divje grlice (N=103). 435. Phenogram of the European Turtle Dove sightings (N=103).
403.
436. Gnezditvena razširjenost divje grlice (1983-2009). UTM 100 x 100 m. 436. Breeding distribution of the Turtle Dove (1983-2009).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
155
60
Streptopelia turtur
Golobi - Columbiformes
M
DIVJA GRLICA European Turtle Dove
W
Streptopelia decaocto J F M A M J J A S O N D
M S B
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 1598.4706, σ2 = 129.4, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 51 Število opazovanj / Number of Sightings: 17 Prvo / First: 26.9.1982 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 26.5.2008 (Seča, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 15.4.2008, Ktistalizacija (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 22.12.1984 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1982, 1983, 1984, 1985, 2007, 2008
156
V Sloveniji je turška grlica pogosta celoletna vrsta. Po podatkih OAS je pogosto razširjena gnezdilka (Geister, 1995). Tudi v zimskem času je splošno razširjena. Njena zimska razširjenost je zelo podobna gnezditveni (Sovinc, 1994). Kljub dejstvu, da je turška grlica izrazito navezana na človekovo bližino (sinantropna vrsta), pa le redko zaide v Sečoveljske soline. Čez vse leto se drži v neposredni okolici solin. Občasno zaide v Stojbe. Gnezdi ob vhodu na območje Lere. Manjše število opazovanj pomeni tudi to, da najverjetneje ni bila posebej zanimiva za popisovalce in je v beležnico marsikdaj niso zapisali.
437. 18
4,5
16
4
14
3,5
12
3 2,5
10 N
Golobi - Columbiformes
TURŠKA GRLICA Eurasian Collared Dove
8
2
6
1,5
4
1
2
0,5 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
438. Fenogram opažanj turške grlice (N=51). 438. Phenogram of the Eurasian Collared Dove sightings (N=51).
439. Gnezditvena razširjenost turške grlice med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 439. Breeding distribution of Eurasian Collared Dove between 1983-2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 68, σ2 = 0.2159, P(A) = 0.0007124 Število osebkov / Number of Individuals: 4 Število opazovanj / Number of Sightings: 2 2 ex., ustreljena (Fontanigge, KPSS), oktober 1975, GM. 1 ex., ustreljen (Fontanigge, KPSS), november 1976, GM.
440.
M
ČOPASTA KUKAVICA Great Spotted Cuckoo Clamator glandarius J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 66, σ2 = 0.3143, P(A) = 0.0012045 Število osebkov / Number of Individuals: 2 Število opazovanj / Number of Sightings: 2
441.
157
Aleksander ali ovratniški papagaj je tujerodna vrsta. Ta afriško-azijska vrsta se je že marsikje po Evropi ustalila in ponekod tudi uspešno gnezdi. Je celoletna vrsta. V Sloveniji se je nekajkrat pojavila v osemdesetih letih na Primorskem (Škornik, 1985, 1991). Brichetti (1985) navaja, da je nekaj aleksandrov v sedemdeswetih letih gnezdilo v Miljah pri Trstu. Iz Sečoveljskih solin sta znana le dva podatka. V oktobru 1975 sta bila dva osebka ustreljena, novembra 1976 pa še eden (Škornik, 1985).
Papige - Psittaciformes
Psittacula krameri
1 ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), 2.5.1992, LB. 1 ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), 5.5.1992, IŠ.
Čopasta kukavica je v Sloveniji izjemen gost. Pri nas je bila prvič opažena 2.5.1992 v Sečoveljskih solinah. Tam se je zadrževala do 5.5.1992. Glede na to, da je bila na Hrvaškem opazovana sedemkrat, (Stipčevič 1991, Stipčevič 1992), v Avstriji petkrat (Gstader 1991), v Nemčiji približno dvajsetkrat (Bruun, König, Singer, 1986), je bilo takšno opazovanje povsem pričakovano. Ni pa povsem izključeno, da je kje v bližini čopasta kukavica tudi gnezdila, saj prične podtikati jajca že aprila (Božič, 1993).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Kukavice - Cuculiformes
M
ALEKSANDER Rose-ringed Parakeet
Kukavice - Cuculiformes
KUKAVICA Common Cuckoo Cuculus canorus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 136, σ2 = 0.8635, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 5 Število opazovanj / Number of Sightings: 5 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 22.5.1983, IŠ. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 13.5.1984, IŠ, TM. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 21.6.1984, IŠ, TM. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 12.6.1986, IŠ. 1 ex., Alto (Fontanigge, KPSS), 24.5.2005, IŠ.
442.
158
Kukavica je v Sloveniji pogosta poletna vrsta (Geister, 1995). K nam prileti aprila, zadnje odletijo septembra. V neposredni okolici Sečoveljskih solin je pogosta in redna vrsta, v soline zahaja zgolj naključno.
PEGASTA SOVA Barn Owl Sove - Strigiformes
M
Tyto alba
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 34, σ2 = 0.054, P(A) = 0.5163512 Število osebkov / Number of Individuals: 1 Število opazovanj / Number of Sightings: 1 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 10.5.1961, JG.
443.
Pegasta sova je v Sloveniji redko razširjena gnezdilka (Geister, 1995). Po starejših podatkih naj bi bila v preteklosti pri nas bolj razširjena, njeno pojavljanje pa precej nestanovitno. Iz Sečoveljskih solin imamo le en podatek, pa še ta je starejši od štirideset let.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
M S B
444. 6
4.5 4 3.5
N
4
3 2.5
3
2
2
1.5
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 542.2094, σ2 = 18.504, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 20 Število opazovanj / Number of Sightings: 16 Prvo / First: 29.11.1973 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 18.11.2008, Rudnik (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 20.2.1977 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 9.12.1973 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1977, 1978, 1980, 1983, 1984, 1985, 2007, 2008 Izginula gnezdilka / Former breeding species
Čuk je v sloveniji dokaj pogost gnezdilec (Geister, 1995). V zimskem času se zadržuje po vsej Sloveniji, vendar je bil še pred nekaj desetletji pogostejši in splošno razširjen (Sovinc, 1994). V Slovesnki Istri je pogost gnezdilec (Makovec et al., 1998). V Sečoveljskih solinah se pojavlja bolj ali manj redno. V preteklosti je gnezdil v solinskih hišah na Fontaniggeah, danes pa ga je mogočevideti le na robu solin. Občasno zaide tudi na Fontanigge.
1
1
0.5
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
445. Fenogram opažanj čuka (N=20). 445. Phenogram of the Little Owl sightings (N=20).
446. Gnezditvena razširjenost čuka (1983-2009). UTM 100 x 100 m. 446 . Breeding distribution of the Little Owl (1983-2009).
447. Čuk. 447. Little Owl.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
159
5
Athene noctua
Sove - Strigiformes
ČUK Little Owl
W
Otus scops J F M A M J J A S O N D
M S B
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 330.68, σ2 = 6.5611, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 14 Število opazovanj / Number of Sightings: 8 Prvo / First: 23.6.1983, Rujevec (KPSS) Zadnje / Last: 6.7.2009, Rudnik (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 1.4.2008, Rudnik (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 28.8.2008, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1983, 1984, 1985, 2007, 2008, 2009 Izginula gnezdilka / Former breeding species
160
Veliki skovik je v Sloveniji redko razširjena vrsta (Geister, 1995), v Slovenski Istri pa pogost gnezdilec. V Sečoveljskih solinah je gnezdil v solinskih hišah, danes pa se zadržuje bolj ob robu solin (Makovec et al., 1998). Zadnja gnezda smo v ruševinah na Fontaniggeah našli leta 1985. Prvi veliki skoviki se vrnejo k nam že v začetku aprila, zadnji pa so bili na območju Sečoveljskih solin ujeti v mrežo konec avgusta na Sojbah.
449. 4.5
3.5
4
3
3.5 2.5
3
2
2.5
N
Sove - Strigiformes
VELIKI SKOVIK Eurasian Scops Owl
2
1.5
1.5
1
1 0.5
0.5 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
450. Fenogram opažanj velikega skovika (N=14). 450. Phenogram of the Eurasian Scops Owl sightings (N=14).
448. Veliki skovik. 448. Eurasian Scops Owl .
451. Gnezditvena razširjenost velikega skovika med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 451. Breeding distribution of Eurasian Scops Owl between 1983-2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
M
VELIKA UHARICA Eurasian Eagle-owl Bubo bubo J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 33 σ2 = 0.0786, P(A) = 0.5651609 Število osebkov / Number of Individuals: 1 Število opazovanj / Number of Sightings: 1 1 ex., Piccia (Lera, KPSS), 19.5.2003, IŠ.
452.
M
LESNA SOVA Tawny Owl Strix aluco J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 42, σ2 = 0.2, P(A) = 0.1932338 Število osebkov / Number of Individuals: 3 Število opazovanj / Number of Sightings: 3 1 ex., Piccia (Lera, KPSS), 19.5. 2002, IŠ, LL. 1 ex., Alto (Fontanigge, KPSS), 5.3. 2008, IŠ. 1 ex., Life (Fontanigge, KPSS), 15.11. 2009, AM.
Lesna sova je v Sloveniji pogosta celoletna vrsta in pogosto razširjena gnezdilka (Geister, 1995). Tudi v zimskem času je naša najbolj razširjena vrsta (Sovinc, 1994). Iz Sečoveljskih solin sta le dva podatka. Dvakrat je bila opazovana na Leri, enkrat pa je bila določena na osnovi izbljuvkov, nabranih na Fontaniggeah. Ta vrsta je običajna gnezdilka srednjega in zgornjega toka reke Dragonje, zato ne preseneča če se posamezni osebki zatekajo k lovu in prebavljanju na območje solin. 453.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
161
Velika uharica je v Sloveniji redko razširjena gnezdilka. Večinoma gnezdi na J in JZ delu naše države (Geister, 1995). Tudi v zimskem času se drži gnezditvenega okoliša, čeravno je bila opažena posamič tudi drugod po Sloveniji (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je bila opazovana le enkrat. 19.5.2003 je en osebek ždel v grmu na območju Piccia. Iz preteklosti je znanih kar nekaj pričanj o njenem pojavljanju ob reki Dragonji, kjer naj bi kozarju, pokojnemu M. Jamšku odnašala race. Njeno zahajanje v Sečoveljske soline in okolico ne preseneča, saj je pred leti redno gnezdila v soteski Argile (Poganja) v sosednji Hrvaški (Škornik et al., 1990).
Sove - Strigiformes
MALA UHARICA Northern Long-eared Owl
W
Asio otus
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 34, σ2 = 0.054, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 2 Število opazovanj / Number of Sightings: 2 1 ex., Rujevec (KPSS), 29.6.1983, IŠ. 1 ex., Sečovlje (KPSS), 13.12. 2009, AM.
454.
162
Mala uharica je v Sloveniji precej pogosta celoletna vrsta. Na območju Sečoveljskih solin je izjemen, naključen gost.
MOČVIRSKA UHARICA Short-eared Owl
H
Asio flammeus J F M A M J J A S O N D ZGODOVINSKI PODATEK / HYSTORICAL DATA: 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 7.9.1879, BSCH.
455.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S B
Caprimulgus europaeus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 986, σ2 = 45.3873, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 42 Število opazovanj / Number of Sightings: 35 Prvo / First: 23.6.1983 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 25.9.2009, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 21.6.1984 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 25.9.2009, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1983, 1984, 1985, 2007, 2009
456. 25
Ležetrudniki - Caprimulgiformes
M
PODHUJKA European Nightjar
20 18 16 14
15
12
10
8
Podhujka je v Sloveniji precej pogosta poletna vrsta. Najpogostejša je v zahodni in osrednji Sloveniji (Geister, 1995). V Sečoveljskih solinah in okolici se pojavlja redno. Gnezdi ob Dragonji in na območju Rudnika.
N
10
6 5
4 2
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
457. Fenogram opažanj podhujke (N=42). 457. Phenogram of the European Nightjar sightings (N=42).
458. Gnezditvena razširjenost podhujke (1983-2009). UTM 100 x 100 m. 458. Breeding distribution of the European Nightjar (1983-2009).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
163
20
Apus apus J F M A M J J A S O N D
M S B
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.01, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.046 χ2 = 206154.9375, σ2 = 3375541.5, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 7515 Število opazovanj / Number of Sightings: 38 Prvo / First: 11.6.1978 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 13.7.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 30.3.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 13.6.2009 Kristalizacija (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1978, 1983, 1984, 1985, 1986, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
164
Črni hudorunik se k nam priseli nekoliko pozneje kot planinski hudournik, Slovenijo zapusti pa veliko prej kot prejšnji. Je pogosta gnezdilka pri nas (Geister, 1995). V Sečoveljske soline prvi priletijo že konec marca in jih še med trajajočim poletjem zapustijo v juliju. Tu gnezdi nekaj deset parov, večinoma pod napušči in ternitnimi kritinami solinskih objektov na Leri. Pred leti, ko so na posameznih solinarskih hišah še vztrajali redki »korci«, so črni hudourniki pogosto gnezdili tudi na Fontaniggeah.
460. 7000
16
6000
14 12
5000
10
4000
8
N
Hudourniki - Apodiformes
ČRNI HUDOURNIK Common Swift
3000
6
2000
4
1000
2
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
461. Fenogram opažanj črnega hudournika (N=7515). 461. Phenogram of the Common Swift sightings (N=7515).
459. Mladič črnega hudournika. 459. Young Common Swift.
462. Gnezditvena razširjenost črnega hudournika med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 462. Breeding distribution of Common Swift between 1983-2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.002, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.011 χ2 = 64, σ2 = 0.4063, P(A) = 0.0020117 Število osebkov / Number of Individuals: 3 Število opazovanj / Number of Sightings: 3 1 ex., Kristalizacija (KPSS), 15.6.1994, IŠ. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 17.4.2005, IŠ. 1 ex., Alto (Fontanigge, KPSS), 2.9.2009, IŠ.
463.
VODOMEC Common Kingfisher
W M S
464. 160
70
140
60
120
50
N
100
40
80 30
60
20
40
10
20 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
465. Fenogram opažanj vodomca (N=665). 465. Phenogram of the Common Kingfisher sightings (N=665).
O
N
D
165
Planinski hudournik je v Sloveniji zelo redko razširjena gnezdilka (Geister, 1995). Gnezdi na JZ koncu države ter ponekod v Alpah. K nam prileti v prvi polovici aprila, odleti pa konec septembra. Zanimivo je opazovanje iz okolice Kocjančičev. 8.10.2009 je to istrsko vasico preletela jata planinskih hudorunikov, ki je štela okoli 300 osebkov. Dogodku sta bila priča I. Geister in I. Škornik. Sečoveljske soline planinski hudourniki zgolj preletijo na svojih selitvenih poteh.
Hudourniki - Apodiformes
Tachymarptis melba
Alcedo atthis J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.001, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.006 χ2 = 311681.7686, σ2 = 17086.9043, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 665 Število opazovanj / Number of Sightings: 428 Prvo / First: 10.9.1974 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 29.12.2009, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.1.2008, Piccia (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.2008, Kristalizacija (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1975, 1976, 1978, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1989, 1993, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
V Sloveniji je vodomec celoletna vrsta. Je dokaj pogost gnezdilec (Geister, 1995). Pozimi se pri nas zadržuje predvsem ob mirnih odsekih tekočih voda s strmimi bregovi in gosto obrežno vegetacijo, pa tudi ob primernih stoječih vodah. V večjem številu se pojavlja tudi v Primorju (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je pogost izven gnezditvenega časa. V času gnezdenja pa skrivnostno izgine višje po Dragonji, kjer gnezdi v njenih bregovih. Pozimi, ko je najbolj številen in na preletu lovi v manjših in večjih kanalih ter ob robovih globjih in večjih solinskih bazenov. Med lovom sedi na visoki preži, ponavadi na lesenih ostankih nekdaj delujočih vetrnic, na robovih kamnitega zidu ali kar na solinskih zapornicah.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Vpijati - Coraciiformes
M
PLANINSKI HUDOURNIK Alpine Swift
Merops apiaster J F M A M J J A S O N D
M S B
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.002 χ2 = 7518.1553, σ2 = 4492.9927, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 287 Število opazovanj / Number of Sightings: 27 Prvo / First: 3.3.1881 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 13.7.2009, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.3.1881 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 11.9.1991, Muzej (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1881, 1977, 1985, 1988, 1991, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
166
Čebelar je v Sloveniji preletnik in redka poletna vrsta, saj redno gnezdi le ponekod na V in SV države (Geister, 1995). V Sečoveljskih solinah se pojavlja kot reden preletnik in poletni gost. Med majem in septembrom se posamič ali v manjših skupinah spreletava nad solinami in nad reko Dragonjo. Najbližja gnezditvena kolonija je v bližini Crvenega Vrha na Savudrijskem polotoku, zato ne preseneča, da je par teh ptic gnezdil tudi na območju Sečoveljskih solin. 7. julija 2005 je bilo v brežini kanala Grande odkrito gnezdo. Leglo je propadlo, vzrok za pogin mladičev pa ni znan (Škornik, 2005). Starejši podatki izpred 50 let navajajo njegovo gnezditev v porečju reke Dragonje.
467. 80
7
70
6
60
5
50
N
Vpijati - Coraciiformes
ČEBELAR European Bee-eater
4
40 3
30
2
20
1
10 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
468. Fenogram opažanj čebelarja (N=287). 468. Phenogram of the European Bee-eater sightings (N=287).
466. Gnezdilni rov čebelarja v bregu drnice 466. Beeater burrows dug into the ground of the Drnica bank.
469. Gnezditvena razširjenost čebelarja med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 469. Breeding distribution of European Bee-eater between 1983-2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
Coracias garrulus J F M A M J J A S O N D ZGODOVINSKI PODATEK / HYSTORICAL DATA 1 ex., (Fontanigge, KPSS), od 1.5. do 20. 5. 1881, BSCH.
Vpijati - Coraciiformes
ZLATOVRANKA European Roller
H
470.
167
M
SMRDOKAVRA Hoopoe Upupa epops J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 31.6667, σ2 = 7.1071, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 12 Število opazovanj / Number of Sightings: 12 Prvo / First: 23.6.1983 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 8.5.2009, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 31.3.2009, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 26.8.1983 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1983, 1984, 1997, 2004, 2007, 2008, 2009
471. 4.5
4.5
4
4
3.5
3.5
3
3 2.5
N
2.5 2
2
1.5
1.5
1
Smrdokavra je pri nas dokaj pogosto razširjena poletna vrsta (Geister, 1995). Število gnezdečih parov nezadržno pada, ponekod je kot gnezdilec povsem izginila. V Sečoveljske soline zaide občasno, gnezdi pa v vplivnem območju. Najverjetneje je v preteklosti gnezdila na območju Stojb, ki pa so se v zadnjih desetletjih povsem zarasle.
1
0.5
0.5
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
472. Fenogram opažanj smrdokavre (N=12). 472. Phenogram of the Hoopoe sightings (N=12).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Plezalci - Piciformes
VIJEGLAVKA Eurasian Wryneck Jynx torquilla J F M A M J J A S O N D
M
B
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 213.5, σ2 = 2.7111, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 7 Število opazovanj / Number of Sightings: 5 1 ex., (Fontanigge, KPSS), od 23.6. do 29. 6. 1983, IŠ. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), od 22.8. do 26. 8. 1983, IŠ, TM. 2 ex., (Fontanigge, KPSS), od 28.8. do 1. 9. 1985, IŠ, TM. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 28. 8. 2007, BK, IŠ. 2 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 11. 6. 2008, IŠ.
474.
168
Vijeglavka je pogosta gnezdilka v Sloveniji, vendat tudi njeno število močno upada. Na območju Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu, občasno ob reki Dragonji tudi gnezdi.
473. Drevo v katerem je leta 2008 gnezdila vijeglavka 473. A tree in which the Eurasian Wryneck nests in 2008.
475. Gnezditvena razširjenost vijeglavke med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 475. Breeding distribution of Eurasian Wryneck between 1983-2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
M
MALI DETEL Lesser Spotted Woodpecker Dendrocopos minor J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 68, σ2 = 0.2159, P(A) = 0.0007124 Število osebkov / Number of Individuals: 2 Število opazovanj / Number of Sightings: 2
Plezalci - Piciformes
W
1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 10. 12. 2006, BK. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 19. 6. 2007, BK, IŠ.
476.
W
SREDNJI DETEL Middle Spotted Woodpecker Dendrocopos medius J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0., Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 34, σ2 = 0.054, P(A) = 0.5163512 Število osebkov / Number of Individuals: 1 Število opazovanj / Number of Sightings: 1 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 24. 1. 1987, IŠ, TM.
477.
Srednji detel velja v Sloveniji za redko razširjeno gnezdilko (Geister, 1995). V zimskem času se pojavlja v južni, jugovzhodni in severovzhodni Sloveniji. Živi tudi v Istri. Iz obravnavanega območja je znan le en sam zimski podatek.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
169
Mali detel je pri nas precej pogosta celoletna vrsta. Je dokaj pogost gnezdilec, njegova gnezditvena razširjenost pa je nenavadno razpršena (Geister, 1995). Zimska razširjenost po Sloveniji sovpada z gnezditveno. Najbolj zvezna slika zimske razširjenosti se kaže v temeljito raziskanem SV delu Slovenije (Sovinc, 1994). Na območju Sečoveljskih solin se pojavlja kot naključni gost.
Dendrocopos major J F M A M J J A S O N D
W M S B
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 1318, σ2 = 108.7873, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 45 Število opazovanj / Number of Sightings: 36 Prvo / First: 11.6.1978 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 26.12.2009, Rudnik (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 29.1.1983 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 26.12.2009, Rudnik (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1978, 1983, 1984, 1985, 1992, 2006, 2007, 2008, 2009
170
Veliki detel je v Sloveniji pogosto razširjena celoletna vrsta (Geister, 1995). Je najpogostejši izmed detlov in žoln pri nas. Tudi v zimskem času je splošno razširjena vrsta v Sloveniji in je bil odkrit v večjem številu kvadratov kot v gnezditvenem obdobju (Sovinc, 1994). Na območju Sečoveljskih solin je celoletna vrsta. Gnezdi ob reki Dragonji in v Stojbah.
479. 10
7
9
6
8
5
7 6
N
Plezalci - Piciformes
VELIKI DETEL Great Spotted Woodpecker
4
5 3
4 3
2
2
1
1 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
480. Fenogram opažanj velikega detla (N=45). 480. Phenogram of the Great Spotted Woodpecker sightings (N=45).
478. Drevo v katerem je leta 2008 gnezdil veliki detel. 478. A tree in which the Great Spotted Woodpecker nests in 2008.
481. Gnezditvena razširjenost velikega detla med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 481. Breeding distribution of Great Spotted Woodpecker between 1983-2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
M S B
482. 25
6
4 15 N
3 10 2 5
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 2009.1765, σ2 = 216.8635, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 64 Število opazovanj / Number of Sightings: 35 Prvo / First: 11.6.1978 Fontanigge (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 25.9.2009, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 8.3.2008, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 22.12.1984 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1978, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 2006, 2007, 2008, 2009
V Sloveniji je zelena žolna pogosta celoletna vrsta (Geister, 1995). Tudi njena zimska razširjenost pri nas se od gnezditvene ne razlikuje bistveno, kar je za pretežno stalno vrsto pričakovano (Sovinc, 1994). Tudi na območju Sečoveljskih solin je celoletna vrsta. Najpogosteje se zadržuje na območju Stojb in ob reki Dragonji, kjer tudi gnezdi. Odsotnost podatkov o njenem opazovanju v januarju in februarju je najverjetneje v povezavi z njeno odkrivnostjo, saj jo je pozimi težje odkriti.
1
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
483. Fenogram opažanj zelene žolne (N=64). 483. Phenogram of the Green Woodpecker sightings (N=64).
484. Gnezditvena razširjenost zelene žolne med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 484. Breeding distribution of Green Woodpecker between 1983-2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
171
5
20
Picus viridis
Plezalci - Piciformes
ZELENA ŽOLNA Green Woodpecker
W
ČRNA ŽOLNA Black Woodpecker
W
Plezalci - Piciformes
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 311.4286, σ2 = 6.9206, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 9 Število opazovanj / Number of Sightings: 9
172
Dryocopus martius
1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 10. 1. 2004, AS. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), ulov.,11. 3. 2005,AM, BK, IŠ. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 8. 10. 2008, BK, IŠ, KG. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 12. 2. 2009, DP, IŠ. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 23 2. 2009, BK, DP, IŠ. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 25. 2. 2009, IŠ. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 10. 3. 2009, BK, DP, IŠ. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 7. 5. 2009, IŠ. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 20. 5. 2009, IŠ.
M
J F M A M J J A S O N D
485.
V Sloveniji je črna žolna dokaj pogosto razširjena gnezdilka, ki v dobršnem delu Slovenije gnezdi precej razpršeno, pri čemer je pogostejša v višje ležečih predelih in sredogorju (Geister, 1995). V zimskem obdobju je bila registrirana do nadmorske višine 1600 m (Sovinc, 1994). Na območju Sečoveljskih solin se je pojavila šele v zadnjem času, kar sovpada z njenim širjenjem gnezditvenega areala v nižje predele Slovenije. Je celoletna vrsta, ki morda ob Dragonji tudi gnezdi. Tu je bila tudi največkrat opažena.
W
Lanius excubitor
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 486, σ2 = 27.7714, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 27 Število opazovanj / Number of Sightings: 27 Prvo / First: 1.2.1986, izliv (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 25.12.2009 Kristalizacija (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.1.2009 (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 26.12.2009, Rudnik (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1986, 2004, 2007, 2008, 2009
Veliki srakoper se v Sloveniji pojavlja redno na prezimovanju, čeprav nikoli v večjem številu (Sovinc, 1994). Tudi v Sečoveljskih solinah se pojavlja predvsem v zimskem času in na preletu. Prvi se tu pojavijo v začetku oktobra, soline pa zapustijo v marcu. Zadržuje se na Leri in na Fontaniggeah. Ob Dragonji nanj med lovom večkrat naletimo na vrhu kakega drevesa ali višjega grma, občasno poseda na solinarskih ruševinah, kot tudi na drogovih razsvetljave na območju Kristalizacije. Tudi jambori plovil v kanalu Grande mu niso tuji.
486.
N
Pevci - Passeriformes
VELIKI SRAKOPER Great Grey Shrike
10
10
9
9
8
8
7
7
6
6
5
5
4
4
3
3
2
2
1
1
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
487. Fenogram opažanj velikega srakoperja (N=27). 487. Phenogram of the Great Grey Shrike sightings (N=27).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
S B
488. 18
12
16
12
8
10
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 911.1053, σ2 = 68.6944, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 37 Število opazovanj / Number of Sightings: 29 Prvo / First: 10.9.1974 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 30.9.2009, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 22.4.1985 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.9.2009, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1983, 1984, 1985, 1986, 1995, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009
Rjavi srakoper je v Sloveniji zelo razširjena gnezdilka (Geister, 1995). Na območju Sečoveljskih solin se pojavlja kot poletna vrsta in preletnik. Najštevilnejši je v maju in septembru. Gnezdi ob Dragonji, občasno na območju Alto in v Stojbah.
N
6
8 6
4
4
2
2 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
489. Fenogram opažanj rjavega srakoperja (N=37). 498. Phenogram of the Red-backed Shrike sightings (N=37).
490. Gnezditvena razširjenost rjavega srakoperja med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 490. Breeding distribution of Red-backed Shrike between 1983-2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
173
10
14
Lanius collurio
Pevci - Passeriformes
M
RJAVI SRAKOPER Red-backed Shrike
Pevci - Passeriformes
ČRNOČELI SRAKOPER Lesser Grey Shrike Lanius minor
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 34, σ2 = 0.054, P(A) = 0.5163512 Število osebkov / Number of Individuals: 1 Število opazovanj / Number of Sightings: 1 1 ex., Kanal Grande (Fontanigge, KPSS), 2.5.2003, IŠ.
491.
174
Črnočeli srakoper velja pri nas za redko razširjeno vrsto, ki gnezdi precej razpršeno (Geister, 1995). Iz Sečoveljskih solin je le en sam podatek. Na spomladanskem preletu je bil maja 2003 opazovan ob kanalu Grande.
RJAVOGLAVI SRAKOPER Woodchat Shrike Lanius senator J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 176.1579, σ2 = 2.6563, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 8 Število opazovanj / Number of Sightings: 6 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 9.6.1959, JG. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 22.8.1983, IŠ, TM. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 25.8.1983, IŠ. 1 ex., Muzej (Fontanigge, KPSS), 11.5.2004, IŠ. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 11.6.2004, IŠ. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 13.7.2004, IŠ.
492.
Rjavoglavi srakoper je v Sloveniji zelo redko razširjena poletna vrsta (Geister, 1995). Je sredozemska ptica, katere življenjski prostor sega v srednji Evropi vse do Poljske, v vzhodni pa do Ukrajine. Prebiva v oljčnih gajih, sadovnjakih, pa tudi v hrastovih logih z visokim grmovjem. V Sloveniji je bil rjavoglavi srakoper nekoč pogost v osrednjem, južnem in vzhodnem delu. Danes je domnevno izumrla gnezdilka. Kot gnezdilka je bila zadnjič opazovana julija 2004 v breskovem nasadu v Sečovljah, kjer bodo kmalu uredili igrišče za golf (Škornik, 2006). Na območju Sečoveljskih solin se pojavlja na preletu ali v pognezditvenem obdobju. Največkrat je bil opažen ob reki Dragonji.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
12
16
12
8
10
Kobilar je pri nas pogosta poletna vrsta. Gnezdi predvsem v nižinah, goratih predelov se izogiba (Geister, 1995). Gnezdi ob reki Dragonji. Prvi se tu pojavijo konec aprila, soline pa zapustijo večinoma že konec julija.
N
6
8 6
4
4
2
2 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
494. Fenogram opažanj kobilarja (N=56). 494. Phenogram of the Eurasian Golden Oriole sightings (N=56).
ŠOJA Eurasian Jay
W M S
495.. 16
4.5
14
4 3.5
12
3
N
10
2.5
8
2
6
1.5
4
1
2
Garrulus glandarius J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 2007.012, σ2 = 264.4159, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 70 Število opazovanj / Number of Sightings: 30 Prvo / First: 13.11.1982, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 22.5.2009, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 4.1.2008, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 13.11.1982, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 2004, 2007, 2008, 2009
V Sloveniji je šoja pogosta celoletna vrsta. Uvrščena je na prag zelo pogosto razširjenih gnezdilk (Geister, 1995). Tudi v zimskem obdobju velja za eno najbolj razširjenih vrst pri nas (Sovinc, 1994). Na območju Sečoveljskih solin je celoletna vrsta in se pojavlja bolj na robu KPSS. Nikoli ne zaide v notranjost solin. Drži se grmovnatih in z drevesi bogatih predelov ob reki Dragonji. Občasno zaide tudi v Stojbe.
0.5
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
496. Fenogram opažanj šoje (N=70). 496. Phenogram of the Eurasian Jay sightings (N=70).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
175
10
14
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 1374.0646, σ2 = 135.2254, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 56 Število opazovanj / Number of Sightings: 28 Prvo / First: 22.5.1983 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 7.7.2009, Alto (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 23.4.2007, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 28.8.2007, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1983, 1984, 1985, 1992, 2004, 2007, 2008, 2009
493. 18
Oriolus oriolus
Pevci - Passeriformes
M
KOBILAR Eurasian Golden Oriole
W
Pica pica J F M A M J J A S O N D
M S B
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.002 χ2 = 2616.7368, σ2 = 710.2571, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 131 Število opazovanj / Number of Sightings: 50 Prvo / First: 22.5.1983 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 14.12.2009, Letališče (KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 4.1.2008, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 23.12.2008, Corsolongo (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1983, 1984, 1985, 1986, 2004, 2006, 2007, 2008, 2009
176
Sraka je pri nas zelo pogosta celoletna vrsta. V Sloveniji velja za pogosto razširjeno gnezdilko (Geister, 1995). Tudi v zimskem času je dokaj razširjena, čeprav manjka na razgibanih, zaprtih in gozdnatih območjih (Sovinc, 1994). Starejše ptice so večinoma stalne, medtem ko je za mlajše srake značilno, da se rade klatijo naokoli. V Sečoveljskih solinah je sraka stalnica in za razliko s šojo, kjer v urbanem okolju marsikje sobivata, zahaja sraka tudi v notranjost solin. Še več, v solinah posamezni pari tudi gnezdijo. Gnezdi večinoma v nizkem in gostem grmovju ob večjih nasipih, lahko tudi v grmu, ki raste iz solinarske ruševine. Sraka predstavlja poleg sive vrane Corvus cornix resen problem za solinske gnezdilke, saj načrtno in uspešno pleni njihova jajca in mladiče (Škornik, 2006, 2007, 2008).
498. 25
9 8
20
7 6
15
5
N
Pevci - Passeriformes
SRAKA Eurasian Magpie
4
10
3 2
5
1 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
499. Fenogram opažanj srake (N=131). 499. Phenogram of the Eurasian Magpie sightings (N=131).
497. Gnezdo srake na Fontaniggeah. 497. Eurasian Magpie nest at Fontanigge Area.
500. Gnezditvena razširjenost srake med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 500. Breeding distribution of Eurasian Magpie between 1983-2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
N
D
Nucifraga caryocatactes J F M A M J J A S O N D ZGODOVINSKI PODATEK / HISTORICAL DATA: 5 ex., (Fontanigge, KPSS), 1.11.1881, BSCH.
Pevci - Passeriformes
KREKOVT Eurasian Nutcracker
H
501.
177
KAVKA Eurasian Jackdaw
W M
Corvus monedula J F M A M J J A S O N D
502.. 90
6
80
5
70 60
4
50 N
3
40 30
2
20
1
10 0
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 3597.3533, σ2 = 1164.8572, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 145 Število opazovanj / Number of Sightings: 17 Prvo / First: 21.5.1983 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 26.10.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 1.1.2007, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 26.10.2009, Krsistalizacija (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 2004, 2005 2007, 2008, 2009 Izginula gnezdilka / Former breeding species
Kavka je v Sloveniji precej pogosta celoletna vrsta. Uvrščamo jo med dokaj pogoste gnezdilke (Geister, 1995). Njena zimska razširjenost pri nas precej spominja na tisto iz obdobja gnezditve (Sovinc, 1994). Kavka na območje Sečoveljskih solin zahaja bolj ali manj redno. Nekaj parov gnezdi v bližnji Luciji, manjša kolonija pa je znana tudi s cerkvenega obzidja v Piranu. V začetku osemdesetih let je kavka gnezdila tudi v solinarskih hišah, vendar je šlo le za posamezne pare in ne za kolonijo (Škornik et al., 1990).
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
503. Fenogram opažanj kavke (N=145). 503. Phenogram of the Eurasian Jackdaw sightings (N=145).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Pevci - Passeriformes
505. Kavki na Leri. 505. Eurasian Jackdaws at Lera.
178 504. Gnezditvena razširjenost kavke med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 504. Breeding distribution of Eurasian Jackdaw between 1983-2009.
POLJSKA VRANA Rook
H
Corvus frugilegus J F M A M J J A S O N D ZGODOVINSKI PODATEK / HISTORICAL DATA: c. 100 ex., (Fontanigge, KPSS), od 1.11. do 20.12.1881, BSCH.
506.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
M S
7
16
5
12
4
8
3
N
10
6
2
4 1
2 0
Siva vrana je v Sloveniji pogosta celoletna vrsta. Uvrščamo jo med pretežno pogoste gnezdilke pri nas (Geister, 1995). V zimskem času je najbolj razširjena predstavnica vran pri nas (Sovinc, 1994). Na območju Sečoveljskih solin sicer ne gnezdi, je pa celoletna vrsta, ki redno zahaja v soline. Posamzne gnezdijo na polotoku Seča, prehranjujejo pa se v Sečoveljskih solinah, kjer zaradi plenjenja legel tamkajšnjim gnezdilcem predstavljajo resno grožnjo. Opazujemo jo lahko na Fontaniggeah kot tudi na Leri, kjer zadnja leta na asfaltni cesti redno podtika orehe, kar kaže na prometnost omenjene poti.
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
508. Fenogram opažanj sive vrane (N=92). 508. Phenogram of the Hooded Crow sightings (N=92).
KROKAR Common Raven
W M
Corvus corax J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 155.9091 , σ2 = 1.36117, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 5 Število opazovanj / Number of Sightings: 3
509..
1 ex., (Fontanigge, KPSS), 29.1.1983, IŠ. 1 ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), 30.4.2007, BK, IŠ. 3 ex., Stojbe Fontanigge, KPSS), 19.8.2008, BK, IŠ.
Krokar je v Sloveniji precej pogosta celoletna vrsta. najbolj osredotočeno je razširjen v goratih predelih (Geister, 1995). Ker je krokar pretežno stalna vrsta, sta si karti gnezditvene (OAS) in zimske razširjenosti (ZOAS) v splošnem podobni (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah se pojavlja kot naključni obiskovalec. Gnezdi na bližnjem savudrijskem polotoku na Hrvaškem.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
179
6
14
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 1988.8652, σ2 = 421.45, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 92 Število opazovanj / Number of Sightings: 42 Prvo / First: 11.11.1982 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 30.12.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 1.1.2007, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1982, 1983, 1984, 1986, 1991, 2006, 2007, 2008, 2009
507. 18
Corvus cornix
Pevci - Passeriformes
SIVA VRANA Hooded Crow
W
Pevci - Passeriformes
BRKATA SINICA Bearded Tit Panurus biarmicus
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0 Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 990.519, σ2 = 62.104, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 33 Število opazovanj / Number of Sightings: 2 13 ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), 29.11.1979, IG. 20 ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), od 1.2. do 21.2.1987, LL.
510.
180
Brkata sinica je v Sloveniji redek zimski gost z edinim rednim prezimovališčem na Ormoškem jezeru (Sovinc, 1994). Na območju Sečoveljskih solinah se pojavila le dvakrat na preletu. Morda bi bila njena slika pojavljanja povsem drugačna, če bi bolj natančno pregledovali obsežno trstišče ob izlivnem delu reke Dragonje.
LAŠKI ŠKRJANEC Calandra Lark
H
Melanocorypha calandra J F M A M J J A S O N D ZGODOVINSKI PODATEK / HYSTORICALA DATA 2 ex., ob Dragonji ? (Fontanigge, KPSS), 1. 5. 1881, BSCH.
511.
Podatkov o laškem škrjancu pri nas je izjemno malo. V gnezditvenem obdobju je pojočega samca na Bonifiki med Koprom in Ankaranom opazoval M. Gjerkeš (Geister, 1995).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Calandrella brachydactyla J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 70.1429, σ2 = 0.3897, P(A) = 0.0004006 Število osebkov / Number of Individuals: 3 Število opazovanj / Number of Sightings: 2 2 ex., ob Dragonji ? (Fontanigge, KPSS), 1. 5. 1881, BSCH. 1 ex., Corsolongo (Fontanigge, KPSS), 14.3.2008, IŠ.
512.
M S
ČOPASTI ŠKRJANEC Crested Lark Galerida cristata J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 306, σ2 = 4.3714, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 9 Število opazovanj / Number of Sightings: 6 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 22.5.1983, IŠ. 2 ex., (Fontanigge, KPSS), 23. 6. 1983, IŠ. 2 ex., (Fontanigge, KPSS), 22. 8. 1983, IŠ, TM. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 13 5. 1984, IŠ, TM. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 21. 6. 1984, IŠ, TM. 2 ex., (Fontanigge, KPSS), 5. 7. 1985, IŠ, TM.
V Sloveniji je čopasti škrjanec dokaj pogosta celoletna vrsta. Najpogostejši je v sverovzhodnem delu Slovenije ter ponekod v Primorju in v Ljubljanski kotlini (Geister, 1995). Karta zimske razširjenosti je precej podobna karti gnetditvene razširjenosti, kar za pretežno stalno vrsto ne preseneča (Sovinc, 1994). Kljub temu, da ga v Istri najdemo tudi v obdelanih dolinicah, pa je v Sečoveljski dragi, kot takim dolinicam pravijo Istrani, dokaj redek. Podatki iz Sečoveljskih solin so vsi iz osemdesetih let, ko so vanje zagrizli stroji tedanjega podjetja Hidro in je bil dobršen del solin izsušen, tako da je bolj ali manj spominjal na stepo. In če se v okolici Kopra redno nahaja na različnih nasipavališčih, pa so le ta, ki so prisotna tudi na območju Sečoveljskih solin, očitno premajhna zanj.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
181
Kratkoprsti škrjanec je pri nas izjemen gost. Opazovan je bil le nekajkrat. Morda je bil v preteklosti, ko Kras še ni bil tako zaraščen, bolj pogost. Po podatkih OA, naj bi gnezdil na italijanski strani tržaškega Krasa, tik ob slovensko italijanski meji (Geister, 1995). Iz Sečoveljskih solin in okolice sta znana le dva podatka, ko je bil 1 osebek nedavno opazovan v posušenem bazenu območja Corsolongo, medtem ko je prvo opazovanje s konca 19. stoletja.
513.
Pevci - Passeriformes
M
KRATKOPRSTI ŠKRJANEC Greater Short-toed Lark
POLJSKI ŠKRJANEC Eurasian Skylark
W
J F M A M J J A S O N D
M S B
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.001, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.004 χ2 = 7955.0845, σ2 = 5821.1016, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 416 Število opazovanj / Number of Sightings: 55 Prvo / First: 11.6.1978 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 14.12.2009 Letališče (KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 5.1.1993 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.1996, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1978, 1983, 1984, 1985, 1986, 1992, 1993, 1996, 1997, 1998, 2004, 2006, 2007, 2008, 2009
182
V Sloveniji je poljski škrjanec precej pogosto razširjena vrsta, ni ga le v izrazito gozdnatih in skalnatih predelih (Geister, 1995). Marsikje se je s pregnojenih travnikov umaknil na nižinske močvirnate ali suhe travnike višjih predelov. Njihovo pojavljanje v zimskem času je precej odvisno od vremenskih razmer. Pri nas v tem času ni tako razširjen, kot v gnezditvenem obdobju. Redno prezimuje le na odprtih ravnicah na Štajerskem, v Prekmurju, Ljubljanski kotlini ter ponekod v Primorju (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je celoletna vrsta, najpogostejši je v zimskem času. Nekaj parov gnezdi na travniku bližnjega letališča v Sečovljah, kjer ga je mogoče videti tudi v zimskem času.
515. 160
12
140
10
120 8
100 N
Alauda arvensis
80
6
60
4
40 2
20 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
516. Fenogram opažanj poljskega škrjanca (N=416). 516. Phenogram of the Eurasian Skylark sightings (N=416).
514. Gnezdišče poljskega škrjanca na travniku letališča 514. Nesting site of the Eurasian Skylark on Airport Meadow.
517. Gnezditvena razširjenost poljskega škrjanca med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 517. Breeding distribution of Eurasian Skylark between 1983-2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
HRIBSKI ŠKRJANEC Wood Lark
W M
Lullula arborea J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 359.1429, σ2 = 11.9714, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 14 Število opazovanj / Number of Sightings: 6 1 ex., Mala Lama (Fontanigge, KPSS), 8.1.2004, IŠ. 2 ex., Mezzana (Lera, KPSS), 24.10.2007, BK. 2 ex., Mezzana (Lera, KPSS), 19.10.2008, AS. 1 ex., Kristalizacija (Lera, KPSS), 20.10.2008, BK. 1 ex., Ob Morju (Fontanigge, KPSS), 26.10.2008, IŠ. 7 ex., Mezzana (Lera, KPSS), 12.11.2009, IŠ.
518.
M
BREGULJKA Collared Sand Martin Riparia riparia J F M A M J J A S O N D
519. 900
12
800
10
700 600
8
500 N
6
400 300
4
200
2
100 0
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.0021 Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.008 χ2 = 23316.8047, σ2 = 59883.4727, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 1185 Število opazovanj / Number of Sightings: 21 Prvo / First: 28.4.1976, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 6.5.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 11.3.2008, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 23.9.1992 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 1992, 2002, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009
Breguljka je pri nas zelo redka poletna vrsta. Zanesljivo gnezdi le na primernih gnezditvenih prebivališčih, ki jih najde v peskokopih in gramoznicah na severovzhodu Slovenije (Geister, 1995). V Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu. Spomladi prve priletijo že v začetku marca, jeseni pa jih je mogoče opazovati vse do konca septembra. Zadržujejo se posamič ali v manjših in večjih jatah, skupaj z drugimi vrstami lastovk. V preteklosti naj bi domnevno gnezdila v bregovih reke Dragonje (Škornik et al., 1990).
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
520. Fenogram opažanj breguljke (N=1185). 520. Phenogram of the Collared Sand Martin sightings (N=1185).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
183
V Sloveniji je hribski škrjanec redka celoletna vrsta. Njegova gnezditvena razširjenost je bolj regionalna. Pogost je na zahodu in jugu države (Geister, 1995). Med prezimovanjem se drži toplejših predelov Slovenije, predvsem na zahodu, na Krasu in ob našem morskem obrežju (Sovinc, 1994). V Sečoveljske soline ne zahaja prav pogosto, saj imamo zanj tu le nekaj jesenskih opazovanj in eno zimsko, ko se posamezni osebki sem priklatijo najverjetneje povsem slučajno, skupaj z repniki Carduelis cannabina in škinkavci Fringilla coelebs.
Pevci - Passeriformes
KMEČKA LASTOVKA Barn Swallow Hirundo rustica J F M A M J J A S O N D
M S B
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.051, Pi2 = 0.003, Piln[Pi] = - 00.151 χ2 = 778586.4375 σ2 = 55921660, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 37968 Število opazovanj / Number of Sightings: 96 Prvo / First: 28.4.1976 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 10.11.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 8.3.2007 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 10.11.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1993, 1999, 2002, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009
522. 20000
30
18000 25
16000 14000
20
12000 N
184
Kmečka lastovka velja pri nas za zelo pogosto razširjeno gnezdilko (Geister, 1995). Na območju Sečoveljskih solin se pojavlja kot preletna vrsta in gnezdilec. Prve prispejo v Sečoveljske soline ž v začetku marca, medtem ko smo zapoznele osebke videvali še v novembru. V času jesenskega preleta, se jih lahko v septembru na prenočiščih v trsju ob Dragonji v Stojbah zbere tudi več deset tisoč. Gnezdi na različnih solinarskih in drugih objektih (pod napušči, pod nadstreški, pod lesenimi brvmi, pod betonskimi koriti vodnega črpališča ipd.) na Leri.
10000
15
8000 10
6000 4000
5
2000 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
523. Fenogram opažanj kmečke lastovke (N=37968). 523. Phenogram of the Barn Swallow sightings (N=37968).
521. Mlade kmečke lastovke 521.Young Barn Swallows.
524. Gnezditvena razširjenost kmečke lastovke med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 524. Breeding distribution of Barn Swallow between 1983-2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
525.
Cecropis daurica
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 514.8, σ2 = 24.5143, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 22 Število opazovanj / Number of Sightings: 9 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 10.8.1988, IŠ. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 10..8.1988, FB. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 24.9.1989, IŠ. 2 ex., (Fontanigge, KPSS), 11.7.1990, FB. 2 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 29.5.1991, DŠ. 1 ex., (Lera, KPSS), 14.4.1999, AS. 10 ex., Mezzana (Lera, KPSS), 11.3.2004, IŠ. 3 ex., Mezzana (Lera, KPSS), 9.4.2004, IŠ. 1 ex., Mezzana (Lera, KPSS), 31.3.2009, BK.
185
S
Pevci - Passeriformes
M
RDEČA LASTOVKA Red-rumped Swallow J F M A M J J A S O N D
Rdeča lastovka je v Sloveniji izjemno redko razširjena vrsta, saj je zanesljivo gnezdila v preteklosti le v dolini Drnice (Geister, 1995). Večkrat je bila v gnezditvenem obdobju opazovana tudi na območju Kraškega roba. Iz Sečoveljskih solin so znana opazovanja v času preleta, ko je mogoče posamezne osebke opazovati skupaj z ostalimi vrstami lastovk. Opazovanja v gnezditvenem času pa ne presenečajo, če vemo, da je gnezdila le streljal od Sečoveljskih solin.
M S B
526. 4000
30
3500
25
3000 20
N
2500 2000
15
1500
10
1000 5
500 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
527. Fenogram opažanj mestne lastovke (N=9144). 527. Phenogram of the Northern House Martin sightings (N=9144).
O
N
D
MESTNA LASTOVKA Northern House Martin Delichon urbicum J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.01, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.046 χ2 = 186037.9531, σ2 = 3299516, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 9144 Število opazovanj / Number of Sightings: 88 Prvo / First: 29.4.1976 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 25.9.2009, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 4.3.2008, Alto (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.9.1984 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 1982, 1983, 1984, 1985, 1992, 1999, 2002, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009
Mestna lastovka je v Sloveniji pogosto razširjena poletna vrsta (Geister, 1995). V sečoveljskih solinah se pojavlja kot preletnik in kot gnezdilec. Prve k nam prispejo že v začetku marca, tako kot kmečke lastovke, zapustijo pa nas konec septembra. Posebej številne se prek solin selijo v marcu. Gnezdijo na nekaterih solinskih objektih na Leri (skladišča, upravna stavba...) in na območju nekdanjega rudnika v Sečovljah. Na območju KPSS gnezdi od 50 do 100 parov, njihova gnezditev pa ni najbolj uspešna. Veliko legel propade zaradi slanega blata, s katerim gradijo svoja gnezda. Zaradi higroskopičnosti soli v njem, se gnezda navlažijo, prijem s podlago pa popusti in nemalokrat pade na tla. Še pogosteje se to dogaja ob večjih nalivih.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Pevci - Passeriformes
529. Zaradi neurja z vetrom in dežjem vsako leto propade več legel mestnih lastovk. 529. Because of the storm with wind and rain each year more House Martin cluthes perished.
186 528. Gnezditvena razširjenost mestne lastovke med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 528. Breeding distribution of Northern House Martin between 1983-2009.
MOČVIRSKA SINICA Marsh Tit
W
Poecile palustris
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 50, σ2 = 0.1587, P(A) = 0.0480482 Število osebkov / Number of Individuals: 2 Število opazovanj / Number of Sightings: 2 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 10.12.1983, IŠ. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 8.10.2008, ulov, BK, UŠ.
530.
Pri nas jo uvrščamo med pogoste vrste. Ni je v najzahodnejšem delu Julijskih Alp, ponekod v Primorju in v Savinsjki dolini (Geister, 1995). Pozimi zahaja na krmilnice. Njena zimska razširjenost je zelo podobna gnezditveni, le da pozimi zaide tudi na močvirja in v trstičja (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je izjemno redek gost. Enkrat je bila opazovana v zimskem času, enkrat pa ulovljena na preletu v oktobru.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Periparus ater J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 34, σ2 = 0.054, P(A) = 0.5163512 Število osebkov / Number of Individuals: 1 Število opazovanj / Number of Sightings: 1
Pevci - Passeriformes
MENIŠČEK Coal Tit
W
1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 10.12.1983, IŠ.
531.
M
ČOPASTA SINICA European Crested Tit Lophophanes cristatus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 33, σ2 = 0.0786, P(A) = 0.5651609 Število osebkov / Number of Individuals: 1 Število opazovanj / Number of Sightings: 1 1 ex., Alto (Fontanigge, KPSS), 19.6.2009, BK.
532..
Čopasta sinica je pri nas pogosta celoletna vrsta. Tudi njena zimska razširjenost je skoraj povsem enaka gnezditveni, kar kaže na izredno stalno vrsto (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je bila opažena le enkrat. Podatek je več kot presenetljiv.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
187
V Sloveniji je menišček pogosta celoletna vrsta (Geister, 1995, Sovinc, 1994). Čeprav številni prezimujejo tudi ob morskem obrežju, predvsem v parkovnih in drugih iglastih sestojih, pa je na območju Sečoveljskih solin le izjemen gost, kar seveda ne preseneča, če vemo da tu ni ustreznih dreves. Najbližja gnezdišča meniška so že na našem Krasu in v zgornjem porečju reke Dragonje.
W
Parus major J F M A M J J A S O N D
M S B
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 1641.6628, σ2 = 228.0087, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 76 Število opazovanj / Number of Sightings: 33 Prvo / First: 11.11.1982 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 13.10.2009, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 6.1.2009, Kanal Sv. Jerneja (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 22.12.1984 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 2006, 2007, 2008, 2009
188
Velika sinica je v Sloveniji uvrščena med zelo pogosto razširjene vrste (Geister, 1995). Kot izrazita stalna vrsta je bila tudi v zimskem času ugotovljena praktično v vseh raziskanih kvadratih (Sovinc, 1994). Tudi na območju Sečoveljskih solin se zadržuje čez vse leto, posamezne tu tudi gnezdijo. Večje število opazovanih osebkov v juniju gre pripisati najverjetneje pognezditvenem klatenju mladičev.
534. 20
4.5
18
4
16
3.5
14
3
12
N
Pevci - Passeriformes
VELIKA SINICA Great Tit
2.5
10
2
8
1.5
6
1
4 2
0.5
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
535. Fenogram opažanj velike sinice (N=76). 535. Phenogram of the Great Tit sightings (N=76).
533. Mlade velike sinice. 533.Young Great Tit .
536. Gnezditvena razširjenost velike sinice med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 536. Breeding distribution of Great Tit between 1983-2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
M
B
80
16
70
14
60
12
50
10
40
8
30
6
20
4
10
2
0
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.003 χ2 = 5599.1333, σ2 = 2937.323, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 306 Število opazovanj / Number of Sightings: 65 Prvo / First: 21.11.1973, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 26.12.2009, Rudnik (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 6.1.2009, Rudnik (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 26.12.2009 (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1976, 1978, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 2006, 2007, 2008, 2009
Plavčka uvrščamo med pogoste vrste pri nas. Velja za nižinsko vrsto, vendar ga najdemo tudi v sredogorju, izjemoma tudi više. Njegova gnezditvena razširjenost je dokaj enakomerno porazdeljena (Geister, 1995). Zimska razširjenost se bolj ali manj ujema z gnezditveno, kar kaže, da je plavček naša pogosta celoletna vrsta (Sovinc, 1994). Na območju Sečoveljskih solin je celoletna vrsta. Večje število plavčkov se tu pojavi v času preleta in na prezimovanju. Najpogosteje se zadržuje v grmovnatem sestoju na Stojbah, ob reki Dragonji in v trstišču ob njenem izlivu. Pogosto gnezdi v ruševinah na območju Rudnika pri Sečovljah.
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
538. Fenogram opažanj plavčka (N=306). 538. Phenogram of the Common Blue Tit sightings (N=306).
539. Gnezditvena razširjenost plavčka med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 539. Breeding distribution of Common Blue Tit between 1983-2009.
540. Plavček. 540. Common Blue Tit .
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
189
N
537.
Cyanistes caeruleus
Pevci - Passeriformes
PLAVČEK Common Blue Tit
W
Pevci - Passeriformes
PLAŠICA Eurasian Penduline Tit Remiz pendulinus J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.003 χ2 = 8031.0718, σ2 = 4977.9897, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 274 Število opazovanj / Number of Sightings: 26 Prvo / First: 21.11.1973, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 13.10.2009, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.3.2008, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 13.12.1980, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1980, 1983, 1984, 1985, 1986, 2007, 2008, 2009
541. 250
10 9
200
8 7
150
6
N
5 4
100
3 50
2 1
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
542. Fenogram opažanj plašice (N=274). 542. Phenogram of the Eurasian Penduline Tit sightings (N=274).
DOLGOREPKA Long-tailed Tit Aegithalos caudatus J F M A M J J A S O N D
M S B
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 2813.9263, σ2 = 573.9516, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 113 Število opazovanj / Number of Sightings: 29 Prvo / First: 11.11.1982 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 25.9.2009, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 12.2.2009, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 11.11.2008, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1982, 1983, 1984, 1985, 2007, 2008, 2009
543. 25
8 7
V Sloveniji je dolgorepka pogosta celoletna vrsta. Je pogosto razširjena gnezdilka, ki jo srečamo tudi v sredogorju ter semtertja tudi višje (Geister, 1995). Pozimi je splošno razširjena pri nas (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je celoletna vrsta, ki v nekaterih mesecih sploh ni bila opazovana. Ni je v času prezimovanja (december, januar), pa tudi v maju je nismo opazili, kar je najverjetneje povezano s pognezditvenim klatenjem izven območja solin. Redno gnezdi na območju Stojb, občasno pa na robu območja Alto.
20
6 5
15
4
N
190
Plašica je v Sloveniji redko razširjena gnezdilka in gnezdi strnjeno le v severovzhodnem delu države, posamič tudi drugod (Geister, 1995). V zimskem času redno prezimuje le ob morskem obrežju (Sovinc, 1994). Na območju Sečoveljskih solin se pojavlja predvsem v času preleta, najpogosteje jeseni. Posamezne ali manjše skupine je mogoče tu opazovati tudi v zimskem času. Najštevilčnejša je v oktobru na selitvi. zadržuje se večinoma v trsju, posebej pogosta je v obsežnem trstišču ob izlivu reke Dragonje.
10
3 2
5
1 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
544. Fenogram opažanj dolgorepke (N=113). 544. Phenogram of the Long-tailed Tit sightings (N=113).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
Pevci - Passeriformes 191
545. Gnezditvena razširjenost dolgorepke med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 545. Breeding distribution of Long-tailed Tit between 1983-2009.
SVILNICA Cetti’s Warbler
W M S B
546.. 35
18
Cettia cetti J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.002 χ2 = 4506, σ2 = 1459.0857, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 187 Število opazovanj / Number of Sightings: 111 Prvo / First: 21.11.1973, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 26.12.2009, Rudnik (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 2.1.1983 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 26.12.2009 Rudnik (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1993, 1996, 1997, 2007, 2008, 2009
16
30
14 25
12 10
15
8
N
20
6
10
4 5
Svilnica je v Sloveniji zelo redko razširjena gnezdilka in redno gnezdi le na jugozahodu države, ter občasno ponekod v Primorju (Geister, 1995). Občasno se pojavlja tudi v notranjosti Slovenije. V Sečoveljskih solinah je stalnica. Pojavlja se tudi na preletu. Pogosta je na bregovih reke Dragonje, Drnice ter ob večjih solinskih kanalih. Gnezdi tudi v Stojbah. V zimskem času se pogosto zadržuje v grmovju in tsrtičju manjših robnih solinskih jarkov ob letališču, v Stojbah in ob reki Dragonji.
2
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
547. Fenogram opažanj svilnice (N=187). 547. Phenogram of the Cetti’s Warbler sightings (N=187).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Pevci - Passeriformes
549. Gnezdo svilnice. 549. Cetti’s Warbler nest.
192 548. Gnezditvena razširjenost svilnice med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 548. Breeding distribution of Cetti’s Warbler between 1983-2009.
BRGLEZ Eurasian Nuthatch Sitta europaea J F M A M J J A S O N D ZGODOVINSKI PODATEK / HYSTORICAL DATA:
H
1 ex., (KPSS), 13.9.1881, BSCH.
550.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
M
KRATKOPRSTI PLEZALČEK Short-toed Treecreeper Certhia brachydactyla
Pevci - Passeriformes
W
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 78, σ2 = 0.3714, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 3 Število opazovanj / Number of Sightings: 3 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 10.1.1981, IŠ. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 8.4.2008, BK, IŠ. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 7.10.2008, BK, IŠ.
193
V Sloveniji je kratkoprsti plezalček pogosta celoletna vrsta in se zadržuje predvsem v nižinskih predelih severovzhodne Slovenije (Geister, 1995). Iz karte zimske razširjenosti je razvidno, da je tudi v tem času splošno razširjen in ga ni le v redkih predelih Slovenije (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah se pojavlja kot izjemno redek preletnik in izjemen zimski klatež.
551.
M
Troglodytes troglodytes J F M A M J J A S O N D
552. 25
10
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 1152.8676, σ2 = 138.1611, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 64 Število opazovanj / Number of Sightings: 41 Prvo / First: 21.11.1973 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 26.12.2009, Rudnik (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 1.1.2007, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 26.12.2009, Rudnik (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1976, 1982, 1983, 1986, 2007, 2008, 2009
9 20
8 7
15
6
N
5 10
4 3
5
2 1
0
V Sloveniji je stržek zelo pogosta celoletna vrsta. Je zelo razširjena gnezdilka (Geister, 1995). Tudi pozimi je splošno razširjen, čeprav ga hude zime prizadenejo. Pogostejši je v nižinskem in predgorskem svetu.Pozimi se zadržuje tudi v habitatih, kjer sicer ne gnezdi (Sovinc, 1994). Na območju Sečoveljskih solin ne gnezdi, se pa tu pojavlja na preletu in v zimskem času. Posamezne je mogoče opazovati, ko med nizkim grmovjem in drugim rastlinjem večjega solinskega nasipa stika za hrano. Pogosto se zadržuje tudi na manjših nasutjih.
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
553. Fenogram opažanj stržka (N=64). 553. Phenogram of the Northern Wren sightings (N=64).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Pevci - Passeriformes
STRŽEK Northern Wren
W
Pevci - Passeriformes
POVODNI KOS White-throated Dipper
H
Cinclus cinclus J F M A M J J A S O N D ZGODOVINSKI PODATEK / HYSTORICALA DATA: 1 ex., Dragonja? (Fontanigge, KPSS), 1.12.1881, BSCH.
554.
194
RUMENOGLAVI KRALJIČEK Goldcrest
W
Regulus regulus
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 3615.4797, σ2 = 645.6214, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 111 Število opazovanj / Number of Sightings: 7 2 ex., (Fontanigge, KPSS), 2.1.1983, IŠ. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), ulov, 19.101983, IG. 2 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 1.10.2007, BK, IŠ. 77 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 15.10.2007, BK, IŠ. 3 ex., Rudnik (Lera, KPSS), 4.1.2008, IŠ. 11 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 22.10.2008, BK, IŠ. 4 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 17.11.2008, BK, IŠ.
555.
Rumenoglavi kraljiček je v Sloveniji pogosta celoletna vrsta. Pri nas velja za pogostega gnezdilca. V severovzhodnih nižinskih predelih, v jugozahodni Sloveniji ter v pretežnem delu Krasa in Primorja ga ni (Geister, 1995). Pozimi ga najdemo povsod tam, kjer gnezdi, kar pomeni da je naša stalna ptica (Sovinc, 1994). V večjem številu se po nižinskih gozdovih klatijo predvsem osebki, priseljeni iz severne in vzhodne Evrope. Rumenoglavi kraljički redno prezimujejo tudi ob morskem obrežju. V Sečoveljskih solinah se prvi pojavijo že v začetku oktobra. Zadržujejo se ob robu solin, predvsem v Stojbah, ob Dragonji ter povsod tam, kjer je mogoče najti nekaj iglastih dreves.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
M
Regulus ignicapilla J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 139.3077, σ2 = 1.4373, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 6 Število opazovanj / Number of Sightings: 6 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 2.1.1983, IŠ. 1 ex., Letališče (KPSS), 29.10.1983, IŠ, TM. 2 ex., Letališče (KPSS), 28.11.1983, IŠ. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 23.2.1985, IŠ. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 15.10.2007, ulov, BK, IŠ.
556.
M
SEVERNI KOVAČEK Willow Warbler Phylloscopus trochilus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 1434.6497 , σ2 = 155.9897, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 48 Število opazovanj / Number of Sightings: 17 Prvo / First: 11.9.1975 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 25.9.2009, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 12.2.2008, Rudnik (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 8.10.2008, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1975, 1976, 1985, 2005, 2007, 2008, 2009
557. 30
7
25
6 5
20
4 15 3 10
2
5
Kovaček je v Sloveniji redka poletna vrsta. Njegova gnezditvena razprostranjenost je omejena na severovzhodno Slovenijo, kar se ujema z južnim obrobjem njegovega areala (Geister, 1995). Na območju Sečoveljskih solin se pojavlja redno na preletu. Spomladi se prvi tu pojavijo že v začetku februarja, višek jesenskega preleta pa je v prvi polovici oktobra.
1
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
558. Fenogram opažanj kovačka (N=48). 558. Phenogram of the Willow Warbler sightings (N=48).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
195
Rdečeglavi kraljiček je v Sloveniji pogosta poletna vrsta (Geister, 1995). Redno prezimuje le na Krasu, v Primorju in Vipavski dolini (Sovinc, 1994). Iz notranjosti je zimskih podatkov malo. na območju Sečoveljskih solin se pojavlja na preletu, posamezni se tu zadržujejo tudi v zimskem času.
N
Pevci - Passeriformes
RDEČEGLAVI KRALJIČEK Common Firecrest
W
W
Phylloscopus collybita J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.002 χ2 = 3266.594, σ2 = 1034.4214, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 128 Število opazovanj / Number of Sightings: 48 Prvo / First: 10.9.1974, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 23.11.2009, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 1.1.2007, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 22.12.1984 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1976, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 2007, 2008, 2009
559.
196
V Sloveniji je vrbji kovaček poleg ščinkavca in črnoglavke uvrščen med najbolj razširjene vrste, čeprav po številu ne dosega prvih dveh (Geister, 1995). V zimskem obdobju je vrbji kovaček v notranjosti Slovenije izjemen zimski gost, medtem ko je Slovensko primorje z Vipavsko dolino redno prezimovalno območje (Sovinc, 1994). Pozimi jih lahko opazujemo posamič v grmovju, na vrtovih, pogosti pa so tudi v trstičju. V Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu, posamezne tu tudi prezimujejo. Višek spomladanskega preleta je v marcu, jesenskega pa v oktobru. Gnezdi tudi ob reki Dragonji, vendar ne v njenem spodnejm toku.
70
14
60
12
50
10
40
8
30
6
20
4
10
2
N
Pevci - Passeriformes
VRBJI KOVAČEK Common Chiffchaff
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
560. Fenogram opažanj vrbjega kovačka (N=128). 560. Phenogram of the Common Chiffchaff sightings (N=128).
GRMOVŠČICA Wood Warbler Phylloscopus sibilatrix
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 357.3478, σ2 = 6.523, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 11 Število opazovanj / Number of Sightings: 5 3 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 22.8.1983, IŠ, TM. 5 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 11.9.1983, IŠ. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 25.8.2007, IŠ. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 28.8.2007, BK, IŠ. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 12.5.2008, IŠ.
561.
Grmovščica velja pri nas za redko razširjeno vrsto (Geister, 1995). Na območju Sečoveljskih solin se pojavlja predvsem na jesenskem preletu. Posamezne je mogoče opazovati predvsem ob levem bregu reke Dragonje, ko se metuljasto spreletavajo med krošnjami sicer redkih dreves.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
Hippolais pallida J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 68 σ2 = 0.2159, P(A) = 0.0007124 Število osebkov / Number of Individuals: 2 Število opazovanj / Number of Sightings: 2
Pevci - Passeriformes
M
BLEDI VRTNIK Eastern Olivaceous Warbler
1 ex., Rujevec (KPSS), 23.6.1983, IŠ. 1 ex., Rujevec (KPSS), 21.6.1984, IŠ, TM.
562.
M S B
563. 35
18
KRATKOPERUTI VRTNIK Melodious Warbler Hippolais polyglotta J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 1657.3098, σ2 = 203.8754, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 69 Število opazovanj / Number of Sightings: 26 Prvo / First: 23.6.1983 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 10.6.2009, Rudnik (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 22.4.1995 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 19.8.2008, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1983, 1984, 1985, 1992, 1995, 2004, 2007, 2008, 2009
16
30
14 25
12 10
15
8
N
20
6
10
4 5
Kratkoperuti vrtnik je v Sloveniji redka gnezdilka. Njegov areal dosega ozemlje Slovenije na svojem vzhodnem robu. Pri nas je pogost na JV države (Geister, 1995). Na območju Sečoveljskih solin se pojavlja kot poletna vrsta. Prvi se tu pojavijo konec aprila, zadnji kratkoperuti vrtniki pa soline zapustijo v začetku avgusta. Gnezdi ob robu solin na območju Stojb, Rudnika, par teh ptic pa že nekj let gnezdi v grmovju območja Alto na Fointaniggeah.
2
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
564. Fenogram opažanj kratkoperutega vrtnika (N=69). 564. Phenogram of the Melodious Warbler sightings (N=69).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
197
Bledi vrtnik je v Sloveniji izjemno redka gnezdilka, saj gnezdi nekaj parov le nad Ankaranom (Gjerkeš, ustno). Bledi vrtnik je bil opažen ob Dragonji. Pojoči samec je bil opazovan 23.6.1983 in 21.6.1984 na Rujevcu, pobočju nad Sečoveljskimi solinami (Škornik et al, 1990).
Pevci - Passeriformes
566. Gnezdišče kratkoperutega vrtnika na Fontaniggeah. 566. Nesting site of the Melodious Warbler in the Fontanigge.
198 565. Gnezditvena razširjenost kratkoperutega vrtnika med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 565. Breeding distribution of Melodious Warbler between 1983-2009.
RUMENI VRTNIK Icterine Warbler Hippolais icterina
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0 Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 34, σ2 = 0.054, P(A) = 0.5163512 Število osebkov / Number of Individuals: 1 Število opazovanj / Number of Sightings: 1 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 28.8.1985, IŠ.
567.
V Sloveniji je rumeni vrtnik zelo redka poletna vrsta in gnezdi v osrednji in severovzhodni Sloveniji (Geister, 1995). Iz Sečoveljskih solin je znan en sam podatek o njegovem pojavljanju v času jesenskega preleta. Vsekakor gre za izjemnega preletnika.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
M
Acrocephalus melanopogon J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 353.1622, σ2 = 10.3706, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 18 Število opazovanj / Number of Sightings: 14 Prvo / First: 18.1.1974, (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 23.12.2008, Letališče (KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 18.1.1974 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 23.12.2008, Letališče (KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1977, 1982, 2005, 2007, 2008
568. 4.5
4.5
4
4 3.5
3
3 2.5
N
2.5 2
2
1.5
V Sloveniji velja tamariskovka za izjemno redko gnezdilko (Geister, 1995). Ponekod pri nas ob morskem obrežju posamezne tudi prezimujejo (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu in na prezimovanju, vendar nikoli ni številna. Zadržuje se v trstičju ob reki Dragonji ali ob večjih nasipih poraščenih s travo, redkim grmovjem in trsteniko.
1.5
1
1
0.5
0.5
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
569. Fenogram opažanj tamariskovke (N=18). 569. Phenogram of the Moustached Warbler sightings (N=18).
M
POVODNA TRSTNICA Aquatic Warbler Acrocephalus paludicola J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 340, σ2 = 5.3968, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 6 Število opazovanj / Number of Sightings: 6 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), ulov, 10.9.1974, IG. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), ulov, 1.9.1975, DŠ, IG. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), ulov, 11.9.1975, IG. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), ulov, 30.4.1976, IG. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), ulov, 8.9.1976, IG. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), ulov, 23.8.1983, IŠ, TM.
Povodna trstnica je med vsemi trstnicami najredkejša. Njena populacija v Evropi pa je v skokovitem upadanju. Pri nas se je v preteklosti pojavljala na preletu. Tudi iz Sečoveljskih solin imamo le s preletnega obdobja, vendar segajo zadnja opazovanja te vrste pri nas v začetek osemdesetih let.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
199
3.5
570.
Pevci - Passeriformes
TAMARISKOVKA Moustached Warbler
W
Acrocephalus schoenobaenus
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 1143.7144, σ2 = 9114.3714, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 54 Število opazovanj / Number of Sightings: 17 Prvo / First: 11.9.1975 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 25.9.2009, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 14.4.2008, Rudnik (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 26.10.2007, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1975, 1976, 1983, 1984, 1985, 2006, 2007, 2008, 2009
571. 25
8 7
20
6 5
15
4
N
200
V Sloveniji je bičja redko razširjena poletna vrsta. najbolj razširjena je na severovzhodu Slovenije, najpogostejša pa v osrednji Sloveniji, zlasti na Ljubljanskem barju in Cerkniškem jezeru (Geister, 1995). Na območju Sečoveljskih solin se redno pojavlja na preletu. Spomladi je najštevilčnejša v maju, jeseni pa v septembru. Zadržuje se v tsrtišču ob izlivu reke Dragonje, v trstišču rudniškega bajerja, kot tudi v grmovnatem sestoju na območju Stojb.
10
3 2
5
1 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
572. Fenogram opažanj bičje trstnice (N=54). 572. Phenogram of the Sedge Warbler sightings (N=54).
SRPIČNA TRSTNICA Eurasian Reed Warbler Acrocephalus scirpaceus J F M A M J J A S O N D
M S B
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.003 χ2 = 11114.8027, σ2 = 6430.707, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 359 Število opazovanj / Number of Sightings: 48 Prvo / First: 10.9.1974, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 3.10.2009, Laguna (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 25.4.2007, Izliv (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 15.10.2007, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1975, 1976, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1992, 2004, 2007, 2008, 2009
Srpična trstnica je v Sloveniji redko razširjena vrsta (Geister, 1995) in preletnik. V Sečoveljskih solinah je gnezdilka in preletnik. Gnezdi izključno v gostih sestojih trsja ob izlivu dragonje, večjih kanalih in v trstišču ob rudniku v Sečovljah. Najbolj množično se na območju Sečoveljskih solin pojavlja avgusta na preletu. Zanimiv je podatek o ulovljenem osebku, ki smo ga v dveh zaporednih letih ujeli na isti dan in na isti lokaciji. Na območju Sečoveljskih solin gnezdi od 3 do 6 parov (Škornik, 2009).
573. 160
14
140
12
120
10
100 N
Pevci - Passeriformes
BIČJA TRSTNICA Sedge Warbler
8
80 6
60
4
40
2
20 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
574. Fenogram opažanj srpične trstnice (N=359). 574. Phenogram of the Eurasian Reed Warbler sightings (N=359).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
O
N
D
Pevci - Passeriformes 201
575. Gnezditvena razširjenost srpične trstnice med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 575. Breeding distribution of Eurasian Reed Warbler between 1983-2009.
M S
576. 10
6
MOČVIRSKA TRSTNICA Marsh Warbler Acrocephalus palustris J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 612.8572, σ2 = 20.4286, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 21 Število opazovanj / Number of Sightings: 14 Prvo / First: 10.9.1975, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 28.8.2007, Stojbe (Fontanigge KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 17.5.2004, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 10.10.1986 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1975, 1976, 1983, 1984, 1985, 1986, 2004, 2007
9 5
8 7
4
N
6 5
3
4 2
3 2
1
1 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
Močvirska trstnica je v Sloveniji pogosta poletna vrsta. Od vseh naših pri nas živečih trstnic je močvirska tsrtnica daleč najbolj razširjena. Najbolj pogosta je v severovzhodni in osrednji Sloveniji (Geister, 1995). Na območju Sečoveljskih solin se pojavlja na preletu ali kot poletni gost. Makovec in sodelavci (1989) jo za to območje navajajo kot gnezdilko. Največ trije pari naj bi gnezdili in sicer ob, z gosto grmovno vegetacijo obraščenih kanalih ob reki Dragonji in na Stojbah. Danes zanesljivo na območju Sečoveljskih solin ne gnezdi več, pa tudi na preletu ni prav pogosta.
D
577. Fenogram opažanj močvirske trstnice (N=21). 577. Phenogram of the Marsh Warbler sightings (N=21).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Acrocephalus arundinaceus J F M A M J J A S O N D
M S B
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 2869.239, σ2 = 571.5706, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 112 Število opazovanj / Number of Sightings: 56 Prvo / First: 12.3.1974 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 29.9.2009, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 12.3.1974 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.10.2007, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1975, 1976, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1991, 1992, 1993, 1997, 2004, 2007, 2008, 2009
579.
202
45
20
40
18
35
16
Rakar je v Sloveniji redko razširjen gnezdilec, saj gnezdi predvsem v vzhodni in razdrobljeno tudi osrednji Sloveniji, druga gnezdišča pa so raztresena po Primorski (Geister, 1995). Rakar je ptica, ki prebiva v starih trstnih sestojih. V Sečoveljskih solinah ga najdemo v obsežnem trstišču ob izlivu reke Dragonje, Drnice ter v trstišču rudniškega bajerja v Sečovljah. Pred leti je gnezdil tudi v trsju ob bregovih Dragonje, v manjšem trstišču ob letališču in v Jernejevem kanalu, vendar ga danes tam ni več. Favnistični pregled ptic slovenske obale (Škornik et al., 1990) ga navaja kot selivko, preletnika in nedvomnega gnezdilca. Prvi k nam priletijo že v začetku marca, zadnji pa soline zapustijo konec oktobra. Višek spomladanskega preleta je v maju, ko številni že pojejo, vendar tu ne bodo gnezdili. V primernih habitatih rakar ni ogrožen, čeprav je njegov obstoj vprašljiv. Na območju Sečoveljskih solin gnezdi od 5 do 9 parov (Škornik, 2009).
580. Fenogram opažanj rakarja (N=112). 580. Phenogram of the Great Reed Warbler sightings (N=112).
578. Gnezdo rakarja. 578. Great Reed Warbler nest.
581. Gnezditvena razširjenost rakarja med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 581. Breeding distribution of Great Reed Warbler between 1983-2009.
14
30
12
25
10
N
Pevci - Passeriformes
RAKAR Great Reed Warbler
20
8
15
6
10
4
5
2
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 301.88, σ2 = 5.9897, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 8 Število opazovanj / Number of Sightings: 7 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 10.9.1974, DŠ, IG. 1 ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), 2.9.1975, DŠ, IG. 1 ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), 3.9.1975, DŠ, IG. 1 ex., Stojbe (Lera, KPSS), 8.9.1976, ulov, IG. 2 ex., (Fontanigge, KPSS), 28.8.1985, IŠ, TM. 1 ex., Rudnik (Lera, KPSS), 8.5.2007, BK, IŠ. 1 ex., Rudnik (Lera, KPSS), 28.8.2007, BK, IŠ. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 12.9.2007, ulov, BK, IŠ. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 25.9.2009, ulov, BK, IŠ.
203
Locustella naevia
Pevci - Passeriformes
M
KOBILIČAR Common Grasshopper J F M A M J J A S O N D
582.
V Sloveniji je kobiličar zelo redka poletna vrsta, ki gnezdi ponekod na severvzhodu Slovenije, na Ljubljanskem barju in na Cerkniškem jezeru, vendar povsod le zelo lokalno (Geister, 1995). V Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu, najpogosteje v času jesenskega preleta konec avgusta in septembra. Drži se predvsem trstišča ob izlivu reke Dragonje ter ob Rudniku, kot tudi grmovja na območju Stojb.
M
REČNI CVRČALEC Eurasian River Warbler Locustella fluviatilis J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 34, σ2 = 0.054, P(A) = 0.5163512 Število osebkov / Number of Individuals: 1 Število opazovanj / Number of Sightings: 1 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), ulov, 1.9.1983, IŠ.
583.
V Sloveniji je rečni cvrčalec zelo redka poletna vrsta, ki gnezdi ponekod ob nižinskih rekah na severovzhodu Slovenije ter ob Ljubljanici in njenih pritokih (Geister, 1995). V Sečoveljskih solinah je izjemno redek preletnik.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Locustella luscinioides
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 240.5789, σ2 = 3.6278, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 6 Število opazovanj / Number of Sightings: 6 1 ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), ulov, 10.9.1975, DŠ, IG. 1 ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), ulov, 11.9.1975, DŠ, IG. 1 ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), ulov, 30.4.1976, DŠ, IG. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), ulov, 29.8.1984, IŠ. 1 ex., Izliv (Fontanigge, KPSS), ulov, 28.8.1985, IŠ, TM. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), ulov, 22.9.1992, DŠ.
584.
204
Trstni cvrčalec je v Sloveniji zelo redka poletna vrsta predvsem ob vodah na severovzhodu države (Geister, 1995). V Sečoveljskih solinah se pojavlja kor preletnik. največkrat je bil zabeležen v jesenskem obdobju. Zadržuje se predvsem v trstišču.
BRŠKINKA Zitting Cisticola
W
Cisticola juncidis J F M A M J J A S O N D
M S B
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.001, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.004 χ2 = 9704.5732, σ2 = 9727.6787, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 496 Število opazovanj / Number of Sightings: 229 Prvo / First: 21.11.1973, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 15.12.2009, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 1.1.2007, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 23.12.2008, Corsolongo (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1976, 1977, 1978, 1979, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1989, 1991, 1992, 1993, 1995, 1997, 1998, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009 TRIM: Stabilna / Stable Površina gnezdenja / Breeding Surface: 52 ha % SLO: 75 %
Brškinka stalnica in živi v Sredozemlju, od koder se je razširila tudi v zahodno Evropo vse do Nizozemske. Najdemo jo tudi v tropski Afriki, v Indiji, na Sundskih otokih ter na Kitajskem in Japonskem. V Sloveniji velja za zelo redko in lokalno razširjeno vrsto, saj gnezdi le v jugozahodnem delu (Geister, 1995). Pri nas je bila prvič opažena leta 1973 (Geister, Šere, 1974). K nam je najverjetneje prodrla z Apeninskega polotoka in se v sedemdesetih letih razširila v Istro. Vipavsko dolino je dosegla leta 1976, leta 1978 je gnezdila tudi med Igom in Škofljico (Šere, 1980). Njen status na Barju je izginula gnezdilka, čeprav verjetno tudi takrat ni bila pogosta (Tome et al., 2005). Prebiva na ledinah in pustotah kultivirane krajine, na odprtih travni-
585.
N
Pevci - Passeriformes
TRSTNI CVRČALEC Savi’s Warbler
120
60
100
50
80
40
60
30
40
20
20
10
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
586. Fenogram opažanj brškinke (N=496). 586. Phenogram of the Zitting Cisticola sightings (N=496).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
Pevci - Passeriformes
kih in zaplevljenih ravninah, pa tudi na polslanih tratah. najraje gnezdi na nepokošenih bregovih nasipov ob odcednih jarkih in prekopih. Vrečasto gnezdo sestavlja širokolistna trava, s pajčevino povezana v šop. Samec nabere pajčevino na robidi in si na svojem območju splete več gnezd, v katera privablja samice. Samica skrbi za zarod sama, saj ima samec preveč dela z novimi gnezdi. Znese štiri do pet jajc. Posamič gnezdi na Primorskem, najbolj številna je v Slovenski Istri, kjer gnezdi ob morskem obrežju. Posamič gnezdi tudi v dolini reke Dragonje pri Sv. Štefanu in v Movražu. V zimskem času se v Sloveniji pojavlja le ob slovenski obali (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah in okolici je stalnica (Škornik et al, 1990). Naseljuje večje, široke nasipe in zarasle poti, predvsem ob Dragonji, v Stojbah in ob večjih kanalih. Kot izrazito turkestansko-mediteranska vrsta, je občutljiva na ostrejše zime. Hude zime lahko populacijo brškinke povsem uničijo (Geister, 1985). Pozimi 1985/86 je bila zaradi ostre zime populacija brškinke katastrofalno prizadeta (Geister, 1985; Škornik et al., 1990). V tistem obdobju je iz nekaterih dolin, kot tudi iz Sečoveljskih solin, povsem izginila in se ponovno pojavila šele septembra, kar kaže na doselitev (Geister, 1995). Populacija brškinke je na območju Sečoveljskih solin v obdobju 19832009 doživljala precejšnja populacijska nihanja, vendar izračun trenda populacije kaže, da je le-ta stabilna. Z zaraščanjem grmovja na nasipih postopoma izgublja primerna gnezdišča. V primerjavi s preteklim in predpreteklim obdobjem, se njena gnezditvena razširjenost na območju Sečoveljskih solin ni bistveno spremenila. Tudi ostrejše zime populacije brškink ne uničijo več povsem, kar kaže tudi na večjo prilagodljivost novim podnebnim razmeram.
205
588. Gnezditvena razširjenost brškinke (1983-2009). UTM 100 x 100 m. 588. Breeding distribution of the Zitting Cisticola (1983-2009). UTM 100 x 100 m.
1,6
25
1,4 20
1,2 1,0
15
0,8 10
0,6 0,4
5
0,2 0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
0,0
587. Gnezdenje brškinke in trend populacije v obdobju 1983-2009. 587. Breeding of the Zitting Cisticola and population trend from 1983 to 2009.
589. Gnezdo brškinke. 589. Zitting Cisticola nest.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Sylvia atricapilla J F M A M J J A S O N D
M S B
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.001, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.005 χ2 = 19080.2852 , σ2 = 17596.2637, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 577 Število opazovanj / Number of Sightings: 54 Prvo / First: 12.10.1976, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 25.9.2009, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 26.3.2008, Kanal Sv. Jerneja (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 19.10.1983, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 1983, 1984, 1985, 1986, 2007, 2008, 2009
206
V Sloveniji je črnoglavka ena naših najbolj pogosto razširjenih in najbolj pogosto naseljenih ptic (Geister, 1995). Pri nas redno prezimuje le v submediteranskem območju (Sovinc, 1994). Na območju Sečoveljskih solin se pojavlja kot poletna vrsta ter pogost in množičen preletnik. Največ se jih tu ustavi jeseni v avgustu. Kljub dejstvu, da črnoglavke redno prezimujejo ob morskem obrežju in to predvsem v bližini človeških bivališč, kjer je nasajene veliko okrasne vrtnarske kaline, pa je v zimskem času na območju solin ne bomo videli.
591. 300
14
250
12 10
200
8 N
Pevci - Passeriformes
ČRNOGLAVKA Blackcap
150 6 100
4
50
2
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
592. Fenogram opažanj črnoglavke (N=577). 592. Phenogram of the Blackcap sightings (N=577).
590. Samica črnoglavke. 590. Blackcap female.
593. Gnezditvena razširjenost črnoglavke med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 593. Breeding distribution of Blackcap between 1983-2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
S
400
14
350
12
300
10
250
V Sloveniji je vrtna penica precej pogosta poletna vrsta. Iz zemljevida njene razširjenosti je videti, da je bolj pogosta na jugozahodni kot severovzhodni Sloveniji (Geister, 1995). Na območju Sečoveljskih solin je pogosta na jesenskem preletu.
N
8
200
6
150
4
100
2
50 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
595. Fenogram opažanj vrtna penica (N=504). 595. Phenogram of the Garden Warbler sightings (N=504).
M S
596. 7
12
6
10
5
8
4
6
3
4
2
2
1
N
14
0
RJAVA PENICA Common Whitethroat Sylvia communis J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 677.4363, σ2 = 29.5706, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 31 Število opazovanj / Number of Sightings: 18 Prvo / First: 10.9.1974 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 19.6.2009, Rujevec (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 4.5.1982, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 12.9.2007, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1975, 1976, 1983, 1984, 1985, 1992, 2007, 2008, 2009
Siva penica je v Sloveniji dokaj pogosta gnezdilka in je dokaj enakomerno razprostranjena po vsej državi (Geister, 1994). Na območju Sečoveljskih solin se pojavlja na preletu, občasno pa jo je mogoče opazovati tudi v gnezditvenem obdobju, saj gnezdi na kraškem pobočju bližnjega Rujevca in Markovca. Morda je v preteklosti, ko Stojbe še niso bile tako zaraščene gnezdila tudi tam.
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
597. Fenogram opažanj rjave penice (N=31). 597. Phenogram of the Common Whitethroat sightings (N=31).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
207
16
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.001, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.005 χ2 = 16853.1465, σ2 = 13429.0156, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 504 Število opazovanj / Number of Sightings: 19 Prvo / First: 10.9.1974 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 25.9.2009, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 5.6.1985 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 1.11.1986, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1975, 1976, 1983, 1985, 1986, 2007, 2008, 2009
594. 450
Sylvia borin
Pevci - Passeriformes
M
VRTNA PENICA Garden Warbler
Pevci - Passeriformes
MLINARČEK Lesser Whitethroat Sylvia curruca
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 155.9091, σ2 = 1.3611, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 5 Število opazovanj / Number of Sightings: 5 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 7.9.1976, ulov, IG. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 12.9.1983, IŠ, TM. 1 ex., Alto (Fontanigge, KPSS), 23.4.2007, BK, IŠ. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 3.4.2008, BK, IŠ. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 8.10.2008, ulov, BK, IŠ, KG.
598.
208
Mlinarček velja pri nas za dokaj pogosto razširjeno poletno vrsto (Geister, 1995). Sečoveljskim solinam najbližja gnezdišča so na Krasu. Na območju solin se pojavlja posamič na preletu, tako spomladi kot jeseni, vendar gre v vseh primerih za osamljene osebke. Največkrat je bil opažen ali ulovljen v grmovnatem sestoju na Stojbah.
TAŠČIČNA PENICA Subalpine Warbler Sylvia cantillans
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 99, σ2 = 0.7071, P(A) = 0.0000001 Število osebkov / Number of Individuals: 3 Število opazovanj / Number of Sightings: 3 1 ex., Alto (Fontanigge, KPSS), 24.4.2007, BK, IŠ. 1 ex., Alto (Fontanigge, KPSS), 29.5.2007, IŠ. 1 ex., Alto (Fontanigge, KPSS), 9.4.2008, IŠ.
599.
Taščična penica je v Sloveniji zelo redko razširjena poletna vrsta in gnezdi le na njenem skrajnem jugozahodnem delu (Geister, 1995). Zaradi zaraščanja kraških gmajn postaja vse pogostejša, nedvomno pa je njeno idealno prebivališče in gnezdišče sredozemska makija. Čeprav v preteklosti ni bila opažena pa zadnji podatki kažejo na to, da se posamezni osebki na območju Sečoveljskih solin tu ustavijo na spomladanskem preletu.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
M S
Sylvia melanocephala J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 345.5454 , σ2 = 9.05, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 16 Število opazovanj / Number of Sightings: 12 Prvo / First: 23.1983, Rujevec (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 17.11.2009, Kanal Sv. Jerneja (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 19.2.2008, Kanal Sv. Jerneja (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 24.12.1988, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1983, 1988, 2007, 2008, 2009
600.
6
3
5
2.5
4
2
3
1.5
2
1
1
0.5
N
3.5
0
Žametna penica je v Sloveniji redka celoletna vrsta in gnezdi le ponekod ob morskem obrežju (Geister, 1995). Tudi v zimskem času jo najdemo le tu (Sovinc, 1994). Pri nas je pogosta predvsem v grmovnatih sestojih, ki jih ob morskem obrežju tvori izključno žuka, na Krasu pa ruj. V Sečoveljskih solinah sicer ne gnezdi, pa vendar njeno gnezditveno območje meji neposredno na KPSS. Solinam najbližja gnezdišča so v grmovnatem sestoju žuke ob Jernejevem kanalu tik pred gostilno Ribič, posamezne gnezdijo tudi na kraškem pobočju Rujevca. Občasno posamezne zaidejo tudi v soline.
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
601. Fenogram opažanj žametne penice (N=16). 601. Phenogram of the Sardinian Warbler sightings (N=16).
M S
SIVI MUHAR Spotted Flycatcher Muscicapa striata J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 119.7143, σ2 = 1.3302, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 6 Število opazovanj / Number of Sightings: 4
602.
1 ex., Kanal Sv. Jerneja (Lera, KPSS), 12.5.2004, IŠ, TM. 2 ex., Seča (Lera, KPSS), 26.4.2005, IŠ. 2 ex., Rudnik (Lera, KPSS), 15.5.2006, BK. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 3.6.2009, IŠ.
Sivi muhar je v Sloveniji pogosta poletna vrsta (Geister, 1995), vendar na območju Sečoveljskih solin ne gnezdi. Redno gnezdi na polotoku Seča, v soline pa zaide bolj poredko, kar priča o tem, da tu zanj ni primernih življenskih okolij.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
209
7
Pevci - Passeriformes
ŽAMETNA PENICA Sardinian Warbler
W
Pevci - Passeriformes
ČRNOGLAVI MUHAR European Pied Flycatcher Ficedula hypoleuca
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 239.2, σ2 = 3.7968, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 10 Število opazovanj / Number of Sightings: 6 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 10.9.1974, IG. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), ulov, 28.4.1976, IG. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 29.4.1976, IG. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 1.9.1985, IŠ, TM. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 28.8.2007, BK, IŠ. 4 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 25.8.2008, BK, IŠ.
603.
210
Črnoglavi muhar je v Sloveniji reden preletnik. Obstaja tudi možnost, da je ta vrsta pred leti pri nas tudi gnezdila (Geister, 1995). Tudi zanj, tako kot za sivega muharja, na območju Sečoveljskih solin ni primernih življenskih prostorov, predvsem ni visokih dreves, zato ne preseneča le peščica podatkov iz preletnega obdobja.
BELOVRATI MUHAR Collared Flycatcher Ficedula albicollis
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 33 σ2 = 0.0786, P(A) = 0.5651609 Število osebkov / Number of Individuals: 2 Število opazovanj / Number of Sightings: 2 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 8.9.1964, JG. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), ulov, 1.9.1985, DŠ.
604.
Belovrati muhar je v Sloveniji redka poletna vrsta. Njegova gnezditvena razširjenost je osredotočena predvsem na severovzhodni del države (Geister, 1995). V Sečoveljskih solinah se pojavlja kot izjemen preletnik v septembru. Zanimiv je podatek o ulovu belovratega muharja 1. septembra 1985. Ptica je bila v istem koledarskem letu kot mladič obročkana v gnezdilnici na Švedskem, več kot 1300 km stran od tod (Šere, 2009).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Ficedula parva
Pevci - Passeriformes
M
MALI MUHAR Red-breasted Flycatcher J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 33, σ2 = 0.0786, P(A) = 0.5651609 Število osebkov / Number of Individuals: 1 Število opazovanj / Number of Sightings: 1 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 28.8.1982, DO, IŠ.
605.
TAŠČICA European Robin
W M
Erithacus rubecula J F M A M J J A S O N D
606. 200
14
180
12
160
10
140 120 N
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.003 χ2 = 8401.9092, σ2 = 5281.2002, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 321 Število opazovanj / Number of Sightings: 52 Prvo / First: 21.11.1973, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 26.12.2009, Rudnik (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 4.1.2008, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 29.12.2007, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1976, 1982, 1983, 1984, 1986, 2006, 2007, 2008, 2009
8
100 6
80 60
4
40
2
20 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
607. Fenogram opažanj taščice (N=321). 607. Phenogram of the European Robin sightings (N=321).
S
O
N
D
Taščica je v Sloveniji pogosta celoletna vrsta. Skupaj s ščinkavcem Fringilla coelebs in črnoglavko Sylvia atricapilla je ena naših najbolj razširjenih in verjetno tudi najbolj pogostih vrst (Geister, 1995). V zimskem času je tudi splošno razširjena, vendar se umakne iz območij planinskega in alpskega sveta (Sovinc, 1994). Številne taščice iz severa pri nas prezimujejo. V Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu in na prezimovanju. Največ jih je tu v oktobru, ko se številne selijo prek teh krajev v svoja prezimovališča. Gnezdi v dolini Dragonje vendar višje, prva gnezdišča so v bližini Škrlin. Zadržuje se predvsem ob reki Dragonji, občasno na večjih, z grmovjem poraščenih nasipih, v trstičju, na območju Stojb ter Rudnika v Sečovljah.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
211
Mali muhar je v Sloveniji zelo redko razširjena gnezdilka. Razširjen je v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah ter na Kočevskem (Geister, 1995). Drugje se pojavlja občasno le na preletu. Iz obravnavanega območja je le en podatek. V času jesenskega preleta je bil opazovan ob reki Dragonji.
Pevci - Passeriformes
VELIKI SLAVEC Thrush Nightingale Luscinia luscinia
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 34, σ2 = 0.054, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 1 Število opazovanj / Number of Sightings: 1 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 5.9.1988, JD.
608.
MALI SLAVEC Common Nightingale Luscinia megarhynchos J F M A M J J A S O N D
M S B
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.002 χ2 = 3563.6472, σ2 = 865.4572, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 139 Število opazovanj / Number of Sightings: 50 Prvo / First: 18.5.1975 Fontanigge (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 07.2008 Kristalizacija (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 15.4.2004 Piccia (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.8.1985 Fontanigge (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1975, 1977, 1983, 1985, 1986, 1987, 1988, 1989, 1990, 1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2007, 2008
Mali slavec je v Sloveniji dokaj pogosta poletna vrsta, vendar je očitno, da je pri nas le lokalno razširjen in se drži toplejših nižinskih predelov (Geister, 1995). V Sečoveljskih solinah je poletna vrsta. K nam priletijo že v prvi polovici aprila, soline in okolico pa zapustijo konec avgusta. Gnezdi ob Dragonji, v Stojbah in ob Drnici.
609.
N
212
V Sloveniji je veliki slavec redek jesenski preletnik. Pojavi se avgusta / septembra. Iz Sečoveljskih solin je znan le en podatek. Septembra 1988 ujet na selitvi v Stojbah, je bil v naslednjem letu najden v Rusiji (Šere, 2009).
40
16
35
14
30
12
25
10
20
8
15
6
10
4
5
2
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
610. Fenogram opažanj malega slavca (N=139). 610. Phenogram of the Common Nightingale sightings (N=139).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
O
N
D
Pevci - Passeriformes 612. Stojbe - gnezdišče malega slavca. 612. Stojbe - Nesting site of the Common Nightingale.
213
611. Gnezditvena razširjenost malega slavca med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 611. Breeding distribution of Common Nightingale between 1983-2009.
M
MODRA TAŠČICA Bluethroat Luscinia svecica J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 99 σ2 = 0.7071, P(A) = 0.0000001 Število osebkov / Number of Individuals: 4 Število opazovanj / Number of Sightings: 4
613.
1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 28.8.1985, IŠ, TM. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 22.9.1992, DŠ 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 28.8.2007, BK, IŠ. 1 ex., Rudnik (Lera, KPSS), 21.9.2009, IŠ.
Modra taščica je pri nas preletnik. Na spomladanskem preletu se pojavlja od marca do aprila, jeseni pa od avgusta do oktobra. Takrat se najraje zadržuje v trstičju in grmovju, nemalokrat tudi na zaplevljenih nasutjih ob morju. Vsa opazovanja iz Sečoveljskih solin so v času jesenskega preleta. Z rednim lovom v trstičju ob izlivu Dragonje bi najverjetneje ugotovili, da ni tako redka, kot to kažejo sedanji podatki o njenem pojavljanju.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
W
Phoenicurus ochruros
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 1754.0345, σ2 = 363.3357, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 92 Število opazovanj / Number of Sightings: 59 Prvo / First: 7.9.1976, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 11.12.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 1.1.2007, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 29.12.2007, Kristalizacija (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 1982, 1984, 1993, 2004, 2006, 2007, 2008, 2009 Izginula gnezdilka / Former breeding species
214
Šmarnica je pri nas uvrščena med pogosto razširjene vrste (Geister, 1995). Večina šmarnic se že oktobra in novembra odseli v Sredozemlje.Posamezni osebki pri nas tudi prezimujejo, in to večinoma v Primorju in Vipavski dolini. V notranjosti gre predvsem za naključne zimske klateže, saj so bila prezimovanja zabeležena le v posameznih sezonah (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu, tu tudi posamezne redno prezimujejo. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je par teh ptic dvakrat na območju Sečoveljskih solin tudi gnezdil (Makovec et al., 1998). Najdemo jo tako na Leri, kot tudi na Fontaniggeah. Zadržuje se na ruševinah solinarskih hiš in na drugih objektih, pogosta je tudi na območju kristalizacije, v času preleta pa jih je veliko ob Dragonji.
614. Mlada šmarnica. 614. Young Black Redstart.
615. 25
16 14
20
12 10
15
8
N
Pevci - Passeriformes
ŠMARNICA Black Redstart
10
6 4
5
2 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
616. Fenogram opažanj šmarnice (N=92). 616. Phenogram of the Black Redstart sightings (N=92).
617. Gnezditvena razširjenost šmarnice med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 617. Breeding distribution of Black Redstart between 1983-2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
Phoenicurus phoenicurus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 3808.3334, σ2 = 51.9643, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 30 Število opazovanj / Number of Sightings: 11 Prvo / First: 12.10.1976, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 30.9.2008, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 28.4.2008, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 13.10.1976, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 2007, 2008
618. 30
9 8 7
20
6 5
15
4
10
Pogorelček je v Sloveniji poletna vrsta, katere število močno upada. Njegova gnezditvena razširjenost je regionalno omejena (Geister, 1995). Na območju Sečoveljskih solin se pojavlja kot reden preletnik. Najpogostejši in najštevilnejši je v času jesenskega preleta. V oktobru se jih veliko zadržuje na območju Stojb in ob reki Dragonji.
3 2
5
1
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
619. Fenogram opažanj pogorelčka (N=30). 619. Phenogram of the Common Redstart sightings (N=30).
M S
620. 70
25
60
20
50 15
N
40 30
10
20 5
10 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
KUPČAR Northern Wheatear Oenanthe oenanthe J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.002 χ2 = 4671.8398, σ2 = 2499.0635, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 246 Število opazovanj / Number of Sightings: 76 Prvo / First: 26.6.1982 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 23.9.2009, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 26.3.2009, Giassi-Curto (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 6.11.1991, 2. izhlapevanje (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1982, 1983, 1991, 2002, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009
Kupčar je v Sloveniji redko razširjena vrsta in strnjeno gnezdi le v sevreozahodni Sloveniji, v predelu Julijskih Alp, posamič pa tudi v najvišjih predelih Karavank in nad drevesno mejo Snežnika (Geister, 1995). Najdemo ga tudi na kraških košenicah. Na območju Sečoveljskih solin se pojavlja kot reden preletnik, tako spomladi kot tudi v jesenskem času. V času spomladanskega preleta neredko vidimo tudi povsem gnezditveno razpoložene osebke, ki tudi pojejo, toda gnezditveno prebivališče naših kupčarjev je vendarle v gorah. Posamezne klateške osebke je mogoče opazovati tudi poleti.
D
621. Fenogram opažanj kupčar (N=246). 621. Phenogram of the Northern Wheatear sightings (N=246).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
215
25
N
Pevci - Passeriformes
M
POGORELČEK Common Redstart
Pevci - Passeriformes
SREDOZEMSKI KUPČAR Black-eared Wheatear Oenanthe hispanica
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0 Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 59.8, σ2 = 0.2373, P(A) = 0.0056544 Število osebkov / Number of Individuals: 1 Število opazovanj / Number of Sightings: 1 1 ex., Alto (Fontanigge, KPSS), 24.8.19852, IŠ.
622.
PROSNIK Common Stonechat Saxicola torquatus J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 2919.8987, σ2 = 732.2921, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 120 Število opazovanj / Number of Sightings: 42 Prvo / First: 12.10.1976, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 26.10.2009, Alto (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.3.2008, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 28.11.2007, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 1978, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 2005, 2007, 2008, 2009 Izginula gnezdilka / Former breeding species
623. 40
12
35
V Sloveniji je prosnik pogost gnezdilec in je razprostranjen po vsej Sloveniji, z izjemo severozahodnega konca (Geister, 1995). Redno prezimuje le ob morskem obrežju ter ponekod v Primorju. Ptice, ki se pozimi ustavijo pri nas so najverjetneje prišleki, naši prosniki pa selivke (Sovinc, 1994). Prosnik se na območju Sečoveljskih solin pojavlja predvsem na spomladanskem in jesenskem preletu. Najbolj pogost in številen je v oktobru. Zimskih podatkov iz območja Sečoveljskih solin ni. Občasno prezimuje in gnezdi v Sečoveljski dragi. Pred leti je par teh ptic gnezdil ob letališču (Makovec et al, 1989), vendar danes tu ne gnezdi več.
10
30 8
25 N
216
Sredozemski kupčar je v Sloveniji izredno redka vrsta in se pojavlja predvsem v Primorju in ob morskem obrežju. Kot gnezdilec je bil popisan le v pečinah pri Devinu (Geister, 1995). V gnezditvenem obdobju je bil večkrat opažen v okolici Socerba (Gjerkeš, ustno). Iz Sečoveljskih solin je znan le en podatek, ko se je v avgustu na območju Alta zadrževal osamljen primerek te vrste.
20
6
15
4
10 2
5 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
624. Fenogram opažanj prosnika (N=120). 624. Phenogram of the Common Stonechat sightings (N=120).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
Pevci - Passeriformes 626. Prosnik. 626. Common Stonechat.
217
625. Gnezditvena razširjenost prosnika med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 625. Breeding distribution of Common Stonechat between 1983-2009.
M
REPALJŠČICA Whinchat Saxicola rubetra J F M A M J J A S O N D
627. 70
10
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.002 χ2 = 4147.2549, σ2 = 1523.9515, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 165 Število opazovanj / Number of Sightings: 32 Prvo / First: 10.9.1976 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 8.9.2009, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 19.1.1983 (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 20.10.2008, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1976, 1983, 1984, 1985, 1992, 2002, 2004, 2007, 2008, 2009 Izginula gnezdilka / Former breeding species
9
60
8
50
7 6
40 N
5 30
4 3
20
2
10
1
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
Pri nas je repaljščica precej pogosta poletna vrsta. Razširjena je precej raztreseno po vsej Sloveniji od nižin do visokogorja (Geister, 1995). Repaljščica se v Sečoveljskih solinah pojavlja na preletu, s spomladanskim viškom v maju in jesenskim v septembru. Makovec in sodelavci (1989) jo navajajo kot gnezdilko nepokošenih površin ob robu letališča, vendar danes na območju KPSS nikjer ne gnezdi več. Gnezditev na območju Sečoveljskih solin pa je bila najverjetneje prej izjema kot pravilo. Januarja 1983 je bil opazovan primerek repaljščice ob Kanalu Sv. Jerneja (Škornik et al. 1990), vendar imajo tako izrazite selivke v naših podnebnih razmerah le majhne možnosti za preživetje.
D
628. Fenogram opažanj repaljščice (N=165). 628. Phenogram of the Whinchat sightings (N=165).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Pevci - Passeriformes
630. Mlada repaljščica. 630. Young Whinchat.
218 629. Gnezditvena razširjenost repaljščice med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 629. Breeding distribution of Whinchat between 1983-2009.
KOS Common Blackbird
W
Turdus merula J F M A M J J A S O N D
M S B
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.002 χ2 = 4644.6362, σ2 = 1297.5492, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 164 Število opazovanj / Number of Sightings: 67 Prvo / First: 21.11.1973 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 13.10.2009 Stojbe (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 5.1.2004, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 22.12.1984 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 2004, 2006, 2007, 2008, 2009
631. 40
10 9
35
8
30
7
25
N
V Sloveniji je kos zelo pogoista celoletna vrsta. Je ena naših najbolj razširjenih gnezdilk (Geister, 1995). Zimska razširjenost kosa pri nas precej spominaj na gnezditveno, vendar se pozimi pogosteje zadržuje v bližini človeških naselij, kjer nemalokrat po vrtovih, parkih in nasadih obirajo različne plodove (Sovinc, 1994). Na območju Sečoveljskih solin je celoletna vrsta, čeprav je najpogostejši v času jesenskega preleta, ko se številni na območju Stojb in ob Dragonji ustavijo ob selitvi. Posamezni gnezdijo v Stojbah, neredko si za gnezdišče kak par izbere z grmovjem zaraščeno solinarsko ruševino na Fontaniggeah.
6
20
5 4
15
3
10
2
5
1
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
632. Fenogram opažanj kosa (N=164). 632. Phenogram of the Common Blackbird sightings (N=164).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
Pevci - Passeriformes 634. Gnezdo kosa z mladiči. 634. Common Blackbird nest with chicks.
219
633. Gnezditvena razširjenost kosa med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 633. Breeding distribution of Common Blackbird between 1983-2009.
BRINOVKA Fieldfare
W M
Turdus pilaris J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.01, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.045 χ2 = 214324.5938, σ2 = 2467454.5, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 6753 Število opazovanj / Number of Sightings: 12 Prvo / First: 24.1.1982 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 3.5.2005, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 15.1.2005, Stojbe(Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.1996, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1982, 1986, 1996, 2005
635. 3.5
6000
3
5000
2.5
4000
2
3000
1.5
2000
1
1000
0.5
N
7000
0
V Sloveniji je brinovka redko razširjena gnezdilka (Geister, 1995). Veliko pogostejša je v zimskem času in je pozimi eden najpogostejših predstavnikov drozgov pri nas. Pojavlja se razpršeno po vsej Sloveniji in iz leta v leto v različnih množinah (Sovinc, 1994). Ob invazijah se številne zgrnejo tudi v Sečoveljsko drago, tako da jih jemogoče opazovati tudi na območju Sečoveljskih solin. Še posebej veliko jih je marca na Stojbah, ob Dragonji, nemalo pa se jih prehranjuje (?) v odcejenih solinskih bazenih.
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
636. Fenogram opažanj brinovke (N=6753). 636. Phenogram of the Fieldfare sightings (N=6753).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
W
Turdus viscivorus
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 817.3201, σ2 = 48.65, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 27 Število opazovanj / Number of Sightings: 4 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 18.1.2004, IŠ. 1 ex., Muzej (Fontanigge, KPSS), 8.11.2004, IŠ. 5 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 13.2.2005, IŠ. 20 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 3.3.2005, IŠ.
637.
220
V Sloveniji je carar pogosta celoletna vrsta (Geister, 1995, Sovinc, 1994).Na območju Sečoveljskih solin bomo nanj naleteli tako v zimskem času, kot tudi na preletu, vendar nikoli ni številen. Posamič ali v manjših skupinah se druži z ostalimi vrstami drozgov, posebej z brinovko ob njenih zimskih invazijah.
CIKOVT Song Thrush Turdus philomelos
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 783.4194, σ2 = 38.5492, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 28 Število opazovanj / Number of Sightings: 12 Prvo / First: 21.11.1973, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 25.9.2009, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.4.2008, Alto (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 21.11.1973, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1976, 1983, 2007, 2008, 2009
638. 25
Cikovta v Sloveniji štejemo med pogosto razširjene vrste (Geister, 1995). V zimskem času je pri nas redek zimski gost. V notranjosti Slovenije se pojavlja zelo neredno, pogosteje pa v Primorju (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je pogost na jesenskem preletu. Zadržuje se ob Dragonji in v Stojbah.
7 6
20
5 15
4
N
Pevci - Passeriformes
CARAR Mistle Thrush
3
10
2 5
1
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
639. Fenogram opažanj cikovta (N=28). 639. Phenogram of the Song Thrush sightings (N=28).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
Turdus iliacus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 455, σ2 = 14.4444, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 15 Število opazovanj / Number of Sightings: 3
Pevci - Passeriformes
M
VINSKI DROZG Redwing
5 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 15.3.2005, BK. 9 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 21.11.2007, BK, IŠ. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 19.11.2008, BK, IŠ.
640.
M
ROŽNATI ŠKOREC Rosy Starling Pastor roseus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 35, σ2 = 0.0278, P(A) = 0.4682451 Število osebkov / Number of Individuals: 1 Število opazovanj / Number of Sightings: 1 1 ex., Letališče (KPSS), 24.9.1989, IŠ.
641.
Rožnati škorec se v Sloveniji pojavlja redko. Opažen je le v času invazij, predvsem takrat, ko so murvini plodovi dovolj sladki. Iz Sečoveljskih solin je znan le en sam podatek. Septembra 1989 si ga je na anteni bližnjega letališča ogledovala večja mednarodna skupina ornitologov, v kateri sta bila takrat tudi eminentna strokovnjaka Glutz Von Blotzheim in Bauer.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
221
Vinski drozg je v Sloveniji reden preletnik, posamezni tudi prezimujejo, čeprav velja za redkega zimskega gosta (Sovinc, 1994). Na območju KPSS ga lahko opazujemo novembra ob Dragonji.
W
Sturnus vulgaris J F M A M J J A S O N D
M S B
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.028, Pi2 = 0.001, Piln[Pi] = - 0.1 χ2 = 434960.125, σ2 = 18894530, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 21401 Število opazovanj / Number of Sightings: 62 Prvo / First: 2.7.1983 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 19.11.2009, 3. izhlapevanje (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 5.1.2004, 3. izhlapevanje (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 15.12.2007, Kristalizacija (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1983, 1985, 1991, 2004, 2007, 2008, 2009
222
Škorec je v Sloveniji zelo pogost in razširjen gnezdilec, manjka le v osrčju Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp, kar ne preseneča (Geister, 1995). Redno prezimuje v jugozahodnem delu naše države, posamič ali v jatah pa prezimuje tudi ponekod v naseljih in mestih v notranjosti Slovenije, predvsem na smetiščih (Sovinc, 1994.) Na območju Sečoveljskih solin se zadržuje čez vse leto. Posamezni pari v solinah tudi gnezdijo, predvsem na stavbnih objektih in v poškodovani javni razsvetljavi na Leri ter v opuščenih solinarskih hišah na Fontaniggeah. Še največ jih je tu v marcu in novembru, ko se v tisočerih jatah premikajo po okolici. V zimskem času jih lahko večkrat opazujemo na območju kristalizacije na Leri, kjer brskajo za hrano v odcejenih kristalizacijskih gredah.
643.
N
Pevci - Passeriformes
ŠKOREC Common Starling
12000
12
10000
10
8000
8
6000
6
4000
4
2000
2
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
644. Fenogram opažanj škorca (N=21401). 644. Phenogram of the Common Starling sightings (N=21401).
642. Jate škorcev na selitvi. 642. Flocks of migrating starlings..
645. Gnezditvena razširjenost šmarnice med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 645. Breeding distribution of Common Starling between 1983-2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
M
Prunella modularis J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 2341.8638, σ2 = 477.6659, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 108 Število opazovanj / Number of Sightings: 25 Prvo / First: 12.10.1976, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 26.12.2009, Rudnik (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 6.1.2009, Letališče (KPSS) Najbolj pozno / Latest: 26.12.2009, Rudnik (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 1982, 1983, 1984, 1995, 2007, 2008, 2009
646. 7
50
6 5
40
N
4 30 3 20
2
10
1
0
Siva pevka je v Sloveniji dokaj pogosto razširjena gnezdilka višjih predelov, nižin se izogiba (Geister, 1995). V zimskem času se pojavlja predvsem tam, kjer je v gnezditvenem obdobju ne bomo našli, saj pri nas prezimuje v klimatsko bolj ugodnih predelih submediteranskega pasu (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu in v času prezimovanja. Največ jih je v novembru. Zadržuje se v grmovnatih sestojih na Stojbah in ob Dragonji, našli pa jo bomo tudi v trstičju ob izlivu reke Dragonje, kot tudi na območju Rudnika.
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
647. Fenogram opažanj sive pevke (N=108). 647. Phenogram of the Dunnock sightings (N=108).
BELA PASTIRICA White Wagtail
W M S B
N
648. 5000
50
4500
45
4000
40
3500
35
3000
30
2500
25
2000
20
1500
15
1000
10
500
5
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
649. Fenogram opažanj bele pastirice (N=8096). 649. Phenogram of the White Wagtail sightings (N=8096).
S
O
N
D
Motacilla alba J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.011, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.05 χ2 = 148726.4375, σ2 = 2228536, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 8096 Število opazovanj / Number of Sightings: 255 Prvo / First: 26.9.1982 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 11.12.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 1.1.2007, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 29.12.2007, Mezzana (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1991, 1992, 1997, 2002, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009 TRIM: Velik porast (p<0.01) / Strong increase (p<0.01) Površina gnezdenja / Breeding Surface: 45 ha
Bela pastirica je v Sloveniji najbolj razširjena vrsta. Pravzaprav je v Sloveniji povsod razširjena gnezdilka (Geister, 1995). V minulih 100 do 150 letih, se je njena gnezditvena ekologija povsem spremenila, saj danes gnezdi skoraj ob človeških bivališčih. Tudi ob morskem obrežju je splošno razširjena gnezdilka (Škornik et al, 1990). Pogosta je tudi na spomladanskem in jesenskem preletu. Pri nas redno prezimujejo samo v klimatskem ugodnem pasu zahodne Slovenije, ki se razteza uahodno od črte Nova Gorica - Ajdovščina, čez Kras do Koprskega in morja (Sovinc, 1994). V notranjosti Slovenije se pojavlja zgolj naključno. Prve se iz prezimovališč vrnejo že februarja. Čeprav velja pri nas za selivko je ob obali stalnica (Makovec et al., 1998). V Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu. Višek spomladanskega preleta je v marcu, jesenekega pa v oktobru.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
223
60
Pevci - Passeriformes
SIVA PEVKA Dunnock
W
25
12 10
Pevci - Passeriformes
20
8 15 6 10 4 5
2 0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
0
651. Gnezdenje bele pastirice in trend populacije v obdobju 1983-2009. 651. Breeding of the White Wagtail population trend from 1983 to 2009.
224
Na območju Sečoveljskih solin se zadržujejo tudi pozimi, predvsem v odcejenih kristalizacijskih gredah in drugih polsuhih bazenih, kjer nabirajo hrano. Gnezdi v opuščenih solinarskih hišah na Fontaniggeah, v lesenih solinskih objektih (lopah), v zidnih špranjah ob večjih kanalih, priložnostno tudi med zloženimi deskami in drugim materialom. Leta 2003 je gnezdila pod strešnim korcem na splavu za čigre na Fontaniggeah. Število gnezdečih parov se je po letu 2004 prepolovilo. Eden od možnih razlogov za to je obnova objektov in zamenjava starih lesenih lop z novimi.
650. Gnezditvena razširjenost bele pastirice med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 650. Breeding distribution of White Wagtail between 1983-2009.
Motacilla flava J F M A M J J A S O N D
M S B
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.008, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.037 χ2 = 115308.2969, σ2 = 1037042.563, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 5282 Število opazovanj / Number of Sightings: 118 Prvo / First: 29.4.1976, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 13.10.2009 (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 5.3.2004, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 6.11.2007, Kristalizacija (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 1978, 1983, 1985, 1989, 1991, 1992, 1993, 1998, 1999, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009 TRIM: Nezanesljiv / Uncertain Površina gnezdenja / Breeding Surface: 14 ha % SLO: 2,5 %
Rumena pastirica je v Sloveniji redka poletna vrsta in se redno pojavlja na preletu. Njena gnezditvena razširjenost se skozi Slovenijo vleče v jasno izraženi smeri vzhod - zahod (Geister, 1995). Pogosta je v Primorju, na Cerkniškem jezeru, na robu Ljubljanskega barja, na Dravsekm in Ptujskem polju. Čeprav so prvotna prebivališča in gnezdišča rumenih pastiric predvsem močvirnati travniki, pa danes gnezdi tudi ob morskem obrežju v slaniščih, solinah in na območjih zasipavanja. Rumena pastirica je na območju Sečoveljskih solin stalna gnezdilka in preletna vrsta, ki se v naše kraje iz prezimovališč vrne sredi marca. Največ jih je na preletu v aprilu do sredine maja. Gnezdi vedno na tleh. Polkroglasta skledica, narajena iz mahu, travnih bilk in koreninic ter obložena z živalsko dlako ali rastlinsko volno, je dobro skrita
652. 4000
45
3500
40 35
3000
30
2500
N
RUMENA PASTIRICA Yellow Wagtail
25
2000
20
1500
15
1000
10
500
5
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
653. Fenogram opažanj rumene pastirice (N=5282). 653. Phenogram of the Yellow Wagtail sightings (N=5282).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
8
3
7
5
Pevci - Passeriformes
2
6
2
4 1
3 2
1
1 0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
0
654. Gnezdenje rumene pastirice in trend populacije v obdobju 1983-2009. 654. Breeding of t the Yellow Wagtail population trend from 1983 to 2009.
225
pod rastlinjem ali v visoki travi. Samica znese štiri do šest rumenkasto belih, modrikastih ali zelenkastih in temno sivo rjavih jajc. Mladiči se speljejo že po desetih dneh in se pozneje združijo v večje skupine. V Sečoveljskih solinah gnezdi na območju slane trate pred Muzejem solinarstva, posamič pa tudi ob Dragonji, na Picci ter na območju Alta ob letališču. Tudi pri rumeni pastirici je opaziti precejšnja nihanja v številu gnezdečih parov. Rumena pastirica je bila nekoč v solinah pogostejša, saj je tu gnezdilo nekaj deset parov, danes pa gnezdi na celotnem območju le nekaj parov. Naseljuje predvsem suhe predele solin. V času spomladanske selitve jih tukaj počiva tudi več tisoč. Na območju Sečoveljskih solin gnezdita dve podvrsti rumene pastirice in sicer Motacilla flava cinereocapilla in M. f. feldegg, za katero je značilna povsem črna glava. Ob zagotavljanju ustreznih gnezditvenih površin, se za njen obstoj v KPSS ne gre bati.
655. Gnezditvena razširjenost rumene pastirice med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 655. Breeding distribution of Yellow Wagtail between 1983-2009. UTM 100 x 100 m.
M
CITRONASTA PASTIRICA Citrine Wagtail Motacilla citreola J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 34, σ2 = 0.054, P(A) = 0.5163512 Število osebkov / Number of Individuals: 1 Število opazovanj / Number of Sightings: 1 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 26.4.1987, SP.
656.
Citronasta pastirica je v Sloveniji izjemen gost. Edini podatek o njenem opazovanju je iz Sečoveljskih solin.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
W
Motacilla cinerea
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 521.2857, σ2 = 23.1683, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 22 Število opazovanj / Number of Sightings: 16 Prvo / First: 11.11.1982 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 25.9.2009, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 9.2.2009, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 15.12.2008, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1982, 1986, 1998, 2005, 2007, 2008, 2009
657. 9
4.5
8
4
7
3.5
6
3
5
2.5
4
2
3
1.5
2
1
N
226
V Sloveniji je siva pastirica pogosta celoletna vrsta (Geister, 1995), maloštevilne tudi prezimujejo, predvsem v toplejših predelih. Na območju Sečoveljskih solin se pojavlja v času preleta in tudi pozimi, kjer jo je mogoče opazovati v strugi reke Dragonje. Višje ob Dragonji tudi gnezdi.
1
0.5
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
658. Fenogram opažanj sive pastirice (N=22). 658. Phenogram of the Grey Wagtail sightings (N=22).
RJAVA CIPA Tawny Pipit Anthus campestris J F M A M J J A S O N D
M S B
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 1235.1429, σ2 = 82.3429, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 39 Število opazovanj / Number of Sightings: 22 Prvo / First: 22.5.1983 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 8.5.2007, Muzej (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 7.5.2005, Muzej (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 10.9.2005, Muzej (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1983, 1984, 1985, 1986, 1987, 1989, 1991, 2005, 2007 TRIM: Zmeren upad (p<0.05) / Moderate decline (p<0.05) Površina gnezdenja / Breeding Surface: 11 ha % SLO: 2,5 % Izginula gnezdilka / Former breeding species
659. 12
7
10
6 5
8
Rjava cipa velja v Sloveniji za zelo redko razširjeno gnezdilko (Geister, 1995). Njena gnezditvena razširjenost je jasno omejena na jugozahodni del Slovenije, kjer gnezdi od morskega obrežja pa vse tja do nadmorske višine 1000 m v Čičariji. Gnezdo je dobro skrito. naredi ga kar na tleh iz precej velikih bilk, korenin, stebelc in drugega materiala, notranjost pa obloži z živalsko dlako. samica znese štiri do pet zelenkasto belih jajc z redkimi, vendar izrazitimi lisami. Po 14 dneh se iz njih izležejo goliči. V Sečoveljskih solinah se pojavlja posamič na preletu in tu tudi občasno gnezdi par ali dva teh ptic. Po letu 2005 (prvič od leta 1983) rjava cipa na območju Sečoveljskih solin ni več gnezdila, kar pa ne
4
N
Pevci - Passeriformes
SIVA PASTIRICA Grey Wagtail
6 3 4
2
2
1
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
660. Fenogram opažanj rjave cipe (N=28). 660. Phenogram of the Tawny Pipit sightings (N=28).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
8
1.2
7
1.0
Pevci - Passeriformes
6 0.8
5 4
0.6
3
0.4
2 0.2
1
0.0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
0
661. Gnezdenje rjave cipe in trend populacije v obdobju 1983-2009. 661. Breeding of the Tawny Pipit and population trend from 1983 to 2009.
227
preseneča, saj je z oživitvijo solinarske dejavnosti izgubila precejšen del suhih solnih polj v katerih je gnezdila v preteklem obdobju. Škornik et al. (1990) jo navaja kot nedvomnega gnezdilca v suhih poraščenih solinskih bazenih. Makovec et al. (1989) pravi, da gnezdi predvsem v suhih poraščenih bazenih pred solinskim muzejem, na začetku solin ob Stojbah ter posamič na Leri, kjer je gnezdila na širokih nasipih poraščenih s travo. Število parov so ocenili na 1 do 5 parov. Pri nas število rjavih cip glede na spremembe v gnezditvenih prebivališčih precej niha. Zaradi skrajnostnih zahtev pri izbiri gnezdišča, je njen obstoj na solinah vezan na vzdrževanje primerno suhih in poraščenih bazenov. Ker teh ni veliko, velja za izginulo gnezdilko.
662. Gnezditvena razširjenost rjave cipe med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 662. Breeding distribution of Tawny Pipit between 1983-2009.
TRAVNIŠKA CIPA Meadow Pipit
W M
Anthus pratensis J F M A M J J A S O N D
663. 1600
45
1400
40 35
1200
30
N
1000
25
800
20
600
15
400
10
200
5
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
664. Fenogram opažanj travniške cipe (N=5842). 664. Phenogram of the Meadow Pipit sightings (N=5842).
S
O
N
D
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.007, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.036 χ2 = 109476.9141, σ2 = 1373674.625, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 5842 Število opazovanj / Number of Sightings: 162 Prvo / First: 28.8.1985 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 26.12.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.1.2008, 1. izhlapevanje (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.2008 Kristalizacija (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1985, 1992, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009
Travniška cipa je v Sloveniji reden preletnik in prezimovalec. Domnevno naj bi leta 1993 v okolici Pragerskega tudi gnezdila (Geister, 1995). Poleg vriskarice je travniška cipa edini predstavnik svojega rodu, ki se v Sloveniji pojavlja tudi v zimskem času. Pri nas prezimujejo predvsem v sumbediteranskem pasu (Sovinc, 1994). Zadržujejo se pretežno ob plitvih sladkih in brakičnih vodah, pa tudi na morskem obrežju in v solinah. V Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu s spomladanskim viškom v marcu, posebej pogosta in številčna je v zimskem času. Zadržuje se v manjših skupinah, skupaj z vriskaricami Anthus spinoletta in belimi pastiricami Motacilla alba. Pogosto se prahranjuje na odcejenih kristalizacijskih površinah na Leri, kot tudi na večjih bolj ali manj suhih ali s plitvo vodo zalitih bazenih na Fontaniggeah.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Anthus trivialis J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 31942.3429, σ2 = 215.8159, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 64 Število opazovanj / Number of Sightings: 17 Prvo / First: 22.8.1983 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 25.9.2005, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 4.4.1997 (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 6.10.2008, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1983, 1985, 1997, 2002, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009
665. 50
228
Drevesna cipa je v Sloveniji pogosta poletna vrsta (Geister, 1995). Gnezdi po vsej Sloveniji, le ob morskem obrežju je ni. V Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu. Pogosteje jo videvamo jeseni, skoraj vedno v zraku, saj se le redko ustavi na solinah. V septembru je tu višek njenega jesenskega preleta.
6
45 5
40 35
4
30 N
Pevci - Passeriformes
DREVESNA CIPA Tree Pipit
25
3
20 2
15 10
1
5 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
666. Fenogram opažanj drevesne cipe (N=64). 666. Phenogram of the Tree Pipit sightings (N=64).
RDEČEGRLA CIPA Red-throated Pipit Anthus cervinus
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 282.8286, σ2 = 7.8563, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 13 Število opazovanj / Number of Sightings: 6 3 ex., (Fontanigge, KPSS), 25.4.1977, DŠ, IG. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 13.5.1977, DŠ, IG. 1 ex., Kristalizacija (Lera, KPSS), 23.4.2006, IŠ. 1 ex., Muzej (Fontanigge, KPSS), 8.5.2007, BK, IŠ. 3 ex., Piccia (Lera, KPSS), 29.4.2008, IŠ. 4 ex., Piccia (Lera, KPSS), 8.5.2008, IŠ.
667.
Rdečegrla cipa je v Sloveniji redek preletnik. V Sečoveljskih solinah se pojavlja posamič na spomladanskem preletu aprila in maja. Jesenskih podatkov ni.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
M
Anthus spinoletta J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.006, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.031 χ2 = 95523.5859, σ2 = 794665.25, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 4923 Število opazovanj / Number of Sightings: 125 Prvo / First: 11.11.1982 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 26.12.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 3.1.2008, Muzej (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.2008, Kristalizacija (Lera, KPSS)) Opazovanja / Seen in: 1982, 1984, 1985, 1986, 1991, 1993, 1996, 1997, 1998, 2002, 2003, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009
668. 3000
40
30
N
2000
25
1500
20 15
1000
10 500
Vriskarica je pri nas uvrščena med redko razširjene gnezdilke (Geister, 1995). Razširjena je v severozahodni Sloveniji od Julijskih Alp do Pohorja. V Sloveniji prezimuje na jugozahodnem in severovzhodnem delu, posamič ali v manjših skupinah jo je mogoče videti tudi ponekod v notranjosti (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah jo srečujemo na preletu in v času prezimovanja. Pogosta je v marcu, v zimskem času pa ni tako številna, kot je travniška cipa.
5
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
669. Fenogram opažanj vriskarice (N=4923). 669. Phenogram of the Water Pipit sightings (N=4923).
M
OSTROGLEŽ Lapland Longspur Calcarius lapponicus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 42, σ2 = 0.2, P(A) = 0.1932338 Število osebkov / Number of Individuals: 2 Število opazovanj / Number of Sightings: 2
670.
1 ex., Mezzana (Lera, KPSS), 12.11.2007, DŠ, DG. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 22.10.2008, BK, IŠ.
Laponski ostroglež se v Sloveniji pojavlja predvsem na jesenskem preletu, občasno tudi pozimi, čeprav je redek. Od leta 1983 do 2009 je bil v Sloveniji v mrežo ujet trikrat (Šere, 2009), v obdobju 1926-1982 pa le enkrat (Božič, 2009). Na območju Sečoveljskih solin smo ga registrirali le dvakrat. Prvič je bil opažen novembra 2007 na Leri, skupaj s trstnimi in snežnim strnadom Plectrophenax nivalis, drugič pa leto kasneje pa ob izlivu Dragonje, prav tako v družbi strnadov drugih vrst.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
229
35
2500
Pevci - Passeriformes
VRISKARICA Water Pipit
W
W
Emberiza citrinella
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 669.1702, σ2 = 24.9611, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 23 Število opazovanj / Number of Sightings: 4 c. 20 ex., Dragonja? (Fontanigge, KPSS), od .10. do 30.11.1881, BSCH. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 21.11.1973, ulov, IG. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 1.10.2007, BK, IŠ. 1 ex., Kristalizacija (Lera, KPSS), 19.1.2009, BK.
671.
230
Pri nas je rumeni strnad zelo pogost gnezdilec. Ni ga v izrazito gorskih predelih in ob morskem obrežju (Geister, 1995). V glavnem je samotar, ki se pozimi združuje v jate. Je delni selivec, ponekod celoletna vrsta. Tudi v zimskem obdobju je splošno razširjena vrsta pri nas. Zimska bivališča rumenega strnada so sveže zorane njive, senožeti, strnišča, travniki, listnati gozdiči in zaplevljene zapuščene površine (Sovinc, 1994). Na območju Sečoveljskih solin je izjemen gost. Posamezni rumeni strnadi lahko na svoji poti preletijo Sečoveljske soline.
PLOTNI STRNAD Cirl Bunting
W
Emberiza cirlus J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0. Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 607.6558, σ2 = 29.4183, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 30 Število opazovanj / Number of Sightings: 19 Prvo / First: 18.1.1974, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 31.10.2009, Kanal Sv. Jerneja (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 18.1.1974, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.1996, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1982, 1983, 1985, 1986, 1992, 1996, 2007, 2008, 2009
Plotni strnad je v Sloveniji redko razširjena vrsta. Strnjeno gnezdi le v zahodni Sloveniji od Kobarida na severu do Dragonje na jugu. Posamič ga najdemo tudi na jugu ter ponekod ob reki Savi na vzhodu države (Geister, 1995). V zahodnem delu Slovenije je plotni strnad pretežno stalna vrsta, ki se pozimi klati in prehranjuje v okolici gnezdišč. Manj znan je zimski status te vrste v drugih gnezditvenih območjih Slovenije (Sovinc, 1994). Gnezdi v grmovju tik ob cesti, ki ob kanalu Sv. Jerneja vodi do gostilne Ribič. Pogost je tudi na kraškem pobočju Rujevca na levem bregu reke Dragonje. Kot celoletna vrsta občasno zahaja tudi n notranjost solin. Najpogostejši je na območju Stojb.
672.
N
Pevci - Passeriformes
RUMENI STRNAD Yellowhammer
10
10
9
9
8
8
7
7
6
6
5
5
4
4
3
3
2
2
1
1
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
673. Fenogram opažanj plotnega strnada (N=30). 673. Phenogram of the Cirl Bunting sightings (N=30).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
M
Emberiza cia J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 102, σ2 = 0.4857, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 4 Število opazovanj / Number of Sightings: 3 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 29.1.1983, IŠ. 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 26.6.1983, IŠ. 2 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS) od 28.8.1985 do 1.9.1985, IŠ, TM.
674.
M
VRTNI STRNAD Ortolan Bunting Emberiza hortulana J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 99, , σ2 = 0.7071, P(A) = 0.0000001 Število osebkov / Number of Individuals: 3 Število opazovanj / Number of Sightings: 3 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 7.9.1976, DŠ, DT, FB, FJ, JG. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 28.8.1985, IŠ, TM. 1 ex., (Fontanigge, KPSS), 5.5.1992, IŠ.
Vrtni strnad je v Sloveniji redko razširjena vrsta (Geister, 1995). Kot prebivalec suhih, zaraščajočih se kraških travnikov z redko vegetacijo je v Sloveniji vrtni strnad kritično ogrožena vrsta. Poleg zaraščanja Krasa ga ogroža še intenzifikacija kmetijstva (Kmecl & Groot, 2009). Poseljuje odprte travnate habitate z višjimi drevesi in grmovjem ter gozdnate otoke s travniki v bližini. Iz območja Sečoveljskih solin je nekaj naključnih opazovanj. Zadnje opazovanje te vrste je iz začetka devetdesetih let.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
231
Skalni strnad je po podatkih OAS dokaj pogosta gnezdilka Slovenije, čeravno je bolj ali manj naseljen le na njenem zahodnem delu (Geister, 1995). Tudi v zimskem času ga bomo našli le v zahodnem delu države, čeprav se številni v tem času umaknejo iz večine gnezdišč v Alpah (Sovinc, 1994). Skalni strnad gnezdi tudi ob morskem obrežju, saj med Fieso in Pacugom gnezdi v skalovju turbiditnega apnenca, ki štrleče zeva iz prepadnih sovdanskih sten nad morjem. V Sečoveljskih solinah se pojavlja kot naključni obiskovalec. Vsa opazovanja so v neposredni bližini njegovega rednega gnezdišča, saj gnezdi v skalovju železniškega vseka stare Parenzane, ki se zlagoma vzpenja nad Dragonjo po pobočjih Rujevca.
675.
Pevci - Passeriformes
SKALNI STRNAD Rock Bunting
W
Pevci - Passeriformes
MALI STRNAD Little Bunting Emberiza pusilla
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0., Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 66 , σ2 = 0.3143, P(A) = 0.0012045 Število osebkov / Number of Individuals: 2 Število opazovanj / Number of Sightings: 1 2 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 22.10.2008, BK, IŠ.
676.
232
Mali strnad je v Sloveniji redek gost. Najverjetneje se k nam priklati skupaj z drugimi vrstami strnadov. Iz Sečoveljskih solin je znano le eno opazovanje te vrste. Oktobra 2008 sta bila ob izlivu reke Dragonje dva osebka opazovana skupaj z laponskim ostrogležem Calcarius lapponicus, ščinkavci in trstnimi strnadi Emberiza schoeniclus.
ČRNOGLAVI STRNAD Black-headed Bunting Emberiza melanocephala
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 34 σ2 =0.054, P(A) = 0.5163512 Število osebkov / Number of Individuals: 1 Število opazovanj / Number of Sightings: 1 1 ex., Parecag (Fontanigge, KPSS), 15.5.2007, AS.
677.
Črnoglavi strnad živi v odprtih pokrajinah, v oljčnih nasadih, po vrtovih, na poljih in kraških vrtačah. V Sloveniji dosega populacija svojo najbolj severozahodno mejo razširjenosti. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je veljal za izjemno redkega gnezdilca: nekaj deset parov je gnezdilo v Primorju in od tam je kasneje povsem izginil (Geister, 1995). Po dveh desetletjih pa je nad Kraškim robom ponovno gnezdil en par teh zanimivih ptic. Junija 2006 je bilo tam najdeno tudi gnezdo. Podatek o opazovanju z obrobja solin je izredno zanimiv, saj gre za izjemnega gosta.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
M S
12 10
120 8
N
100 80
6
60
4
40 2
20 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
Trstni strnad je v Sloveniji redka celoletna vrsta. Je zelo redek gnezdilec, ki zanesljivo gnezdi na Ljubljanskem barju, na Cerkniuškem jezeru ter ponekod na sverovzhodu države (Geister, 1995). Strnjeno prezimuje le na severovzhodu Slovenije, ter posamič tudi tam, kjer gnezdi (Sovinc, 1994). V zimskem času je pogost tudi na morskem obrežju (Škornik et al, 1990). Trstne strnade lahko na območju Sečoveljskih solin opazujemo predvsem v času preleta in na prezimovanju. V zimskem obdobju niso tako številni, kot v jesenskem. Včasih se pridružijo jatam ščinkavcev in drugih strnadov. Sredi gnezditvenega obdobja so bili posamezni pojoči samci opazovani tudi ob izlivu reke Dragonje.
D
679. Fenogram opažanj trstnega strnada (N=426). 679. Phenogram of the Reed Bunting sightings (N=426).
VELIKI STRNAD Corn Bunting
W M S B
680. 120
7
100
6 5
80 N
4 60 3 40
2
20
1
0
0 J
F
M
A
M
J
J
681. Fenogram opažanj velikega strnada (N=331). 681. Phenogram of the Corn Bunting sightings (N=331).
A
S
O
N
D
Emberiza calandra J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.003 χ2 = 6970.0723, σ2 = 94364.5928, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 331 Število opazovanj / Number of Sightings: 40 Prvo / First: 23.6.1983, Rujevec (KPSS) Zadnje / Last: 11.12.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 21.1.2008, Kristalizacija (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 14.12.2008, Piccia (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1983, 1984, 1985, 1992, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009
Ornitološki atlas Slovenije (OAS) ga uvršča med dokaj pogoste gnezdilke. Poudarjeno je razširjen v zahodni Sloveniji od Kobarida do Dragonje, ponekod na jugu ter severovzhodu države (Geister, 1995). Veliki strnadi prezimujejo v klimatsko bolj ugodnem submediteranskem predelu Slovenije, predvsem na njenem zahodnem delu. Redno prezimujejo v zavetnih kraških dolinah in uvalah (Sovinc, 1994). Številčneje prezimuje le v dolini Malinske. Na območju Sečoveljskih solin je celoletna vrsta. Gnezdi občasno v bližini letališča na robu Stojb in ob Drnici pri Rudniku v Sečovljah. Število velikih strnadov se tu poveča že v juliju, ko se k nam številni priklatijo v pognezditvenem obdobju in tu vztrajajo vse do novembra, ko skrivnostno izginejo. Posamezni se predvsem na območju kristalizacije na Leri pojavljajo tudi v zimskem obdobju.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
233
140
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.001, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.004 χ2 = 8694.8252, σ2 = 8087.5684, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 426 Število opazovanj / Number of Sightings: 59 Prvo / First: 21.11.1973 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 14.12.2009, Letališče (KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 1.1.2007, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 30.12.1997 (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1973, 1974, 1976, 1981, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1997, 1998, 2002, 2004, 2005, 2007, 2008, 2009
678. 160
Emberiza schoeniclus
Pevci - Passeriformes
TRSTNI STRNAD Reed Bunting
W
Pevci - Passeriformes
683. Veliki strnad. 683. Corn Bunting.
234 682. Gnezditvena razširjenost velikega strnada med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 682. Breeding distribution of Corn Bunting between 1983-2009.
SNEŽNI STRNAD Snow Bunting
W
Plectrophenax nivalis
M
J F M A M J J A S O N D
Snežni strnad se v Sloveniji pojavlja predvsem na jesenskem preletu, občasno se kakšen tu zadrži tudi v zimskem obdobju. V zadnjih 100 letih je bil pri nas opazovan le nekajkrat. Do konca leta 2008 je bil v Sloveniji v mrežo ujet le enkrat v Sečoveljskih solinah (Šere, 2009). Del severne populacije prezimuje v Z Afriki in se tja seli prek Iberskega polotoka, del populacije pa prezimuje v Aziji (Škornik, 2007). Podatki iz Sečoveljskih solin kažejo, da je to območje pomembna in redna postojanka sicer maloštevilnim snežnim strnadom na njihovi selitveni poti. Tu jih lahko opazujemo od sredine oktobra do sredine decembra, največ pa se jih tu ustavi v novembru. Njihova redna prehranjevališča so manjša nasutja na območju Mezzane, kjer se pogosto hranijo na tleh s semeni precej polegle ptičje dresni Polygonum aviculare.
684. 30
14
25
12 10
20
8 N
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0 Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 965.0571, σ2 = 80.4214, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 35 Število opazovanj / Number of Sightings: 15 Prvo / First: 6.12.1993, Mezzana (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 14.11.2009, Colombera (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 27.10.2009, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 6.12.1993, Mezzana (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1993, 2006, 2007, 2008, 2009
15 6 10
4
5
2
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
685. Fenogram opažanj snežnega strnada (N=35). 685. Phenogram of the Snow Bunting sightings (N=35).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
M S
350
14
300
12
250
10
200
8
150
6
100
4
50
2
N
16
0
0 J
F
M
A
M
J
J
687. Fenogram opažanj ščinkavca (N=1195). 687. Phenogram of the Chaffinch sightings (N=1195).
A
S
O
N
D
V Sloveniji je ščinkavec zelo pogosta in splošno razširjena celoletna vrsta. Gnezdi v gozdovih vseh vrst do drevesne meje, v parkih, v vrtovih ter v skupinah drevja tudi v mestnih središčih. Pozimi in v gnezditvenem času je splošno razširjen tako v geografskem kot tudi v višinskem pogledu (Sovinc, 1994). Na območju Sečoveljskih solin se ščinkavec pojavlja predvsem na preletu in v času prezimovanja. Gnezdi ob reki Dragonji, vendar izven meja KPSS, zato se občasno tudi v gnezditvenem obdobju pojavi sem ter tja tudi na robu solin. Prvi ščinkavci priletijo v soline že v oktobru, novembra pa je njihovo število največje. Kot izrazita zrnojeda vrsta, se druži skupaj z repniki Carduelis cannabina in liščki C. carduelis, ki se v jesenskem času redno prehranjujejo s semeni nekaterih halofitnih vrst, kot tudi s pleveli, ki rastejo ob nekaterih nasutjih.
PINOŽA Brambling
W M
Fringilla montifringilla J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 1986.9586, σ2 = 304.3516, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 65 Število opazovanj / Number of Sightings: 6
688.
1 ex., (Fontanigge, KPSS), 29.1.1983, IŠ. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 29.10.2007, BK, IŠ. 50 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 15.10.2008, BK. 2 ex., Rudnik (Lera, KPSS), 2.11.2008, AS. 10 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 10.11.2008, BK. 1 ex., Rudnik (Lera, KPSS), 4.1.2009, AS.
V Sloveniji je pinoža izjemna gnezdilka (Geister, 1995), v zimskem času pa reden gost in prezimovalec, ki se lahko pozimi pojavi v precej velikem številu. Pinožin gnezditveni prostor so svetli iglasti in mešani gozdovi tajge, najbolj pa tisti, ki so porasli z mnogimi brezami. Pojavljanje pinož pri nas je povezano predvsem z letino bukovega žira, ki je - poleg semen črnega gabra - njihova najljubša hrana (Sovinc, 1994). Ker na območju Sečoveljskih solin ni primernih prehranjevališč zanjo, je podatkov o njenem opazovanju malo. Največkrat je bila opažena v oktobru.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
235
18
400
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.001, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.007 χ2 = 19005.8438, σ2 = 48902.3398, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 1195 Število opazovanj / Number of Sightings: 61 Prvo / First: 10.9.1974, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 31.12.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 4.1.2008, Velika Lama (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 31.12.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1983, 1984, 1986, 1997, 2004, 2006, 2007, 2008, 2009
686. 450
Fringilla coelebs
Pevci - Passeriformes
ŠČINKAVEC Chaffinch
W
Pevci - Passeriformes
ZELENEC European Greenfinch
W
Carduelis chloris J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.001 χ2 = 2420.0649, σ2 = 443.6786, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 103 Število opazovanj / Number of Sightings: 17 Prvo / First: 8.9.1976, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 3.11.2008, Rudnik (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 26.3.2008, Kanal Sv. Jerneja (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 22.12.1984 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 1982, 1983, 1984, 1985, 2007, 2008
689. 25
KRIVOKLJUN Common Crossbill
3
20
2.5 15
2
N
236
Zelenec je eden najpogostejših srednjeevropskih gnezdilcev. Najdemo ga v zelo različnih okoljih, od parkov, vrtov pa do mestnih središč. Pri nas je zelo pogosta celoletna vrsta, najpogostejši je v krajih, naseljenimi z ljudmi, drugod je precej enakomerno porazdeljen (Geister, 1995). V zimskem času je - tako kot med gnezdenjem - splošno razširjena vrsta vse od nižin do planinskih področij (Sovinc, 1994). Zunaj gnezditvenega obdobja se pogosto v skupinah klatijo po odprtih pokrajinah. Pozimi pa se te skupine občasno združijo v velike jate. V Sečoveljske soline zahaja bolj občasno, največkrat nanj naletimo izven solin, v t.i. vplivnem območju. V jesenskem času je mogoče opazovati manjše skupine, ki se klatijo tudi po Stojbah. Za razliko od nekaterih ostalih predstavnikov ščinkavcev, se zelenci ne prehranjujejo s semeni halofitov.
3.5
1.5
10
1 5
0.5
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
690. Fenogram opažanj zelenca (N=103). 690. Phenogram of the European Greenfinch sightings (N=103).
H
Loxia curvirostra J F M A M J J A S O N D ZGODOVINSKI PODATEK / HISTORICAL DATA: 10 ex., Dragonja? (Fontanigge, KPSS), 20.10.1881, BSCH.
691.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
O
N
D
M
Carduelis spinus J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 735.6471, σ2 = 39.7016, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 28 Število opazovanj / Number of Sightings: 5
Pevci - Passeriformes
ČIŽEK Eurasian Siskin
W
1 ex., (Fontanigge, KPSS), 22.12.1984, IŠ, TM. 2 ex., Mezzana (Lera, KPSS), 1.1.2007, IŠ. 5 ex., Mala Lama (Fontanigge, KPSS), 29.9.2007, AS. 15 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 8.4.2008, BK, IŠ. 5 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 10.11.2008, BK.
692.
LIŠČEK European Goldfinch
W M S B
693. 250
12 10
200
8 150 N
6 100 4 50
2
0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
694. Fenogram opažanj liščka (N=750). 694. Phenogram of the European Goldfinch sightings (N=750).
S
O
N
D
Carduelis carduelis J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.001, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.006 χ2 = 13649.3428, σ2 = 22402.2539, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 750 Število opazovanj / Number of Sightings: 60 Prvo / First: 11.9.1975 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 26.12.2009, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 1.1.2007, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 29.12.2007, Ob morju (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1975, 1983, 1984, 1985, 1997, 2006, 2007, 2008, 2009
V Sloveniji je zelo pogosta celoletna vrsta, čeprav še zdaleč ni tako pogost kot zelenec (Geister, 1995). Gnezdi v pokrajini s predeli visokih dreves, divjih zelišč in samotnih sadnih dreves. Ustrezajo mu tudi vasi, pokopališča, vrtovi ter parki. Karta zimske razširjenosti je precej podobna karti gnezditvene razširjenosti. Njegova številčnost niha iz zime v zimo. V tem času je najredkejši v goratih alpskih predelih (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je celoletna vrsta. Pred leti je par teh ptic gnezdil na manjši jablani ob kanalu Grande na Leri, sicer pa so liščki najpogostejši v času preletov in prezimovanja. V večjih ali manjših jatah se skupaj s ščinkavci in repniki pogosto klatijo po solinah. Ustavljajo se na nasipih in nasutjih, kjer se prehranjujejo.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
237
V Sloveniji je čižek redek gnezdilec: razširjen je v Julijskih Alpah, Karavankah, Kamniško-Savinsjkih Alpah, na Koroškem in na Pohorju. Južneje ga najdemo le na Snežniku (Geister, 1995). Drugod gnezdi le občasno. Pozimi je njegovo pojavljanje invazijsko in se iz zime v zimo močno spreminja. Tedaj je pogost po vsej Sloveniji razen v gozdovih alpskega, predalpskega in dinarskega sveta (Sovinc, 1994). Pozimi ga najdemo tudi v Primorju in ob morskem obrežju, Sečoveljske soline pa ne obiskuje prav rad.
Pevci - Passeriformes
696. Gnezdo liščka z mladiči. 696. European Goldfinch nest with chicks.
238 695. Gnezditvena razširjenost liščka med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 695. Breeding distribution of European Goldfinch between 1983-2009.
REPNIK Eurasian Linnet
W
Carduelis cannabina
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.001, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.006 χ2 = 16912.4824, σ2 = 27234.4668, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 731 Število opazovanj / Number of Sightings: 28 Prvo / First: 26.12.1982 (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 23.11.2009, Dragonja (Fontanigge, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 1.1.2007, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 26.12.1982 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1982, 1984, 1986, 1991, 1997, 2006, 2007, 2008, 2009
697. 300
10 9
250
8 7
200
6 N
V Sloveniji je repnik pogosta celoletna vrsta. Strnjeno gnezdi v severovzhodnem delu Slovenije, medtem ko je v zahodni in južni Slovenije razširjen karsedamozaično (Geister, 1995). Čeprav repniki prezimujejo predvsem v predelih, kjer lahko pridejo do hrane, med karto gnezditvene in zimske razširjenosti ni bistvenih razlik. Čez zimo število repnikov v primerjavi z večjimi jesenskimi klateškimi jatami nekoliko upade (Sovinc, 1994). Na območju Sečoveljskih solin se pojavlja tako na prezimovanju, kot tudi v času preleta. Najštevilčnejši je jeseni oktobra in novembra, ko se v večjih skupinah ali jatah potika po solinah, kjer se prehranjuje z ostalimi predstavniki ščinkavcev.
150
5 4
100
3 2
50
1 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
698. Fenogram opažanj repnika (N=731). 698. Phenogram of the Eurasian Linnet sightings (N=731).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
S
O
N
D
M S B
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.003 χ2 = 6359.4912, σ2 = 3699.6086, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 279 Število opazovanj / Number of Sightings: 48 Prvo / First: 23.6.1983, Rujevec (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 31.12.2009, Piccia (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 1.1.2007, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 31.12.2009, Piccia (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1983, 1984, 1985, 2006, 2007, 2008, 2009
699. 100
7
90
5
70 60
4
50 3
40 30
2
20
1
10 0
V Sloveniji je grliček zelo pogosto razširjena gnezdilka (Geister, 1995). Posamezni redno prezimujejo po zaplevljenih njivah v Primorju, kot tudi ponekod ob morskem obrežju, medtem ko se v notzranjosti Slovenije pojavljajo le kot naključni zimski gosti (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah je celoletna vrsta, vendar je v zimskem obdobju redkejši. Le posamezni tu tudi prezimijo. Največkrat ga je v tem času mogoče opazovati na Leri v jati ščinkavcev, liščkov in repnikov. Občasno gnezdi ob Jernejev kanalu. Kot gnezdilec je pogost v okolici Sečovelj.
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
700. Fenogram opažanj grilčka (N=279). 700. Phenogram of the European Serin sightings (N=279).
701. Gnezditvena razširjenost grilčka med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 701. Breeding distribution of European Serin between 1983-2009.
702. Grilček. 702. European Serin.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
239
6
80
N
Serinus serinus
Pevci - Passeriformes
GRILČEK European Serin
W
Pevci - Passeriformes
KALIN Common Bullfinch
W
Pyrrhula pyrrhula
M
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 102, , σ2 = 0.4857, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 3 Število opazovanj / Number of Sightings: 2 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 20.2.2005, BK, IŠ. 2 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 20.12.2006, IŠ.
703.
240
Kalin je pri nas pogost gnezdilec. Prebiva predvsem v višavju, gnezdi pa tudi v nižini. Ni ga le v zahodni Sloveniji in ob morju (Geister, 1995). V zimskem času je pogost v iglastih sestojih višjih predelov, kot tudi v živih mejah in grmovju, vrtovih, sadovnjakih in parkih (Sovinc, 1994). Očitno pa mu Sečoveljske soline niso najbolj po godu, saj je bil na območju KPSS opažen le dvakrat ob reki Dragonji blizu Stojb.
DLESK Hawfinch
W
Coccothraustes coccothraustes J F M A M J J A S O N D
S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 70.1429, σ2 = 0.3897, P(A) = 0.0004006 Število osebkov / Number of Individuals: 5 Število opazovanj / Number of Sightings: 5 1 ex., Dragonja (Fontanigge, KPSS), 1.5.1995, IŠ. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 30.12.1996, AS. 1 ex., Alto (Fontanigge, KPSS), 24.5.2009, IŠ.
704.
Pri nas je dlesk pogosta celoletna vrsta. V Sloveniji je dokaj pogost gnezdilec (Geister, 1995). Dleski gnezdijo v listnatih in mešanih gozdovih. Najraje imajo območja porasla z gabrom, jesenom, bukvijo ali hrastom. Srečamo pa ga tudi v travniških gozdovih, parkih in v vrtovih z visokim drevjem. Srednjeevropski dleski so delni selivci, ki se jim pozimi pridružijo še ptiči iz severovzhodnih gnezdišč. Pozimi so razširjeni po vsej Sloveniji razen v višjih legah in strnjenih iglastih gozdovih (Sovinc, 1994). Včasih se pojavijo v večjem številu, zahajajo pa tudi v krmilnice. Na območju Sečoveljskih solin je dlesk izjemen zimski gost, v času gnezditve pa lahko posamezni dleski iz bližnjih gnezdišč zaidejo do Dragonje in Stojb.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
M S B
60
12
50
10
40
8
30
6
20
4
10
2
0
J F M A M J J A S O N D STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0.001, Pi2 = 0, Piln[Pi] = - 0.006 χ2 = 7297.8359, σ2 = 5484.9609, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 474 Število opazovanj / Number of Sightings: 85 Prvo / First: 8.9.1976, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 14.11.2009, Kristalizacija (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 1.1.2006, Mezzana (Lera, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 31.12.2007, Mezzana (Lera, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1976, 1983, 1984, 2004, 2006, 2007, 2008, 2009
Domači vrabec je v Sloveniji pogosta celoletna vrsta. Njegova gnezditvena razširjenost je zelo podobna škorčevi (Geister, 1995). Njegova zimska razširjenost je zelo podobna gnezditveni (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah se pojavlja kot celoletna vrsta. Redno se drži v bližini objektov na Leri ter v Stojbah. Pogost je na robu solin, kjer se drži v bližini človekovih bivališč. Občasno gnezdi na Leri.
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
O
N
D
706. Fenogram opažanj domačega vrabca (N=474). 706. Phenogram of the House Sparrow sightings (N=474).
707. Gnezditvena razširjenost domačega vrabca med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 707. Breeding distribution of House Sparrow between 1983-2009.
708. Domači vrabci 708. House Sparrows.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
241
N
705.
Passer domesticus
Pevci - Passeriformes
DOMAČI VRABEC House Sparrow
W
Passer hispaniolensis J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 106.0769, σ2 = 1.0944, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 5 Število opazovanj / Number of Sightings: 5 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 18.10.1994, BR. 1 ex., Stojbe (Fontanigge, KPSS), 15.5.2004, ulov, BK, DŠ, IŠ. 1 ex., Rudnik (Fontanigge, KPSS), 1.5.2005, ulov, BK. 1 ex., Rudnik (Fontanigge, KPSS), 1.5.2006, IŠ. 1 ex., Giassi-Curto (Fontanigge, KPSS), 20.7.2008, BK.
709.
242
Travniški vrabec je pri nas najredkejši med vrabci. Tako v gnezditvenem času, kot tudi v zimskem obdobju se drži predvsem zahodnega in jugozahodnega dela Slovenije. Travniških vrabcev v starejši literaturi ne najdemo med slovenskimi gnezdilci, novejši podatki pa kažejo, da gnezdijo ponekod tudi v vaseh, npr. v gnezdih štorkelj in v ozkem obrežnem pasu našega Primorja, vendar nikjer v večjem številu (Škornik, 2006). V Sečoveljskih solinah se pojavlja na preletu, pa še to ne vsako leto.
POLJSKI VRABEC Eurasian Tree Sparrow
W
Passer montanus J F M A M J J A S O N D
M S
STATISTIKA / STATISTICS: Pi=0, Pi2 = 0, Piln[Pi] = 0 χ2 = 2788.6194 σ2 = 453.704, P(A) = 0 Število osebkov / Number of Individuals: 98 Število opazovanj / Number of Sightings: 13 Prvo / First: 18.1.1974, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Zadnje / Last: 3.11.2008, Rudnik (Lera, KPSS) Najbolj zgodnje / Earliest: 18.1.1974, Stojbe (Fontanigge, KPSS) Najbolj pozno / Latest: 22.12.1984 (Fontanigge, KPSS) Opazovanja / Seen in: 1974, 1976, 1983, 1984, 1985, 1993, 2004, 2008
710. 50
2.5
45
Poljski vrabec je ori nas pogosta celoletna vrsta. Med gnezditveno in zimsko razširjenostjo ni bistevnih razlik (Sovinc, 1994). Najljubši so mu predvsem ravninski predeli. Na območju Sečoveljskih solin ne gnezdi, gnezdi pa v t.i. vplivnem območju. V soline zaide posamič ali v manjših skupinah. Najpogostejši je v jesenskem času, ko se v manjših jatah klati po robu solin, globje v soline pa ne zaide. Največkrat je bil opažen na območju Stojb na Fontaniggeah.
40
2
35 30 N
Pevci - Passeriformes
TRAVNIŠKI VRABEC Spanish Sparrow
1.5
25 20
1
15 10
0.5
5 0
0 J
F
M
A
M
J
J
A
S
711. Fenogram opažanj poljskega vrabca (N=98). 711. Phenogram of the Eurasian Tree Sparrow sightings (N=98).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
O
N
D
REZULTATI IN DISKUSIJA Results & Discussion
* Že Gregori (1976) navaja malega martinca kot možnega gnezdilca, ker je opazoval posamezne primerke v času gnezditve. Prav tako Škornik et al. (1990) in Makovec et al. (1998) zaradi opazovanj v gnezditvenem obdobju navajajo malega martinca za gnezdilca, vendar njegovega gnezda nikoli niso našli. Novejša opazovanja kažejo na to, da lahko z veliko verjetnostjo malega martinca črtamo iz seznama gnezdilcev Sečoveljskih solin. ** Čeprav je bila mandarinka v Evropo zanešena že leta 1740, jo nekateri viri še vedno navajajo kot tujerodno vrsto, spet drugi jo na svoje sezname uvrščajo kot vrsto, ki se v Evropi pojavlja kot gost in ponekod tudi gnezdi (BirdLife, 2010).
350
250000
300
200000
150000
200 150
100000
100 50000
50
št. evident. vrst
št. vseh vrst
št. osebkov
712. Število evidentiranih vrst in osebkov po letih ter naraščanje števila vseh opazovanih vrst za obdobje 1973-2009. 712. Number of species and specimens counted and increasing of all observed species from 1973 to 2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
2009
2008
2007
2006
2005
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
1995
1994
1993
1992
1991
1990
1989
1988
1987
1986
1985
1984
1983
1982
1981
1980
1979
1978
1977
1976
1975
1974
0 1973
0
število osebkov
število vrst
250
243
muje, 30 vrst ne prezimuje vsako leto, 53 vrst pa je zimskih gostov. Spomladanski prelet na območju Sečoveljskih solin poteka večinoma med koncem februarja in začetkom junija. V tem času (1983-2009) je bilo evidentiranih 213 vrst. V času jesenskega preleta (1983-2009), ki poteka od avgusta do novembra pa 211 vrst. Mnogo vrst se tu ustavi tako na preletu kot tudi na prezimovanju. 134 vrst se pojavlja na preletu redno. Od vseh gnezdilcev je 10 nacionalno pomembnih vrst. To so vrste, ki imajo na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) 10 % ali več celotne nacionalne populacije, in sicer: duplinska kozarka Tadorna tadorna, polojnik Himantopus himantopus, sabljarka Recurvirostra avosetta, beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, rdečenogi martinec Tringa totanus, rumenonogi galeb Larus michahellis, mala čigra Sternula albifrons, navadna čigra Sterna hirundo, brškinka Cisticola juncidis in svilnica Cettia cetti. Od vseh registriranih vrst je kar 87 vrst na seznamu ptic iz Priloge I ptičje direktive in vrst selivk iz 4. člena. Od tega jih je kar 30 vrst t.i. kvalifikacijskih vrst, za katere se določa SPA območja. 29 vrst je na Rdečem seznamu ptičev gnezdilcev.
Podatke o gnezditveni razširjenosti, številčnosti in fenologiji ptic na območju Sečoveljskih solin (1878-2009) je prispevalo večje število ornitologov in popisovalcev. Zbrani so bili vsi objavljeni podatki in pa številni še neobjavljeni podatki iz osebnih ornitoloških beležnic. Nekaterih podatkov, kljub želji nismo uspeli pridobiti. Za obravnavano območje se je v širšem obdobju 1973-2009 nabrala množica podatkov iz obdobja prezimovanja (od novembra do marca), spomladanske selitve (marec-maj), gnezditvenega obdobja (majjulij), pognezditvenega obdobja (julij in avgust) in podatki iz obdobja jesenske selitve (september-november). Za obdobje 1983-2002 so podatki zbrani bolj ali manj sistematično. Od leta 2004 do 2009 so podatki rezultat izvajanja rednega tedenskega monitoringa ptic na popisnem območju, ki ga izvajamo v okviru upravljanja s Krajinskim Parkom Sečoveljske soline (KPSS). V obdobju 1983-2009 smo opravili skupaj več kot 1500 dni terenskega dela. Zbrali smo 16.800 favnističnih podatkov (podatek = zapis o določeni vrsti na določenem kraju ob določenem času), ki govorijo o 751.102 opazovanih osebkih. V prispevku obravnavamo 292 vrst ptic, ki so bile v obdobju 1870 2009 na območju Sečoveljskih solin zabeležene vsaj enkrat. 39 vrst je naključnih, od tega so za 9 vrst podatki s konca 19. stoletja (zgodovinski podatki), med katerimi je za 7 vrst malo verjetnosti, da bi se tu ponovno pojavile. 1 vrsta je prostoživeča domača ptica (domači golob). Največkrat opažena vrsta na območju Sečoveljskih solin je mala bela čaplja (1133 opazovanj), sledita ji rumenonogi galeb (1131 opazovanj) in mlakarica (928 opazovanj). Rumenonogi galeb je najštevilčnejša vrsta (390.608 osebkov), sledita mu liska (40.054 osebkov) in kmečka lastovka (38.207 osebkov). Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je gnezdilo skupaj 53 vrst, od tega le 24 vrst na solinah. Redno jih gnezdi 39 vrst, občasno jih gnezdi še 6. 11 vrst (Falco tinnunculus, Fulica atra, Actitis hypoleucos*, Otus scops, Athene noctua, Anthus campestris, Phoenicurus ochruros, Saxicola rubetra, Saxicola torquatus, Acrocephalus palustris, Corvus monedula) je v zadnjih desetih letih prenehalo gnezditi na obravnavanem območju, medtem ko so 3 povsem nove gnezdilke v istem obdobju pričele tu redno gnezditi (Tadorna tadorna, Recurvirostra avosetta, Tringa totanus). Čebelar Merops apiaster je gnezdil le v letu 2005. Za 4 vrste (Anas querquedula, Anas clypeata, Ixobrychus minutus, Dryocopus martius) nam statusa gnezdilca ni uspelo potrditi. 5 vrst je tujerodnih (Dendrocygna bicolor, Cygnus atratus, Aix galericulata**, Colinus virginianus, Psittacula krameri). Na prezimovanju smo zabeležili 153 vrst, od tega 123 vrst v decembru in 126 v januarju. 70 vrst na območju Sečoveljskih solin redno prezi-
180
2000
160
1800
140
1600 1400
120
število osebkov
število opazovanj 1200
50000
1000
40000
800
30000
600
20000
400
10000
200
RUDNIK
3. IZHLAPEVANJE
2. IZHLAPEVANJE
1. IZHLAPEVANJE
PICCIA
MEZZANA
KRISTALIZACIJA
MORJE
LETALIŠČE
GIASSI-CURTO
COLOMBERA
CURTO-PICHETTO
CORSOLONGO
LIFE
VELIKA LAMA
IZLIV
DRAGONJA
MUZEJ
OB MORJU
RAKCI
MALA LAMA
STOJBE
ALTO
0 PREDRAKCI
0
714. Število vrst, osebkov in število opazovanj po območjih za odobje 1983-2009. 714. Number of species, individuals and observations per areas from 1983 to 2009. število vrst
število osebkov
število opazovanj
250000
5000 4500 4000
Število osebkov
3500 150000
3000 2500
100000
2000 1500
50000
100
1000
80
1000 500
2009
2008
2007
2006
2005
2004
2003
2002
2001
2000
1999
1998
1997
1996
1995
1994
1993
1992
1991
1990
1989
1988
1987
1986
1985
1984
0 1983
0
715. Število vrst, osebkov in število opazovanj po letih za odobje 1983-2009. 715. Number of species, individuals and observations per years from 1983 to 2009. R=0.3969589 250
200
150
100
0.9
0.8
0.7
0.6
0.5
0.4
0.3
0.2
0.1
0.
-0.1
-0.2
-0.3
-0.4
-0.5
-0.6
-0.7
-0.8
-1.
0
-0.9
50
716. Vrednosti ANOSIM (R = 0.39, p < 0.09) izračunane po območjih za obdobje 1983-2009. 716. ANOSIM values (R = 0:39, p <0:09) calculated by area for the period 1983-2009. R=0.2105678 400
300
200
800
60
600
713. Število evidentiranih vrst in število opazovanj - rdeča črta (N=17123). 713. Number of species counted and number of observations - red line (N=17123).
0.9
0.8
0.
0.7
D
0.6
N
0.5
O
0.4
S
0.3
A
0.2
J
0.1
J
-0.1
M
-0.2
A
-0.3
M
-0.4
F
-0.5
J
0
-0.6
0
-0.7
200
0
-0.8
20
100
-1.
400
-0.9
40
Število opazovanj in število vrst
200000
1200
N
244
Uporaba diverzitetnih meril je med zoologi povsem običajna. Zoocenološke raziskave so najpogosteje omejene na posamezne populacije organizmov ali taksonomskih skupin različnih ravni. Večinoma gre za ugotavljanje razmerja med vrstami in številom osebkov, ki spadajo k posamezni vrsti. Pri večini diverzitetnih indeksov se število osebkov pojavlja kot ključni vhodni podatek in je očitno ena od temeljnih nalog pri opisovanju in označevanju biotskih skupnosti opredelitev in interpretacija razmerja med številom vrst, ki dano cenozo sestavljajo, in porazdeljenostjo njihovih osebkov. Leta 1944 je bila predstavljena uporaba diverzitetnega indeksa, ki je temeljil na označevanju porazdelitve vrst glede na njihovo obilje z logaritemsko porazdelitvijo. V taki združbi naj bi bilo največ vrst z enim samim osebkom, manj tistih z dvema, še manj pa takšnih s tremi osebki itd. Razmerje med številom vrst in številom osebkov predstavlja diverzitetni indeks, kar pomeni, da bo število tistih vrst, ki imajo veliko število osebkov, hitro pojemalo z naraščanjem vrednosti diverzitetnega indeksa (Williams, 1944). Med prvimi splošno uporabljenimi diverzitetnimi indeksi v ekologiji je t.i. indeks prevladovanja, ki je sicer bolj znan kot Simposonov diverzitetni indeks (Simpsonov indeks). Vrednosti Simpsonovega indeksa variirajo od 0 do 1 in opredeljujejo, s kolikšno verjetnostjo bosta dva naključno izbrana osebka pripadnika iste populacije ali drugače povedano, diverziteta skupnosti bo majhna, kadar so v vzorcu samo istovrstni osebki. V splošnem velja le za populacije, v katerih poznamo število vseh osebkov, kar pa je v našem primeru prej pravilo kot slučaj. Pri ocenjevanju vrstne diverzitete poljubne združbe organizmov z različnimi statističnimi metodami je predpostavljeno, da so vrste popolnoma enakovredne kategorije, ki se med seboj razlikujejo po enem samem znaku - pogostnosti pojavljanja. Vedno pa to ne drži, saj so vloge raznovrstnih organizmov v življenjskem okolju, v katerem živijo, precej različne. Stopnje organiziranosti ekološkega sistema ne določajo le raznovrstni organizmi, ki ga sestavljajo, temveč število povezav (korelacij) med njimi, zato diverzitetni indeksi ne morejo biti univerzalno merilo njihove kompleksnosti oz. organiziranosti. So pa lahko različni diverzitetni indeksi koristen pripomoček pri odkrivanju, pojasnjevanju in oblikovanju hipotez. Pomembne in statistično značilne povezave je treba odbrati ter preveriti njihovo smiselnost. Uporabljamo jih lahko pri usmerjanju raziskav, pri postavljanju raziskovalnih ciljev ali pri izbiranju ustreznih metod monitoringa. Izjemno veliko število elementov (npr. vrst) ekosistema, vzajemno povezanih v različne strukture in organizacijske ravni, lahko predstavljajo zahtevno vlogo ob analiziranju le-teh, še zahtevnejšo pa v sklepnem delu raziskave ter ob interpretaciji dobljenih rezultatov. Iz povsem praktičnih delov se raziskovalci omejujejo na posamezne dele (skupine, združbe ...), čeprav se po večini vsi zavedamo, da gre za delne raziskave, iztrgane iz ekosistemskega kompleksa. Ob takem izhodišču pa seveda ne smemo izgubiti pregleda nad celoto, ne pri statistični obdelavi podatkov, še manj pa pri interpretaciji izračunanih vrednosti.
Število osebkov
število vrst 60000
Število opazovanj in število vrst
Vrstna pestrost ptic Sečoveljskih solin
717. Vrednosti ANOSIM (R = 0.39, p < 0.09) izračunane po letih za obdobje 1983-2009. 717. ANOSIM values (R = 0:39, p <0:09) calculated by years for the period 1983-2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
450000 400000 350000 300000 250000 200000 150000 100000 50000 0
1200 1000 800 600 400 200 Phalacrocorax carbo
Alcedo atthis
Ardea cinera
Himantopus himantopus
število opazovanj
718. 10 najpogostejših vrst, ki se pojavljajo na območju Sečoveljskih solin. Histogram prikazuje število osebkov, rdeča črta pa število opazovanj vrste za obdobje 1983-2009. 718. Top 10 species. Histogram showing the number of specimens, red line shows the number of species observations for the period 1983-2009.
poravnanost
60000
število vrst 0.7 0.6 0.5 0.4 0.3 0.2 0.1 0
50000 40000 30000 20000 10000 2. ZHLAPEVANJE 3. IZHLAPEVANJE KRISTALIZACIJA MEZZANA MORJE OB MORJU MUZEJ 1.IZHLAPEVANJE IZLIV COLOMBERA LIFE ALTO PICCIA GIASSI-CURTO CORSOLONGO STOJBE MALA LAMA VELIKA LAMA CURTO-PICHETTO DRAGONJA RUDNIK LETALIŠČE RAKCI PREDRAKCI
0
719. Število osebkov in indeks poravnanosti po območjih. 719. Number of individuals and evenes calculated in each area.
poravnanost
140 120 100 80 60 40 20 0
0.7 0.6 0.5 0.4 0.3 0.2 0.1 0
720. Število vrst in indeks poravnanosti po območjih. 720. Number of species and evenes calculated in each area.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
245
število osebkov
DRAGONJA STOJBE ALTO IZLIV MEZZANA RUDNIK PICCIA COLOMBERA KRISTALIZACIJA MUZEJ CORSOLONGO OB MORJU MORJE LIFE 1.IZHLAPEVANJE CURTO-PICHETTO VELIKA LAMA GIASSI-CURTO MALA LAMA RAKCI LETALIŠČE 3. IZHLAPEVANJE 2. ZHLAPEVANJE PREDRAKCI
število osebkov
Croicosephalus ridibundus
Charadrius alexandrinus
Ardea alba
Anas platyrhynchos
Larus michahellis
Egretta garzetta
0
Podajanje statističnih podatkov ter delno tudi njihova interpretacija, je v tem delu mišljeno kot dodatek (dopolnilo) favnističnemu pregledu ptic Sečoveljskih solin in ne kot rdeča nit vrstne diverzitete tega območja. Intenzivna raba prostora s strani človeka povzroča njegovo fragmentacijo, kar ima za posledico neposredne in posredne konflikte z organizmi, ki tekmujejo z ljudmi za preostale polnaravne površine. Sečoveljske soline so nastale na nekdanjih naplavinah reke Dragonje in so delo človeških rok. Pred posegom v ta prostor je bilo obsežno izlivno območje reke prepredeno z različnimi, med seboj bolj ali manj naravno povezanimi habitati. Fragmentacija habitatov je skoraj vedno v povezavi z vplivom na naravne procese kot tudi z gospodarsko dejavnostjo v nekem prostoru. Z več stoletnimi posegi v nekdanjo delto reke Dragonje in s preoblikovanjem površine v eksploatacijska polja, ki so zagotavljala začetek solinarske dejavnosti, je v omenjenem prostoru prišlo do fragmentacije območja na manjše dele, ki jih zaradi strnjenosti različnih habitatnih tipov lahko štejemo za habitatne krpe. Z izgradnjo nasipov, kanalov in bazenov je bilo izlivno območje razdeljeno na več manjših in funkcionalno različnih površin, ki so se z leti spreminjala. Kar nekajkrat je celotno bomočje Sečoveljskih solin poplavila reka Dragonja, zato so jo preusmerili v nekdanji kanal Sv. Odorika, kjer teče še danes. Dolga desetletja in stoletja so v njih vladale razmeroma podobne ekološke razmere, ki pa so se z opustitvijo solinarstva pričele nedvomno spreminjati. Nekdaj obsežne vodne poršine so se ponekod izsušile, na polsuhih in suhih bazenih so se pričeli razraščati številni halofiti in spreminjala se je tudi vrsta sestava organizmov, med njimi tudi ptic. Povsem nemogoče je primerjati vrstno diverziteto po preoblikovanju tega prostora s tisto iz časov, ko so tu veljale najverjetneje povsem drugačne razmere in posledično tudi drugačne vrste, ker preprosto za to nimamo podatkov. Povsem mogoča pa je primerjava zadnjih nekaj destletij.
246 721. Dendrogram podobnosti na osnovi Bray-Curtisovega indeksa podobnosti za vsa vzorčna mesta. 721. Dendrogram of similarity based on Bray-Curtis Similarity Index for all sample sites.
722. Dendrogram podobnosti na osnovi Bray-Curtisovega indeksa podobnosti za vsa vzorčna obdobja. 722. Dendrogram of similarity based on Bray-Curtis Similarity Index for all sample periods.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Vrste, ki na obravnavanem območju gnezdijo
247 723. Zemljevid gnezditvene razširjenosti vrst v Sečoveljskih solinah za obdobje 1983-2009. Konkretna najdišča gnezd 53 vrst ptic (N=1191). 723. Map of breeding distribution of the species in the Sečovlje Salina from 1983 to 2009. Specific sites of nests of 53 bird species (N=1191).
št. gnezd 500 450 400 350 300 250 200 150 100 50 13.avg
30.jul
16.jul
2.jul
18.jun
4.jun
21.maj
7.maj
23.apr
9.apr
26.mar
0 12.mar
Podatke o gnezdilcih Sečoveljskih solin smo zbrali z načrtnim kvantitativnim popisom v popisni mreži UTM 100 x 100 m. Od leta 1983 do leta 2009 smo v gnezditvenem času območje Sečoveljskih solin natančno pregledali po vsej površini primerni za gnezdenje. Vodnih površin brez blatnih otočkov nismo pregledovali. Od skupno 787 kvadratov velikosti 100 x 100 m, jih je nekaj manj kot 500 primernih za gnezdenje. Podatke, ki smo jih zbrali s pomočjo GPS sprejemnika smo prav tako prenesli v popisno mrežo 100 x 100 m ali pa smo jih uporabili za izdelavo konkretnih najdišč gnezd posameznih vrst ptic. Starejše podatke smo iz že izdelanih distribucijskih kart ustrezno pretvorili in prenesli v popisno mrežo UTM 100 x 100 m. Skupaj je bilo v obdobju 1983-2009 najdenih 1191 gnezd različnih vrst. Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo do konca leta 2009 evidentiranih 53 vrst gnezdilcev, od tega jih le 24 vrst gnezdi na solinah. Redno jih gnezdi 39 vrst, občasno jih gnezdi še 6. Od vseh gnezdilcev je 10 nacionalno pomembnih vrst. To so vrste, ki imajo na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) 10 % ali več celotne nacionalne populacije, in sicer: duplinska kozarka Tadorna tadorna, polojnik Himantopus himantopus, sabljarka Recurvirostra avosetta, beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, rdečenogi martinec Tringa totanus, rumenonogi galeb Larus michahellis, mala čigra Sternula albifrons, navadna čigra Sterna hirundo, brškinka Cisticola juncidis in svilnica Cettia cetti. Po podatkih iz Favnističnega pregleda ptic Slovenske obale (Škornik et al, 1990) je bilo med 89 gnezdečimi vrstami v Sečoveljskih solinah in okolici ugotovljeno 17 možnih, 24 verjetnih in 48 nedvomnih gnezdilcev. Ob tem ne gre pozabiti, da v omenjenem delu avtorji obravnavajo območje Sečoveljskih solin s širšo okolico, zato večje število gnezdečih vrst ne preseneča. Makovec et al. (1998) navaja za območje Sečoveljskih solin 253 ugotovljenih vrst, od katerih jih najmanj 26 na obravnavanem območju stalno ali občasno gnezdi. 11 vrst (Falco tinnunculus, Fulica atra, Actitis hypoleucos*, Otus scops, Athene noctua, Anthus campestris, Phoenicurus ochruros, Saxicola rubetra, Saxicola torquatus, Acrocephalus palustris, Corvus monedula) je v zadnjih desetih letih prenehalo gnezditi na obravnavanem območju ali pa je bila njihova gnezditev ves čas vprašljiva in nikoli potrjena (*), medtem ko so 3 povsem nove gnezdilke v istem obdobju pričele tu redno gnezditi (Tadorna tadorna, Recurvirostra avosetta, Tringa totanus). Postovka Falco tinnunculus je na območju Fontanigge redno gnezdila vse do leta 1992, ko je tam zadnjič gnezdilo 5 parov teh ptic. Gnezdilo je od 5 do 12 parov (Lipej, 1993). Lipej (1993) navaja, da postovka na območju Sečoveljskih solin ne gnezdi več zaradi mustelidne predacije. Vzrok za njeno izginotje pa gre iskati tudi v revitalizaciji solin, saj so v začetku devetdesetih let izginile obsežne suhe površine. Prav tako sta najverjetneje iz istega razloga iz območja Fontanigge kot gnezdilca izginila tudi skovik Otus scops in čuk Athene noctua. Kot izginula gnezdilca ga navaja že Makovec s sodelavci (1998). Liska Fulica atra je v osemdesetih gnezdila ob levem bregu Dragonje, tik pred njenim izlivom v morje ter občasno tudi v rudniškem bajerju (Škornik et al., 1990), vendar sta se obe območji z leti precej zarastli s trstičjem. Zaraščena in zaprta območja liski ne ustrezajo, saj potrebuje za gnezdenje večje vodne površine (Geister, 1995). Malega martinca Actitis hypoleucos že Gregori (1976) navaja kot možnega gnezdilca Sečoveljskih solin, ker je opazoval posamezne primerke v času gnezditve. Prav tako ga zaradi opazovanj v gnezditvenem obdobju Škornik et al. (1990) in Makovec et al. (1998) navajajo za gnezdilca, vendar njegovega gnezda nikoli niso našli. Novejša opazovanja kažejo na to, da lahko z veliko verjetnostjo malega martinca črtamo iz seznama gnezdilcev Sečoveljskih solin. Njegovo gnezditveno sumljivo prebivanje ob našem morskem obrežju je najverjetneje bolj v zvezi z antropogenimi posegi, kot pa z naravnimi danostmi. Njegova prvotna prebivališča so z mladim vrbovjem, jelševjem in topolovjem zaraščena rečna prodišča (Geister, 1995). Osebki opazovani
724. Gnezditvena aktivnost gnezdečih vrst (št. gnezd) na območju Sečoveljskih solin. 724. Annual Breeding activity of breeding species (N ° of nests) in Sečovlje Salina. v juniju in juliju so na območju Sečoveljskih solin najverjetneje poletni klateži in predvsem zgodnji preletniki, saj se višek preleta malega martinca tu odvija v avgustu. Rjava cipa Anthus campestris je redno gnezdila vse do leta 2004. Po tem letu ni bila več registrirana kot gnezdilka Sečoveljskih solin, kar gre pripisati predvsem dejstvu, da so izginile večje povsem suhe površine na Fontaniggeah ter deloma tudi na Leri. Sodi med zelo redko razširjene gnezdilke v Sloveniji, saj prebiva v zelo izbranih habitatih, za katere je značilno borno rastlinstvo na skoraj golih tleh (Geister, 1995). Škornik et al. (1990) jo navaja kot nedvomnega gnezdilca v suhih poraščenih solinskih bazenih. V obdobju 1983 - 1997 je redno gnezdila predvsem v suhih poraščenih bazenih pred solinarskim muzejem, na območju Alto ter posamič na Leri, kjer je gnezdila na širokih nasipih poraščenih s stravo (Makovec et al., 1998) Zanimiva in neobičajna je gnezditev šmarnice Phoenicurus ochruros na območju Sečoveljskih solin. Leta 1995 je gnezdil par teh ptic na
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
725. Leglo rdečenogega martinca na Fontaniggeah, 30.5.2005. 725. Redshank clutch at Fontanigge, 30.5.2005.
248
območju Alta, leto kasneje pa na območju kristalizacije na Leri. Šmarnica je bila še do nedavnega izredno redka v dolinskem svetu in je veljala za predvsem gorsko vrsto, vendar sodi danes med pogosto razširjene vrste pri nas (Geister, 1995). Proti jugozahodu Slovenije se njena redna gnezdišča končujejo na Kraškem robu in v Bržaniji. V bližini človeških naselbin gnezdi v poslopjih. Prav tako zanimiva sta izginula gnezdilca repaljščica Saxicola rubetra in prosnik Saxicola torquatus. Repaljščica za svojo gnezditev potrebuje nepokošene površine, ki jih v solinah najdemo večinoma ob robu letališča, kjer je še gnezdila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, medtem ko prosnik naseljuje tako suhe, kot tudi vlažne travnike in je bil kot gnezdilec najden na nasipu ob kanalu Grande (Makovec et al., 1998). Da je šlo pri obeh vrstah prej za izjemo, kot za pričakovano gnezditev je jasno če vemo, da so njuna najbližja in redna gnezdišča nad Kraškim robom. V začetku osemdesetih let je na Fontaniggeah v ruševinah solinarskih hiš gnezdila tudi kavka Corvus monedula. Takrat je bila solinam najbližja gnezditvena kolonija znana iz obzidja piranske stolnice, danes pa nekaj parov gnezdi v blokovskem naselju v Luciji. Močvirska trstnica Acrocephalus palustris je bila v zadnjih desetih letih opazovana le na preletu, zato bo v prihodnje potrebno preveriti ali še kje ob Dragonji in Drnici obstaja možnost njene gnezditve če vemo, da izbira gnezdišča ni nujno omejena na zelnate rastline. Makovec et al. (1989) jo navaja kot gnezdilko, ki gnezdi ob, z gosto grmovno vegetacijo obraščenih kanalih, ob reki Dragonji in v Stojbah. Rdečenogega martinca Tringa totanus kot gnezdilca za to območje navaja že Schiavuzzi (1882). Škornik et al. (1990) ga navaja kot prezimovalca in preletnika, Makovec et al. (1989) pa tudi kot vrsto, ki na območju Sečoveljskih solin letuje. Ker so se v gnezditvenem obdobju pričeli pojavljati območno se spreletavajoči in pojoči samci (pojejo tudi na preletu), smo postali pozorni nanj. Gnezdenje rdečenogega martinca smo potrdili šele leta 2005, ko je bilo na območju Life najdeno gnezdo z jajci (Škornik, 2005). V letih 2006 in 2007 ni gnezdil, oz. njegovega gnezdenja nismo uspeli potrditi. Ponovno je gnezdil v letu 2008 na nasipu bazena med kanaloma Curto in Pichetto. V tem času je imel dve legli, drugo je bilo nadomestno. Vprašanje je zakaj je prvo leglo zapustil. Kasneje je bil opažen le en speljan mladič (Škornik, 2009). Tudi v letu 2009 je zanesljivo gnezdil, vendar gnezda nismo iskali. Duplinska kozarka Tadorna tadorna je v Sloveniji prvič gnezdila v letu 2005 prav v Sečoveljskih solinah. Uspešno je gnezdila tudi leto kasneje, ko se je speljalo vseh 9 mladičev. Čeprav v letu 2007, kljub prisotnosti odraslih parov v gnezditvenem obdobju, gnezditve nismo uspeli potrditi, pa so v letu 2008 na območju Sečoveljskih solin gnezdili najmanj trije pari. Speljanih mladičev kasneje nismo opazili, tako da je uspeh gnezdenja vprašljiv (Škornik, 2008). Leta 2009 so na območju Sečoveljskih solin gnezdili štirje pari, zanesljivo pa je poletelo 11 mladih duplinskih kozark. Leta 2005 smo duplinskim kozarkam na območju Corsolonga postavili 5 gnezdilnic in jih vkopali v nasip, vendar niso bile nikoli zasedene. Polojnik Himantopus himantopus je v Sečoveljskih solinah prvič gnezdil leta 1990 (Makovec & Škornik, 1990). Število gnezdečih parov
Vrst (kvadratov) 1 (233) 2 (137) 3 (87) 4 (43) 5 (23) 6 (11) 7 (8) 8 (1)
9 - 11 (3)
726. Zasedenost kvadratov. Z barvo je označeno število gnezdečih vrst v posameznem kvadratu v izmeri 100 x 100 m. 726. Squares occupied. Different colors delineating number of breeding pairs in separate 100 x 100 m squares.
727. Postavitev gnezdilnice za duplinsko kozarko na Fontaniggeah, 24.3.2005. 727. Installation of nest-boxes for Common Shelduck at Fontanigge, 24.3.2005. narašča, opaziti pa je tudi večja nihanja v posameznih gnezditvenih letih (1995, 2003, 2006, 2008), kar je odvisno predvsem od vodnega režima v času gnezditve (Škornik, 2007), kot najverjetneje tudi zaradi priseljevanja novih osebkov. Filopatrije in natalne disperzije pri polojniku nismo ugotavljali. Gnezdilni uspeh pri polojniku precej niha od slabega do izrednega. Sabljarka Recurvirostra avosetta, je v Sečoveljskih solinah že poskušala gnezditi in sicer v letu 1994 (Škornik, 1994), vendar neuspešno. Kot zanesljivo prvo gnezdenje velja najdeno gnezdo z jajci na manjšem nasipu območja Life v letu 2001 (Geister, 2001). Izvalil se je tudi mladič, a je po nekaj dnevih izginil. Ponovno je gnezdila leta 2005 na Leri. Tokrat uspešno. Vsi trije mladiči so bili tudi obročkani. V gnezditvenem obdobju v letih 2006 in 2007 je sploh nismo opazili. Od leta 2008 uspešno gnezdi, število gnezdečih parov pa narašča. Čebelar Merops apiaster je gnezdil le v letu 2005. Vrsta v Sredozemlju
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
729. Samica beločelega deževnika označena z barvnimi obročki. 729. Kentish Plover Female marked with coloured rings.
pogosto gnezdi tudi v solinah. Par, ki je gnezdil v Sečoveljskih solinah z gotovostjo izvira iz manjše gnezdeče kolonije, ki gnezdi na Savudrijskem polotoku blizu Crvenega vrha. Beločelega deževnika Charadrius alexandrinus za slovensko obalo kot gnezdilca navaja že Schiavuzzi (1883). Kot gnezdilca Sečoveljskih solin ga obravnavajo Gregori (1976), Škornik et al. (1990) in Makovec et al. (1989). Gnezdi razpršeno večinoma na suhih in neporaščenih solinskih nasipih ter občasno tudi v suhih solinskih bazenih. Gnezditvena kolonija, kjer gnezdi večje število parov skupaj je znana le na območju slane trate pred muzejem solinarstva na Fontaniggeah (Makovec, 1994; Škornik, 2005). Nemalokrat gnezdi v družbi s polojnikom Himnantopus himantopus in malo čigro Sternula albifrons. Tam, kjer sta gnezdila skupaj beločeli deževnik in polojnik smo zabeležili nestrpnost odraslih polojnikov do beločelega deževnika in fizične napade na deževnikove mladiče. Medvrstna nestrpnost je pri pobrežnikih znana tako v zimskem času kot tudi v gnezditvenem obdobju (Kalejta-Summers, 2002), vendar zapisa o podobnih napadih v literauri nismo zasledili. Rezultati rednega monitoringa ptic Sečoveljskih solin kažejo, da lahko z izvajanjem tradicionalnega solinarstva zagotavljamo ugodne gnezditvene razmere za beločelega deževnika in nekatere druge vrste, ki gnezdijo na solinah (Škornik, 2008). Število gnezdečih beločelih deževnikov narašča, kar kažejo tudi podatki za obdobje 19832009. Za leto 1991 gnezditvenih podatkov o tej vrsti nimamo. Mladiče beločelega deževnika smo priložnostno obročkali z aluminijastimi obročki vse od leta 1983 dalje. V letu 2007 smo pričeli tudi z barvnim obročkanjem odraslih ptic (Škornik, 2007). Čeravno je bil namen obročkanja beločelih deževnikov z barvnimi obročki predvsem ugotavljanje ali naši osebki tu tudi prezimijo, pa smo s pomočjo le-teh prišli tudi do prvih podatkov o tem koliko ptic se vrača v svoja gnezditvena območja. Leta 2007 smo odkrili 37 gnezd beločelega deževnika. V tem letu smo individualno označili 17 odraslih ptic (~23 %) in 5 mladičev. V 10 primerih je bila označena samica, v 3 primerih samec, v 2 primerih pa oba v paru. Spola pri mladičih nismo uspeli določiti. To je mogoče le s krvno analizo. Tudi med odraslimi osebki je nekaj takih, ki jim je težko določiti spol. Spolni dimorfizem je izrazit v začetku gnezditvenega obdobja, vendar barva perja pri obeh spolih postopoma zbledi (Szekely et al., 2004). Od 17 leta 2007 barvno obročkanih ptic se jih je leta 2008 na območje Sečoveljskih solin vrnilo 12 (70,6 %), leto kasneje pa le eden (5,9 %). Obročkanih mladičev po letu 2007 nismo opazili. Leta 2008 smo odkrili 35 gnezd beločelega deževnika. V tem letu smo individualno označili 10 odraslih ptic (~14 %). V 8 primerih je bila označena samica, v 1 primeru pa oba v paru. Od 10 leta 2008 barvno obročkanih ptic se jih je leta 2009 na območje Sečoveljskih solin vrnilo 6 (60 %). V letu 2008 sta na območju Sečoveljskih solin prezimovali tudi 2 v letu 2007 obročkani samici, ki sta leta 2008 tu tudi gnezdili. Leta 2009 smo odkrili 62 gnezd beločelega deževnika. V tem letu smo individualno označili le 7 odraslih ptic (~11 %). V 3 primerih je bila označena samica, v 2 primerih samec, v 1 primeru pa oba v paru. Zanimiva je ugotovitev o poliginiji vrste. S pomočjo obročkanja je bilo ugotovljeno, da je imel skoraj vsak samec gnezda z več samica-
mi hkrati, zato je težko natančno opredeliti število gnezdečih parov (~%). V obdobju 2007 - 2009 je bilo skupaj barvno obročkanih 34 odraslih beločelih deževnikov in 5 mladičev. V 23 primerih je bila označena samica, v 6 primerih samec, v 4 primerih pa oba v paru. Relativno visok odstotek vračajočih odraslih osebkov v prvem koledarskem letu ne preseneča, saj je za odrasle beločele deževnike znana večja filopatrija, kot pri prvoletnih osebkih za katere velja večja natalna disperzija (Sandercock et al., 2005; Colwel et al., 2007). Da je temu tako govorita tudi podatka o dveh v Sečoveljskih solinah obročkanih mladičih. Leta 2005 je bil na Leri obročkan mladič beločelega deževnika, ki je najverjetneje gnezdil tri leta kasneje v Italiji (Sacca di Bottonera, Porto Tolle), 120 km od mesta obročkanja (Šere, 2009). Prvoletna samica, ki je bila obročkana z aluminijastim obročkom kot mladič na Leri v letu 2006, je bila s samcem ujeta in barvno obročkana leto kasneje na istem kraju, kjer se je izvalila (Škornik, 2009). Tu je tudi prvič gnezdila. Po propadu legla je v tem letu gnezdila še enkrat na območju slane trate na Fontaniggeah, tokrat z drugim samcem. Ločitve so pri deževnikih pogost pojav že med samo gnezditveno sezono (Szekely, 1993; Kis, 2003; Lessells, 1984), še več ločitev pa je zabeleženih v naslednji gnezditveni sezoni. Kar 41.6 % parov, ki se je vrnilo na svoja gnezdišča, se je pojavilo z drugim partnerjem (Flynn et al., 1999) V letu 2006 in pred tem letom je bilo naključno obročkanih več mladičev beločelega deževnika, vendar kasneje na tem območju niso bili
730. Najdba beločelega deževnika v Italiji (zeleno), kjer je najverjetneje gnezdil je zanimiva z vidika natalne disperzije. 730. Recovery of the Kentish Plover in Italy, where it was possible breeding near Ravena (green) it is interesting in terms of natal dispersion.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
249
728. Gnezdilni rov čebelarja v brežini kanala Grande, 1.6.2005. 728. A burrows dug of Bee-eater into the side of Chanel Grande earth clif, 1.6.2005.
250
opaženi ali ulovljeni. Da bi ugotovili obseg natalne disperzije prvoletnih ptic, bi bilo smiselno podrobneje pregledati tudi gnezdišča ob Škocjanskem zatoku ter v bližnjih severnoitalijanskih mokriščih ter obročkati več mladičev. Relativno majhnega odstotka vrnjenih prvoletnih beločelih deževnikov ne gre enačiti z njihovim preživetjem, saj je zanje značilna izrazita natalna disperzija in se med spoloma bistveno ne razlikuje (Sandercock et al., 2005; Colwel et al., 2007). Dejansko preživetje prvoletnih ptic je večje. Zaskrbljujoč pa je podatek iz Sečoveljskih solin o majhnem številu (5,9 %) vrnjenih odraslih osebkov v drugem koledarskem letu po barvnem obročkanju. Do podobnih rezultatov so prišli tudi drugi avtorji (Sandercock et al., 2005). Ker je za odrasle ptice značilna večja filopatrija kot za prvoletne in mladostne osebke, je možno da so ptice poginile. Vsekakor je podatkov, s katerimi bi lahko izračunali preživetje in verjetnost ponovnega opazovanja s t.i. modelom CJS (Cormack-Jolly-Seber) premalo. Tako izračunano preživetje je pravzaprav navidezno in ne dejansko preživetje (Cooh & White, 2006), saj nanj poleg direktne smrtnosti vplivajo še trajna in začasna disperzija osebkov ter verjetnost opazovanja. Najdaljša znana življenjska doba gnezdečega beločelega deževnika znaša 15 let (Meininger, 1988). Podatki iz Sečoveljskih solin (2007-2008) kažejo, da se od 10 - 20 % gnezdeče populacije »izgubi« že po dveh letih. V letu 2009 smo na območju Sečoveljskih solin odkrili kar 69 gnezd beločelih deževnikov, kar nedvomno kaže na priseljevanje novih osebkov. Bodoče natančnejše in obsežnejše demografske raziskave beločelih deževnikov na širšem severnojadranskem območju pa bi vsekakor pojasnile marsikatero neznanko. Prva gnezditev rumenonogega galeba Larus michahellis na Sečoveljskih solinah je bila potrjena leta 1986, ko je bilo na nasipu Colombere najdenih 11 gnezdečih parov (Škornik, 1992). Število gnezdečih parov je strmo naraščalo do leta 2005, za tem se je njegovo število zmanjšalo za več kot dvakrat. Vzroke manjšemu številu gnezdečih parov po letu 2005 gre iskati predvsem s plenjenjem odraslih ptic s strani kune belice in lisice (Škornik, 2007). Do leta 1991 je znašal populacijski trend naraščanja 29,3 % (Škornik, 1992). Podatki izračunani s pomočjo programa TRIM za obdobje 1983-2009 kljub zmanjšanju števila gnezdečih parov kažejo na zmeren porast populacije (p <0.01). Gnezditveni uspeh je pri rumenonogem galebu slab tudi tam, kjer ni plenilcev. Skokovit porast gnezdeče populacije in pomanjkanje primernih območij za gnezdenje privede do presežka nosilnosti okolja ter s tem povezanega populacijskega pritiska ter nestrpnosti znotraj vrste (Škornik, 1992). Z naraščanjem števila rumenonogih galebov, ki se v Sečoveljskih solinah zadržujejo v pognezditvenem obdobju, pa lahko pričakujemo priseljevanje novih osebkov, ki bodo v prihodnje zapolnili s plenjenjem nastalo vrzel. Vrsti, pri katerih smo v daljšem časovnem obdobju (1983-2009) zabeležili zmeren do velik porast gnezdeče populacije sta tudi mala Sternula albifrons in navadna čigra Sterna hirundo. Navadna čigra je na območju Sečoveljskih solin prvič gnezdila v letu 1983, ko je na nasipu območja med kanaloma Curto in Pichetto gnezdilo 9 parov (Škornik, 1983). Trend populacije izračunan s programom TRIM kaže na zmeren porast (p < 0.01). Ker je v splošnem gnezdilni uspeh pri navadni čigri na območju Sečoveljskih solin nizek, večinoma zaradi obilnih padavin in posledično visokih voda, smo na območju Life v letu 2002 postavili 8 gnezditvenih splavov, na katerih so navadne čigre uspešno gnezdile vse do leta 2004, ko je na splavih gnezdilo kar 21 parov. Dve zaporedni nevihti z močnim vetrom junija 2004 sta povsem uničili gnezdečo populacijo na splavih. Ta se je kasneje preselila na staro gnezdišče med Curtom in Pichettom, kjer je uspešno odgnezdila v drugo. Podobna preselitev zaradi neurja se je zgodila tudi leta 1995 (Makovec et. al, 1998). Za najuspešnejšo gnezdilno sezono velja leto 2003, ko je prevladovalo dolgo in sušno obdobje. Splave smo leta 2006 razstavili in se odločili za ureditev t.i. območja Life. Gre za osrednje območje na Fontaniggeah poimenovano po istoimenskem projektu, ki so ga leta 1998 T. Makovec, I. Škornik in L. Lipej predlagali kot ornitološki rezervat z najstrožjim varstvenim režimom (Makovec et al., 1998). Okoli območja smo v marcu 2006 izkopali širok in globok jarek, ki je nekoč že obrobljal solna polja in ki preprečuje dostop kopenskim plenilcem do gnezdišč na otočkih
Himantopus himantopus
Charadrius alexandrinus Sterna albifrons
731. Gnezditvena razširjenost beločelega deževnika, polojnika in male čigre na območju Sečoveljskih solin med 1983-2009. UTM 100 x 100 m. 731. Breeding distribution of Kentish Plover, Stilt and Little Tern in the Sečovlje Salina between 1983-2009.
732. Gnezdilni splavi za čigrena Fontaniggeah, 9.6.2004. 732. Nesting platforms for Terns at Fontanigge, 9.6.2004.
733. Gnezdišče za čigre v okviru projekta LIFE, Piccia, 12.4.2007. 733. Nesting area for Terns set up in LIFE project, Piccia, 12.4.2007 .
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
zili globelice v pesku, ki so jih nedvomno naredile čigre ob poskusu gnezdenja, vendar predpostavljamo da so namero zarad sivih vran opustile. Mala čigra redno gnezdi na nasipu območja med kanaloma Pichetto in Curto ter na območju Life. Občasno gnezdi tudi na Leri (Piccia, Mezzana), posamič pa je gnezdila tudi na nasipu območja za 2. izhlapevanje ter pred Muzejem solinarstva na Fontaniggeah. V letu 2008 se je izkazalo, da del območja Life ob ugodnih vremenskih razmerah in vzdrževanju vodnega režima ostane povsem suh in kot tak primeren za gnezdenje malih čiger, kar smo potrdili že v naslednjem letu (2009), ko je tam gnezdilo kar 30 parov malih čiger. Ob pojavu aviarne influence v Evropi (jeseni 2005) smo v Krajinskem parku Sečoveljske soline (KPSS) poostrili terenski nadzor za odkrivanje morebitnih obolelih in poginulih ptic. V letu 2006 in 2007 smo nadaljevali s spremljanjem kadavrov na območju KPSS. Ob sumljivih najdbah smo obvestili pristojne službe in poskrbeli za njihov odvoz in pregled. V letu 2005 in 2007 je bilo med kadavri tudi 10 odraslih malih čiger, 2 odrasli navadni čigri, 4 mladiči polojnika in odrasel rdečenogi martinec. Vzrok pogina je bil dokazano aviarni botulizem, ki je bil potrjen na 4 kadavrih male čigre (Škornik, 2007). Posledica tako velike izgube gnezdečih malih čiger je razvidna iz diagrama gnezdenja male čigre, ko v letih 2006 in 2008 beležimo manjše število gnezdečih parov, kot leto pred tem. Morda je do aviarnega botulizma prišlo tudi v letu 2003, ko so vladale idelane razmere za razvoj botulizma (mila zima, visoke poletne temperature, daljše sušno obdobje brez padavin, nizek vodostaj, anoksija, prisotnost večjega števila živalskih kadavrov - pogin rib solinark Aphanius fasciatus). Čeprav so okužbe pogoste predvsem v plitvih sladkih vodah, pa je iz slanih območij znan Clostridium botulinum tipa C, ki dobro prenaša tovrstno okolje. Brškinka Cisticola juncidis velja pri nas za zelo redko in lokalno razširjeno vrsto, saj gnezdi le v jugozahodnem delu (Geister, 1995). K nam je najverjetneje prodrla z Apeninskega polotoka in se v sedemdesetih letih razširila v Istro. Vipavsko dolino je dosegla leta 1976, leta 1978 je gnezdila tudi med Igom in Škofljico (Šere, 1980). V zimskem času se v
734. Izkop robnega jarka na Fontaniggeah, 3.3.2006. 734. Building and maintenance of border ditches at Fontanigge, 3.3.2006.
736. Številne glinene bave so bile poškodovane in okljuvane, Piccia, 9.5.2007. 736. A number of the clay decoys had large chunks pecked out of them, Piccia, 9.5.2007.
735. Izdelava glinenih vab. 735. Manufacture of clay decoys.
737. Razlog za pogin malih čiger v letu 2007 je bil botulizem. 737. The reason for the death of Liitle Terns in 2007 was botulism..
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
251
sredi polj ter zagotavlja boljši pretok in izmenjavo vode na območju Life. Ugotovili smo, da lahko predvsem z nadzorom nad višino vode v omenjenem območju zagotovimo povsem ustrezne gnezditvene razmere za malo in navadno čigro, polojnika, sabljarko, duplinsko kozarko in rumenonogega galeba. Mala čigra gnezdi kolonijsko predvsem na peščenih in prodnatih morskih obrežjih, na otokih kot tudi na obrežjih jezer in velikih rek v notranjosti. V Sečoveljskih solinah je pričela mala čigra gnezditi leta 1985 (Škornik, 1985). Trend gnezdeče populacije v Sečoveljskih solinah izračunan s programom TRIM kaže na velik porast (p< 0.01). Ugodno ohranitveno stanje je pri mali čigri od 10 do 30 parov (Škornik, 2009). Ker gnezdi najraje na najnižjih, z vodno gladino izenačenih mestih, je tveganje gnezditve večje, gnezdilni uspeh pa nemalokrat nizek. Da bi izboljšali gnezditvene razmere, smo navadnim in malim čigram v predelu Lere (Piccia) v letu 2006 postavili in uredili obsežno peščeno gnezdišče. Gnezdišče obsega skupaj 5000 m2 površine, od tega znaša skupna površina 15 otokov kar 1500 m2. Območje, ki smo ga zalili z morsko vodo, pa je še večje. Leto kasneje smo na omenjenem gnezdišču postavili umetne vabe za čigre ter ozvočenje s predvajalnikom. Vabe, ki se jih v ornitologiji uporablja vse od leta 1970, ko je ornitolog Dr. Steve Kress prvi pričel s t.i. »socialno privlačnostjo« - tehniko privabljanja kolonijsko (siocialno) živečih vrst ptic, smo izdelali ročno iz gline in jih ustrezno pobarvali. Nadomestnih gnezdišč kljub ureditvi čigre niso zasedle. Vzrok za to bi lahko bilo tudi pojavljanje sivih vran Corvus cornix na omenjenem gnezdišču, ki so se znesle nad umetne vabe. 9.5.2007 nas je ob pregledu gnezdišča čakal nenavaden in pretresljiv prizor. Na peščenih otokih, kjer smo pred tem postavili umetne glinene vabe, so ležali kosi umetnih čiger. Ob natančnem pregledu smo lahko ugotovili, da so bile vabe okljuvane in obglavljene. Poškodbe narejene s kljunom, so bile pogoste v predelu oči, vratu in na trebuhu. Osumljenca ni bilo treba iskati, saj smo v tem početju takoj prepoznali sive vrane Corvus corax, ki se tam stalno zadržujejo in stikajo za hrano (Škornik, 2009). Ob pregledu gnezditvenih otokov smo opa-
738. Skupina vranjekov na nasipu Colombere. 738. A group of Shags on the Colombera embankment. 1200 1000 800 600 400 200
739. Dinamika pojavljanja vranjeka v obdobju 1983-2009. 739. Dynamics of occurence of the European Shag from 1983 to 2009.
Vrste, ki na obravnavanem območju letujejo ali se pojavljajo v pognezditvenem obdobju Ko so v Evropi in tudi drugje po svetu pričeli z označevanjem ptic z barvnimi obročki z dodano kodo ali le s kombinacijo različnih barv, smo tudi pri nas prišli do prvih podatkov od kod prihajajo predvsem tiste vrste (npr. pobrežniki), ki jih je težje loviti. Identifikacija kode z barvnega obročka je namreč s pomočjo ustreznega teleskopa mogoča tudi z večje razdalje. Med letujočimi vrstami, ki se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v pognezditvenem obdobju (julij in avgust) je mnogo takih, ki tu nimajo (zadostnih) ustreznih habitatov, gnezdijo drugje in se kot mladostni osebki tu golijo ali pa so njihova gnezdišča geografsko mnogo višje in zato nimajo možnosti za gnezditev. Makovec et al. (1998) med drugim navaja sivo čapljo Ardea cinerea, malo belo čapljo Egretta garzetta, veliko belo čapljo Ardea alba, zelenonogega Tringa nebularia in rdečenogega martinca T. totanus, rečnega Croicocephalus ridibundus, črnoglavega Ichthyaetus melanocephalus in rumenonogega galeba Larus michahellis. Prav tako ugotavlja, da je za nekatere prodnike (Calidris) težko ugotoviti ali gre pri pojavljanju za spolno nezrele osebke ali pa so opazovani primerki le zapozneli preletniki ali poletni gosti (klateži). Škornik (2007) kot tipično letujočo vrsto navaja rdečenogega martinca Tringa totanus, ki se na območju Sečoveljskih solin pojavlja čez vse
740. Gnezdišča (rumeno) in pognezditvena prenočišča (rdeče) vranjekov. 740. Nesting sites (yellow) and post-breeding roosts (red) of Shags.
741. Vranjek z obročkom H79 je bil 16.6.2009 fotografiran v Chioggi (Italija). 741. Shag with ring code H79 was 16.6.2009 photographed in Chiogga (Italy).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
23/12 /
08/12 /
23/11 /
08/11 /
24/10 /
09/10 /
24/09 /
09/09 /
25/08 /
10/08 /
26/07 /
11/07 /
26/06 /
11/06 /
27/05 /
12/05 /
27/04 /
12/04 /
28/03 /
13/03 /
27/02 /
12/02 /
28/01 /
0 13/01 /
252
Sloveniji pojavlja le ob slovenski obali (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah in okolici je stalnica (Škornik et al., 1990). Gnezdi na večjih, širokih nasipih in zaraslih poteh, predvsem ob Dragonji, v Stojbah in ob večjih kanalih. Hude zime lahko populacijo brškinke povsem uničijo (Geister, 1985). Pozimi 1985/86 je bila zaradi ostre zime populacija brškinke katastrofalno prizadeta (Geister, 1985; Škornik et al., 1990). V tistem obdobju je iz nekaterih dolin, kot tudi iz Sečoveljskih solin, povsem izginila in se ponovno pojavila šele septembra, kar kaže na doselitev (Geister, 1995). Populacija brškinke je na območju Sečoveljskih solin v obdobju 1983-2009 doživljala precejšnja populacijska nihanja, vendar izračun trenda populacije (TRIM) kaže, da je le-ta stabilna. Z zaraščanjem grmovja na nasipih postopoma izgublja primerna gnezdišča. V primerjavi s preteklim in predpreteklim obdobjem, se njena gnezditvena razširjenost na območju Sečoveljskih solin ni bistveno spremenila. Tudi ostrejše zime populacije brškink ne uničijo več povsem, kar kaže tudi na večjo prilagodljivost novim podnebnim razmeram. Na območju KPSS redno gnezdi 10 parov. Tudi svilnica Cettia cetti je v Sloveniji zelo redko razširjena gnezdilka in redno gnezdi le na jugozahodu države, ter občasno ponekod v Primorju (Geister, 1995). Občasno se pojavlja tudi v notranjosti Slovenije. V Sečoveljskih solinah je stalnica. Ker pozimi ne poje in se le redko oglasi, je podatkov o njenem zadrževanju manj. Pojavlja se tudi na preletu. Pogosta je na bregovih reke Dragonje, Drnice ter ob večjih solinskih kanalih. Gnezdi tudi v Stojbah. Na območju KPSS redno gnezdi do 5 parov. Rumena pastirica Motacilla flava je na območju Sečoveljskih solin gnezdilka in preletna vrsta, ki se v naše kraje iz prezimovališč vrne sredi marca. Največ jih je na preletu v aprilu do sredine maja. V Sečoveljskih solinah gnezdi redno od 1 do 5 parov. Tudi pri rumeni pastirici je opaziti precejšnja nihanja v številu gnezdečih parov. Ob zagotavljanju ustreznih gnezditvenih površin, se za njen obstoj v KPSS ne gre bati. Za 4 vrste (Anas querquedula, Anas clypeata, Ixobrychus minutus, Dryocopus martius) nam statusa gnezdilca ni uspelo potrditi. Par regeljcev Anas querquedula se je v letu 2008 zadrževal v času gnezditve ob Dragonji ter občasno na območju Muzeja solinarstva. 18.8.2008 smo na istem območju poleg odraslega para opazovali še tri mladostne osebke, vendar je možno, da gre za osebke na selitvi. Prav tako sumljivo je bilo zadrževanje treh parov žličaric Anas clypeata ob levem izlivnem delu Dragonje v maju 2007, vendar zaradi nerešenega mejnega vprašanja gnezdenja nismo preverili.
400 350 300 250 200 150 100 50
02/01 / 17/01 / 01/02 / 16/02 / 02/03 / 17/03 / 01/04 / 16/04 / 01/05 / 16/05 / 31/05 / 15/06 / 30/06 / 15/07 / 30/07 / 14/08 / 29/08 / 13/09 / 28/09 / 13/10 / 28/10 / 12/11 / 27/11 / 12/12 / 27/12 /
0
742. V skupini črnoglavih galebov so bili večkrat opazovani tudi obročkani osebki. 742. In groups of the Mediterranean Gulls were many times observed ringed individuals. 700
500 400 300 200 100
19/12 /
04/12 /
19/11 /
04/11 /
20/10 /
05/10 /
20/09 /
05/09 /
21/08 /
06/08 /
22/07 /
07/07 /
22/06 /
07/06 /
23/05 /
08/05 /
23/04 /
08/04 /
24/03 /
09/03 /
23/02 /
08/02 /
24/01 /
09/01 /
0
743. Dinamika pojavljanja črnoglavega galeba v obdobju 1983-2009. 743. Dynamics of occurence of the Mediterranean Gull from 1983 to 2009.
744. Kraji obročkanja črnoglavih galebov (rumeno) in kraji kjer so se kasneje pojavili (rdeče). 744. Ringing places of Mediterranean Gulls (yellow) and places where later occurred (red).
745. Črnoglavi galeb z madžarskim (levo) in italijanskim obročkom (desno). 745. Mediterranean Gull with Hungarian (left) and Italian ring (right).
leto. Najbolj številen je v zimskem obdobju, večje število teh ptic pa se tu pojavlja tudi na preletu in v pognezditvenem obdobju. Vrstna sestava in število poletnih gostov z leti precej niha, kar je najverjetneje v povezavi z naključnim pojavljanjem spolno nezrelih osebkov ali osebkov, ki so morda že odgnezdili. Slednji se pojavljajo v t.i. pognezditvenem času. Med vsemi vrstami, ki se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v pognezditvenem obdobju moramo posebej izpostaviti vranjeka Phalacrocorax aristotelis, črnoglavega Ichthyaetus melanocephalus in rumenonogega galeba Larus michahellis. Vse tri vrste se na območju Sečoveljskih solin pojavljajo v večjem številu. Najštevilčnejši med vsemi je prav gotovo rumenonogi galeb Larus michahellis, ki izpolnjuje več IBA in Spa kriterijev (Škornik, 2007). Sredozemski vranjek Phalacrocorax aristotelis desmarestii je endemična podvrsta vranjeka Phalacrocorax aristotelis, razširjena v Sredozemlju in Črnem morju. Čeprav natančno število gnezdečih vranjekov ni znano (manj kot 10.000 parov), je populacija vranjekov v Sredozemlju in Črnem morju ogrožena, vrsta pa uvrščena na seznam evropsko ogroženih vrst (BirdLife, 2002). Pojavljanje vranjeka v Sloveniji je bolj ali manj omejeno na morska obrežja. Še pred desetletjem je veljal za rednega, vendar maloštevilnega zimskega gosta in občasnega prezimovalca (Sovinc, 1994). Na morskem obrežju je celoletna vrsta, ki pa v Sloveniji ne gnezdi. Škornik et al. (1990) ga uvrščajo med nekoliko pogosteje opazovane, vendar še vedno redke vrste. Za vranjeka predstavljajo Sečoveljske soline oz. morje pred njimi eno najpomembnejših pognezditvenih območij te vrste pri nas, saj se jih v jesenskem času na bližnjem školjčišču in na čelnem nasipu Colombere lahko zbere tudi do 1000 in več. Nikoli ne zaide v notranjost solin. V manjšem številu tu tudi prezimuje. Ker gre za ogroženo sredozemsko podvrsto Phalacrocorax aristotelis desmaresti, je vrednost njihovega pojavljanja pri nas še toliko večja (Škornik, 2009). Poleg školjčišča pred Sečoveljskimi solinami so za vranjeka v pognezditvenem obdobju pomembna tudi školjčišča v Miljah pri Trstu (Punta Sottile), območje med Miramarom in Devinom ter izliv reke Soče (Benussi, 2009). Že pred desetletjem je na območju od Tenkega rtiča pri Miljah pa vse do izliva reke Soče prenočevalo do 1100 vranjekov (Chittaro et al., 1999). Razlogi za redno pognezditveno pojavljanje vranjekov v Tržaškem zalivu so najverjetneje manjša globina morja, sezonski pojav plave ribe ter s tem povezana večja uspešnost pri lovu (Sponza et al., 2009; Benussi, 2009). Na območju Tržaškega zaliva se v pognezditvenem območju pojavljajo vranjeki iz Hrvaške, kar je bilo dokazano z uporabo barvnih obročkov. V Slovenijo in Italijo zahajajo le vranjeki iz severnega dela Jadrana od Zadarskega arhipelaga (Silba, Molat) na Jugu do Kvarnerja in istrskih otokov na severu (Kralj, ustno). Čeprav se na morju pred solinami posamič pojavlja če vse leto, se njihovo število poveča takoj po gnezditvi v Dalmaciji. Prvi se k nam priklatijo že v juniju, najštevilčnejši pa so konec julija in v začetku avgusta (Škornik, 2009), medtem ko jih je v italijanskem delu Tržaškega zaliva največ konec avgusta (Benussi, 2009). Pri preštevanju vranjekov, ki smo ga v letu 2009 izvedli na obeh pomembnih pognezdi-
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
253
600
746. Dinamika pojavljanja rdečenogega martinca v obdobju 1983-2009. 746. Dynamics of occurence of the Redshank from 1983 to 2009.
50000 45000 40000 35000 30000 25000 20000 15000 10000 5000 0 02/01 / 17/01 / 01/02 / 16/02 / 02/03 / 17/03 / 01/04 / 16/04 / 01/05 / 16/05 / 31/05 / 15/06 / 30/06 / 15/07 / 30/07 / 14/08 / 29/08 / 13/09 / 28/09 / 13/10 / 28/10 / 12/11 / 27/11 / 12/12 / 27/12 /
tvenih lokalitetah, smo na prenočiščih zabeležili zanimivo starostno strukturo. Medtem, ko je bilo na školjčišču pred Sečoveljskimi solinami in na zunanjem nasipu Colombere 80 % mladostnih osebkov in 20 % odraslih ptic, je bilo na školjčiščih (Punta Sotille) pri Miljah skoraj 90 % odraslih ptic in le 10 % je bilo mladostnih (prvoletnih) osebkov, kar morda kaže na to, da odrasli vranjeki ne prenočujejo skupaj z mladostnimi osebki. Da pa vsi prvoletni vranjeki ne priletijo takoj k nam zgovorno priča podatek o mladostnem osebku, ki je bil 10.4.2009 obročkan kot mladič na otoku Piruzi (Rovinj, Hrvaška), že 16.6.2009 fotografiran v Chioggi (Venezia, Italija, sl. 741), 19.9.2009 pa je bil opažen v Sečoveljskih solinah, kjer se je več kot teden dni zadrževal na nasipu Colombere. Na izlivu reke Soče sta bila 15.8.2009 prepoznana dva mladostna osebka, ki sta bila 14.4.2009 obročkana na otoku Galija (Brijoni), 18. in 19. 9.2009 pa smo jih registrirali pri nas v Sečoveljskih solinah. Čeprav gre pri slednjih dveh najverjetneje za lokalne premike, pa ne gre izključiti možnosti, da se mladostni osebki premikajo iz svojih gnezdišč na Hrvaškem po severnoitalijanskem obrežju iz zahoda proti vzhodu in tako dosežejo tudi Piranski zaliv od koder pa že v oktobru povsem izginejo ali pa se tu zadržijo le posamezni osebki. V italijanskem delu tržaškega zaliva se število pognezditvenih osebkov vranjeka pomembno zmanjša že septembra (Benussi, 2009). Poleg vranjeka se v večjem številu v pognezditvenem času pojavlja tudi črnoglavi galeb Ichthyaetus melanocephalus, ki je po Zakonu o ratifikaciji konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (MKVERZ) po dodatku II. razglašen za strogo zavarovane živalske vrste. V Sečoveljskih solinah se pojavlja tudi kot preletnik in občasen prezimovalec. V večjem številu prileti v soline že v juliju, septembra pa tu prenočuje tudi do 500 in več teh ptic. Tako predstavljajo Sečoveljske soline, poleg Strunjanskih solin, pomembno lokacijo, kjer se v pognezditvenem času ustavljajo številni črnoglavi galebi (Škornik & Koren, 2009). Delež populacije črnoglavega galeba, ki preleti naše morsko obrežje je ocenjen na 0.5 - 5 % svetovne populacije. Zaradi tega so bile Sečoveljske soline v prvem inventarju IBA uvrščene na seznam globalno pomembnih območij (Rubinič, 1995). Številni črnoglavi galebi v Sečoveljske soline redno zahajajo iz Italije, občasno pa tudi iz Madžarske in Srbije, kar je bilo ugotovljeno z opazovanjem z barvnimi obročki zaznamovanih ptic. Zanimivo je opazovanje črnoglavega galeba na območju Sečoveljskih solin (prvič 16.10.2007 na Leri) s svetlo modrim plastičnim obročkom na desni nogi na katerem je bila oznaka X92. Po prejetih podatkih o obročkanju ptice, smo ugotovili da gre za starejšo ptico. Galeb je bil 6.7.1994 obročkan v Valli Bertuzzi (Comacchio, Italija) kot mladič v gnezdu. Po petih letih (30.3.1999) je bil prvič opažen v Porto Garibaldi (Comacchio), kjer so ga videli še dvakrat vse do leta 2005, ko je bil nazadnje v času gnezditve opazovan v tamkajšnjih solinah. Od 31.7.2005 do 6.8.2005 so ga videvali v Strunjanskih solinah, leto kasneje je bil opažen ob izlivu reke Soče (Isola della Cona, Italija), 2007, 2008 in 2009 pa v Sečoveljskih solinah. 16.10.2007 je bil med jato, ki je štela 527 osebkov opazovan tudi odrasel osebek z rdečim plastičnim obročkom na levi nogi, na katerem je bila oznaka K12. Galeb je bil obročkan kot prvoletni osebek 18.5.2002 na Madžarskem (Szeged, Csongrad). V letu 2004 in 2005 je bil opazovan v predelu Tömörkény, kjer je najverjetneje tudi gnezdil. Zanimivo je, da je bil dvakrat (od 3.8. do 4.8. 2005) opazovan tudi v Strunjanskih solinah. 25.3.2006 je bil ponovno zabeležen v predelu Tömörkény, prav tako so ga tam videli tudi 3.4.2007. Nazadnje je bil opažen pri nas v Sečoveljskih solinah. 18.8.2008 je bil na območju Mezzane opazovan osebek, ki je bil kot mladič obročkan na Paličkem jezeru v Vojvodini (Srbija), 1.8.2005 je bil registriran v Strunjanskih solinah, 1.12.2005 pa so ga videli v Chioggi (Italija). 17.10.2009 smo na območju Colombere opazovali črnoglavega galeba, ki je bil 2.7.2007 kot mladič obročkan na jugu Italije v solinah Margherita di Savoia, 26.2.2008 so ga opazili na vzhodu Španije v kraju Cambrils (Tarragona), od koder se je po neznanih poteh priklatil v Sečoveljske soline. Zanimivo je, da se je v isti jati zadrževal osebek z oznako X92 ter osebek z oznako INLJ, ki je bil 6.7.2002 obročkan kot mladič v solinah Cervia (Italija).
747. Dinamika pojavljanja rumenonogega galeba v obdobju 1983-2009. 747. Dynamics of occurence of the Yellow-legged Gull from 1983 to 2009.
46.0N
254
45.5N
45.0N
44.5N
44.0N
748. Gnezdišča (rumeno) in pognezditvena prenočišča (rdeče) rumenonogih galebov. 748. Nesting sites (yellow) and post-breeding roosts (red) of Yellow-legged Gulls.
43.5N
43.0N
12.0E
12.5E
13.0E
13.5E
14.0E
14.5E
15.0E
15.5E
16.0E
749. “Franjo” - rumenonogi galeb, ki je bil leta 1997 obročkan na otoku Altijaž (Hrvaška) je v letu 2004 gnezdil v Sečoveljskih solinah. 749. “Franjo” - Yellow-legged Gull ringed on island Altijaž (Croatia) in 1997 was observed breeding in Sečovlje Salina in 2004. Po podatkih opazovanj obročkanih črnoglavih galebov lahko sklepamo, da se v pognezditvenem obdobju pri nas pojavljajo predvsem ptice iz Italije, občasno pa še ptice obročkane na Madžarskem in v Srbiji. Večinoma prenočujejo na istih lokalitetah in v istem koledarskem obdobju. Osebkov iz obrežij Črnega morja in Egejskega morja nismo registrirali. V Sečoveljskih solinah se zadržuje večinoma na Colomberi, na območju Piccie, Mezzane ter na območju 2. in 3. izhlapevanja. V zadnjih desetletjih se je število rumenonogih galebov Larus michahellis povsod v Sredozemlju močno povečalo (Škornik, 1992; Mullarney et al. 1999). Posebej skokovito se je njihovo število povečalo po letu 1975, predvsem zaradi dostopnješe hrane na smetiščih, prenehanju pobijanja galebov in nabiranja njihovih jajc (Škornik v Hagemeijer & Blair, 1997). Pomemben delež rumenonogih galebov se čez vse leto zadržuje v bližini svojih gnezdišč, vendar se rumenonogi galebi iz jugozahodne Evrope, Jadranskega morja in vzhodnega Sre-
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
750. Rumenonogi galeb obročkan 12.6.1998 v Sečoveljskih solinah je bil 10.11.1998 opazovan v Parkentinu blizu Maklenburga v Nemčiji 965 km od mesta obročkanja (Šere, 2009). 750. Yellow-legged Gull ringed on 12.6.1998 in Sečovlje Salina was on 10.11.1998 observed in Parkentin near Maklenburg in Germany, 965 km north of the ringing site (Šere, 2009). dozemlja po gnezditvi množično selijo proti severu (Blomdahl et al., 2003; Cramp & Simmons, 1983; Del Hoyo et al., 1996; Malling Olsen & Larsson, 2003). Poleti se v Sečoveljskih solinah gnezdečim galebom, v pognezditvenem obdobju pridruži več tisoč osebkov iz sosednjih držav (Hrvaška, Italija). Prvič je bilo večje število teh ptic zabeleženo leta 1992, ko jih je bilo na Leri 15.000, na Fontaniggeah pa 5.000. 19.7.2003 jih je bilo 13.700, kar je tedaj pomenilo eno največjih pognezditvenih skupin v Sredozemlju. Večina osebkov ni bila mladostnih, odstotek mladostnih osebkov se je povečal le ob koncu meseca. Zadrževali so se večinoma na visokih nasipih brez vegetacije in v suhih solinskih bazenih na Leri (Blomqvist, 2007). Največje število pognezditvenih rumenonogih galebov smo zabeležili v letu 2004, kar je razvidno tudi v grafičnem prikazu (sl. 713 in 716). Dne 23.7.2004 jih je bilo samo na Leri presenetljivih 25.320 osebkov. Že v avgustu istega leta jih je bilo 10.000 manj (Škornik, 2005). Dolgoletna povprečja kažejo, da se prve večje skupine pojavijo konec junija, z viškom na začetku ali na koncu druge polovice julija. Do septembra se njihovo število ponovno spusti na nivo redne populacije, ki šteje približno 1000 osebkov (Škornik, 2007). V letu 2005 se je njihovo število v pognezditvenem obdobju zmanjšalo za več kot dvakrat, v letu 2006 pa se je v primerjavi z letom prej še prepolovilo, nakar njihovo število v pognezditvenem obdobju ponovno skokovito naraste na16.000 osebkov letu 2007 (Škornik, 2008), leto kasneje (2008) pa smo jih tu našteli že 17.800 (Škornik, 2009). Rumenonogi galeb in druge vrste galebov se lahko pojavijo v večjem številu tudi ob nenavadnih dogodkih, kot je bil pojav velikih sardel Sardinella aurita. Na osnovi najdb kadavrov obročkanih rumenonogih galebov, kot tudi s pomočjo teleskopa prebranih kod na barvnih obročkih ugotavljamo, da v Sečoveljske soline prihajajo predvsem rumenonogi galebi iz sosednje Hrvaške, ki so bili kot mladiči obročkani v svojih gnezdiščih vse do zadarskega arhipelaga. Galebov, ki so bili zaznamovani na gnezdiščih južneje od Zadra v Sečoveljskih solinah nismo
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
255
opazili. Tudi gnezdišča v Italiji obročkanih ptic, ki smo jih prepoznali pri nas, ne ležijo južneje od 44 vzporednika severne geografske širine. Prvi rumenonogi galebi obročkani v Sečoveljskih solinah, so dali tudi zanimivo najdbo v Nemčiji (sl. 750). Že takoj v novembru sta bili na tem galebu prebrani številka ter oznaka obročka, in to 965 km severno od mesta obročkanja. Znano je, da se rumenonogi galebi že v prvem koledarskem letu razpršijo na vse strani in tam preživijo tudi par let (Šere, 2009). Rumenonogega galeba, ki smo ga poimenovali kar »Franjo« je kot mladiča 27.5.1997 na otoku Altijaž (Poreč - Hrvaška) obročkal J. Dolinšek. V Sečoveljskih solinah smo ga prvič opazili 12.5.2004 v predelu Piccie. Osebek je na omenjeni lokaciji v tistem času gnezdil. Vsekakor gre za zanimiv podatek, saj je ptica, ki je v letu 2004 gnezdila v Sečoveljskih solinah bila v 8 koledarskem letu starosti. Galeba smo na omenjeni lokaciji kasneje videvali pogosto. Tam se je zadrževal tudi v zimskem času vse do leta 2007. Kasneje ni bil več opažen. Tudi osebek, ki je bil 4.6.1999 obročkan kot mladič na gnezdu v Trstu (Italija) je v letu 2007 gnezdil na območju Mezzane. V letu 1999 in 2000 je bil večkrat opazovan v beneških lagunah, 30.7.2003 so ga registrirali ob izlivu reke Pad v kraju Porto Tolle (Rovigo), v letu 2007 pa se je že zadrževal na območju Sečoveljskih solin. Dne 23.6.2002 je bil v Trstu obročkan mladič rumenonogega galeba, ki so ga 16.1.2004 opazili v naselju Jakuševac blizu Zagreba, 7.4.2005 pa je bil fotografiran na ustju reke Dragonje. Med zanimivejšimi najdbami je tudi osebek, ki je bil 26.5.2007 obročkan kot mladič v solinah v Cervii (Ravenna, Italija), dva meseca kasneje, 31.7.2007 pa najden mrtev na območju Lere v Sečoveljskih solinah.
Vrste, ki se na obravnavanem območju pojavljajo na preletu
256
Na splošno se spomladanska selitev začne že februarja, ko se ptice odpravijo iz prezimovališč, vračati pa se nekatere vrste začnejo že v juliju (Snow & Perrins, 1998). Slovenijo selitveni val zajame z zamikom. Zaradi pojavljanja izbranih značilnih selivskih vodnih ptic, ki se ustavljajo v Sloveniji, lahko sklepamo, da se spomladanska selitev pri nas odvije med koncem marca in začetkom junija z vrhom selitve v začetku aprila, torej vse skupaj v treh mesecih. Jesenska selitev je nekoliko bolj razvlečena in traja približno štiri mesece od konca avgusta do začetka novembra. Pticam se na prezimovališča jeseni namreč manj mudi kakor spomladi na gnezdišča, ko je pred njimi naporno gnezditveno opravilo (Vrezec et al., 2006). Od kod ptice k nam prihajajo in kam gredo, ornitologi ugotavljajo z njihovim načrtnim lovom in obročkanjem. Rezultati dolgoletnega obročkanja kažejo, da k nam prihajajo ptice s skoraj celotnega območja Sredozemlja. Še bolj zanimivi so rezultati obročkanja selivk na dolge razdalje, kot je na primer kmečka lastovka Hirundo rustica, ki pri nas gnezdi ali se zgolj ustavi na selitvi v severnejše kraje, zimo preživi v tropski in podsaharski Afriki. Kmečka lastovka ulovljena in obročkana v Škocjanskem zatoku pri Kopru dne 1.5.1989 je bila 27.1.1990 najdena mrtva na skrajnem jugu Afrike (De Aar, Cape, J Afrika). Lastovka je v tem času preletela zavidljivih 8488 km (Falco, 1997). Pri selitvi ptic čez naše kraje ni pomembno le, iz katerih prezimovališč k nam priletijo, pač pa tudi, kje gnezdijo. Ugotovitve kažejo, da so naše selivke predvsem gnezdilke evropskih držav. Ptice v Sloveniji se torej gibljejo med Evropo in Afriko, zelo redke pa so tiste, ki se na prezimovanje odpravijo v Azijo (Vrezec et al., 2006). Spomladanski prelet na območju Sečoveljskih solin poteka večinoma med koncem februarja in začetkom junija. V tem času (1983-2009) je bilo evidentiranih 213 vrst. V času jesenskega preleta (1983-2009), ki poteka od avgusta do novembra pa 211 vrst. Mnogo vrst se na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline ustavi tako na preletu kot tudi na prezimovanju. 134 vrst se na preletu pojavlja redno. O selivskih vrstah, ki se v času spomladanskega in jesenskega preleta ustavljajo na območju Sečoveljskih solin obsežneje razpravljajo že Šmuc (1980), Škornik et al., (1990) in Makovec et al., (1998). Na preletu prevladujejo številni pobrežniki (Charadriiformes) in pevke (Passeriformes). Med racami (Anatidae) je izrazita preletna vrsta reglja Anas querquedula, ki se na območju Sečoveljskih solin redno mpojavlja na spomladanskem preletu, občasno pa tudi jeseni. Prve reglje v soline priletijo že v februarju, višek preleta je konec marca ali v začetku aprila, ko se v posameznih jatah zadržuje tudi do 100 osebkov. Makovec et al. (1998) navajajo kot pogoste vrste na preletu tudi dolgorepo raco Anas acuta, žličarico A. clypata in beločelo gos Anser albifrons. Dolgorepa raca se, sicer v manjšem številu, redno pojavlja na preletu, medtem ko sta žličarica in beločela gos bolj pogosti v zimskem času. Kostanjevka Aythya nyroca se v Sečoveljskih solinah občasno pojavlja na spomladanskem preletu, pogosteje jo videvamo jeseni, čeprav ni nikoli številna. Med močvirniki (Ciconiiformes) se na območju Sečoveljskih solin na spomladanskem preletu redno ustavijo čapljica Ixobrychus minutus, rjava čaplja Ardea purpurea, kvakač Nycticorax nycticorax, čopasta čaplja Ardeola ralloides in bela štorklja Ciconia ciconia, medtem ko se črna štorklja tu ustavi le v jesenskem času. Med ujedami sta redno na preletu rjavi Circus aeroginosus in pepelasti lunj C. cyaneus, ki se tu zadržuje tudi pozimi. Za kosca Crex crex se je izkazalo, da se povsem redno pojavlja v Sečoveljski Dragi na jesenskem preletu in da osebki opazovani v septembru in oktobru na območju Sečoveljskih solin niso prav nobena posebnost. Tudi žerjav Grus grus se kot izrazita selivka na območju redno pojavlja na preletu. Spomladi je najpogostejši v marcu, jeseni pa novembra. Številni na svoji poti soline le preletijo. Med pobrežniki (Charadriiformes) se na območju Sečoveljskih solin redno pojavljajo številni martinci in prodniki in deževniki. Makovec et al. (1998) med redne preletnike štejejo rdečenogega Tringa totanus,
zelenonogega T. nebularia, močvirskega martinca T. glareola, malega Calidris minuta, spremenljivega prodnika C. alpina, črnorepega kljunača Limosa limosa ter togotnika Philomachus pugnax. Rdečenogi martinec je najpogostejši v zimskem času, čeravno se pojavlja čez vse leto. Poleg močvirskega martinca se tu spomladi redno ustavlja tudi jezerski Tringa stagnatilis, pikasti martinci Tringa ochropus, zelenonogi T. nebularia in črni martinec T. erythropus. Slednja dva sta pogostejša v jesenskem času. Prav tako pogost in številen je jeseni mali martinec Actitis hypoleucos, ki se na območju solin pojavlja čez vse leto. Velikega prodnika Calidris canutus navaja Makovec et al. (1998) kot redkega preletnika, ki je bil v zadnjih 15 letih opažen le enkrat ali dvakrat, novejša opazovanja pa kažejo, da se ta vrsta na območju Sečoveljskih solin redno, vendar maloštevilno pojavlja predvsem v septembru. Redno se na tem območju ustavlja tudi srpokljuni prodnik Calidris ferruginea, občasno pa tudi peščenec C. alba in Temminckov prodnik C. temminckii. Med deževniki se poleg beločelega Charadrius alexandrinus tu redno pojavljata mali C. dubius in komatni deževnik C. hiaticula., zlata prosenka Pluvialis apricaria in črna prosenka P. squatarola. Lep primer preletnika na solinah je črnorepi kljunač Limosa limosa, ki se čez soline seli skoraj vedno v marcu (Makovec et al., 1998). Jesenski prelet kljunačev poteka v septembru (Škornik et. al., 1990). Novejša opazovanja kažejo na to, da se črnorepi kljunači redno in občasno v večjem številu tu ustavljajo na spomladanskem preletu z viškom v marcu, medtem ko se sorodni progastorepi kljunač Limosa lapponica tukaj posamič zadržuje v času jesenskega preleta z viškom v septembru. Med galebi veljata za izrazita preletnika predvsem mali Hydrocoloeus minutus in rjavi galeb Larus fuscus. Oba sta najpogostejša v maju. Ob izrednih dogodkih, kot je bil pojav sardel Sardinella aurita v Piranskem zalivu se lahko v večjem številu spomladi pojavi tudi sivi galeb Larus canus. Med močvirskimi čigrami se na območju Sečoveljskih solin redno pojavlja le črna čigra Chlidonias niger. Oktobra so skupine z več deset osebki goloba grivarja Columba palumbus povsem običajne. Na spomladanskem preletu se v večjem številu tu pojavijo tudi črni hudourniki Apus apus, ki v Sečoveljske soline priletijo konec marca z viškom preleta v prvi polovici aprila ter breguljke Riparia riparia, mestne Delichon urbicum in kmečke lastovke Hirundo rustica. Slednje se v večjem številu tu pojavijo tudi septembra. Takoj ko te odletijo se pojavijo plašice Remiz pendulinus, severni Phylloscopus trochilus in vrbji kovački Phylloscopus collibyta. Številne ptice pevke se povsem neopazno selijo čez Sečoveljske soline. Zamočvirjeni in z gostim grmovjem in trstičjem obraščeni predeli, ki obkrožajo soline, ponujajo idealne prehranjevalne možnosti številnim vrstam, ki se ob selitvi tu ustavljajo v večjem številu. Največ je penic kot sta črnoglavka Sylvia atricapilla in vrtna penica S. borin ter trstnic kot so rakar Acrocephalus arundinaceus, srpična A. scirpaceus in bičja trstnica A. shoenobaenus ter taščice Erithacus rubecula in sive pevke Prunella modularis. Cipe in pastirice se držijo bolj na odprtem, zato jih v času preleta srečujemo tako na solinskih nasipih kot tudi v solnih poljih, kjer se prehranjujejo. Če se v času preleta v večjem številu bela pastirica Motacilla alba tu zadržuje spomladi in jeseni, pa poteka množična selitev rumenih pastiric Motacilla flava čez Sečoveljske soline izključno v spomladanskem času z viškom v začetku aprila. Jesenskih podatkov in rumenih pastiric v tem času je malo. Prav tako pogosti sta na preletu tudi travniška cipa Anthus pratensis in vriskarica A. spinoleta. Na nasipih in ob večjih poteh se na selitvi redno, vendar posamič pojavljajo tudi kupčar Oenanthe oenanthe, repaljščica Saxicola rubetra, prosnik S. torquatus in pogorelček Phoenicurus phoenicurus. Jeseni nasipi, na katerih semenijo številne slanoljubne rastline, gostijo jate repnikov Carduelis cannabina, liščkov Carduelis carduelis in grilčkov Serinus serinus, med katerimi v zadnjem času ne manjka niti
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
751. Selitvena dinamika regeljca v obdobju 1983-2009. 751. Migratory dynamics of Garganey from 1983 to 2009.
13/09 /
03/09 /
24/08 /
14/08 /
04/08 /
25/07 /
15/07 /
05/07 /
25/06 /
15/06 /
05/06 /
26/05 /
16/05 /
06/05 /
26/04 /
16/04 /
06/04 /
27/03 /
17/03 /
07/03 /
26/02 /
01/09 /
22/08 /
12/08 /
02/08 /
23/07 /
13/07 /
03/07 /
23/06 /
13/06 /
03/06 /
0 24/05 /
5
0 14/05 /
10
20 04/05 /
15
40
24/04 /
20
60
14/04 /
25
80
04/04 /
30
100
25/03 /
35
120
15/03 /
40
140
05/03 /
45
160
24/02 /
50
180
14/02 /
200
752. Selitvena dinamika komatnega deževnika v obdobju 1983-2009. 752. Migratory dynamics of Ringed Plover from 1983 to 2009.
800
120
700
257
100
600 80
500 400
60
300
40
200 20
100
753. Selitvena dinamika malega prodnika v obdobju 1983-2009. 753. Migratory dynamics of Little Stint from 1983 to 2009
755. Selitvena dinamika močvirskega martinca v obdobju 1983-2009. 755. Migratory dynamics of Wood Sandpiper from 1983 to 2009
05/10 /
20/09 /
05/09 /
21/08 /
06/08 /
22/07 /
07/07 /
22/06 /
07/06 /
23/05 /
08/05 /
23/04 /
08/04 /
02/12 /
17/11 /
02/11 /
18/10 /
03/10 /
18/09 /
03/09 /
19/08 /
04/08 /
20/07 /
05/07 /
20/06 /
05/06 /
21/05 /
06/05 /
21/04 /
06/04 /
22/03 /
07/03 /
21/02 /
06/02 /
07/01 /
19/10 /
04/10 /
19/09 /
04/09 /
20/08 /
0 05/08 /
0 21/07 /
50
06/07 /
50
21/06 /
100
06/06 /
100
22/05 /
150
07/05 /
150
22/04 /
200
07/04 /
200
23/03 /
250
22/01 /
754. Selitvena dinamika srpokljunega prodnika v obdobju 1983-2009. 754. Migratory dynamics of Curlew Sandpiper from 1983 to 2009
250
08/03 /
24/03 /
09/03 /
17/12 /
02/12 /
17/11 /
02/11 /
18/10 /
03/10 /
18/09 /
03/09 /
19/08 /
04/08 /
20/07 /
05/07 /
20/06 /
05/06 /
21/05 /
06/05 /
21/04 /
06/04 /
22/03 /
07/03 /
21/02 /
06/02 /
22/01 /
0 07/01 /
0
756. Selitvena dinamika zelenonogega martinca v obdobju 1983-2009. 756. Migratory dynamics of Common Greenshank from 1983 to 2009
140
500 450
120
400
100
350 300
80
250 60
200 150
40
100
20
50
757. Selitvena dinamika malega martinca v obdobju 1983-2009. 757. Migratory dynamics of Common Sandpiper from 1983 to 2009.
758. Selitvena dinamika togotnika v obdobju 1983-2009. 758. Migratory dynamics of Ruff from 1983 to 2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
03/08 /
24/07 /
14/07 /
04/07 /
24/06 /
14/06 /
04/06 /
25/05 /
15/05 /
05/05 /
25/04 /
15/04 /
05/04 /
26/03 /
16/03 /
06/03 /
25/02 /
15/02 /
05/02 /
26/01 /
16/01 /
28/12 /
13/12 /
28/11 /
13/11 /
29/10 /
14/10 /
29/09 /
14/09 /
30/08 /
15/08 /
31/07 /
16/07 /
01/07 /
16/06 /
01/06 /
17/05 /
02/05 /
17/04 /
02/04 /
18/03 /
03/03 /
17/02 /
02/02 /
18/01 /
0 03/01 /
0
6000
40 35
5000
30
4000
25
3000
20 15
2000
10
1000
5
759. Selitvena dinamika črne čigre v obdobju 1983-2009. 759. Migratory dynamics of Black Tern from 1983 to 2009.
08/07 /
28/06 /
18/06 /
08/06 /
29/05 /
19/05 /
09/05 /
29/04 /
19/04 /
09/04 /
25/09 /
15/09 /
05/09 /
26/08 /
16/08 /
06/08 /
27/07 /
17/07 /
07/07 /
27/06 /
17/06 /
07/06 /
28/05 /
18/05 /
08/05 /
28/04 /
18/04 /
30/03 /
0
0
760. Selitvena dinamika črnega hudournika v obdobju 1983-2009. 760. Migratory dynamics of Common Swift from 1983 to 2009.
450
12000
400
300
8000
250
6000
200 150
4000
100
2000
50
761. Selitvena dinamika breguljke v obdobju 1983-2009. 761. Migratory dynamics of Collared Sand Martin from 1983 to 2009.
763. Selitvena dinamika mestne lastovke v obdobju 1983-2009. 763. Migratory dynamics of Northern House Martin from 1983 to 2009.
03/11 /
19/10 /
04/10 /
19/09 /
04/09 /
20/08 /
05/08 /
21/07 /
06/07 /
21/06 /
06/06 /
22/05 /
07/05 /
22/04 /
01/01 / 16/01 / 31/01 / 15/02 / 01/03 / 16/03 / 31/03 / 15/04 / 30/04 / 15/05 / 30/05 / 14/06 / 29/06 / 14/07 / 29/07 / 13/08 / 28/08 / 12/09 / 27/09 / 12/10 / 27/10 / 11/11 / 26/11 / 11/12 / 26/12 /
30/09 /
15/09 /
31/08 /
0 16/08 /
0 01/08 /
500
17/07 /
500
02/07 /
1000
17/06 /
1000
02/06 /
1500
18/05 /
1500
03/05 /
2000
18/04 /
2000
03/04 /
2500
19/03 /
07/04 /
762. Selitvena dinamika kmečke lastovke v obdobju 1983-2009. 762. Migratory dynamics of Barn Swallow from 1983 to 2009.
2500
04/03 /
23/03 /
08/03 /
22/09 /
07/09 /
23/08 /
08/08 /
24/07 /
09/07 /
24/06 /
09/06 /
25/05 /
10/05 /
25/04 /
10/04 /
26/03 /
0 11/03 /
0
764. Selitvena dinamika bele pastirice v obdobju 1983-2009. 764. Migratory dynamics of White Wagtail from 1983 to 2009.
1600
1800
1400
1600 1400
1200
1200
1000
1000
800
800
600
600
400
400
765. Selitvena dinamika rumene pastirice v obdobju 1983-2009. 765. Migratory dynamics of Yellow Wagtail from 1983 to 2009.
03/01 / 18/01 / 02/02 / 17/02 / 03/03 / 18/03 / 02/04 / 17/04 / 02/05 / 17/05 / 01/06 / 16/06 / 01/07 / 16/07 / 31/07 / 15/08 / 30/08 / 14/09 / 29/09 / 14/10 / 29/10 / 13/11 / 28/11 / 13/12 / 28/12 /
21/09 /
11/09 /
01/09 /
22/08 /
12/08 /
02/08 /
23/07 /
13/07 /
03/07 /
23/06 /
13/06 /
03/06 /
24/05 /
14/05 /
04/05 /
24/04 /
14/04 /
04/04 /
0 25/03 /
200
0 15/03 /
200
05/03 /
258
10000
350
766. Selitvena dinamika vriskarice v obdobju 1983-2009. 766. Migratory dynamics of Water Pipit from 1983 to 2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
25
900 800
20
700 600
15
500 400
10
300 200
5
100
767. Selitvena dinamika travniške cipe v obdobju 1983-2009. 767. Migratory dynamics of Meadow Pipit from 1983 to 2009.
01/11 /
22/10 /
12/10 /
02/10 /
22/09 /
12/09 /
02/09 /
23/08 /
13/08 /
03/08 /
24/07 /
14/07 /
04/07 /
24/06 /
14/06 /
04/06 /
25/05 /
15/05 /
05/05 /
25/04 /
15/04 /
05/04 /
28/12 /
13/12 /
28/11 /
13/11 /
29/10 /
14/10 /
29/09 /
14/09 /
30/08 /
15/08 /
31/07 /
16/07 /
01/07 /
16/06 /
01/06 /
17/05 /
02/05 /
17/04 /
02/04 /
18/03 /
03/03 /
17/02 /
02/02 /
18/01 /
03/01 /
26/03 /
0
0
768. Selitvena dinamika kupčarja v obdobju 1983-2009. 768. Migratory dynamics of Northern Wheatear from 1983 to 2009.
160
14
140
12
259
120
10
100
8
80
6
60
769. Selitvena dinamika srpične trstnice v obdobju 1983-2009. 769. Migratory dynamics of from Eurasian Reed Warbler 1983 to 2009.
23/10 /
08/10 /
23/09 /
08/09 /
24/08 /
09/08 /
25/07 /
10/07 /
25/06 /
10/06 /
26/05 /
11/05 /
26/04 /
11/04 /
12/03 /
12/10 /
02/10 /
22/09 /
12/09 /
02/09 /
23/08 /
13/08 /
03/08 /
24/07 /
14/07 /
04/07 /
24/06 /
14/06 /
04/06 /
25/05 /
0 15/05 /
0 05/05 /
2
25/04 /
20
27/03 /
4
40
770. Selitvena dinamika rakarja v obdobju 1983-2009. 770. Migratory dynamics of Great reed Warbler from 1983 to 2009.
160
450
140
400 350
120
300
100
250
80
200
60
150
40
771. Selitvena dinamika črnoglavke v obdobju 1983-2009. 771. Migratory dynamics of Blackcap from 1983 to 2009.
23/10 /
13/10 /
03/10 /
23/09 /
13/09 /
03/09 /
24/08 /
14/08 /
04/08 /
25/07 /
05/07 /
06/12 /
21/11 /
06/11 /
22/10 /
07/10 /
22/09 /
07/09 /
23/08 /
08/08 /
24/07 /
09/07 /
24/06 /
09/06 /
25/05 /
10/05 /
25/04 /
10/04 /
0 26/03 /
50
0
15/07 /
100
20
772. Selitvena dinamika vrtne penice v obdobju 1983-2009. 772. Migratory dynamics of Garden Warbler from 1983 to 2009.
35
160
30
140 120
25
100
20
80
15
60
10
40
773. Selitvena dinamika repaljščice v obdobju 1983-2009. 773. Migratory dynamics of Whinchat from 1983 to 2009.
26/03 / 05/04 / 15/04 / 25/04 / 05/05 / 15/05 / 25/05 / 04/06 / 14/06 / 24/06 / 04/07 / 14/07 / 24/07 / 03/08 / 13/08 / 23/08 / 02/09 / 12/09 / 22/09 / 02/10 / 12/10 / 22/10 / 01/11 / 11/11 / 21/11 / 01/12 / 11/12 /
20/08 /
10/08 /
31/07 /
21/07 /
11/07 /
01/07 /
21/06 /
11/06 /
01/06 /
22/05 /
12/05 /
0 02/05 /
20
0 22/04 /
5
774. Selitvena dinamika prosnika v obdobju 1983-2009. 774. Migratory dynamics of Common Stonechat from 1983 to 2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
12000
250
10000
200
8000
150 6000
100
4000
50
2000
775. Selitvena dinamika plašice v obdobju 1983-2009. 775. Migratory dynamics of Eurasian Penduline Tit from 1983 to 2009.
15/12 /
30/11 /
15/11 /
31/10 /
16/10 /
01/10 /
16/09 /
01/09 /
17/08 /
02/08 /
18/07 /
03/07 /
18/06 /
03/06 /
19/05 /
04/05 /
19/04 /
04/04 /
20/03 /
05/03 /
19/02 /
04/02 /
20/01 /
13/12 /
28/11 /
13/11 /
29/10 /
14/10 /
29/09 /
14/09 /
30/08 /
15/08 /
31/07 /
16/07 /
01/07 /
16/06 /
01/06 /
17/05 /
02/05 /
17/04 /
02/04 /
18/03 /
03/03 /
05/01 /
0
0
776. Selitvena dinamika škorca v obdobju 1983-2009. 776. Migratory dynamics of Common Starling from 1983 to 2009.
Vrste, ki na obravnavanem območju prezimujejo ali se pojavljajo v zimskem času Čeprav zimo koledarsko označujemo kot časovno obdobje med 21. decembrom in 21. marcem, pa se za ugotavljanje zimske razširjenosti ptic uporablja primernejše obdobje tj. od konca novembra do začetka februarja, ko so temperature najnižje, sneži, dnevi pa so kratki (Sovinc, 1994). Čeprav prvi prezimovalci priletijo v sečoveljske soline že v novembru in jih zapustijo marca, nekatere tudi aprila, pa s pojmom prezimovalec označujemo ptice, ki se pri nas v zimskih mesecih (december, januar) zadržujejo daljše obdobje, med zimske goste pa uvrščamo tiste vrste, ki zaradi vremenskih in drugih vplivov pozimi priletijo k nam, njihova prezimovališča pa so ponavadi drugje. Zbrali smo 3698 favnističnih podatkov, ki govorijo o 163.603 opazovanih osebkih. Na obravnavanem območju je bilo v obdobju 1870 - 2009 na prezimovanju registriranih 153 vrst, od tega 123 vrst v decembru in 126 v januarju. 27 vrst je bilo opaženih na prezimovanju v decembru, ne pa tudi v januarju, medtem ko je bilo 30 vrst opaženih v januarju, ne pa tudi v decembru. V obdobju 1983-2009 je bilo opaženih 143 vrst. Zbrali smo 3560 favnističnih podatkov, ki govorijo o 159.687 opazovanih osebkih. 70 vrst na območju Sečoveljskih solin redno prezimuje, 30 vrst ne prezimuje vsako leto, 53 vrst pa je zimskih gostov. Največkrat opažena vrsta na prezimovanju v obdobju 1983-2009 je velika bela čaplja (360 opazovanj), sledita ji mala bela čaplja (255 opazovanj) in mlakarica (251 opazovanj). Najštevilčnejša vrsta pozimi je rumenonogi galeb (35.751 osebkov), sledita mu liska (25.268 osebkov) in mlakarica (21.334 osebkov). MEZZANA MORJE IZLIV PICCIA OB MORJU STOJBE GIASSI-CURTO KRISTALIZACIJA CORSOLONGO COLOMBERA CURTO-PICHETTO DRAGONJA VELIKA LAMA RUDNIK-KOREA ALTO LIFE MUZEJ LETALIŠČE PRVO IZHLAPEVANJE MALA LAMA PREDRAKCI RAKCI TRETJE IZHLAPEVANJE DRUGO IZHLAPEVANJE
Po podatkih Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije (ZOAS) so sečoveljske soline s 123 opazovanimi vrstami pozimi najpomembnejše prezimovališče ptic v Sloveniji (Sovinc, 1994). Vrste, ki tu prezimujejo delimo na vrste, ki množično prezimujejo, vrste, ki redno prezimujejo in na zimske goste. Med vrste, ki na obravnavanem območju množično ali v večjem številu prezimujejo uvrščamo lisko Fulica atra, mlakarico Anas platyrhynchos, kreheljca Anas crecca, žvižgavko Anas penelope, spremenljivega prodnika Calidris alpina, rečnega galeba Croicocephalus ridibundus, rumenonogega galeba Larus michahellis, kormorana Phalacrocorax carbo, belo pastirico Motacilla alba, travniško cipo Anthus pratensis, vriskarico A. spinoletta in ščinkavca Fringilla coelebs. Škornik et al. (1990) in Makovec et al. (1998) poleg zgoraj navedenih vrst navajajo še rdečenogega martinca Tringa totanus, pribo Vanellus vanellus in čopastega ponirka Podiceps cristatus. Podatki zimskih opazovanj rdečenogega martinca, pribe in čopastega ponirka kažejo, da vse od leta 2003 ne beležimo skupin večjih od 50 osebkov. Medtem ko so bile v osemdesetih in devetdesetih letih jate s po sto in več osebki nekaj povsem običajnega, se te vrste v večjem številu pojavljajo le na preletu. Večje prezimujoče skupine sestavljajo tudi polarni slapnik Gavia arctica, mali ponirek Tachybaptus ruficollis, črnovrati ponirek Podiceps nigricollis, siva gos Anser anser, duplinska kozarka Tadorna tadorna, žličarica Anas clypeata, konopnica Anas strepera, srednji žagar Mergus serrator, vranjek Phalacrocorax aristotelis, mala bela čaplja Egretta garzetta, velika bela čaplja Ardea alba, siva čaplja Ardea cinerea, lišček SKUPAJ
DEC
JAN
40000 35000 30000 25000 20000 15000 10000 5000
777. Pomembnost območij v času prezimovanja. 777. Importance of the wintering Areas.
C. alpina
E. garzetta
T. totanus
P. carbo
A. crecca
C. ridibundus
A. penelope
A. platyrhynchos
F. atra
0 L. michahellis
260
snežni strnad Plectrophenax nivalis, ki ga redno videvamo na ruderalnih nasutjih in na zbitih tleh, kjer uspeva tudi ptičja dresen Polygonum aviculare, s katero se pogosto hrani.
778. Število osebkov najštevilčnejših vrst na prezimovanju od 1983 do 2009. 778. Numbers of the most abundant species during wintering period from 1983 to 2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
vrsta rac, ki prezimujejo v Sloveniji. V Sečoveljskih solinah je tretja najštevilčnejša vrsta na prezimovanjuu. Prezimuje v večjih solinskih bazenih in na odprtem morju Piranskega zaliva. Redno jih prezimuje med 300 in 500 osebkov. Kreheljc Anas crecca je poleg mlakarice pri nas najbolj razširjena raca, ki se pozimi pojavlja v Sloveniji (Sovinc, 1994). Značilno za to vrsto je razpršeno prezimovanje manjših skupin, ki redko štejejo več kot 100 osebkov. Prvi kreheljci se tu pojavijo že v avgustu na preletu in jih videvamo vse do aprila (Škornik et al., 1990). Čeprav je največje prezimovališče teh rac Ptujsko jezero, je njihovo pomembno stalno prezimovalno območje pri nas tudi ob morskem obrežju. Poleg Škocjanskega zatoka so Sečoveljske soline pomembno prezimovališče te vrste. Zadržujejo se skupaj z drugimi racami v večjih in manjših jatah tako na Leri kot tudi na Fontaniggeah. Držijo se v večjih solinskih bazenih, občasno jih najdemo tudi na območju kristalizacije. Pomembno prezimovalno območje zanje je tudi rudniški bajer v Sečovljah. Prezimovališča žvižgavk so plitve morske obale, blatni poloji in obrežna močvirja, tudi lagune in poplavna območja (Harrison, 1982). Sečoveljske soline predstavljajo za žvižgavko Anas penelope najpomembnejše prezimovališče v Sloveniji (Sovinc, 1994, Božič, 2005). Januarja 1996 je bilo ob izlivu reke Dragonje in v nekaterih solinskih bazenih naštetih 1150 osebkov žvižgavk, kar je bil tisti čas vsekakor svojevrsten rekord, saj je presega ocene ZOAS za vso Slovenijo (350800 ex.). Vendar pa je število žvižgavk na prezimovanju v zadnjem desetletju precej upadlo iz 835 osebkov v letu 2000 na vsega 224 osebkov v letu 2009. V približno enakem obdobju je bila evropska zimska populacija žvižgavke stabilna (BirdLife International 2004), tako da bo treba vzroke za upad številčnosti vrste v Sečoveljskih solinah še poiskati. V obdobju 1997 – 2005 je opazen upad številčnosti žvižgavke Anas penelope v Sloveniji, ki je bil najbolj izrazit na Obali – daleč najpomembnejšem območju za to vrsto v Sloveniji. Močan upad števila žvižgavk smo zabeležili po letu 2000 (Božič, 2005). Prezimuje v večjih solinskih bazenih in na morju, pogosto v družbi črnih lisk in drugih vrst rac. Srednji žagarji Mergus serrator prezimujejo večinoma ob morskem obrežju, v zalivih in ob izlivih rek, redkeje v notranjosti (Harrison, 1982). Ob našem morskem obrežju se pojavijo v novembru in se tu zadržujejo do konca aprila (Škornik et al., 1990). Njihovo število v zimskem času precej niha (Makovec et al., 1998). Šmuc (1980) domneva, da je to posledica sledenja ribjim jatam, saj so ribe njihova glavna hrana. Najverjetneje so za spreminjanje števila prezimujočih srednjih žagarjev, kot tudi drugih vrst, krive tudi vremenske spremembe in občasno milejše zime. Kljub vsemu, pa na morju pred solinami in v večjih ter globljih solinskih bazenih redno prezimuje od 10 do 20 osebkov. Konopnica Anas strepera, žličarica A. clypeata in duplinska kozarka Tadorna tadorna so vrste, ki se v osemdesetih letih niso pojavljale v času prezimovanja na območju Sečoveljskih solin ali pa je bilo njihovo pojavljanje zgolj naključno (npr. konopnica leta 1985). Naraščanje števila prezimujočih osebkov beležimo šele koncem osemdesetih in v začetku devetdesetih. Vse tri omenjene vrste na območju Sečo-
779. Skupina prezimujočih galebov v kateri prepoznamo kar 4 vrste. 779. A group of wintering seagulls in which we recognize 4 species.
780. Rečni galebi ter male in velike bele čaplje na Leri. 780. Black-headed Gulls and Little and Great Egrets on Lera.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
261
Carduelis carduelis in repnik Carduelis cannabina. Na območju Sečoveljskih solin redno, vendar mološtevilno prezimujejo: labod grbec Cygnus olor, dolgorepa raca Anas acuta, sivka Aythya ferina, čopasta črnica A. fuligula, rjavka A. marila, beloliska Melanitta fusca, zvonec Bucephala clangula, rdečegrli slapnik Gavia stellata, rjavovrati ponirek Podiceps grisegena, plamenec Phoenicopterus roseus, pepelasti lunj Circus cyaneus, sokol selec Falco peregrinus, črna prosenka Pluvialis squatarola, beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, mali martinec Actitis hypoleucos, črni martinec Tringa erythropus, veliki škurh Numenius arquata, mali prodnik Calidris minuta, kozica Gallinago gallinago, sivi galeb Larus canus, kričava čigra Thalasseus sandvicensis, vodomec Alcedo atthis, poljski škrjanec Alauda arvensis, šmarnica Phoenicurus ochruros, taščica Erithacus rubecula, trstni strnad Emberiza schoeniclus. Občasno v soline zaidejo tudi druge vrste ptic. Rumenonogi galeb Larus michahellis je najštevičnejša vrsta čez vse leto, zato ne preseneča, da se jih veliko tu zadržuje tudi v zimskem času. Zadržuje se na morju, na izlivu reke Dragonje, v večjih solinskih bazenih na Leri in na Fontaniggeah. V zimskem času je prisoten bolj v zaledju solin, medtem ko se v času gnezditve drži predelov solin v neposredni bližini morja. Tudi rečni galebi Croicocephalus ridibundus so v Sečoveljskih solinah navzoči čez vse leto (Škornik et al., 1990; Škornik, 1992). Območja v Sloveniji, kjer so rečni galebi v zimskem času najbolj številni, so ob morskem obrežju in na Štajerskem (Sovinc, 1994). Na območju Sečoveljskih solin se največ osebkov tu pojavlja pozimi v januarju, čeravno ni več opaziti jat z do 1000 osebki, ki so bile zabeležene v preteklosti (Makovec et. al, 1998). Med galebi, ki tu redno, vendar maloštevilno prezimujejo sta še sivi Larus canus in črnoglavi Ichthyaetus melanocephalus, ter občasno tu mali galeb Hydrocoloeus minutus. Lahko pa se občasno pojavi naenkrat več teh ptic skupaj, kot se je zgodilo pozimi 2009, ko je zaradi izredni nizkih temperatur morja prišlo do množičnega poginjanja sardel Sardinella aurita. Poleg rumenonogega galeba je v Sečoveljskih solinah druga najštevilčnejša vrsta liska Fulica atra. V večjem številu se prve liske pojavijo že v oktobru, višek pa dosežejo v zimskih mesecih. Občasno tu prezimuje več kot 1000 osebkov. V sedemdesetih letih je v Sečoveljskih solinah prezimovalo do 2000 osebkov (Šmuc, 1980). V preteklosti je bil za lisko Škocjanski zatok najpomembnejše prezimovališče v Sloveniji (Škornik, 1987b), saj je v nekaterih zimah prezimovalo tudi do 4000 osebkov. Danes jih na omenjenem območju prezimuje le nekaj sto. Najpomembnejše prezimovališče lisk na obali so Sečoveljske soline (Lipej & Makovec, 1997). Po podatkih ZOAS, prezimuje v Sloveniji od 5000 do 7000 lisk (Sovinc, 1994). Zimska populacija lisk v Sečoveljskih solinah predstavlja 15 do 25 % vseh v Sloveniji prezimujočih lisk. Večje jate se zadržujejo predvsem na Fontaniggeah. Največ jih prezimuje v bazenih ob morju (Ob morju, Curto-Pichetto, Giassi-Curto), najdemo jih na izlivu reke Dragonje in na morju, pogosto zaidejo tudi v večje bazene Velike in Male Lame ter Predrakcev. Ob izredno visokih plimah, ko voda zalije območja Piccie in Mezzane, prezimujejo tudi tam. Mlakarica Anas platyrhynchos je najbolj razširjena in najštevilčnejša
262
veljskih solin redno prezimujejo, med njimi pa moramo izpostaviti duplinsko kozarko, saj v zadnjih letih beležimo na prezimovanju tudi do sto in več teh ptic. Podatek je še toliko bolj zanimiv, ker je vrsta še pred dobrima dvema desetletjema veljala za redko (Škornik et al., 1990). Tudi polarni slapnik Gavia arctica je tako kot srednji žagar vezan na morje in na globlje solinske bazene, čeravno vanje ne zahaja tako pogosto kot srednji žagar. Občasno posamezni zaidejo v večje solinske kanale. Je najpogostejša vrsta slapnikov, ki se pojavlja pri nas in prezimuje predvsem na morju, a tudi na vodah v notranjosti Slovenije (Sovinc, 1994). Edino večje stalno prezimovališče polarnih slapnikov pri nas je ob morju. Število slapnikov se spreminja, običajno pa je večje v obdobju ostrih zim (Makovec et al., 1998). V Sečoveljskih solinah se pojavijo prvi polarni slapniki že v oktobru, soline pa zapustijo v aprilu (Škornik et al., 1990). Na morju pred solinami redno prezimuje od 10 do 50 osebkov. Čopasti ponirek Podiceps cristatus redno in množično prezimuje na morju in v zavetnih morskih zalivih ob našem morskem obrežju (Škornik et al., 1990). Občasno v večjem številu prezimujejo na morju pred Sečoveljskimi solinami, vendar se je to v obdobju 1983-2009 zgodilo le trikrat, sicer tu redno prezimuje od 10 do 30 osebkov. Najverjetneje je večje število čopastih ponirkov povezano tudi z njihovo gnezditveno uspešnostjo in ne samo z ustreznimi vremenskimi razmerami. Večinoma se zadržuje na morju, občasno zaide tudi v večje solinske kanale in bazene, večkrat je bil opažen tudi na izlivu reke Dragonje. Kormoran Phalacrocorax carbo je ob našem morskem obrežju celoletna vrsta. Škornik et al., (1990) ga navajajo kot preletno ptico in rednega zimskega gosta. Največje prezimovališče kormoranov na slovenski obali je školjčišče pred Sečoveljskimi solinami (Škornik, 1995). Število kormoranov se povečuje, njihova navzočnost tudi v notranjosti Sečoveljskih solin pa je vse bolj redna, kar kaže na zadostno količino hrane, ki jo te ptice potrebujejo. Povečanje števila prezimujočih kormoranov je v splošnem povezano z evtrofikacijo voda, ta pa povečuje količino hrane (Sovinc, 1994; Škornik, 1995). Večje število kormoranov na območju Sečoveljskih solin gre iskati predvsem v obilju razpoložljive hrane, le-ta pa je rezultat upravljanja z vodami znotraj solinskega sistema, kar dokazujejo tudi druge »ribojede« vrste (siva, mala in velika bela čaplja). Siva čaplja Ardea cinerea je na območju Sečoveljskih solin celoletna vrsta. Pogosta in številna je v zimskem času, ko se posamič ali v skupinah zadržuje ob solnih bazenih, brakičnih plitvinah, ob kanalih in ob izlivu Dragonje. Še posebej rade se zadržujejo ob opuščenem kanalu Curto. Na območju Sečoveljskih solin redno pezimuje od 10 do 30 sivih čapelj. Velika bela čaplja Ardea alba je bila še v začetku osemdesetih let izredno redka ptica (Škornik et al., 1990). V Sečoveljskih solinah od leta 1986 redno prezimuje tudi 20 in več osebkov. Velja za celoletno vrsto. Drži se večjih solinskih bazenov, izlivnega dela Dragonje in večjih kanalov skupaj z drugimi vrstami čapelj. Mala bela čaplja Egretta garzetta je najpogostejša od treh čapelj, ki se v Sečoveljskih solinah redno pojavljajo. V Sloveniji se pojavlja le kot
preletnik (Sovinc, 1994), le ob obrežnem pasu se pojavlja kot celoletni gost (Škornik et al., 1990). Na območju Sečoveljskih solin se zadržuje vse leto. Makovec et al. (1998) jo uvrščajo med redne prezimovalce Sečoveljskih solin, vendar pred letom 1996 v zimskem času ni bila pogosta. V času prezimovanja ni tako številna, kot je v času jesenskega preleta (Škornik, 2008, 2009), ko se jih v solinah zbere tudi do nekaj sto osebkov. Priba Vanellus vanellus v Sloveniji redno prezimuje le ob morskem obrežju (Sovinc, 1994). Škornik et al. (1990) jo uvrščajo med vrste, ki na slovenski obali množično prezimujejo. Leto 1983 je bilo zadnje leto, ko je tu prezimilo skoraj dvesto osebkov. Običajno jih prezimuje le nekaj deset. Zadržujejo se v večjih bazenih in na nasipih, občasno se nahajajo tudi na travniku bližnjega letališča. Rdečenogi martinci Tringa totanus se v Sečoveljskih solinah zadržujejo čez vse leto. V večjem številu se pojavljajo v času preletov, na letovanju in na prezimovanju (Škornik et al., 1990). Je najštevilčnejši med martinci, ki prezimujejo v Sloveniji, čeprav je njegovo pojavljanje omejeno le na primerna prebivališča ob morski obali (Sovinc, 1994). Število prezimujočih martincev se z leti spreminja, najverjetneje se v ostrih zimah umaknejo v klimatsko ugodnejše predele. Tudi pri rdečenogem martincu ne beležimo več jat s sto in več osebki na prezimovanju. Redno jih prezimuje od 10 do 50 osebkov. Med martinci redno, vendar maločtevilno prezimujejo tudi mali Actitis hypoleucos, zelenonogi Tringa nebularia, črni T. erythropus in pikasti martinec T. ochropus. V večjih ali manjših skupinah ali tudi v jatah z več deset ali sto osebki na območju Sečoveljskih solin redno prezimujeta tudi spremenljivi Calidris alpina in mali prodnik Calidris minuta. Obe vrsti se v jatah držita skupaj. Številčno prevladuje spremenljivi prodnik, saj je mali prodnik tu predvsem preletna vrsta. Občasno se takim skupinam pridružijo še beločeli deževniki. Hranijo se v plitvih solinskih bazenih, na odcednih kristalizacijskih gredah, kot tudi na poloju v izlivnem delu reke Dragonje. Najpogostejši so na območju Mezzane in Piccie. Med redne, vendar maloštevilne prezimovalce štejemo tudi črno prosenko Pluvialis squatarola in velikega škurha Numenius arquata. Črna prosenka je v Sloveniji preletnik. Redno prezimuje le v somorničnih in slanih vodah ob morskem obrežju. Iz notranjosti Slovenije je znan le en sam zimski podatek (Sovinc, 1994). V Sečoveljskih solinah se pojavlja posamič ali v manjših skupinah, večinoma na polojih ob izlivu Dragonje, kot tudi na manjših in neporaslih solinskih nasipih. Rada se prehranjuje tu na območju kristalizacije na Leri, kjer je bila večkrat opazovana tudi v večjem številu. Najbolj pogosta je v zimskem času, ko ji nemalokrat družbo med počivanjem delajo posamezni veliki škurhi. Zanimiv zimski gost je zlata prosenka Pluvialis apricaria, ki je sicer izrazit preletnik, izjemoma in neredno pa tudi prezimuje. Zanimivo je, da pred letom 1994 ni zimskih opazovanj te vrste. Prvič je bila na prezimovanju opažena v Sečoveljskih solinah od 3.12.1994 do 19.2.1995 (Rubinič, 1995). Tudi v zimi 1997/1998 sta bila v Sečoveljskih solinah opažena 2 osebka (Makovec et al., 1998). Ob našem morskem obrežju so se labodi prvič pojavili 10. marca 1990. Šele po letu 1993 lahko govorimo o rednem prezimovanju la-
781. Duplinske kozarke na prezimovanju. 781. Wintering Common Shelducks.
782. Pozimi 2005 opazovani plamenec je nosil obroček iz Turčije. 782. Greater Flamingo observed in winter 2005 was carrying the ring from Turkey.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
1400
1200
1200
1000
1000
800
800
600 600
400
400 200
0
0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
200
783. Številčnost mlakarice na prezimovanju od 1983 do 2009. 783. Abundance of the Mallard during wintering period from 1983 to 2009.
784. Številčnost žvižgavke na prezimovanju od 1983 do 2009 784. Abundance of the Eurasian Wigeon during wintering period from 1983 to 2009. 60
1200
50
1000
263
1400
40
800 30 600 20
400
0
0
785. Številčnost kreheljca na prezimovanju od 1983 do 2009. 785. Abundance of the Common Teal during wintering period from 1983 to 2009. 250
1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
10
1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
200
786. Številčnost žličarice na prezimovanju od 1983 do 2009. 786. Abundance of the Northern Shoveler during wintering period from 1983 to 2009. 120 100
200
80 150 60 100 40 50
20
787. Številčnost konopnice na prezimovanju od 1983 do 2009. 787. Abundance of the Gadwall during wintering period from 1983 to 2009. 60
1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
0
788. Številčnost duplinske kozarke na prezimovanju od 1983 do 2009. 788. Abundance of the Common Shelduck during wintering period from 1983 to 2009. 80 70
50
60 40
50
30
40 30
20
20 10
10
789. Številčnost srednjega žagarja na prezimovanju od 1983 do 2009. 789. Abundance of the Red-breasted Merganser during wintering period from 1983 to 2009.
1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
0
790. Številčnost polarnega slapnika na prezimovanju od 1983 do 2009. 790. Abundance of the Black-throated Diver during wintering period from 1983 to 2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
300
160 140
250
120 200
100
150
80 60
100
40 50
20
0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
0
791. Številčnost čopastega ponirka na prezimovanju od 1983 do 2009. 791. Abundance of the reat Crested Grebe during wintering period from 1983 to 2009.
792. Številčnost črnovratega ponirka na prezimovanju od 1983 do 2009. 792. Abundance of the Black-necked Grebe during wintering period from 1983 to 2009.
50
40
40
30
30
20
20
10
10
0
0
793. Številčnost sive čaplje na prezimovanju od 1983 do 2009. 793. Abundance of the Grey Heron during wintering period from 1983 to 2009. 200
1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
50
1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
60
794. Številčnost velike bele čaplje na prezimovanju od 1983 do 2009. 794. Abundance of the Great Egret during wintering period from 1983 to 2009. 1600
180
1400
160
1200
140
1000
120 100
800
80
600
60
400
40
200
20
1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
0
795. Številčnost male bele čaplje na prezimovanju od 1983 do 2009. 795. Abundance of the Little Egret during wintering period from 1983 to 2009.
796. Številčnost liske na prezimovanju od 1983 do 2009. 796. Abundance of the Common Coot during wintering period from 1983 to 2009. 350
250
300 200 250 150
200 150
100
100 50
50
797. Številčnost pribe na prezimovanju od 1983 do 2009. 797. Abundance of the Northern Lapwing during wintering period from 1983 to 2009.
1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
0
0 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
264
60
798. Številčnost kormorana na prezimovanju od 1983 do 2009. 798. Abundance of the Great Cormorant during wintering period from 1983 to 2009.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
350
1200
300
1000
250
800
200 600 150 400
100
200
50
1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
799. Številčnost rdečenogega martinca na prezimovanju od 1983 do 2009. 799. Abundance of the Common Redshank during wintering period from 1983 to 2009. 700 600
400 300 200 100
1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
0
803. Številčnost rečnega galeba na prezimovanju od 1983 do 2009. 803. Abundance of the Black-headed Gull during wintering period from 1983 to 2009. bodov na slovenski obali (Škornik, 1996). Labod grbec Cygnus olor je bil še v začetku osemdesetih let na območju Sečoveljskih solin prava redkost, medtem ko zadnja leta redno prezimuje (Škornik, 1996). Zadržuje se v večjih solinskih bazenih blizu morja skupaj z liskami in racami različnih vrst, opažen pa je bil tudi ob izlivu Dragonje. Občasno se v zimskem času na območju Sečoveljskih solin pojavljata tudi bela Ciconia ciconia in črna štorklja Ciconia nigra, žličarka Platalea leucorodia ter zadnja leta tudi plamenec Phoenicopterus roseus. Zanimivo je povsem zimsko opazovanje žerjavov Grus grus. 30.12.2008 sta jih nad Fontaniggeami opazovala P. in T. Sackl. 85 osebkov je letelo proti zahodu. Redno nas v zimskem času obišče tudi veliki srakoper Lanius excubitor.
800. Številčnost spremenljivega prodnika na prezimovanju od 1983 do 2009. 800. Abundance of the Dunlin during wintering period from 1983 to 2009.
Nove in redke vrste
100 90 80 70 60 50 40 30 20 10
1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
0
801. Številčnost malega prodnika na prezimovanju od 1983 do 2009. 801. Abundance of the Little Stint during wintering period from 1983 to 2009. 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500
1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
0
802. Številčnost rumenonogega galeba na prezimovanju od 1983 do 2009. 802. Abundance of the Yellow-legged Gull during wintering period from 1983 to 2009.
Evidenco o opažanjih redkih vrst ptic v Sloveniji vodi Komisija za redkosti, ki deluje v okviru Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS. Status redkosti posameznim vrstam določijo na podlagi dejanskega števila opazovanj vrste v Sloveniji (Vrezec et al., 2006) . Kot redke so določene tiste vrste, ki so bile v zadnjih 50-tih letih opažene manj kot desetkrat (Božič, 2001). Tudi pojavljanje eksotičnih vrst v naravnem okolju je danes že dejstvo, ki ima vedno večje razsežnosti in predstavlja z vidika varovanja narave velik problem tudi pri pticah (Vrezec, 2001). Take vrste Komisija za redkosti obravnava ločeno in jih deli v tri kategorije (Božič, 2001): (1) v prvi skupini so namerno izpuščene vrste in pobegle ptice, ki imajo v Sloveniji ali Evropi že vzpostavljene gnezdeče populacije, kot je recimo manadarinka Aix galericulata, (2) v drugi skupini so vrste, katerih poreklo ni zanesljivo ugotovljeno, torej je verjetnost, da je opazovani osebek iz umetne vzreje ali iz divje populacije, velika, na primer rjasta kozarka Tadorna ferruginea, (3) v tretji skupini so ubežnice, katerih opazovani osebki so priložnostno iz ujetništva pobegli osebki, denimo rumenoglavi vidaj Euplectes afer, ki denimo na kontinentalnem delu Portugalske uspešno gnezdi. Seznam v Sloveniji ugotovljenih ptic do leta 2000 zajema 387 vrst ptic (Božič, 2001), čeprav je današnje število vrst večje. Med temi je kot redke prepoznanih kar 24 % vrst. Podoben kriterij redkosti (do 10 opazovanj) smo uporabili tudi za območje Sečoveljskih solin, vendar če je neka vrsta na tem območju obravnavana kot redka, še ne pomeni, da je redka izven območja Sečoveljskih solin ali na območju Slovenije. Od skupaj 292 registriranih vrst na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je kar 125 takih vrst (42.8 %), ki so bile opažene manj kot 10-krat. 39 vrst (13,3%) se je tu pojavilo le enkrat in je njihov pojav v Sečoveljskih solinah le splet okoliščin. Od tega so za 9 vrst podatki s konca 19. stoletja (zgodovinski podatki), med katerimi je za 7 vrst malo
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
265
500
1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
0
0
266
verjetnosti, da bi se tu ponovno pojavile. Od leta 1950 do 2000 je v Sloveniji opaziti izjemen porast opazovanj avtohtonih redkih vrst, zlasti od 1973 dalje, ko so bile redkosti opažene vsako leto, še posebej pa po letu 1980. Bolj kakor posledica naravnih pojavov je vzrok za to večje zanimanje za ptice in večje število ljubiteljskih opazovalcev ptic v Sloveniji (Vrezec et al., 2006). Da je temu tako, ja razvidno tudi iz diagrama, ki prikazuje število evidentiranih vrst in osebkov po letih ter naraščanje števila vseh opazovanih vrst za obdobje 1973-2009 (sl. 712). Čeprav je bilo tudi po letu 2000 ugotovljenih nekaj novih vrst za območje Sečoveljskih solin, pa lahko že od začetka devetdesetih govorimo o dokaj konstantnem številu vrst za to območje. Čeravno so se s številom opazovanj in časovnim obdobjem pojavljale vselej nove vrste, pa moramo nekatere vendarle izpostaviti. Kravja čaplja Bubulcus ibis je bila v Sloveniji 3.1.2005 prvič opažena prav v Sečoveljskih solinah. Od takrat je bila na območju Sečoveljskih solin opazovana še 5-krat, od ureditve naravnega rezervata pa se redno pojavlja tudi na območju Škocjanskega zatoka. Plamenec Phoenicopterus roseus je v Sloveniji še do nedavnega veljal za izjemno redko vrsto. V Sečoveljskih solinah smo ga prvič opazili 20.11.2005. Pravo poreklo takih vrst je težko ugotoviti, saj je večina redkih vrst brez obročkov, s katerimi bi lahko zanesljivo ugotovili od kod prihajajo. Plamenec, ki se je v solinah zadrževal mesec dni pa je nosil obroček iz Turčije, kjer je bil obročkan kot mladič.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Zahvala
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
267
Priprava takšnega dela, kot je Prispevek k poznavanju favnistike in eokologije ptic Sečoveljskih solin, je mogoča samo s pomočjo številnih sodelavcev, ki bi se jim želel posebej zahvaliti. Zahvaliti se moram kolegoma in prijateljema Tihomirju Makovcu in Lovrencu Lipeju, ki sta me pogosto spremljala pri delu na terenu. Slednjemu še posebej hvala za kritične pripombe pri strokovnem pregledu rokopisa. Prav tako gre zahvala tudi nekdanjemu sodelavcu Branetu Korenu, s katerim sva v okviru rednega monitoringa KPSS Sečoveljske soline prečesala po dolgem in počes ter s skupnimi močmi pripravila obsežno ornitološko podatkovno bazo v elektronski obliki. Hvaležen sem tudi prijatelju Iztoku Geisterju za starejše podatke o ulovu ptic na območju Sečoveljskih solin, ki predstavljajo neprecenljiv vpogled v tisto obdobje. Seveda ne smem pozabiti zglednega sodelovanja na strokovnem področju in zagotavljanja podatkov o obročkanih pticah, ki sta nam jih nesebično posredovala kolegica Jelena Kralj iz Zavoda za ornitologiju Zagreb (ZZO) in kolega Nicola Baccetti iz inštituta ISPRA (Istituto Superiore per la Protezione e la Ricerca Ambientale, Bologna) iz Italije. Opis podnebnih značilnosti posameznih let od 1983 do 2009 je pripravila mag. Tanja Cegnar iz Agencije RS za okolje (ARSO), za kar sem ji posebej hvaležen. Hvala vsem, ki ste podarili čudovite fotografije, ki krasijo to publikacijo, še posebej moram izspostaviti kolega in prijatelja Marjana Cigoja, ki je prispeval levji delež slikovnega materiala, kot tudi fondacijo Saxifraga in njene fotografe. Hvala tudi Jacku Laveneu, programerju in ustvarjalcu programskega paketa Wildlife Recorder, ki je ves čas nastajanja tega dela sodeloval in prilagajal program WR mojim zahtevam in potrebam. In ne nazadnje gre zahvala tudi družbi Mobitel ter hčerinskemu podjetju SOLINE Pridelava soli d.o.o., ki sta finančno omogočila izzid tega dela.
Summary Podatke o gnezditveni razširjenosti, številčnosti in fenologiji ptic na območju Sečoveljskih solin (1878-2009) je prispevalo večje število ornitologov in popisovalcev. Zbrani so bili vsi objavljeni podatki in pa številni še neobjavljeni podatki iz osebnih ornitoloških beležnic. Za obdobje 1983-2002 so podatki zbrani bolj ali manj sistematično. Od leta 2004 do 2009 so podatki rezultat izvajanja rednega tedenskega monitoringa ptic na popisnem območju, ki ga izvajamo v okviru upravljanja s Krajinskim Parkom Sečoveljske soline (KPSS). V obdobju 1983-2009 smo opravili skupaj več kot 1500 dni terenskega dela. Zbrali smo 16.800 favnističnih podatkov (podatek = zapis o določeni vrsti na določenem kraju ob določenem času), ki govorijo o 751.102 opazovanih osebkih.
268
V prispevku obravnavamo 292 vrst ptic, ki so bile v obdobju 1870 2009 na območju Sečoveljskih solin zabeležene vsaj enkrat. 36 vrst je naključnih, od tega so za 9 vrst podatki s konca 19. stoletja (zgodovinski podatki), med katerimi je za 7 vrst malo verjetnosti, da bi se tu ponovno pojavile. 1 vrsta je prostožoveča domača ptica (domači golob). Največkrat opažena vrsta na območju Sečoveljskih solin je mala bela čaplja Egretta garzetta (1133 opazovanj), sledita ji rumenonogi galeb Larus michahellis (1131 opazovanj) in mlakarica Anas platyrhynchos (928 opazovanj). Rumenonogi galeb je najštevilčnejša vrsta (390.608 osebkov), sledita mu liska Fulica atra (40.054 osebkov) in kmečka lastovka Hirundo rustica (38.207 osebkov). Podatke o gnezdilcih Sečoveljskih solin smo zbrali z načrtnim kvantitativnim popisom v popisni mreži UTM 100 x 100 m. Od leta 1983 do leta 2009 smo v gnezditvenem času območje Sečoveljskih solin natančno pregledali po vsej površini primerni za gnezdenje. Vodnih površin brez blatnih otočkov nismo pregledovali. Od skupno 787 kvadratov velikosti 100 x 100 m, jih je nekaj manj kot 500 primernih za gnezdenje. Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo do konca leta 2009 evidentiranih 53 vrst gnezdilcev, od tega jih le 24 vrst gnezdi na solinah. Redno jih gnezdi 39 vrst, občasno jih gnezdi še 6. Od vseh gnezdilcev je 10 nacionalno pomembnih vrst. To so vrste, ki imajo na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) 10 % ali več celotne nacionalne populacije, in sicer: duplinska kozarka Tadorna tadorna, polojnik Himantopus himantopus, sabljarka Recurvirostra avosetta, beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, rdečenogi martinec Tringa totanus, rumenonogi galeb Larus michahellis, mala čigra Sternula albifrons, navadna čigra Sterna hirundo, brškinka Cisticola juncidis in svilnica Cettia cetti. Od vseh registriranih vrst je kar 87 vrst na seznamu ptic iz Priloge I ptičje direktive in vrst selivk iz 4. člena. Od tega jih je kar 30 vrst t.i. kvalifikacijskih vrst, za katere se določa SPA območja. 29 vrst pa je na Rdečem seznamu ptičev gnezdilcev. Na obravnavanem območju je bilo v obdobju 1870 - 2009 na prezimovanju (december, januar) registriranih 153 vrst, od tega 123 vrst v decembru in 126 v januarju. 27 vrst je bilo opaženih na prezimovanju v decembru, ne pa tudi v januarju, medtem ko je bilo 30 vrst opaženih v januarju, ne pa tudi v decembru. Zbrali smo 3698 favnističnih podatkov, ki govorijo o 163.603 opazovanih osebkih. V obdobju 1983-2009 je bilo opaženih 143 vrst. Zbrali smo 3560 favnističnih podatkov, ki govorijo o 159.687 opazovanih osebkih. 70 vrst na območju Sečoveljskih solin redno prezimuje, 30 vrst ne prezimuje vsako leto, 53 vrst pa je zimskih gostov. Največkrat opažena vrsta na prezimovanju v obdobju 1983-2009 je velika bela čaplja Ardea alba (360 opazovanj), sledita ji mala bela čaplja Egretta garzetta (255 opazovanj) in mlakarica Anas platyrhynchos (251 opazovanj). Najštevilčnejša vrsta pozimi je rumenonogi galeb Larus michahellis (35.751 osebkov), sledita mu liska Fulica atra (25.268 osebkov) in mlakarica Anas platyrhynchos (21.334 osebkov). Po podatkih Zimskega ornitološkega atlasa Slovenije (ZOAS) so sečoveljske soline s 123 opazovanimi vrstami pozimi najpomembnejše prezimovališče ptic v Sloveniji (Sovinc, 1994). Vrste, ki tu prezimujejo delimo na vrste, ki množično prezimujejo, vrste, ki redno prezimujejo in na zimske goste.
Med vrste, ki na obravnavanem območju množično ali v večjem številu prezimujejo uvrščamo lisko Fulica atra, mlakarico Anas platyrhynchos, kreheljca Anas crecca, žvižgavko Anas penelope, spremenljivega prodnika Calidris alpina, rečnega galeba Croicocephalus ridibundus, rumenonogega galeba Larus michahellis, kormorana Phalacrocorax carbo, belo pastirico Motacilla alba, travniško cipo Anthus pratensis, vriskarico A. spinoletta in ščinkavca Fringilla coelebs. Večje prezimujoče skupine sestavljajo tudi polarni slapnik Gavia arctica, mali ponirek Tachybaptus ruficollis, črnovrati ponirek Podiceps nigricollis, siva gos Anser anser, duplinska kozarka Tadorna tadorna, žličarica Anas clypeata, konopnica Anas strepera, srednji žagar Mergus serrator, vranjek Phalacrocorax aristotelis, mala bela čaplja Egretta garzetta, velika bela čaplja Ardea alba, siva čaplja Ardea cinerea, lišček Carduelis carduelis in repnik Carduelis cannabina. Na območju Sečoveljskih solin redno, vendar mološtevilno prezimujejo: labod grbec Cygnus olor, dolgorepa raca Anas acuta, sivka Aythya ferina, čopasta črnica A. fuligula, rjavka A. marila, beloliska Melanitta fusca, zvonec Bucephala clangula, rdečegrli slapnik Gavia stellata, rjavovrati ponirek Podiceps grisegena, plamenec Phoenicopterus roseus, pepelasti lunj Circus cyaneus, sokol selec Falco peregrinus, črna prosenka Pluvialis squatarola, beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, mali martinec Actitis hypoleucos, črni martinec Tringa erythropus, veliki škurh Numenius arquata, mali prodnik Calidris minuta, kozica Gallinago gallinago, sivi galeb Larus canus, kričava čigra Thalasseus sandvicensis, vodomec Alcedo atthis, poljski škrjanec Alauda arvensis, šmarnica Phoenicurus ochruros, taščica Erithacus rubecula, trstni strnad Emberiza schoeniclus. Občasno v soline zaidejo tudi druge vrste ptic. Spomladanski prelet na območju Sečoveljskih solin poteka večinoma med koncem februarja in začetkom junija. V tem času (1983-2009) je bilo evidentiranih 213 vrst. V času jesenskega preleta (1983-2009), ki poteka od avgusta do novembra pa 211 vrst. Mnogo vrst se tu ustavi tako na preletu kot tudi na prezimovanju. 134 vrst se na preletu pojavlja redno. Na preletu prevladujejo številni pobrežniki (Charadriiformes) in pevke (Passeriformes).
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
269
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Fotografije Iztok Škornik Ostale fotografije:
270
Alberto Masi Andrej Sovinc Andy Bright Borut Rubinič Brane Koren David Whistecraft Fredric F. Petersen, Reno, Gabriel Rasson Gopal Bhaskaran Hjalmar Dahm Iztok Geister Kajetan Kravos Kari Eischer Manus Curran Marjan Cigoj Marko Gregorič Mikael Nord Milan Vogrin Nikhil Devasar Rashed Al Hhajji Saxifraga-Arie de Knijff Saxifraga-Dirk Hilbers Saxifraga-Jan Mulder Saxifraga-Jan van der Straaten Saxifraga-Janus Verkerk Saxifraga-Luc Hoogenstein Saxifraga-Mark Zekhuis Saxifraga-Martin Mollet Saxifraga-Piet Munsterman Silvano Candotto Stein Nilsen Tristan Bantock
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Literatura
KALIGARIČ, M. (1990): Botanična podlaga za naravovarstveno vrednotenje Slovenske Istre. Varstvo narave 16: 17-44.
BENUSSI, E. (2009): Il monitoraggio degli uccelli acquatici marini nell´ alto Adriatico. Riserva Naturale Regionale Foce dell´ Isonzo. BIBBY, C.,J. N. D. BURGESS, D. A. HILL (1992): Bird Census Techniques. Academic Press, London. BOŽIČ, L. (2005): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2004 in 2005 v Sloveniji. − Acrocephalus 26 (126):123−137. Božič L. (2006): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2006 v Sloveniji. − Acrocephalus 27 (130/131):160−167. BRAČKO, F. , DENAC, D. , HUDOKLIN, A. , JANČAR, T. , KMECL, P., PERUŠEK, M. , POLAK, S. , RUBINIČ, B. , SURINA, B. , ŠTUMBERGER, B. , TOME, D. , TRONTELJ P. (2000): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji = Important bird areas (IBA) in Slovenia, (Monografija DOPPS, št. 1). Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS.
CLARKE, K.R. & R.H., GREEN (1988): Statistical design and analysis for a 'biological effects' study. Mar. Ecol. Prog. Ser. 92: 213-226. COLWELL, M., A., MCALLISTER, S., E., MILLET, C., B., TRANSOU, A., N., MULLIN, S., M., NELSON, Z., J., WILSON, C., A., and R., R., LEVALLEY (2007): Philopatry and natal dispersal of the Western Snowy Plower. The Wilson Journal of Ornithology 119 (3): 378-385. COOH, E. & G. WHITE (2006): Program MARK »A Gentle Introduction«, http//:www.phidot.org/software/mark/docs/book FLANDER, V. & ŠKORNIK, I. (1990): Navadna gaga - gost z visokega severa. Proteus 52 (7):266-267. FLYNN, L., NOL, E., ZHARIKOV, Y. (1999): Philopatry, Nest-Site Tenacity, and Mate Fidelity of Semipalmated Plovers. Journal of Avian Biology, Vol. 30, No. 1: 47-55. GEISTER, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. DZS. Ljubljana. GEISTER, I. (1998): Popisa brškinke Cisticola juncidis, svilnice Cettia cetti in rakarja Acrocephalus arundinaceus v Primorju v razdobju dvajsetih let. Acrocephalus , let. 19, št. 90/91, str. 134-142.
KIS, J. (2003): Parental behaviour of Kentish plover and northern lapwing. PhD thesis, Department of Ethology, Eötvös University, Budapest 2003. LESSELLS, C., M. (1984): The mating system of Kentish Plovers Charadrius alexandrinus. Ibis Volume 126, Issue 4: 474 – 483. LIPEJ, L. (1993): Status in ogroženost gnezditvene populacije navadne postovke (Falco tinnunculus) na Sečoveljskih solinah. Annales (Koper), št.3 , str.29-36. LIPEJ, L., TURK, R., MAKOVEC, T. (2006): Ogrožene vrste in habitatni tipi v slovenskem morju. Zavod RS za varstvo narave. Ljubljana. LIPEJ, L. , MAKOVEC, T. , ŠKORNIK, I. (1997): Možnosti sonaravnega gospodarjenja s Sečoveljskimi solinami : študija. Koper: Ornitološko društvo Ixobrychus. 53 str. MAGURAN, A., E. (2008): Measuring Biological Diversity. Blackwell Publishing. MEININGER, P., L. (1988): Interesting recoveries of Dutch-ringed Kentish Plovers Charadrius alexandrinus. IWSG Bulletin 2:8. MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (2000): Nest site characteristics of the Kentish plover (Charadrius alexandrinus) in Slovenia. V: LJUBEŠIĆ, Nikola (ur.). Sedmi hrvatski biološki kongres, Hvar, 24.-29.09. 2000. Zbornik sažetaka priopćenja Sedmog hrvatskog biološkog kongresa. Zagreb: Hrvatsko biološko društvo. MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (1999): Predlog razglasitve novega naravnega rezervata v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Koper: Ornitološko društvo Ixobrychus Koper. MAKOVEC, T. , ŠKORNIK, I. , LIPEJ, L. (1998): Ekološko ovrednotenje in varovanje pomembnih ptic Sečoveljskih solin. Falco (Koper), februarseptember, let. 12, št. 13/14, str. 5-48. MAKOVEC, T. , ŠKORNIK, I. (1990): Pričakovana gnezditev rdečenogega polojnika Himantopus himantopus v Sloveniji. Acrocephalus 11, št. 46 str. 87-95.
GEISTER, I., ŠERE, D. (1974/75): Novo ugotovljene vrste ptic pevk v Sloveniji. Proteus 37: 3-11.
MAKOVEC, T. (1994): Status, razširjenost in gnezditvene navade beločelega deževnika (Charadrius alexandrinus) na Slovenski obali. Annales (Koper) , let. 4, št. 4(Ser. histor. nat. 1), str.63-70.
GEISTER, I., ŠERE, D. (1977): Prispevek k poznavanju ornitofavne Sečoveljskih solin in bližnje okolice. Varstvo narave 10: 63-73.
PIELOU, E.C. (1984): The interpretation of Ecological Data, Wiley, New York. BioDiversity 1997. NHM & SAMS.
GREGORI, J. (1976): Okvirni ekološki in favnistični pregled ptičev Sečoveljskih solin in bližnje okolice. Varstvo narave 9: 81-102.
RUFINO, R., NEVES, R. (1992): The effects on wader populations of the conservation of salinas into fish farms. In: M. Finlayson, T. Hollis & T. Davis (eds). Managing Mediterranean Wetlands and their Birds. Proceed. IWRB. Int. Symp. Grado Italy: 177-183.
JANČAR, T. (1999): Prispevek k slovenskemu ornitološkemu imenoslovju in imenotvorju. Acrocephalus 20 (94-96): 87-96. JOGAN, N. (2001): Ali je Rupia cirrhosa (Petagna) grande edini slovenski predstavnik tega rodu? Ann. Ser. Hist. Nat. 11, 2 (25): 289-292.
SADOUL, N., WALMSLEY, J., G. CHARPENTIER, B. (1998): Salinas and Nature Conservation. Conservation of Mediterranean Wetlands No. 9, Tour du Valat. Arles.
KALEJTA-SUMMERS, B. (2002): Aggressive behaviour of migrant and resident waders at the Berg River estuary, Soth Afrika. Wader Study Group Bull. 98: 25-29.
SANDERCOCK, B., K., SZÉKELY, T., KOSZTOLÁNYI, A. (2005): The Effects of Age and Sex on the Apparent Survival of Kentish Plovers Breeding in Southern Turkey. The Condor, Vol. 107, No. 3: 583-596. SCHIAVUZZI, B. (1878): Elenco degli ucelli viventi nell´Istria ed in espe-
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
271
CHITTARO, S., KRAVOS, K., UTMAR, P., VERGINELLA, L., SPOTO, M., FERRERO, E., E. (1999): Preliminary observations on daily and seasonal activity of the Shag and the Cormorant population in the Gulf of Trieste. Waterbird Conservation and management. 23rd Annual Meeting and Workshops, Grado, Italy.
KALIGARIČ, M. (1996): Ogroženost halofitne flore in vegetacije. Narava Slovenije, stanje in perspektive. Društvo ekologov Slovenije, Ljubljana: 113-121.
cialita nell´agro piranese. Boll. Soc. Adr. Sci. Nat. Trieste, 4: 53-76 SCHIAVUZZI, B. (1883): Materiali per un´avifauna del territorio di Trieste fino a Monfalcone e dell´Istria. Boll. Soc. Adr. Sci. Nat. Trieste, 4: 53-76 SCHIAVUZZI, B. (1888): Materiali per un´avifauna del Litorale astroungarico. Boll. Soc. Adr. Sci. Nat. Trieste, 4: 53-76 SEDMAK, K. (2000): Prispevek k poznavanju prehrane pegaste sove Tyto alba na Ljubljanskem barju in v Sečoveljskih solinah. Acrocephalus , letn. 21, št. 98/99, str. 31-34. SNOW, D. W., PERRINS, C. M., (1998): The Birds of the Western Palearctic. Oxford, New York, Oxford University Press, 1694 str. SOVINC, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije : rezultati zimskega kartiranja ptic članov Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 452 str.
272
SOVINC, A. (2003): Spoznajmo ptice Sečoveljskih solin. SOLINE Pridelava soli d.o.o., Univerza na Primorskem, Seča, Koper. SPONZA, S., CIMADOR, B., COSOLO, M.m FERRERO, E., A. (2009): Diving costs and benefits during post-breeding movements of the Mediterranean Shag in the North Adriatic Sea. Mar. Biol. DOI 10.1007/ s00227-010-1400-1.
ŠKORNIK, I. , MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (1995): Sečovlje salina - an ornithological assessment of a Slovene coastal wetland. Annales (Koper), 5, št. 7, str. 89-94. ŠKORNIK, I., KOREN, B., (2009): Important Bird species in the Sečovlje Salina Nature Park. Adriatic FlyAway Conference, Ulcinj, Montenegro. ŠMUC, A. (1980): Ptice Sečoveljskih in Ulcinjskih solin. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. ŠTUMBERGER, B. (1997): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji. – Acrocephalus 18 (80/81): 29–39. ŠTUMBERGER, B. (1998): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji. – Acrocephalus 19 (87/88): 36–48. ŠTUMBERGER, B. (1999): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1999 v Sloveniji. – Acrocephalus 20 (92): 6– 22. ŠTUMBERGER, B. (2000a): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji. – Acrocephalus 21 (102/103): 271–274. ŠTUMBERGER, B. (2001): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2001 v Sloveniji. – Acrocephalus 22 (108): 171–174. ŠTUMBERGER, B. (2002): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2002 v Sloveniji. – Acrocephalus 23 (110/111): 43–47.
SZÉKELY, T., and C. M. LESSELLS (1993): Mate change by Kentish Plovers Charadrius alexandrinus. Ornis Scandinavica 24:317–322.
TINARELLI, R. (1990): Risultati dell indagine nazionale sul Cavaliere d´Italia Himantopus himantopus (Linnaeus, 1758) Rich. Biol. Selvagina 87: 104 p.
SZÉKELY, T., Cuthill, I., C., YEZERINAC, S., GRIFFITHS, R., KIS, J. (2004): Brood sex ratio in the Kentish plover. Behavioral Ecology Vol. 15 No. 1: 58-62
TOME, D., SOVINC, A., TRONTELJ, P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. DOPPS, Monografija DOPPS št. 3, Ljubljana.
ŠKORNIK, I. (1983): Navadna čigra Sterna hirundo gnezdi v Sečoveljskih solinah = The Common Stern Sterna hirundo nests in the saltworks of Sečovlje. Acrocephalus, let. 4, št. 16, str. 32-33.
WALMSLEY, J., G. (1997): Mediterranean Salinas. Distribution, Salt Production & Conservation. (in). Proceedings: Nature & Workmanship, Artificial Wetlands in the Mediterranean Coast. INSULA, UNESCO Building, Paris.
ŠKORNIK, I. (1985): Mala čigra Sterna albifrons gnezdi v Sečoveljskih solinah. Acrocephalus, let. 6, št. 26, str. 55-56.
VOGRIN, M. (1998): Prelet in pojavljanje togotnika Philomachus pugnax na Dravskem polju. Acrocephalus 19, št. 90-91: 155-158.
ŠKORNIK, I. (1985): Od kod ovratniški papagajček Psittacula krameri na slovenski obali? Acrocephalus, let. 6, št. 25, str. 44-45.
VREZEC, A.,TOME, D., DENAC, D., (2006): Delitev in izjemni selitveni pojavi pri pticah. UJMA 20: 125-136.
ŠKORNIK, I. (1992): Prispevek k poznavanju ekologije rumenonogega galeba Larus cachinnans Pall. (AVES-Laridae). Annales 2: 53-66.
WRABER, T., SKOBERNE, P. (1989): Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. Varstvo narave 14-15: 9-428.
ŠKORNIK, I. (1992): Importance of existing coastal parks and reserves in Adriatic region. Management of island and coastal ecosystems in the Mediterranean. Programme and abstracts of conference papers. MEDMARAVIS. Chios, Greece. ŠKORNIK, I. (1994): Inventar in pomembnost zaščitenih lokalitet v Jadranu. Annales Ser. Hist. Nat. 4 (1): 87-100. ŠKORNIK, I. (1995): Prezimovanje velikega kormorana Phalacrocorax carbo na slovenski obali. Falco 9: 13-16. ŠKORNIK, I. (1996): Prezimovanje labodov na slovenski obali. Falco 10: 43-46. ŠKORNIK, I. (2006): Sto slovenskih ptic. Ljubljana, založba Modrijan. ŠKORNIK, I. , MIKLAVEC, M. , MAKOVEC, T. (1990): Favnistični pregled ptic slovenske obale. Varstvo narave 16: 49-99. ŠKORNIK, I. , MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (1995): Sečovlje salina. An ornithological assessment in Slovene coastal wetland. Alghero symposium. Sardinia, Italy.
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
273
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Index Symbols 1. IZHLAPEVANJE 33 2. IZHLAPEVANJE 34 3. IZHLAPEVANJE 35
A
274
Accipiter gentilis 102 Accipiter nisus 102 Acrocephalus arundinaceus 202 Acrocephalus melanopogon 199 Acrocephalus paludicola 199 Acrocephalus palustris 201, 243, 248 Acrocephalus schoenobaenus 200 Acrocephalus scirpaceus 200 Actitis hypoleucos 124, 243, 247, 261 Aegithalos caudatus 190 Airport Area 54 Aix galericulata 69, 243 Alauda arvensis 182, 261 Alcedo atthis 165, 261 Alectoris graeca 80 ALEKSANDER 157 Alpine Swift 165 ALTO 39 Alto Area 39 Anas acuta 71, 261 Anas clypeata 73, 243, 252, 260 Anas crecca 70, 260, 261 Anas penelope 69, 260, 261 Anas platyrhynchos 72, 260, 261 Anas querquedula 71, 243, 252 Anas strepera 70, 260, 261 Anser albifrons 66 Anser anser 67, 260 Anser fabalis 66 Anthus campestris 226, 243, 247 Anthus cervinus 228 Anthus pr 227 Anthus pratensis 227, 260 Anthus spinoletta 229, 260 Anthus trivialis 228 Apodemus sylvaticus 26 Apus apus 164 Aquatic Warbler 199 Aquila chrysaetos 104 Aquila clanga 103 Ardea alba 92, 262 Ardea cinerea 93, 260, 262 Ardea purpurea 93 Ardeola ralloidess 94 Area of Lera 29 Arenaria interpres 131 Artemia parthenogenetica 26 Artemisia caerulescens 25 Asio flammeus 162 Asio otus 162 Athene noctua 159, 243 Atriplex portulacoides 25 Atriplex prostrata 25 aviarni botulizem 251 Aythya ferina 74, 261 Aythya fuligula 75, 261 Aythya marila 75, 261 Aythya nyroca 74
B
Barnacle Goose 67 Barn Owl 158 Barn Swallow 184 Bar-tailed Godwit 130 Bearded Tit 180 bela pastirica 260 BELA PASTIRICA 223 bela štorklja 265 BELA ŠTORKLJA 97
Bellevalia romana 54 BELOČELA GOS 66 beločeli deževnik 243, 261 BELOČELI DEŽEVNIK 119 BELOLIČNA ČIGRA 151 BELOLIČNA GOS 67 beloliska 261 BELOLISKA 77 BELOPERUTA ČIGRA 151 BELOREPEC 99 BELOVRATI MUHAR 210 BENGALSKA ČIGRA 152 BIČJA TRSTNICA 200 Big Lama Area 48 Blackcap 206 Black-crowned Night Heron 94 Black-eared Wheatear 216 Black-headed Bunting 232 Black-headed Gull 139 Black Kite 99 Black-legged Kittiwake 138 Black-necked Grebe 87 Black Redstart 214 Black Stork 96 Black Swan 65 Black-tailed Godwit 130 Black Tern 152 Black-throated Diver 83 Black-winged Stilt 114 Black Woodpecker 172 BLEDI VRTNIK 197 Bluethroat 213 Botaurus stellaris 91 Brambling 235 Branta leucopsis 67 Bray-Curtis 246 BREGULJKA 183 BRGLEZ 192 BRINOVKA 219 BRKATA SINICA 180 Broad-billed Sandpiper 134 brškinka 243, 251 BRŠKINKA 204 Bubo bubo 161 Bubulcus ibis 95 Bucephala clangula 78, 261 Bufo bufo 26 Burhinus oedicnemus 117 Buteo buteo 103
C
Calandra Lark 180 Calandrella brachydactyla 181 Calcarius lapponicus 229 Calidris alba 132 Calidris alpina 133, 260, 262 Calidris canutus 131 Calidris ferruginea 134 Calidris minuta 132, 261, 262 Calidris temminckii 133 Caliscelis wallengreni 25 ČAPLJICA 91 Caprimulgus europaeus 163 CARAR 220 Carcinus aestuarii 26 Carduelis cannabina 238, 261 Carduelis carduelis 237, 261 Carduelis chloris 236 Carduelis spinus 237 Carex extensa 25 Caspian Gull 144 Caspian Tern 150 Cattle Egret 95 ČEBELAR 166 Cecropis daurica 185 Certhia brachydactyla 193
Cettia cetti 191, 243, 247, 252 Cetti’s Warbler 191 Chaffinch 235 Charadriiformes 256 Charadrius alexandrinus 119, 243, 261 Charadrius dubius 122 Charadrius hiaticula 121 Charadrius morinellus 123 Chlidonias hybrida 151 Chlidonias leucopterus 151 Chlidonias niger 152 Chroicocephalus genei 139 Chroicocephalus ridibundus 139 Ciconia ciconia 97, 265 Ciconia nigra 96, 265 CIKOVT 220 Cinclus cinclus 194 Circaetus gallicus 100 Circus aeruginosus 100 Circus cyaneus 101, 261 Circus pygargus 101 Cirl Bunting 230 Cisticola juncidis 204, 243, 251 Citrine Wagtail 225 CITRONASTA PASTIRICA 225 ČIŽEK 237 Clamator glandarius 157 Clangula hyemalis 76 Clostridium botulinum 251 Coal Tit 187 Coccothraustes coccothraustes 240 ČOKETA 136 Colinus virginianus 80, 243 Collared Flycatcher 210 Collared Pratincole 124 Collared Sand Martin 183 COLOMBERA 50 Colombera Area 50 Columba livia “feral” 153 Columba oenas 154 Columba palumbus 154 Common Blackbird 218 Common Blue Tit 189 Common Bullfinch 240 Common Buzzard 103 Common Chiffchaff 196 Common Coot 112 Common Crane 113 Common Crossbill 236 Common Cuckoo 158 Common Eider 77 Common Firecrest 195 Common Goldeneye 78 Common Grasshopper 203 Common Greenshank 125 Common Kestrel 105 Common Kingfisher 165 Common Moorhen 111 Common Nightingale 212 Common Pheasant 82 Common Pochard 74 Common Quail 81 Common Raven 179 Common Redshank 127 Common Redstart 215 Common Sandpiper 124 Common Scoter 76 Common Shelduck 68 Common Snipe 136 Common Starling 222 Common Stonechat 216 Common Swift 164 Common Teal 70 Common Tern 148 Common Whitethroat 207
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
D
Delichon urbicum 185 Dendrocopos major 170 Dendrocopos medius 169 Dendrocopos minor 169 Dendrocygna bicolor 64, 243 Dendrogram podobnosti 246 Dimorphopterus blissoides 25 DIVJA GRLICA 155 DLESK 240 dolgorepa raca 261 DOLGOREPA RACA 71 DOLGOREPKA 190 domači golob 243
DOMAČI GOLOB 153 DOMAČI VRABEC 241 Dragonja 24 DRAGONJA 46 Dragonja River 46 DREVESNA CIPA 228 Dryocopus martius 172, 243, 252 DULAR 123 Dunalilella salina 26 Dunlin 133 Dunnock 223 DUPLAR 154 duplinska kozarka 243, 247, 248, 260 DUPLINSKA KOZARKA 68
E
Eastern Olivaceous Warbler 197 Egretta garzetta 92 Elaphe longissima 26 Eleonora’s Falcon 107 Emberiza calandra 233 Emberiza cia 231 Emberiza cirlus 230 Emberiza citrinella 230 Emberiza hortulana 231 Emberiza melanocephala 232 Emberiza pusilla 232 Emberiza schoeniclus 233, 261 Emys orbicularis 26 Erinaceus concolor 26 Erithacus rubecula 211, 261 esser Black-backed Gull 144 Estuary 45 etruščanska rovka 26 Eurasian Collared Dove 156 Eurasian Curlew 129 Eurasian Dotterel 123 Eurasian Eagle-owl 161 Eurasian Golden Oriole 175 Eurasian Hobby 107 Eurasian Jackdaw 177 Eurasian Jay 175 Eurasian Linnet 238 Eurasian Magpie 176 Eurasian Marsh Harrier 100 Eurasian Nutcracker 177 Eurasian Nuthatch 192 Eurasian Oystercatcher 113 Eurasian Penduline Tit 190 Eurasian Reed Warbler 200 Eurasian River Warbler 203 Eurasian Scops Owl 160 Eurasian Siskin 237 Eurasian Skylark 182 Eurasian Sparrowhawk 102 Eurasian Spoonbill 96 Eurasian Stone Curlew 117 Eurasian Tree Sparrow 242 Eurasian White Stork 97 Eurasian Wigeon 69 Eurasian Woodcock 137 Eurasian Wryneck 168 European Bee-eater 166 European Crested Tit 187 European Golden Plover 118 European Goldfinch 237 European Greenfinch 236 European Herring Gull 141 European Nightjar 163 European Pied Flycatcher 210 European Robin 211 European Roller 167 European Serin 239 European Shag 90 European Turtle Dove 155
F Falco columbarius 106 Falco eleonorae 107 Falco naumanni 104 Falco peregrinus 108, 261 Falco subbuteo 107 Falco tinnunculus 105, 243 Falco vespertinus 106 FAZAN 82 Feral Pigeon 153 Ferruginous Duck 74 Ficedula albicollis 210 Ficedula hypoleuca 210 Ficedula parva 211 Fieldfare 219 filopatrija 248 First Evaporation Area 33 Fontanigge 10, 11, 24, 25, 37 FONTANIGGE 37 Fontanigge Area 37 Fringilla coelebs 235, 260 Fringilla montifringilla 235 Fulica atra 112, 243, 247, 260, 261 Fulvous Whistling Duck 64
G
Gadwall 70 GAGA 77 Galerida cristata 181 Gallinago gallinago 136, 261 Gallinago media 136 Gallinula chloropus 111 Garden Warbler 207 Garganey 71 Garrulus glandarius 175 Gavia adamsii 84 Gavia arctica 83, 260, 262 Gavia immer 84 Gavia stellata 83, 261 Gelochelidon nilotica 150 Giassi 37 GIASSI - CURTO 52 Giassi - Curto Area 52 Glareola pratincola 124 glina 29 Glossy Ibis 95 Goldcrest 194 Golden Eagle 104 Goosander 79 GPS 247 GRAHASTA TUKALICA 110 Great Bittern 91 Great Black-backed Gull 145 Great Cormorant 89 Great Crested Grebe 86 Great Egret 92 Greater Flamingo 88 Greater Scaup 75 Greater Short-toed Lark 181 Greater Spotted Eagle 103 Greater White-fronted Goose 66 Great Northern Diver 84 Great Reed Warbler 202 Great Snipe 136 Great Spotted Cuckoo 157 Great Spotted Woodpecker 170 Great Tit 188 Green Sandpiper 126 Green Woodpecker 171 Grey Heron 93 Greylag Goose 67 Grey Partridge 81 Grey Phalarope 138 Grey Plover 118 Grey Wagtail 226 GRILČEK 239
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
275
Common Wood Pigeon 154 ČOPASTA ČAPLJA 94 ČOPASTA ČRNICA 75 ČOPASTA KUKAVICA 157 ČOPASTA SINICA 187 ČOPASTI PONIREK 86 ČOPASTI ŠKRJANEC 181 Coracias garrulus 167 Corn Bunting 233 Corncrake 108 CORSOLONGO 49 Corsolongo Area 49 Corvus corax 179 Corvus cornix 179, 251 Corvus frugilegus 178 Corvus monedula 177, 243, 248 Coturnix coturnix 81 Cream-coloured Courser 123 Crested Lark 181 Crex crex 108 Cristalization Area 30 ČRNA ČIGRA 152 ČRNA PROSENKA 118 ČRNA RACA 76 ČRNA ŠTORKLJA 96 ČRNA ŽOLNA 172 ČRNI HUDOURNIK 164 ČRNI LABOD 65 ČRNI MARTINEC 128 ČRNI ŠKARNIK 99 ČRNOČELI SRAKOPER 174 črnoglavi galeb 254 ČRNOGLAVI GALEB 140 ČRNOGLAVI MUHAR 210 ČRNOGLAVI STRNAD 232 ČRNOGLAVKA 206 ČRNONOGA ČIGRA 150 ČRNOREPI KLJUNAČ 130 ČRNOVRATI PONIREK 87 Croicocephalus ridibundus 260 Cuculus canorus 158 ČUK 159 Curlew Sandpiper 134 Cursorius cursor 123 CURTO - PICHETTO 51 Curto - Pichetto Area 51 Cyanistes caeruleus 189 Cygnus atratus 65, 243 Cygnus cygnus 65 Cygnus olor 64, 261, 265 čebelar 243, 248 cianobakterije 26, 29 čopasta črnica 261 čopasti ponirek 260, 262 črna podgana 26 črna prosenka 261, 262 črna štorklja 265 črnica 26 Curto 37 črni martinec 261 črnovrati ponirek 260
GRIVAR 154 grmičasta členjača 25 grmišča 24 GRMOVŠČICA 196 Grus grus 113, 265 Gull-billed Tern 150
H
276
Haematopus ostralegus 113 Haliaeetus albicilla 99 Halobacteriaceae 26 halofiti 25 Halosalda lateralis 25 Hawfinch 240 Hierophis viridiflavus carbonarius 26 Himantopus himantopus 114, 243, 247, 248 Hippolais icterina 198 Hippolais pallida 197 Hippolais polyglotta 197 Hirundo rustica 184, 256 hišna miš 26 Honey Buzzard 98 Hooded Crow 179 Hoopoe 167 Horned Grebe 87 House Sparrow 241 HRIBSKI ŠKRJANEC 183 Hydrocoloeus minutus 140, 261 Hydroprogne caspia 150 Hyla arborea) 26
I
Ichthyaetus melanocephalus 140, 252, 253, 254 Icterine Warbler 198 Inula crithmoides 25 Ixobrychus minutus 91, 243, 252 izhlapevanje 29, 37 IZLIV 45
J
Jack Snipe 135 JEREBICA 81 jež 26 JEZERSKI MARTINEC 125 JUŽNA POSTOVKA 104 Jynx torquilla 168
K
KAČAR 100 KALIN 240 KAMENJAR 131 kanal 37 KANJA 103 KASPIJSKA ČIGRA 150 KASPIJSKI GALEB 144 kavka 248 KAVKA 177 Kentish Plover 119 kmečka lastovka 256 KMEČKA LASTOVKA 184 KOBILAR 175 KOBILIČAR 203 kobranka 26 KOMATNI DEŽEVNIK 121 koncentracije soli 25 konopnica 260, 261 KONOPNICA 70 Koper 2, 10 kormoran 260 Kormoran 262 KORMORAN 89 KOS 218 KOSEC 108 KOSTANJEVKA 74 KOTORNA 80 kozica 261 KOZICA 136 KRAGULJ 102
krastača 26 kratkokrila vitka stenica 25 KRATKOPERUTI VRTNIK 197 KRATKOPRSTI PLEZALČEK 193 KRATKOPRSTI ŠKRJANEC 181 KRAVJA ČAPLJA 95 kreheljc 261 KREHELJC 70 kreheljca 260 KREKOVT 177 kričava čigra 261 KRIČAVA ČIGRA 153 KRISTALIZACIJA 30 KRIVOKLJUN 236 KROKAR 179 KUKAVICA 158 KUPČAR 215 KVAKAČ 94
L
labod grbec 261 LABOD GRBEC 64 LABOD PEVEC 65 Lanius collurio 173 Lanius excubitor 172 Lanius minor 174 Lanius senator 174 Lapland Longspur 229 Larus argentatus 141 Larus cachinnans 144 Larus canus 141, 261 Larus fuscus 144 Larus marinus 145 Larus michahellis 142, 243 LAŠKI ŠKRJANEC 180 LEDNI SLAPNIK 84 Lera 10, 11, 37 LERA 29 LESNA SOVA 161 Lesser Crested Tern 152 Lesser Grey Shrike 174 Lesser Kestrel 104 Lesser Spotted Woodpecker 169 Lesser Whitethroat 208 LETALIŠČE 54 Levantine Shearwater 88 LIFE 47 Life Area 47 Limicola falcinellus 134 Limonium angustifolium 25 Limosa lapponica 130 Limosa limosa 130 LIŠČEK 237 liska 247, 260 lišček 260 LISKA 112 Little Bittern 91 Little Bunting 232 Little Crake 110 Little Egret 92 Little Grebe 85 Little Gull 140 Little Lama Area 42 Little Owl 159 Little Plover 122 Little Stint 132 Little Tern 146 Locustella fluviatilis 203 Locustella luscinioides 204 Locustella naevia 203 Long-tailed Duck 76 Long-tailed Tit 190 LOPATASTA GOVNAČKA 145 Lophophanes cristatus 187 Loxia curvirostra 236 Lullula arborea 183
Luscinia luscinia 212 Luscinia megarhynchos 212 Luscinia svecica 213 Lymnocryptes minimus 135
M
mala bela čaplja 260 MALA BELA ČAPLJA 92 mala čigra 243 MALA ČIGRA 146 MALA LAMA 42 MALA TUKALICA 110 MALA UHARICA 162 MALI DETEL 169 MALI DEŽEVNIK 122 mali galeb 261 MALI GALEB 140 mali martinec 261 MALI MARTINEC 124 MALI MUHAR 211 mali ponirek 260 MALI PONIREK 85 mali prodnik 261, 262 MALI PRODNIK 132 MALI ŠKURH 128 MALI SLAVEC 212 MALI SOKOL 106 MALI STRNAD 232 MALI ŽAGAR 78 Mallard 72 Mandarin Duck 69 MANDARINKA 69 Marsh Sandpiper 125 Marsh Tit 186 Marsh Warbler 201 Meadow Pipit 227 Mediterranean Gull 140 mehkužci 26 Melanitta fusca 77, 261 Melanitta nigra 76 Melanocorypha calandra 180 Melodious Warbler 197 MENIŠČEK 187 Mergellus albellus 78 Mergus merganser 79 Mergus serrator 79, 260, 261 Merlin 106 Merops apiaster 166, 243, 248 MESTNA LASTOVKA 185 Mew Gull 141 MEZZANA 32 Mezzana Area 32 Microcoleus chthonoplastes 26, 29 Micromys minutus 26 Middle Spotted Woodpecker 169 Milvus migrans 99 Milvus milvus 98 minerali 29 Mining Area 36 Mistle Thrush 220 mlakarica 243, 260, 261 MLAKARICA 72 MLINARČEK 208 močvirje 25 MOČVIRSKA SINICA 186 močvirska slanovka 25 močvirska trstnica 248 MOČVIRSKA TRSTNICA 201 MOČVIRSKA UHARICA 162 MOČVIRSKI LUNJ 101 MOČVIRSKI MARTINEC 126 MODRA TAŠČICA 213 MOKOŽ 109 Montagu’s Harrier 101 morje 10, 11, 24, 25 MORJE 53
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Morus bassanus 89 Motacilla alba 223, 260 Motacilla cinerea 226 Motacilla citreola 225 Motacilla flava 224, 252 Moustached Warbler 199 Muscicapa striata 209 Mus domesticus 26 Mute Swan 64
N
O
OBMOČJE MUZEJA S SLANO TRATO 43 OB MORJU 44 obrežni šaš 25 Oenanthe hispanica 216 Oenanthe oenanthe 215 okolja 7, 9, 11, 24, 26 Oriolus oriolus 175 Ortolan Bunting 231 Osprey 97 OSTROGLEŽ 229 Otus scops 160, 243 OZKOKLJUNI LISKONOŽEC 137
P
pajčji škržatek 25 Pandion haliaetus 97 Panurus biarmicus 180 Parapholis incurva 25 Parus major 188 Passer domesticus 241 Passer hispaniolensis 242 Passeriformes 256 Passer montanus 242 Pastor roseus 221 PEGASTA SOVA 158 pepelasti lunj 261 PEPELASTI LUNJ 101 Perdix perdix 81 Peregrine Falcon 108 Periparus ater 187 Pernis apivorus 98 PEŠČENEC 132 Petola 29 pevke 256 Phalacrocorax aristotelis 90, 253, 260 Phalacrocorax aristotelis desmarestii 253 Phalacrocorax carbo 89, 260, 262
PRLIVKA 117 PROGASTOREPI KLJUNAČ 130 prosnik 248 PROSNIK 216 Prunella modularis 223 Psittacula krameri 157, 243 ptic 9, 10, 11, 25 Puccinellia palustris 25 Puffinus yelkouan 88 PUKLEŽ 135 Purple Heron 93 PUŠČAVSKI TEKALEC 123 Pygmy Cormorant 90 Pyrrhula pyrrhula 240
R
RAKAR 202 RAKCI 41 Rakci Area 41 Rallus aquaticus 109 Rana dalmatina 26 Rattus rattus 26 RDEČA LASTOVKA 185 RDEČEGLAVI KRALJIČEK 195 RDEČEGRLA CIPA 228 rdečegrli slapnik 261 RDEČEGRLI SLAPNIK 83 RDEČENOGA POSTOVKA 106 rdečenogi martinec 243, 248 RDEČENOGI MARTINEC 127 REČNI CVRČALEC 203 REČNI GALEB 139 Recurvirostra avosetta 115, 243 Red-breasted Flycatcher 211 Red-breasted Merganser 79 Red-crested Pochard 73 Red-footed Falcon 106 Red Kite 98 Red Knot 131 Red-necked Grebe 86 Red-necked Phalarope 137 Red-rumped Swallow 185 Red-throated Diver 83 Red-throated Pipit 228 Redwing 221 Reed Bunting 233 REGLJA 71 Regulus ignicapilla 195 Regulus regulus 194 Remiz pendulinus 190 repaljščica 248 REPALJŠČICA 217 repnik 261 REPNIK 238 RIBJI OREL 97 rimska belvalovka 54 Ringed Plover 121 Riparia riparia 183 Rissa tridactyla 138 RJAVA ČAPLJA 93 rjava cipa 247 RJAVA CIPA 226 RJAVA KOMATNA TEKICA 124 RJAVA PENICA 207 RJAVI GALEB 144 RJAVI LUNJ 100 RJAVI ŠKARNIK 98 RJAVI SRAKOPER 173 rjavka 261 RJAVKA 75 RJAVOGLAVI SRAKOPER 174 rjavovrati ponirek 261 RJAVOVRATI PONIREK 86 Rock Bunting 231 Rock Partridge 80 Rook 178
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
277
nasipi 10, 11, 25, 26, 29, 30 natalna disperzija 250 Natrix tesselata 26 NATURA 2000. 7, 9, 11 navadna čigra 243 NAVADNA ČIGRA 148 navadni gož 26 Near the Sea 44 Netta rufina 73 nevretenčarji 26 NJIVSKA GOS 66 Northern Bobwhite 80 Northern Gannet 89 Northern Goshawk 102 Northern Harrier 101 Northern House Martin 185 Northern Lapwing 117 Northern Long-eared Owl 162 Northern Pintail 71 Northern Shoveler 73 Northern Wheatear 215 Northern Wren 193 Nucifraga caryocatactes 177 Numenius arquata 129, 261, 262 Numenius phaeopus 128 Numenius tenuirostris 129 Nycticorax nycticorax 94
Phalacrocorax pygmeus 90 Phalaropus fulicarius 138 Phalaropus lobatus 137 Phasianus colchicus 82 Philomachus pugnax 135 Phoenicopterus roseus 88, 261, 265 Phoenicopterus ruber 9 Phoenicurus ochruros 214, 243, 247, 261 Phoenicurus phoenicurus 215 Phragmites australis 25 Phylloscopus collybita 196 Phylloscopus sibilatrix 196 Phylloscopus trochilus 195 Pica pica 176 PICCIA 31 Piccia Area 31 Pichetto 37 Picus viridis 171 Pied Avocet 115 pikasti martinec 262 PIKASTI MARTINEC 126 PINOŽA 235 Piranske soline 10 plamenec 261, 265 PLAMENEC 88 PLANINSKI HUDOURNIK 165 PLANINSKI OREL 104 PLAŠICA 190 Platalea leucorodia 96, 265 PLAVČEK 189 Plectrophenax nivalis 234 Plegadis falcinellus 95 PLEVICA 95 PLOSKOKLJUNEC 134 PLOSKOKLJUNI LISKONOŽEC 138 PLOTNI STRNAD 230 Pluvialis apricaria 118, 262 Pluvialis squatarola 118, 261, 262 pobrežniki 256 Podarcis sicula 26 PODHUJKA 163 Podiceps auritus 87 Podiceps cristatus 86, 260, 262 Podiceps grisegena 86, 261 Podiceps nigricollis 87, 260 Poecile palustris 186 POGORELČEK 215 polarni slapnik 260, 262 POLARNI SLAPNIK 83 poliginija 249 POLJSKA VRA 178 poljski škrjanec 261 POLJSKI ŠKRJANEC 182 poljski vrabec 242 POLJSKI VRABEC 242 poloj 24 polojnik 243, 247 Polojnik 248 POLOJNIK 114 polžasta rupija 25 Pomarine Skua 145 Porzana parva 110 Porzana porzana 110 POSTOVKA 105 postrežnica 30 POVODNA TRSTNICA 199 POVODNI KOS 194 prava morska trava 25 PREDRAKCI 40 Predrakci Area 40 PREPELICA 81 priba 260, 262 PRIBA 117 pritlikava miš 26 PRITLIKAVI KORMORAN 90
Rose-ringed Parakeet 157 rosnica 26 Rosy Starling 221 ROŽNATI ŠKOREC 221 Ruddy Turnstone 131 RUDNIK 36 Ruff 135 rumena pastirica 252 RUMENA PASTIRICA 224 RUMENI STRNAD 230 RUMENI VRTNIK 198 RUMENI ŽVIŽGAČ 64 RUMENOGLAVI KRALJIČEK 194 RUMENOKLJUNI SLAPNIK 84 rumenonogi galeb 243, 260 RUMENONOGI GALEB 142 Ruppia cirrhosa 25
S
278
sabljarka 243, 248 SABLJARKA 115 sadra 29 Salicornia europaea 25 Salinibacter ruber 26 Salsola soda 25 Salt-museum & Salt Meadow Area 43 Sanderling 132 Sandwich Tern 153 Sarcocornia fruticosa 25 Sardinella aurita 261 Sardinian Warbler 209 Savi’s Warbler 204 Saxicola rubetra 217, 243, 248 Saxicola torquatus 216, 243, 248 ŠČINKAVEC 235 Scolopax rusticola 137 Second Evaporation Area 34 Sečoveljske soline 10, 11, 25 Sedge Warbler 200 Serinus serinus 239 SEVERNI KOVAČEK 195 Short-eared Owl 162 Short-toed Eagle 100 Short-toed Treecreeper 193 Sitta europaea 192 siva čaplja 260, 262 SIVA ČAPLJA 93 siva gos 260 SIVA GOS 67 SIVA PASTIRICA 226 SIVA PEVKA 223 siva vrana 251 SIVA VRANA 179 sivi galeb 261 SIVI GALEB 141 SIVI MUHAR 209 sivka 261 SIVKA 74 SKALNI STRNAD 231 SKOBEC 102 ŠKOLJKARICA 113 ŠKOREC 222 ŠKRJANČAR 107 slana trata 25 slanost 37 Slender-billed Curlew 129 Slender-billed Gull 139 SLOKA 137 ŠMARNICA 214 Smew 78 SMRDOKAVRA 167 SNEŽNI STRNAD 234 Snow Bunting 234 ŠOJA 175 sokol selec 261 SOKOL SELEC 108
Somateria mollissima 77 Song Thrush 220 Spanish Sparrow 242 SPA območja 243 Spotted Crake 110 Spotted Flycatcher 209 Spotted Redshank 128 spremenljivi prodnik 260, 262 SPREMENLJIVI PRODNIK 133 Squacco Heron 94 SRAKA 176 SREBRNI GALEB 141 SREDNJI DETEL 169 srednji žagar 260, 261 SREDNJI ŽAGAR 79 SREDOZEMSKI KUPČAR 216 SREDOZEMSKI SOKOL 107 SREDOZEMSKI VIHARNIK 88 Sredozemski vranjek 253 SRPIČNA TRSTNICA 200 SRPOKLJUNI PRODNIK 134 SRŠENAR 98 Stercorarius pomarinus 145 Sterna hirundo 148, 243 Sternula albifrons 146, 243 Stock Dove 154 STOJBE 38 Stojbe Area 38 Streptopelia decaocto 156 Streptopelia turtur 155 Strix aluco 161 STRMOGLAVEC 89 Passer hispaniolensis 242 STRŽEK 193 Sturnus vulgaris 222 Subalpine Warbler 208 svilnica 243, 247, 252 ščinkavec 260 škardobola 26 skladišča 10 sklednica 26 slanoljubne rastline 24, 25 slanuše 25 sodina solinka 25 soline 9, 10, 11, 24, 25, 26, 37 Spergularia marina 25 Sredozemlje 9, 10 Strunjanske soline 10 Suaeda maritima 25 Suncus etruscus 26 šmarnica 247, 261 SVILNICA 191 Sylvia atricapilla 206 Sylvia borin 207 Sylvia cantillans 208 Sylvia communis 207 Sylvia curruca 208 Sylvia melanocephala 209
T
Tachybaptus ruficollis 85, 260 Tachymarptis melba 165 Tadorna tadorna 68, 243, 247, 248, 260 Taiga Bean Goose 66 TAMARISKOVKA 199 taščica 261 TAŠČICA 211 TAŠČIČNA PENICA 208 TATARSKA ŽVIŽGAVKA 73 Tawny Owl 161 Tawny Pipit 226 TEMMINCKOV PRODNIK 133 Temminck’s Stint 133 TENKOKLJUNI ŠKURH 129 Thalasseus bengalensis 152 Thalasseus sandvicensis 153, 261
The Sea 53 Third Evaporation Area 35 Thrush Nightingale 212 TOGOTNIK 135 travniki 24 travniki, 24 travniška cipa 260 TRAVNIŠKA CIPA 227 TRAVNIŠKI VRABEC 242 Tree Pipit 228 TRIM 250 Tringa erythropus 128, 261 Tringa glareola 126 Tringa nebularia 125, 262 Tringa ochropus 126 Tringa stagnatilis 125 Tringa totanus 127, 243, 248, 260 TRIPRSTI GALEB 138 Troglodytes troglodytes 193 trst 25 TRSTNI CVRČALEC 204 trstni strnad 261 TRSTNI STRNAD 233 Tufted Duck 75 Turdus iliacus 221 Turdus merula 218 Turdus philomelos 220 Turdus pilaris 219 Turdus viscivorus 220 TURŠKA GRLICA 156 Tyto alba 158
U
Upogebia pusilla 26 Upupa epops 167 UTM 247
V
Vanellus vanellus 117, 260, 262 velika bela čaplja 260, 262 VELIKA BELA ČAPLJA 92 VELIKA BOBNARICA 91 VELIKA LAMA 48 VELIKA SINICA 188 VELIKA UHARICA 161 VELIKI DETEL 170 VELIKI GALEB 145 VELIKI KLINKAČ 103 VELIKI PRODNIK 131 VELIKI SKOVIK 160 veliki škurh 261, 262 VELIKI ŠKURH 129 VELIKI SLAVEC 212 VELIKI SRAKOPER 172 VELIKI STRNAD 233 VELIKI ŽAGAR 79 Velvet Scoter 77 VIJEGLAVKA 168 VINSKI DROZG 221 VIRGINIJSKI KOLIN 80 vode 11, 30, 37 vodomec 261 VODOMEC 165 vranjek 260 VRANJEK 90 vranjeka 253 VRBJI KOVAČEK 196 vriskarica 260 VRISKARICA 229 vrstna pestrost 244 VRTNA PENICA 207 vrtna rovka 26 VRTNI STRNAD 231
W
Water Pipit 229 Water Rail 109
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
Whimbrel 128 Whinchat 217 Whiskered Tern 151 White-billed Diver 84 White-tailed Eagle 99 White-throated Dipper 194 White Wagtail 223 White-winged Tern 151 Whooper Swan 65 Willow Warbler 195 Woodchat Shrike 174 Wood Lark 183 Wood Sandpiper 126 Wood Warbler 196
Y
Yellowhammer 230 Yellow-legged Gull 142 Yellow Wagtail 224
Z
279
zakrivljena ozkorepka 25 ZALIVSKI GALEB 139 zalogovnik 29, 30 ŽAMETNA PENICA 209 zelena rega 26 ZELENA ŽOLNA 171 ZELENEC 236 ZELENONOGA TUKALICA 111 ZELENONOGI MARTINEC 125 ŽERJAV 113 ZIMSKA RACA 76 Zitting Cisticola 204 zlata prosenka 262 ZLATA PROSENKA 118 ZLATOUHI PONIREK 87 ZLATOVRANKA 167 ŽLIČARICA 73 ŽLIČARKA 96 Zoostera marina 25 žvižgavka 260 ŽVIŽGAVKA 69 zvonec 261 žerjav 265 žličarica 260, 261 žličarka 265 ZVONEC 78
I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina
280 I. Škornik, Prispevek k poznavanju favnistike in ekologije ptic Sečoveljskih solin - A Faunistic-Ecological Contribution to the knowledge of Birds in the Sečovlje Salina