NARAVOVARSTVENI MONITORING V KPSS 2010-2011 by Iztok Škornik

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING PTIC SEČOVELJSKIH SOLIN 2010-2011

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

KAZALO VSEBINE

UVOD

………………………………….

METODE DELA

………………………………….

REZULTATI

………………………………….

ORNITOFAVNA

………………………………….

GNEZDENJE

………………………………….

PREZIMOVANJE

………………………………….

PRELET

………………………………….

REDKE VRSTE

………………………………….

NOVE VRSTE

………………………………….

RIBOJEDE VRSTE

………………………………….

POGOSTNOST IN ČASOVNO POJAVLJANJE

………………………………….

MONITORING METULJEV, KOBILIC, PLAZILCEV...

………………………………….

109

MONITORING HABITATOV

………………………………….

113

URAVNAVANJE VODNEGA REŽIMA

………………………………….

116

MONITORING VODA

………………………………….

125

MONITORING OBISKOVANJA

………………………………….

131

LITERATURA

………………………………….

139

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

UVOD S prvimi rednimi popisi (monitoringom) na območju Sečoveljskih solin, smo kot amaterski ornitologi pričeli že leta 1983. V tem času se je nabralo lepo število podatkov, s katerimi lahko primerjamo stanje in spremembe na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline in na najboljši način prispevamo k ohranjanju ali izboljšanju pogojev za tukajšnji živelj, ki nam je bil v letu 2003 s koncesijsko pogodbo zaupan v varovanje. Premalo je, če rečemo da je malo zavarovanih območij v Sloveniji s tako podatkovno zbirko. Še več. Smo edini, ki se lahko pohvalimo z dediščino in znanjem, ki so nam ga zapustili amaterski ornitologi, občasni popisovalci, ljubitelji narave in drugi. Smo edini, kjer objavljeni podatki o pticah Sečoveljskih solin in bližnje okolice segajo v 18. stoletje, ko je tu še deloval znani piranski zdravnik in polihistor Schiavuzzi. In smo edini, ki imamo najverejetneje večino vseh večdesetletnih opazovanj vnešenih v podatkovno zbirko in obdelanih. In ker ne sedimo križem rok, podatkovno zbirko tedensko dopolnjujemo, s tem pa se dopolnjuje tudi vedenje o tem prostoru. Da je poročilo združeno za leti 2010 in 2011 skupaj ni naključje, saj smo v letu 2010 pridobili tudi tri mednarodne projekte: ClimaParks, LFE+Mansalt in HABIT-CHANGE, v novembru 2011 pa smo pristopili še k projektu SALTWORKS. V projektu ClimaParks - "Klimatske spremembe in upravljanje zavarovanih območij " sodeluje devet partnerjev — 4 slovenski in 5 italijanskih parkov. Projekt vodi Triglavski narodni park. Slovenski in italijanski parki bodo v projektu raziskovali in ozaveščali o klimatskih spremembah, ohranjanju biodiverzitete in trajnostnem odnosu do okolja v dotičnih zavarovanih območjih kot tudi v svetu nasploh. Vzpostavljena bo dolgoročna mreža informacijskih postaj, preko katerih bo mogoče primerjati podatke med parki. Slovenski in italijanski parki bodo v sodelovanju okrepili ozaveščanje o pomenu odgovornega odnosa do naravnega okolja (informacijski centri, izobraževalni programi). S pilotnimi projekti bodo parki razvijali okolju prijazne načine obiskovanja zavarovanih območij. V Krajinskem parku Sečoveljske soline smo konec leta 2009 prijavili projekt na razpis LIFE+ narava in biotska raznovrstnost. Petletni projekt Človek in narava v Sečoveljskih solinah je bil s strani Evropske unije potrjen in 1. oktobra 2010 smo v solinah pričeli z izvajanjem tega projekta, ki je namenjen ohranjanju biotske raznovrstnosti na območju solin. V okviru projekta bodo organizirane tudi različne delavnice za javnost; zavedanje o pomenu ohranjene narave v solinah je namreč nizko, pogosto pa tudi napačno interpretirano. Sečoveljske soline so lahko dodana vrednost razvoju kraja in turizma le, ko se ohranja njihova podoba in jih ne ogrožajo načrti, ki bi posegali v prostor solin. Pokazatelj stopnje sonaravnosti upravljanja s solinami so ptice; v Sečoveljskih solinah živijo redke, ogrožene in tudi za obiskovalce zelo zanimive vrste ptic in v sklopu projekta bo zagotovljeno, da se njihovo število ne bo zmanjševalo. Ena od redkih in ogroženih vrst ptic, ki jo ogroža predvsem razvoj množičnega turizma in urbanizacija peščenih plaž je mala čigra. V Sloveniji gnezdi le na Sečoveljskih solinah in v okviru projekta LIFE+ ji bo namenjena posebna pozornost. Raziskovalno območje HABIT-CHANGE zajema zavarovana območja iz vse srednje in vzhodne Evrope, ki se upravljajo kot narodni parki, biosferni rezervati ali krajinski/naravni parki s poudarkom na mokriščih, gozdovih, travnikih in alpskih območjih. Zavarovana območja so bila izbrana zato, ker se predpostavlja, da so habitatni tipi v teh območjih zelo občutljivi na podnebne spremembe. Projekt HABIT-CHANGE ocenjuje, krepi in prilagaja obstoječe upravljavske strategije in strategije ohranjanja narave v zavarovanih območjih. Na ta način se lahko upravljavci zavarovanih območij proaktivno odzovejo na verjetne vplive podnebnih sprememb, ki ogrožajo celovitost in raznolikost habitatov. Projekt HABIT-CHANGE ne analizira le sprememb habitatov, ki jih povzročajo podnebne spremembe, temveč se osredotoča tudi na potrebne spremembe pri že ustaljenih procesih upravljanja z zavarovanimi območji in rabo zemljišč (''land use'') v zavarovanih območjih. Ta del temelji na dialogu z interesnimi skupinami o trenutno znanih težavah v zvezi s podnebnimi spremembami. Projektne naloge/akcije so tu usmerjene k večji osveščenosti glede potrebe po prilagojenem upravljanju zavarovanih območij.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Iz Slovenije v projektu sodelujeta dve projektni območji. Poleg TNP so to tudi Sečoveljske soline, kjer ob sodelovanju Univerze v Mariboru in upravljavca parka nastaja model, ki bo prek opazovanja sprememb habitatov in indikatorskih vrst iz skupin žuželk (metuljev) predstavil scenarije možnih vplivov obalnega mokrišča zaradi predvidenih klimatskih sprememb. Projekt SALTWORKS zajema edine soline, ki se nahajajo na programskem območju med Italijo in Slovenijo: soline v kraju Cervia, soline v kraju Comacchio, Sečoveljske in Strunjanske soline. Projekt bo trajal 30 mesecev in bo namenjen vrednotenju, razvoju in promociji solin, preko določitev dobrih praks za koriščenje območij in infrastruktur. Pri projektu bodo sodelovali številni strokovnjaki, ki bodo preko prenosa dobrih praks, izvedbe specifičnih pilotnih projektov za posamezne soline ter oblikovanja didaktično-znanstvenih poti za študente in delavnic za šole, dosegali cilje projekta. 19. septembra 2010 ponoči so poplavile reke Rižana ter Dragonja in Drnica, vsulo se je več plazov, poplavile so ceste. Sečoveljske soline so bile popolnoma pod vodo. Na območju Fontanigge je bilo vsaj meter vode. Iz vode so štrlele le ruševine nekdanjih solinarskih domov. Letališče je bilo povsem pod vodo, medtem ko je bilo na območju Lere povsem normalno stanje, saj je ta del od Fontanigg ločen z visokovodnimi nasipi Drnice. Niti predstavljati si ne moremo, kako visoka bi lahko bila voda na tem območju, če bi bilo plimovanje tako ekstremno, kot je bilo novembra 2008. Na Fontaniggeah bi bilo vsaj 2 m vode, poplavljena pa bi bila celotna Sečoveljska draga. Vsekakor dober opomin za v prihodnje. In zato poskušamo tudi s projekti zavarovati območje Krajinskega parka Sečoveljske soline tako, da bodo tako rastline, živali in njihova življenjska okolja deležne optimalnih življenjskih pogojev, čim manjšega vznemirjanja s strani obiskovalcev ter tudi slednjim zagotoviti vrhunsko doživetje obiskanega zavarovanega območja. S poročilom, ki je pred vami, smo poskušali zabeležiti vse to, kar se je v tem času zgodilo.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

METODE DELA

1. Monitoring ptic se izvaja tedensko (vsaj enkrat ali bolje dvakrat v začetku tedna). Pri popisovanju v zimskem času, ko je osebkov veliko, se izvaja štetje vsaj dvakrat ali trikrat tedensko, kjer v popisu sodelujeta vsaj eden ali dva popisovalca. 2. Kartiranje gnezdilcev se izvaja v gnezdilnem obdobju na celotnem območju KPSS vse dokler se ne evidentira vseh za KPSS pomembnih gnezdilcev. Natančnega popisa in ovrednotenja so deležne naslednje vrste: rumenonogi galeb Larus michahellis, navadna čigra Sterna hirundo, mala čigra Sterna albifrons, beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, mali deževnik Charadrius dubius, rumena pastirica Motacilla flava, rjava cipa Anthus campestris, brškinka Cisticola juncidis, polojnik Himantopus himantopus, sabljarka Recurvirostra avosetta, rdečenogi martinec Tringa totanus in duplinska kozarka Tadorna tadorna. 3. Monitoring halofitne flore in vegetacije ter habitatov se izvaja v času vegetacije slanuš. Izvaja se kartiranje pomembnih habitatov KPSS ter rastišč slanuš, v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki. 4. Monitoring nevretenčarjev in ostale vodne in kopenske favne se izvaja priložnostno v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki. 5. Monitoring vod se praviloma izvaja na celotnem območju KPSS, usklajeno s potrebami in zahtevami pridelave soli. Monitoring vod se izvaja še posebej natančno tam, kjer je potrebno zagotavljati ustrezne ali idealne razmere za živali, rastline in njihova življenjska okolja. Bazeni oz. območja, ki sodijo v to kategorijo so opremljena s posebno mersko lato iz katere odčitavamo nivoje vod. Višino vod uravnavamo z dotokom in iztokom vod prek zapornic in cevi. 6. Popisno obdobje je obdobje tekočega leta ali več let. Podatke primerjamo s podatki preteklih let ali obdobij. 7. Popisno območje je območje KPSS s podobmočji (glej sliko podobmočij). Podobmočja so ustrezno poimenovana, dodana jim je koda, ki je usklajena s kodo tehnologa kakovosti podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o., tako, da je možna medsebojna primerljivost proizvodnega dela z naravovarstvenim oz. parkovnim delom. 8. Vnašanje podatkov in njihova obdelava se izvaja na terenu z računalniškim programom Pocket Bird Recorder z vnašanjem v dlančnik HTC HD, ki je opremljen z GPS. Podatke s terena se prenese na računalnik v program Wildlife Recorder. Karte razširjenosti so izdelane s pomočjo programa DMAP. 9. Rezultati monitoringa (spremljanja) v KPSS so predstavljeni v poročilih o monitoringu v KPSS za posamezno leto ali obdobje.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Grafični prikaz opravljenih delovnih ur monitoringa v KPSS od 2010 do 2011.

Popisno območje je območje Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) s toponimi. Toponimi so ustrezno poimenovana območja Sečoveljskih solin in označena s kodo, ki je usklajena s kodo tehnologa kakovosti podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o., tako da je možna primerljivost proizvodnega dela z naravovarstvenim in obratno. Občasno smo na obravnavanem območju izvedli tudi nesistematični lov z mrežami in obročkanje ptic. V letu 2010 smo pri nekaterih ciljnih vrstah (beločeli deževnik, polojnik, sabljarka ter navadna in mala čigra) pričeli z označevanjem z zanje posebej izdelanimi barvnimi obročki, na katerih je tudi koda. Po tistem, ko smo 7.12.2010 od Agencije RS za okolje pridobili ustrezno dovoljenje za ujetje, vznemirjanje in začasen odvzem iz narave, smo pri koordinatorju - organizaciji Wader Study Group (IWSG Colour-Marking Register) pridobili tudi dovoljenje in kode za izdelavo barvnih obročkov (t.i. shemo). Plastične obročke so nam izdelali na Poljskem v podjetju Interrex. Pri izdelavi distribucijskih in drugih kart smo uporabili programa DMAP in DMAP Digitizer. Pri statistični obdelavi podatkov smo si pomagali s programi Biodiversity Pro, TRIM, BioToolKit. Pri interpretaciji leteh pa smo upoštevali temeljno delo s tega področja »Measuring Biological Diversity«, avtorice A. E. Magurran (2004). Tudi v obdobju 2010-2011 smo nadaljevali z zbiranjem neobjavljenih podatkov. Od leta 2010 do 2011 smo izvajali redni tedenski monitoring ptic na popisnem območju z metodo kartiranja teritorijev (Bibby et al., 1992). V letu 2010 smo monitoring ptic razširili še na monitoring voda in habitatov v okviru mednarodnega projekta CLIMAPARKS, katerega partner je tudi podjetje SOLINE Pridelava soli d.o.o. Podatke vnašamo v ornitološko bazo podatkov KPSS s programom Wildlife Recorder. Leta 2010 je bilo zavedenih 1909 popisov oz. opazovanj, v letu 2011 pa 1579 skupaj v obeh letih 3488. Do konca leta 2011 smo v bazo vnesli skupaj 20.684 vnosov. V letu 2010 je bilo opravljenih 1080 ur. V letu 2011 je bilo opravljenih 1362 ur. Skupaj je bilo opravljenih 2442 ur monitoringa, od tega je bilo 216 ur porabljenih za vzorčevanje voda, 161 ur za monitoring habitatov, 1180 za analize in laboratorijske raziskave, 739 ur za monitoring ptic, 146 ur je bilo opravljenih s plovilom. 8.7.2010 so vzdrževalci podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o. končali s postavitvijo lesene lope na območju obročkovalske postaje na Stojbah.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Obročkovalska postaja deluje v okviru KPSS vse od leta 2004. Območje je bilo tudi v preteklosti precej priljubljeno pri tistih ornitologih, ki so tam radi občasno "napeli mreže". Lov in obročkanje ptic v znanstvene namene je del strokovnega dela tudi v KPSS, toda brez ustrezne infrastrukture obročkovalska postaja ni povsem zaživela. Z leti se je območje precej zarastlo. Prvo čiščenje območja smo izvedli že pred leti. S postavitvijo lesene lope, ki jo je omogočil projekt CLIMAPARKS, smo na lovišču postavili lesen objekt, v katerem bosta lahko istočasno delala 2 obročkovalca. V KPSS upamo predvsem na zunanje sodelavce, ki nam bodo v pomoč pri zbiranju favnističnih, predvsem selitvenih podatkov ptic pevk, s katerimi bomo vsekakor dopolnili vedenje tudi v projektu CLIMAPARKS. V prihodnje nameravamo na območju lovišča postaviti še ustrezno ozvočenje, lovišče pa redno kosimo.

Delo na območju obročkovalske postaje na Stojbah.

Vodni režim in vzdrževalna dela v parku smo spremljali med rednim delom monitoringa. Prav tako smo med tem opravili tudi vodnogospodarski nadzor na vseh visokovodnih in drugih nasipih.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

23 13

7 10

11 20 14

6 16

23 5

19 21 4 23

Topografski prikaz toponimov oz. območij v KPSS. 1. IZLIV, 2. DRAGONJA, 3. MEZZANA, 4. ALTO, 5. MUZEJ, 6. RUDNIK, 7. CORSOLONGO, 8. PICCIA, 9. KRISTALIZACIJA, 10. MORJE, 11. CURTO-PICHETTO, 12. OB MORJU, 13. COLOMBERA, 14. GIASSI-CURTO, 15. LIFE, 16. VELIKA LAMA, 17. PRVO IZHLAPEVANJE, 18. MALA LAMA, 19. RAKCI, 20. DRUGO IZHLAPEVANJE, 21. PREDRAKCI, 22. TRETJE IZHLAPEVANJE, 23. VPLIVNO OBMOČJE, 24. LETALIŠČE, 25. LAGUNA, 26. STOJBE

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

REZULTATI V obdobju 2010-2011 je bil izveden redni monitoring ptic na območju KPSS. ORNITOFAVNA Od leta 1878 pa do konca leta 2011 je bilo opaženih skupno 296 vrst ptic. V letu 2010 je bilo opaženih 160 vrst ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 141 vrst, na območju Lere pa 92 vrst ptic. V letu 2011 je bilo opaženih 153 vrst ptic, od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 142 vrst, na območju Lere pa 69 vrst ptic. Skupaj je bilo v obdobju 2010-2011 opaženih 186 vrst od tega jih je bilo na Fontaniggeah zabeleženih kar 172 vrst, na območju Lere pa 105 vrst ptic. 33 vrst je bilo opaženih le v letu 2010, 26 vrst pa le v letu 2011. V januarju 2010 je prezimovalo 55 vrst, v decembru 2010 pa 33 vrst. V januarju 2011 je prezimovalo 39 vrst, v decembru 2011 pa 60 vrst. Skupaj je bilo v obdobju 2010-2011 na prezimovanju registriranih 79 različnih vrst, 13 vrst je od skupaj 63 je prezimovalo samo v januarju, medtem ko je 16 vrst od skupaj 66 prezimovalo samo v decembru. V letu 2010 je bila največkrat opazovana vrsta polojnik Himantopus himantopus z 120 zapisi, sledita mu rumenonogi galeb Larus michahellis z 112 zapisi ter mlakarica Anas platyrhynchos z 109 zapisi. Najštevilčnejša vrsta v letu 2010 je rumenonogi galeb Larus michahellis z 40.723 registriranimi osebki, sledita mu liska Fulica atra z 15.819 registriranimi osebki ter mlakarica Anas platyrhynchos z 4368 osebki. V letu 2011 je bila največkrat opazovana vrsta polojnik Himantopus himantopus z 95 zapisi, sledita mu rumenonogi galeb Larus michahellis z 82 zapisi ter beločeli deževnik Charadrius alexandrinus z 76 zapisi. Najštevilčnejša vrsta v letu 2011 je ponovno rumenonogi galeb Larus michahellis z 39.278 registriranimi osebki, sledita mu vranjek Phalacrocorax aristotelis z 6670 registriranimi osebki ter liska Fulica atra z 4794 osebki. V letu 2011 so bile opažene 4 nove vrste za območje Sečoveljskih solin – rjasta kozarka Tadorna ferruginea, stepski lunj Circus macrourus, plevelna trstnica Acrocephalus agricola in pisana penica Sylvia nisoria. Zanimive in redke vrste, ki so se na območju KPPS pojavile v letu 2010: kačar Circaetus gallicus, kosec Crex crex, čopasta kukavica Clamator glandarius, črnonoga čigra Gelochelidon nilotica, plevica Plegadis falcinellus in plamenec Phoenicopterus roseus. Zanimive in redke vrste, ki so se poleg zgoraj že omenjenih novih vrst na območju KPPS pojavile v letu 2011: mandarinka Aix galericulata, plevica Plegadis falcinellus, kosec Crex crex, črnonoga čigra Gelochelidon nilotica, pegasta sova Tyto alba, rjavoglavi srakoper Lanius senator in citronasta pastirica Motacilla citreola. Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je bilo v letu 2010 evidentiranih 36 vrst gnezdilcev, v letu 2011 pa le 28 vrst, toliko jih namreč gnezdi na območju solin. Gnezdilcem iz ti. vplivnega območja v tem letu nismo posvečali posebne pozornosti. Skupaj je bilo v obdobju 2010-2011 evidentiranih 41 gnezdečih vrst. Od vseh gnezdilcev je 10 nacionalno pomembnih vrst. To so vrste, ki imajo na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS) 10 % ali več celotne nacionalne populacije, in sicer: duplinska kozarka Tadorna tadorna, polojnik Himantopus himantopus, sabljarka Recurvirostra avosetta, beločeli __________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

deževnik Charadrius alexandrinus, rdečenogi martinec Tringa totanus, rumenonogi galeb Larus michahellis, mala čigra Sternula albifrons, navadna čigra Sterna hirundo, brškinka Cisticola juncidis in svilnica Cettia cetti. V obdobju 2010-2011 na območju KPSS rdečenogi martinec Tringa totanus najverjetneje ni gnezdil, čeprav so bili posamezni osebki opazovani tudi v gnezditvenem obdobju. V letu 2010 se je med gnezdilci nepričakovano pojavil rečni galeb Chroicocephalus ridibindus. Par teh ptic je gnezdil na zaraščenem otočku na območju Life in uspešno vzredil 2 mladiča. Že naslednje leto rečni galeb ni gnezdil več. Istega leta je na območju Rudnika gnezdila tudi liska Fulica atra. Tudi ona naslednje leto ni gnezdila več. 29.5.2010 je bil na Leri opazovan par breguljk Riparia riparia, ki je bil kar precej gnezditveno razpoložen (petje), vendar je kasneje izginil. V letu 2010 je bilo najdenih 318 gnezd, v letu 2011 pa 331 gnezd različnih vrst. Skupaj je bilo v obdobju 2010-2011 najdenih 649 gnezd različnih vrst. Največ je bilo legel polojnika Himantopus himantopus in sicer 128 (77 v letu 2010 ter 52 v letu 2011), beločelega deževnika Charadrius alexandrinus 108 (64 v letu 2010 ter 44 v letu 2011), ter rumenonogega galeba Larus michahellis 84 (38 v letu 2010 ter 46 v letu 2011).

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst ptic po letih od 1983 do 2011. Prikazano je naraščanje števila ugotovljenih vrst (rdeča črta) po letih ter število vrst ugotovljenih v tekočem koledarskem letu (modro).

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst ptic po mesecih v letu 2010.

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst ptic po mesecih v letu 2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst ptic po mesecih v letu 2010.

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst ptic po mesecih v letu 2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst ptic po območjih v posameznih mesecih leta 2010 v KPSS.

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst ptic po območjih v posameznih mesecih leta 2011 v KPSS.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Grafični prikaz števila evidentiranih vrst ptic v obdobju 2010-2011 po območjih v KPSS.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

GNEZDENJE Na območju KPSS je v obdobju 2010-2011 gnezdilo 41 vrst, od tega jih je na solinah gnezdilo le 28 (označene z rdečo barvo).

SEZNAM GNEZDEČIH VRST: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41.

Duplinska kozarka (Tadorna tadorna) Mlakarica (Anas platyrhynchos) Mali ponirek (Tachybaptus ruficollis) Čapljica (Ixobrychus minutus) Mokož (Rallus aquaticus) Zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus) Liska (Fulica atra) Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus) Mali deževnik (Charadrius dubius) Polojnik (Himantopus himantopus) Sabljarka (Recurvirostra avosetta) Rečni galeb (Chroicocephalus ridibundus) Rumenonogi galeb (Larus michahellis) Mala čigra (Sternula albifrons) Navadna čigra (Sterna hirundo) Domači golob (Columba livia "feral") Divja grlica (Streptopelia turtur) Turška grlica (Streptopelia decaocto) Črni hudournik (Apus apus) Smrdokavra (Upupa epops) Vijeglavka (Jynx torquilla) Rjavi srakoper (Lanius collurio) Kobilar (Oriolus oriolus) Sraka (Pica pica) Kmečka lastovka (Hirundo rustica) Mestna lastovka (Delichon urbicum) Velika sinica (Parus major) Plavček (Cyanistes caeruleus) Dolgorepka (Aegithalos caudatus) Svilnica (Cettia cetti) Kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta) Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus) Rakar (Acrocephalus arundinaceus) Brškinka (Cisticola juncidis) Črnoglavka (Sylvia atricapilla) Mali slavec (Luscinia megarhynchos) Kos (Turdus merula) Škorec (Sturnus vulgaris) Rumena pastirica (Motacilla flava) Bela pastirica (Motacilla alba) Veliki strnad (Emberiza calandra)

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

N 1 (19) 2 (13) 3 (8) 4 (8) 5 (5) 6 (1)

Gnezditvena zasedenost v letu 2010.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

N 1 (18) 2 (10) 3 (8) 4 (6) 5 (2) 6 (3) 7 (1)

Gnezditvena zasedenost v letu 2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

CILJNE VRSTE V KPSS

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

1. RUMENONOGI GALEB Larus michahellis

Število gnezdečih parov rumenonogega galeba je pričakovano upadlo tudi v letu 2010, ko je na območju Sečoveljskih solin gnezdilo le 38 parov teh ptic, kar je toliko kot pred dvajsetimi leti. Že v naslednjem letu (2011) je število gnezdečih parov nekoliko narastlo in sicer na 46 parov. Tako po sledovih, kot po dejanjih sodeč, se je tudi število lisic in kun na območju KPSS zmanjšalo, težave pa še vedno predstavljajo sive vrane Corvus cornix, ki plenijo jajca tudi rumenonogim galebom, kar še posebej velja za manjšo kolonijo, ki je gnezdila na zgrajenih otočkih za čigre na območju Piccie. Glavnino uspešne kolonije teh ptic, še vedno predstavljajo gnezdeči pari na osrednjem nasipu Colombere, ki pa ga je zaradi dotrajanosti čelnih morskih nasipov večkrat preplavilo morje. Posamič gnezdijo tudi drugod po Fontaniggeah. Manj na travnatih nasipih, tam so bili nekoč pogosti, in pogosteje na osamljenih kopučastih otočkih in ruševinah solinarskih hiš. Pričakovati je, da se bo z leti gnezdeča populacija spet povečala. Vsekakor je njihov gnezdilni uspeh izredno slab, saj se uspešno spelje le peščica izvaljenih mladičev.

Gnezdenje rumenonoga galeba Larus michahellis v obdobju 1983-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

RUMENONOGI GALEB Larus michahellis

Frequencies 1 2 3 4 5 6 7 8 9 - 28

Gnezditvena razĹĄirjenost rumenonogega galeba Larus michahellis v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

2. NAVADNA ČIGRA Sterna hirundo

Navadna čigra redno gnezdi na območju KPSS vse od leta 1983, ko je bila na območju Curto-Pichetto odkrita manjša kolonija teh ptic. Vse od leta 1990 je njena gnezditvena populacija bolj ali manj stabilna. Glavnino gnezdeče populacije še vedno predstavljata dve območji v KPSS: nasip v bazenu Curto-Pichetto ter območje Life z blatnimi in delno poraščenimi otočki. V letu 2010 je na obeh območjih gnezdilo 37 parov navadnih čiger, v letu 2011 pa dvajset več, torej 57 parov. V letu 2011 je par navadnih čiger gnezdil na splavu, ki smo ga zanje postavili pred leti na omočju Life. Gnezditveni uspeh navadne čigre zelo niha in je največkrat odvisen od vremenskih dejavnikov, vendar tako slabega gnezditvenega uspeha, ko smo ga zabeležili v letu 2011 na območju KPSS ne pomnimo, saj se je speljalo le nekaj mladičev. Na kolonijo so se spravile namreč sive vrane Corvus cornix, ki so poleg jajc in manjših mladičev pobijale tudi odrasle ptice. V maju 2011 je bilo v gnezdeči koloniji navadnih in malih čiger na gnezdišču med Curtom in Pichettom precej živahno, saj je tam že gnezdilo 30 parov navadnih čiger in 3 pari malih čiger. Ko bi tam morali že biti tudi izvaljeni mladiči, smo bili ob razkritju dogodkov precej presenečeni, še več, prizori na gnezdišču so bili grozljivi. Vsepovsod so ležala poškodovana jajca, nekaj odraslih mrtvih ptic, mladičev pa nikjer. Ob podrobnem pregledu smo ugotovili, da so bile na delu najverjetneje sive vrane Corvus cornix, za katere je značilno, da rade plenijo po gnezdiščih. Vendar odraslih ptic do zdaj še niso nikoli pobijale. Najdene mrtve navadne čigre so bile okljuvane in očitno se tudi pregovorna in značajska bojevitost gnezdečih čiger tokrat ni obnesla. Predvidevamo, da najverjetneje ni šlo za eno ali dve vrani, temveč za kar celo tolpo, ki že kar nekaj časa pleni po solinah. Najbolj na udaru so predvsem ptice, ki gnezdijo na območju Piccie in Mezzane, to je neposredno pod polotokom Seča, kjer gnezdijo sive vrane. Prejšnji teden smo bili tam na terenu s sodelavcem iz Naravnega rezervata Škocjanski zatok I. Brajnikom in na gnezdišču rumenonogih galebov ugotovili, da sive vrane očitno uporabljajo pri svojih "nečednih poslih" tudi orodje. V gnezdu rumenonogega galeba smo poleg dveh jajc (eno je ležalo izrinjeno izven gnezda) našli dva manjša kamna. Najverjetneje si sive vrane z njimi pomagajo streti sicer nekoliko tršo lupino galebjih jajc. Sive vrane pa so namero po napadu in poškodovanju čiger že nakazale v letu 2008, ko so se na umetnem gnezdišču na Picci znesle nad postavljene vabe za čigre. Najverjetneje je njihovo vedenje v povezavi s priučeno reakcijo pred leti napadenih "čiger", ko so se spravile na glinene čigre in jih okljuvale ali obglavile, ne da bi se te pred njimi kakor koli branile. Vsekakor bomo morali težavam s sivimi vranami tudi v prihodnje posvečati veliko pozornosti. V letu 2010 smo obročkali 53 mladičev navadne čigre, leto kasneje pa le 17 mladičev. Prva opazovanja naših obročkanih čiger so prišla v letu 2011, takoj po tistem, ko smo jih označili z belimi obročki s kodo. Vse navadne čigre Sterna hirundo je opazil Silvano Candotto na izlivu reke Soče. 8 opazovanih osebkov je pripadalo letošnjemu naraščaju iz Naravnega Rezervata Škocjanski zatok, 1 osebek pa je bil iz KPSS. Prve čigre so se tam pojavile že 30. junija, nazadnje pa so jih opazovali 22. julija. Za navadno čigro je namreč znano, da prezimuje ob obrežjih Z Afrike (ena iz KPSS je bila pred leti najdena v Senegalu), selitev pa očitno poteka prek italijanskih mokrišč. Da je smiselno pobrežnike

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

označiti tudi ali pa predvsem z barvnimi obročki s kodo, se je pokazalo tudi tokrat. Toliko "najdb" navadne čigre ni bilo v vseh zadnjih 40 letih. Prve čigre se v Sečoveljske soline vrnejo konec marca ali v začetku aprila. Najbolj zgodnje opazovanje je 25. marca 2005. Ker se čigre, preden zasedejo svoja solinska gnezdišča, rade zadržujejo na morju pred solinami, se je 7.4.2011 ekipa KPSS odpravila na teren s čolnom in na bojah bližnjega školjčišča naštela 17 osebkov navadnih čiger. Med njimi je bil tudi osebek z aluminijastim obročkom na desni nogi. Osebek smo fotografirali s teleobjektivom iz različnih kotov, v upanju da bi lahko naknadno na fotografiji prebrali oznako in številke z obročka. In smo. Po pregledu več kot 100 fotografij, jih je bilo kar nekaj tako dobrih in iz različnih kotov, da nam je uspelo razbrati kodo obročka. Bil je slovenski, na njem pa oznaka E9065. Po pregledu podatkovne baze smo ugotovili, da gre za ptico v devetem koledarskem letu starosti, saj je bila 7.6.2003 kot mladič obročkana v Sečoveljskih solinah. Na splavu za čigre jo je obročkal Igor Brajnik.

Gnezdenje navadne čigre Sterna hirundo v obdobju 1983-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Navadna čigra Sterna hirundo je bila 7.6.2003 kot mladič obročkana v Sečoveljskih solinah, po osmih letih pa 7.4.2011 fotografirana na bojah bližnjega školjčišča.

Mrtva odrasla navadna čigra Sterna hirundo ni bila edina na gnezdišču.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

NAVADNA ČIGRA Sterna hirundo

Frequencies 1 2 3 4 5 6 7 8 9 - 19

Gnezditvena razširjenost navadne čigre Sterna hirundo v obdobju 2010-2011

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

3. MALA ČIGRA Sternula albifrons

Mala čigra, kot vedno gnezdi najraje na najnižjih, z vodno gladino izenačenih mestih, zaradi česar pa je tveganje gnezditve večje in je zato nemalokrat gnezdilni uspeh nizek. Razveseljivo je dejstvo, da število gnezdečih parov narašča. Tudi v obdobju 2010-2011 je gnezdila na območju Life ter na območju bazena med kanaloma Curto in Pichetto. V letu 2010 smo evidentirali 37 gnezdečih parov, 2011 pa 44 gnezdečih parov. V letu 2010 je kolonijo na območju Life zalila voda, tako da se je večji del kolonije po tem preselil na območje med kanaloma Curto in Pichetto. Nekateri pari so tisto leto imeli kar dve nadomestni legli. Malim čigram je tudi tokrat ponagajalo vreme s padavinami, krivda pa je tudi na naši strani, saj nismo uspeli pravočasno zagotoviti ustrezno nizkega vodostaja, ki bi če že ne preprečil, pa vsaj omilil poplavljanje gnezdišča. V letu 2010 smo obročkali 22 mladičev male čigre in eno odraslo ptico, leto kasneje pa 22 mladičev, slednje že z novejšimi belimi obročki s kodo. Uspeh speljave malih čiger je bil v letu 2011 bistveno boljši, kot pri navadni čigri.

Gnezdenje male čigre Sternula albifrons v obdobju 1983-2011. __________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

MALA ČIGRA Sternula albifrons

Frequencies 1 2 3 4 5 6 7 8 9 - 40

Gnezditvena razširjenost male čigre Sternula albifrons v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Gnezdo male čigre Sternula albifrons ob vodi je lahko kaj hitro pod vodo.

Speljan mladič male čigre Sternula albifrons, ki že leti.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Mala čigra Sternula albifrons, s plenom.

Hranjenje mladiča male čigre Sternula albifrons.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

4. POLOJNIK Himantopus himantopus

Tudi polojnikov gnezditveni uspeh na območju KPSS precej niha. V letu 2010, ko je na območju Sečoveljskih solin gnezdilo rekordnih 77 parov, se je speljalo večje število mladičev, medtem ko jih je v letu 2011 gnezdilo 52 parov, se jih je speljalo le nekaj. 15.06.2011 smo na območju Muzeja solinarstva na Fontaniggeah ulovili prva dva polojnikova mladiča. Oba mladiča smo obročkali z barvnimi obročki, ki nam jih je dodelila organizacija Wader Study Group. Prvemu, smo poleg kovinskega nadeli še bel plastičen obroček z oznako SLAN, medtem ko drugi nosi obroček z oznako SLEP. Čeravno je bilo v letu 2011 letos manj dežja, kot ga je bilo leto prej, pa je bilo mladičev polojnika bistveno manj kot lani. O možnem vzroku pri navadnih čigrah smo že govorili, kaj je botrovalo slabemu uspehu speljave pri ostalih vrstah, pa lahko le ugibamo. So tudi tu na delu sive vrane?

Gnezdenje polojnika Himantopus himantopus v obdobju 1983-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

ObroÄ?kana mladiÄ?a polojnika Himantopus himantopus v letu 2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

POLOJNIK Himantopus himantopus

Frequencies 1 2 3 4 5 6 7 8 9 - 23

Gnezditvena razĹĄirjenost polojnika Himantopus himantopus v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

6. BELOČELI DEŽEVNIK Charadrius alexandrinus

Tudi beločeli deževnik je v letu 2010 doživel rekordno gnezditveno sezono, saj je na območju Sečoveljskih solin gnezdilo skupaj 64 parov teh ptic, leto kasneje pa upadlo na 44 gnezdečih parov. Ogroženost beločelega deževnika na območju Sečoveljskih solin je odvisna predvsem od sezonskih vremenskih razmer (uspešne gnezditvene sezone sovpadajo z ugodnimi solinarskimi pogoji – sezonami), ustreznega vodnega režima, primerno ohranjenih gnezdišč, plenilcev ter v manjši meri tudi vznemirjanja v času gnezditve. Ugodno ohranitveno stanje je na območju Sečoveljskih solin od 30 do 60 gnezdečih parov. Rezultati rednega monitoringa ptic na Sečoveljskih solinah kažejo, da je potrebno zagotoviti ob ustreznem času dovolj obsežne suhe površine poraščene s halofitno vegetacijo ali brez nje, na kateri bo lahko ta vrsta uspešno gnezdila. Pred pričetkom gnezdenja pa zagotoviti, da se gnezditveno zanimiva območja za zgoščevanje morske vode pravočasno nalijejo z vodo, vendar se tudi tu s sektorjem pridelave še nimo uspeli povsem uskladiti. S tem preprečimo beločelemu deževniku, da bi pričel gnezditi na teh površinah (Škornik, 2009). Poleg standardnih negativnih vplivov na njegov gnezditveni uspeh (nalivi, plenilci, vznemirjanje ...) pa podatki iz Sečoveljskih solin kažejo, da se od 10 - 20 % gnezdeče populacije »izgubi« že po dveh letih. Bodoče natančnejše in obsežnejše demografske raziskave beločelih deževnikov na širšem severnojadranskem območju bodo vsekakor pojasnile marsikatero neznanko. 14.4.2011 smo na območju Rakcev (Fontanigge) pričeli z lovom in označevanjem gnezdečih beločelih deževnikov. Beločele deževnike Charadrius alexandrinus smo za potrebe gnezditvenih raziskav na območju KPSS že označevali, od leta 2007 tudi s kombinacijo barvnih obročkov. V letu 2011 pa smo pričeli z označevanjem z zanje posebej izdelanimi barvnimi obročki, na katerih je tudi koda. Wader Study Group (IWSG Colour-Marking Register) nam je za beločelega deževnika dodelili shemo (razpon) sicer črnih kod od SAA do SHZ, barva obročka pa je bela. Le-te pa smemo uporabljati v kombinaciji z rdečim plastičnim obročkom. Postavitev obročkov, ki so nam jo določili pa je sledeča: Leva noga: na tarsusu je inox obroček, na tibiji pa rdeč plastičen obroček Desna noga: na tibiji bel plastičen obroček s črno kodo od SAA do SHZ. 15.4.2011 je bila kot prva v letu 2011 ulovljena samica, ki sedaj nosi obroček s priimkom (kodo) SAU, 21.4.2011 pa še samica z oznako SEX. V letu 2011 je prispelo obvestilo o opazovanju beločelega deževnika s slovenskim barvnim obročkom. V bližini Comacchia ga je opazil Alessandro Andreotti. Novica je razveseljiva, saj je bila ptica z oznako __________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

SAC obročkana kot gnezdeči samec na Fontaniggeah letos prvega maja, v ponedeljek 15.8.2011 pa so ga opazili v Valle Ancona v Comacchiu (Italija). Do sedaj se je v Sloveniji obročkalo predvsem s kovinskimi obročki in je do ponovnih najdb prišlo le če so bile ptice ulovljene ali pa dovolj blizu, da se je iz kovinskega obročka dalo prebrati oznako in številke. Z barvnim obročkanjem, s katerim smo pričeli v KPSS letos aprila, pa je verjetnost, da bo nekdo od številnih opazovalcev tako ptico tudi prepoznal velika. Predvsem italijanskim kolegom gre zahvala, saj je pri njih ta dejavnost (opazovanje za barvno označenimi pticami) kar razširjena, s tem pa verjetnost, da bo nekdo opazil prav naše osebke toliko večja. 17.09.2011 smo od kolegov iz Italije prejeli še dve opazovanji, pri nas obročkanih beločelih deževnikov. Obe ptici sta bili opazovani in fotografirani v kraju San Nicolo’ del Lido, v bližini Benetk (Italia). Najdbi je kolegu Adrianu Tallameliju sporočila tamkajšnja ornitologinja Giovanna Mitri. 15.9.2011 je opazovala odraslo samico, ki je bila v letu 2010 ulovljena in označena med gnezdenjem na halofitnem travniku pred Muzejem solinarstva, 18.9.2011 pa se je tam zadrževal tudi letošnji mladič. Z oznako SAN je bil na istem halofitnem travniku 26.5.2011 obročkan begavec beločelega deževnika. Zadnja opazovanja potrjujejo, da na območju Sečoveljskih solin beločeli deževniki neredno prezimujejo v manjših skupinah. Vse več zimskih opazovanj kaže, da prezimujejo tudi naši beločeli deževniki, kar smo potrdili z opazovanjem z barvnimi obročki zaznamovanih ptic. V okviru mednarodnega sodelovanja pri proučevanju beločelega deževnika, ki ga vodi priznani strokovnjak Tamás Székely, smo pričeli z zbiranjem krvnih vzorcev ulovljenih beločelih deževnikov. Pred tem smo za to dejavnost pridobili tudi ustrezno dovoljenje Agencije RS za okolje. Kako povsem strokovno odvzeti vzorec krvi beločelemu deževniku, nas je že lansko poletje naučil madžarski kolega Andras Kosztolanyi, ki je prav tako član Tamaseve ekipe. In zakaj je pravzaprav potrebno to početje? Ekipa Tamása Székely-a proučuje svetovne populacije beločelega deževnika Charadrius alexandrinus in ugotavlja njihove sorodstvene vezi. V Sredozemlju so bile analizirane že vse populacije razen vzhodno jadranske, zato so nas povabili k sodelovanju. S krvnimi testi ugotavljamo sorodstvene vezi gnezdeče populacije, z njimi je mogoče povsem natančno določiti tudi spol osebka, kar je še posebej priročno pri mladičih. Prav tako pa spol zanesljivo določimo tudi odrasli ptici, saj nemalokrat naletimo na osebke, ki jim težko povsem zanesljivo določimo spol. Spolni dimorfizem je pri beločelem deževniku izrazit na začetku gnezditvene sezone, med valjenjem in ob speljavi mladičev pa perje pri marsikateri ptici povsem zbledi. Pri odraslih pticah odvzamemo kri iz podperutne vene, medtem ko pri mladičih vzorec krvi pridobimo iz vene na nogi. Tako odvzeti vzorec krvi shranimo v za to pripravljeno tekočino, vzorce pa kasneje pošljemo v Veliko Britanijo na analize s CHD genskimi markerji.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Gnezdenje beločelega deževnika Charadrius alexandrinus v obdobju 1983-2011.

Obročkana beločela deževnika Charadrius alexandrinus v letu 2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Obročkana samica beločela deževnika Charadrius alexandrinus v letu 2011.

Odvzem krvi pri odrasli ptici v letu 2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

BELOČELI DEŽEVNIK Charadrius alexandrinus

Frequencies 1 2 3 4 5 6 7 8 9 - 33

Gnezditvena razširjenost beločelega deževnika Charadrius alexandrinus v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

10. DUPLINSKA KOZARKA Tadorna tadorna

Sečoveljske soline so za duplinsko kozarko še vedno edino znano gnezdišče v Sloveniji. V letu 2010 sta zanesljivo gnezdila le dva para kozark, medtem ko je v letu 2011 tu gnezdilo 5 parov teh ptic. V letu 2010 nismo opazili speljanih mladičev, medtem ko se jih je v letu 2011 uspešno speljalo 17 mladičev dveh različnih parov. Duplinska kozarka gnezdi na območju Life, kjer najde dovolj primernih lukenj in rovov za uspešno gnezdenje. Ali je ogrožena in kaj jo ogroža še ne vemo.

Gnezdenje duplinske kozarke Tadorna tadorna v obdobju 1983-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Skupino duplinskih kozark Tadorna tadorna v letu 2011 sestavlja 17 mladiÄ?ev (zgoraj) dveh parov in obe samici (spodaj levo).

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

DUPLINSKA KOZARKA Tadorna tadorna

Frequencies 1 2

Gnezditvena razĹĄirjenost duplinske kozarke Tadorna tadorna v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

12. SABLJARKA Recurvirostra avosetta

Sabljarka je zadnja leta na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline pravcati spremljevalec v času gnezdenja, saj jih je vsako leto več. V letu 2010 jih je na območju KPSS gnezdilo 8 parov. Uspeh speljave je bil dober, saj je poletelo večje število mladičev. V letu 2011 smo tu našteli že 12 gnezdečih parov, uspeh speljave pa je bil skromnejši, kot leto poprej. Zanimivo je, da so si sabljarke, kljub bolj primernim gnezditvenim predelom na območju Sečoveljskih solin, večkrat izbrale nasip med Muzejem solinarstva in slano trato, čeprav je le-ta dostopen kopenskim plenilcem (kuna, lisica), kot tudi naključnim sprehajalcem, ki lahko pohodijo jajca v leglu. V letu 2010 je par sabljark gnezdil na nasipu območja Corsolongo, par sabljark pa si je izbral neporaščen nasip ob Pichettu na območju Life, ki je ostal po izkopu robnega jarka. Tudi v letu 2011 se je najverjetneje isti par vrnil na zgoraj omenjeni nasip. Ostale sabljarke so gnezdile na kopučastih otočkih sredi vode na območju Life.

Gnezdenje sabljarke Recurvirostra avosetta v obdobju 1983-2011. __________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Zanimivo gnezdišče sabljarke Recurvirostra avosetta na območju Life, kjer je gnezdila tako v letu 2010 kot tudi v letu 2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

SABLJARKA Recurvirostra avosetta

Frequencies 1 2 3 4 5 6 7 8

Gnezditvena razĹĄirjenost sabljarke Recurvirostra avosetta v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

13. BRŠKINKA Cisticola juncidis

Brškinka je v Sečoveljskih solinah in okolici stalnica. Njena populacija ves čas niha, pa vendar tu gnezdi stalno. Na območju Sečoveljskih solin jo ogroža predvsem zaraščanje grmovja na nasipih ter s tem postopna izguba primernih gnezdišč. V letu 2010 jih je gnezdilo le za vzorec, saj tako majhnega števila gnezdečih parov tu ne beležimo vse od konca osemdesetih let. Že leto kasneje jih je bilo več, saj jih je v letu 2011 tu gnezdilo spet 12 parov. Čemu taka nihanja ne vemo.

Gnezdenje brškinke Cisticola juncidis v obdobju 1983-2011. __________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

BRŠKINKA Cisticola juncidis

Frequencies 1 2

Gnezditvena razširjenost brškinke Cisticola juncidis v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

9. RUMENA PASTIRICA Motacilla flava

Rumena pastirica je na območju Sečoveljskih solin stalna gnezdilka in gnezdi na območju slane trate pred Muzejem solinarstva, posamič pa tudi ob Dragonji, na Picci ter na območju Alta ob letališču. Tudi pri rumeni pastirici je opaziti precejšnja nihanja v številu gnezdečih parov, vendar število gnezdečih parov narašča. V obeh letih (2010-2011) je gnezdilo 6 parov.

Gnezdenje rumene pastirice Motacila flava v obdobju 1983-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

RUMENA PASTIRICA Motacilla flava

Frequencies 1 2 3

Gnezditvena razĹĄirjenost rumene pastirice Motacila flava v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

OSTALE GNEZDEČE VRSTE

Mlakarica Anas platyrhynchos

Mali ponirek Tachybaptus ruficollis

Frequencies Frequencies

Čapljica Ixobrychus minutus

Frequencies 1

Mokož Rallus aquaticus

Frequencies 1

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus

Frequencies

Liska Fulica atra

Frequencies

Mali deževnik Charadrius dubius

Rečni galeb Croicocephalus ridibundus

Frequencies 1

Frequencies

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Domači golob Columba livia "feral"

Divja grlica Streptopelia turtur

Frequencies

Turška grlica Streptopelia decaocto

Črni hudournik Apus apus

Frequencies Frequencies 1

1 2

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Smrdokavra Upupa epops

Frequencies

Vijeglavka Jynx torquilla

Frequencies

Rjavi srakoper Lanius collurio

Kobilar Oriolus oriolus

Frequencies 1 2 3

Frequencies 1

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Sraka Pica pica

KmeÄ?ka lastovka Hirundo rustica

Frequencies 1 2 3 4 5 Frequencies

Mestna lastovka Delichon urbica

Velika sinica Parus major

Frequencies 1 2 3 4 5 6 7 8 9 - 20

Frequencies 1

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

PlavÄ?ek Cyanistes caeruleus

Dolgorepka Aegithalos caudatus

Frequencies

Svilnica Cettia cetti

Kratkoperuti vrtnik Hippolais polyglotta

Frequencies 1 2 3

Frequencies 1

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus

Rakar Acrocephalus arundinaceus

Frequencies 1

Frequencies

Brškinka Cisticola juncidis

Črnoglavka Sylvia atricapilla

Frequencies 1 2

Frequencies 1

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Slavec Luscinia megarhynchos

Kos Turdus merula

Frequencies Frequencies

Ĺ korec Sturnus vulgaris

Bela pastirica Motacilla alba

Frequencies 1 2

Frequencies 1

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Veliki strnad Emberiza calandra

Gnezditev 2010-2011

N 1 (20) 2 (10) 3 (7) 4 (6) 5 (10) 6 (5) 7 (1)

Frequencies 1

8 (2)

9 - 10 (1)

2010

2011

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

PREZIMOVANJE V januarju 2010 je prezimovalo 55 vrst, v decembru 2010 pa 33 vrst. V januarju 2011 je prezimovalo 39 vrst, v decembru 2011 pa 60 vrst. Skupaj je bilo v obdobju 2010-2011 na prezimovanju registriranih 79 različnih vrst, 13 vrst je od skupaj 63 je prezimovalo samo v januarju, medtem ko je 16 vrst od skupaj 66 prezimovalo samo v decembru.

Število vrst na prezimovanju po območjih v letu 2010. __________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Število vrst na prezimovanju po območjih v letu 2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

MLAKARICA (Anas platyrhynchos)

Pojavljanje mlakarice po tednih v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

ŽVIŽGAVKA (Anas penelope)

Pojavljanje žvižgavke po tednih v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

KREHELJC (Anas crecca)

Pojavljanje kreheljca po tednih v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

ŽLIČARICA (Anas clypeata)

Pojavljanje žličarice po tednih v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

SREDNJI ŽAGAR (Mergus serrator)

Pojavljanje srednjega žagarja po tednih v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

LISKA (Fulica atra)

Pojavljanje liske po tednih v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

PRELET V letu 2010 je bilo v času spomladanskega in jesenskega preleta evidentiranih 149 različnih vrst. Spomladanski prelet na območju Sečoveljskih solin poteka večinoma med marcem in majem. V tem času je bilo v letu 2010 evidentiranih 123 različnih vrst. V času jesenskega preleta, ki poteka od avgusta do oktobra pa 89 vrst. 60 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, 26 vrst pa samo v jesenskem času preleta. V letu 2011 je bilo v času spomladanskega in jesenskega preleta evidentiranih 131 različnih vrst. Spomladanski prelet na območju Sečoveljskih solin poteka večinoma med marcem in majem. V tem času je bilo v letu 2010 evidentiranih 92 različnih vrst. V času jesenskega preleta, ki poteka od avgusta do oktobra pa 94 vrst. 37 vrst se je na preletu pojavilo samo spomladi, 39 vrst pa samo v jesenskem času preleta. Višek spomladanskega preleta v letu 2010 je bil v marcu, jesenskega pa v avgustu. Višek spomladanskega preleta v letu 2011 je bil prav tako v marcu, višek jesenskega pa prav tako v avgustu. Na preletu prevladujejo številni pobrežniki ter nekatere pevke. Najštevilčnejši je vsekakor škorec Strunus vulgaris, ki se redno pojavlja v večjem številu, številni pa so tudi rečni galebi Chroicocephalus ridibundus, liske Fulica atra, mlakarice Anas platyrhynchos, togotniki Philomachus pugnax, bele Motacilla alba in rumene pastirice M. flava, vriskarice Anthus spinoletta in travniške cipe A. pratensis.

Število vrst na spomladanskem in jesenskem preletu v obdobju 2010-2011 skupaj.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Ĺ tevilo vrst na spomladanskem in jesenskem preletu v letu 2010.

Ĺ tevilo vrst na spomladanskem in jesenskem preletu v letu 2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

VeÄ?ja skupina togotnikov Philomachus pugnax na spomladanskem preletu v letu 2011.

Spremenljiva Calidris alipina in srpokljuna prodnika C. ferruginea na jesenskem preletu letu 2010.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

SPREMENLJIVI PRODNIK (Calidris alpina)

Pojavljanje spremenljivega prodnika po tednih v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

MALI PRODNIK (Calidris minuta)

Pojavljanje malega prodnika po tednih v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

TOGOTNIK (Philomachus pugnax)

Pojavljanje togotnika po tednih v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

ZELENONOGI MARTINEC (Tringa nebularia)

Pojavljanje zelenonogega martinca po tednih v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

MOČVIRSKI MARTINEC (Tringa glareola)

Pojavljanje močvirskega martinca po tednih v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

MALI MARTINEC (Actitis hypoleucos)

Pojavljanje malega martinca po tednih v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

REDKE VRSTE Zanimive in redke vrste, ki so se na območju KPPS pojavile v letu 2010: kačar Circaetus gallicus, kosec Crex crex, čopasta kukavica Clamator glandarius, črnonoga čigra Gelochelidon nilotica, plevica Plegadis falcinellus in plamenec Phoenicopterus roseus. Zanimive in redke vrste, ki so se na območju KPPS pojavile v letu 2011: mandarinka Aix galericulata, plevica Plegadis falcinellus, kosec Crex crex, črnonoga čigra Gelochelidon nilotica, pegasta sova Tyto alba, rjavoglavi srakoper Lanius senator in citronasta pastirica Motacilla citreola.

NOVE VRSTE V letu 2011 so bile opažene 4 nove vrste za območje Sečoveljskih solin – rjasta kozarka Tadorna ferruginea, stepski lunj Circus macrourus, plevelna trstnica Acrocephalus agricola in pisana penica Sylvia nisoria. 1.aprila 2011 se je v Sečoveljskih solinah pojavila rjasta kozarka. Rjasta kozarka Tadorna ferruginea se je na našem obrežju že ustavila. Avgusta 2003 se je en osebek nekaj dni zadrževal na spodnjem jezeru v Fiesi. Presenetljivo, da se je konec marca istega leta pojavila tudi na območju Škocjanskega zatoka. Po preverjanju smo ugotovili, da osebek iz KPSS ni isti kot osebek iz Škocjanskega zatoka. Opazovana rjasta kozarka je bila precej plašna, kar daje slutiti, da ne gre za prebegleža iz ujetništva. Očitno pa pojav kozark v letu 2011 ni naključje, saj so jih opazovali tudi na izlivu reke Soče v Italiji.

Rjasta kozarka Tadorna ferruginea – nova vrsta v KPSS.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

17.3.2011 je bil na območju Corsolongo opazovan primerek stepskega lunja Cicrcus macrourus, ki se je med lovom večkrat značilno oglasil. Po značilnem črtastem vzorcu na spodnji strani je šlo najverjetneje za samico.

Stepski lunj Circus macrourus – nova vrsta v KPSS.

V Sloveniji je bila plevelna trstnica Acrocephalus agricola prvič ugotovljena 29. avgusta 1992. Na Cerkniškem jezeru jo je obročkal Jože Gračner. Po nekajletnem zatišju sta jo 9. oktobra 1996 na Ornitološki postaji Vrhnika spet ujela Peter Grošelj in Miran Romšak. Komisija za redkosti pri DOPPS je oba podatka tudi potrdila (Sovinc, 1997). V letu 1997 so bile v Sloveniji zabeležene nove tri najdbe te zanimive trstnice. Skupaj je bilo do sedaj znanih 6 najdb te redke vrste. V petek, 2.9.2011 sta na Stojbah plevelno trstnico Acrocephalus agricola ponovno ujela v mrežo Rudi Tekavčič in zanimivo spet Jože Gračner, ki je tam lovil vse do nedelje 4.9.2011. Gnezditvena razširjenost plevelne trstnice na zahodu sega od Bolgarije in delte Donave v Romuniji do Krima, obale Črnega morja ter prek osrednje Azije do Mongolije in severovzhodne Kitajske. Prezimuje na širšem območju Indije. V svoja gnezdišča ob Črnem morju se vrne običajno konec aprila ali v začetku maja. Gnezditi prične konec maja ali v začetku junija (Glutz & Bauer 1991). Pognezditveno razpršenost je opaziti že sredi julija, najbolj očitna je proti koncu meseca. Glavna selitev je od avgusta do septembra. Najprej se odselijo odrasli osebki, šele nato se selijo mladostne ptice. Poleg nekaterih biometričnih posebnosti, je pri tej vrsti značilna belkasta nadočesna proga.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Plevelna trstnica Acrocephalus agricola – ujeta na Stojbah 2.9.2011 (Foto: R. Tekavčič).

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Od 11.8.2001 pa do vključno 15.8.2011 je bilo na lovišču na Stojbah spet živahno. Lova in obročkanja ptic selivk sta se že drugič udeležila Rudi Tekavčič in Vojko Havliček, oba člana DOPPS in zunanja sodelavca PMS. Lov in obročkanje ptic na območju Stojb poteka v okviru rednega dela monitoringa ptic v KPSS ter projekta CLIMAPARKS, s pomočjo katerega smo lovišče opremili tudi z montažno lopo za 2 obročkovalca. V petih lovnih dnevih je bilo ujetih in obročkanih 1572 ptic, ki so pripadale kar 34 vrstam. Številne so bile srpične trstnice Acrocephalus scirpaceus, zato najdbi iz tujine (Italija, Nemčija) ne presenečata. Med zanimivim ulovom velja omeniti tudi 14 ujetih podhujk Caprimulgus europaeus in pa seveda mladostni osebek pisane penice Sylvia nisoria, ki je za KPSS nova, sedaj že 295 registrirana vrsta.

Pisana penica Sylvia nisoria – nova vrsta v KPSS.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

RIBOJEDE VRSTE Med običajnimi ribojedimi vrstami, ki se redno pojavljajo na območju KPSS (Phalacrocorax carbo, Ardea cinerea, Egretta garzetta, E. alba, Croicocephalus ridibundus) so še vedno najpomembnejši vranjeki Phalacrocorax aristotelis desmaresti. Školjčišče pred Sečoveljskimi solinami je še vedno eno najpomembnejših prenočišč za številne sredozemske vranjeke Phalacrocorax aristotelis desmaresti, saj jih tu konec avgusta prenočuje že več kot 800. 24.8.2011 so se na obisku v KPSS mudili člani združenja "Animalia" iz Rijeke, ki jih je vodila mag. biol. Gordana Pavoković. Združenje "Animalia", ki je bilo ustanovljeno leta 2008 je v letošnjem letu na območju severnega in srednjega Jadrana proučevalo vranjeka Phalacrocorax aristotelis desmarestii. S projektom «Istraživanja morskog vranca u sjevernom Jadranu – istraživanja u cilju očuvanja vrste sukladno Direktivi o pticama», ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo RH, želijo zaščititi gnezdišča vranjekov na jadranskih otokih. Pregledali so večino primernih otokov in zabeležili 5 večjih gnezdečih kolonij teh ptic. To so Rovinjski otoki (70 parov), Brijoni (232 parov), Oruda in Palacol (197 parov), Morovnik (39 parov), Silbanski grebeni (254 parov). Ker je že dolgo znano, da se vranjeki v pognezditvenem obdobju zadržujejo v Tržaškem zalivu v večjem številu, so si člani združenja "Animalia" želeli ogledati eno od lokacij, kjer "njihovi" vranjeki počivajo po gnezditvi. S čolnom KPSS smo se odpeljali na bližnja školjčišča pred Sečoveljskimi solinami, kjer je ta dan počivalo nekaj manj kot 800 vranjekov, večinoma letošnjih mladičev. S fotografiranjem obročkanih ptic pridemo do podatka, kje je bila ta ptica obročkana in kdaj. Tudi ta dan smo prepoznali 4 nove osebke, podatke o njihovem obročkanju pa nam sporočajo iz Zavoda za Ornitologijo Zagreb. Od 13.10.2011 do 18.10.2011 je v Algheru na Sardiniji potekal vsesredozemski simpozij (13 th MEDMARAVIS Pan-Medietarranean Symposium), ki ga je organizirala mednarodna organizacija MEDMARAVIS (Mediterranean Marine Bird Association), katere član sveta in predstavnik RS je tudi I. Škornik. Posveta se je udeležilo več kot 50 udeležencev iz 11 sredozemskih držav. KPSS je v sodelovanju z italijanskimi in hrvaškimi kolegi na simpoziju sodeloval s predstavitvijo " Important post-breeding roosting area of Mediterranean Shag Phalacrocorax aristotelis desmarestii in Gulf of Trieste (N Adriatic)." Severni Jadran, še posebej pa Tržaški zaliv, predstavlja za vranjeka pomembno pognezditveno območje, saj se tu po gnezditvi zbere med 2000 in 4000 osebkov, kar je veliko, saj je gnezditvena populacija v Dalmaciji ocenjena na 1200 do 1600 parov teh zanimivih ptic. Od leta 1910 do 2010 so jih na Hrvaškem obročkali več kot 700. Z načrtnim opazovanjem in fotografiranjem s čolna, smo skupaj z italijanskimi kolegi zbrali več kot 200 podatkov o izvoru posameznih obročkanih osebkov, ki so se pojavili v Tržaškem zalivu. Več kot 50 obročkanih vranjekov je bilo prepoznanih na školjčišču pred Sečoveljskimi solinami. Do sedaj je bilo skupaj prepoznanih več kot 450 osebkov (Kralj, ustno). Vranjeki se večinoma hranijo s pridnenim plenom in v plitvejšem morju Tržaškega zaliva ga je lažje uloviti. Na DOPPS-u so 1. septembra 2011 začeli izvajati projekt Life+ z naslovom »Preparatory inventory and activities for the designation of marine IBAs and SPAs for Phalacrocorax aristotelis desmarestii in Slovenia« (Raziskava in aktivnosti za razglasitev morskih IBA-jev in SPA-jev za sredozemskega vranjeka Phalacrocorax aristotelis desmarestii v Sloveniji). Cilj projekta je razglasitev območij IBA in SPA na območju slovenskega morja, ki so pomembna za ohranjanje sredozemskega vranjeka. Na projektu sodelujemo tudi mi v KPSS, kot zunanji izvajalci pri monitoringu vranjeka na prenočišču pred KPSS.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Z ekipo iz društva Animalia na terenu.

Vranjeki Phalacrocorax aristotelis na bojah bližnjega školjčišča.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Skupina vranjekov Phalacrocorax aristotelis sicer prenočuje na bojah bližnjega školjčišča, toda v zgodnjih jutranjih urah se zadržujejo tudi na drugih večjih objektih bližnjega školjčišča.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Vsi vranjeki Phalacrocorax aristotelis , označeni z barvnimi obročki na bojah bližnjega školjčišča so iz Hrvaške.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Vranjeki Phalacrocorax aristotelis občasno zaidejo tudi v kanale, kjer lovijo svoj pridneni plen.

Jata rečnih galebov Chroicocephalus ridibundus pri hranjenju na Fontaniggeah.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

MALA BELA ČAPLJA (Egretta garzetta)

Pojavljanje male bele čaplje po tednih v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

VELIKA BELA ČAPLJA (Ardea alba)

Pojavljanje velike bele čaplje po tednih v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

SIVA ČAPLJA (Ardea cinera)

Pojavljanje sive čaplje po tednih v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

REČNI GALEB (Croicocephalus ridibundus)

Pojavljanje rečnega galeba po tednih v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

RUMENONOGI GALEB (Larus michahellis)

Pojavljanje rumenonogega galeba po tednih v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

ČRNOGLAVI GALEB (Iychtyaetus melanocephalus)

Pojavljanje črnoglavega galeba po tednih v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

KORMORAN (Phalacrocorax carbo)

Pojavljanje kormorana po tednih v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

VRANJEK (Phalacrocorax aristotelis)

Pojavljanje vranjeka po tednih v obdobju 2010-2011.

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

POGOSTNOST IN ČASOVNO POJAVLJANJE PTIC V SEČOVELJSKIH SOLINAH 1870-2011 1870-2007Gaviiformes SLAPNIKI Rdečegrli slapnik (Gavia stellata) Polarni slapnik (Gavia arctica) Ledni slapnik (Gavia immer) Rumenokljuni slapnik (Gavia adamsii)

JFMAMJJASOND    

Podicipediformes PONIRKI Mali ponirek (Tachybaptus ruficollis) Rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena) Čopasti ponirek (Podiceps cristatus) Zlatouhi ponirek (Podiceps auritus) Črnogrli ponirek (Podiceps nigricollis)

JFMAMJJASOND     

Procellariiformes VIHARNIKI Sredozemski viharnik (Puffinus yelkouan)

JFMAMJJASOND 

Pelecaniformes STRMOGLAVCI Strmoglavec (Morus bassanus) KORMORANI Kormoran (Phalacrocorax carbo) Vranjek (Phalacrocorax aristotelis) Pritlikavi kormoran (Phalacrocorax pygmeus)

JFMAMJJASOND  JFMAMJJASOND   

Ciconiiformes ČAPLJE Siva čaplja (Ardea cinerea) Rjava čaplja (Ardea purpurea) Velika bela čaplja (Egretta alba) Mala bela čaplja (Egretta garzetta) Čopasta čaplja (Ardeola ralloides) Kravja čaplja (Bubulcus ibis) Kvakač (Nycticorax nycticorax) Mala bobnarica (Ixobrychus minutus) Velika bobnarica (Botaurus stellaris)

JFMAMJJASOND         

Ciconiiformes ŠTORKLJE Črna štorklja (Ciconia nigra) Bela štorklja (Ciconia ciconia)

JFMAMJJASOND  

IBISI Plevica (Plegadis falcinellus) Žličarka (Platalea leucorodia)

JFMAMJJASOND  

Phoenicopteriformes PLAMENCI Plamenec (Phoenicopterus roseus)

JFMAMJJASOND 

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

PLOVCI Rumeni žvižgač (Dendrocygna bicolor) Labod grbec (Cygnus olor) Črni labod (Cygnus atratus) Labod pevec (Cygnus cygnus) Njivska gos (Anser fabalis) Beločela gos (Anser albifrons) Siva gos (Anser anser) Belolična gos (Branta leucopsis) Duplinska kozarka (Tadorna tadorna) Rjasta kozarka (Tadorna ferruginea) Mandarinka (Aix galericulata) Žvižgavka (Anas penelope) Konopnica (Anas strepera) Kreheljc (Anas crecca) Mlakarica (Anas platyrhynchos) Dolgorepa raca (Anas acuta) Regeljc (Anas querquedula) Žličarica (Anas clypeata) Tatarska žvižgavka (Netta rufina) Sivka (Aythya ferina) Kostanjevka (Aythya nyroca) Čopasta črnica (Aythya fuligula) Rjavka (Aythya marila) Gaga (Somateria mollissima) Zimska raca (Clangula hyemalis) Črna raca (Melanitta nigra) Žametna raca (Melanitta fusca) Zvonec (Bucephala clangula) Mali žagar (Mergellus albellus)

JFMAMJJASOND                             

Anseriformes PLOVCI Srednji žagar (Mergus serrator) Veliki žagar (Mergus merganser)

JFMAMJJASOND  

Falconiformes RIBJI ORLI Ribji orel (Pandion haliaetus)

JFMAMJJASOND 

ORLI Sršenar (Pernis apivorus) Rjavi škarnik (Milvus milvus) Črni škarnik (Milvus migrans) Belorepec (Haliaeetus albicilla) Kačar (Circaetus gallicus) Rjavi lunj (Circus aeruginosus) Pepelasti lunj (Circus cyaneus) Stepski lunj (Circus macrourus) Močvirski lunj (Circus pygargus) Skobec (Accipiter nisus) Kragulj (Accipiter gentilis) Kanja (Buteo buteo)

JFMAMJJASOND            

100

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Veliki klinkač (Aquila clanga) Planinski orel (Aquila chrysaetos)

 

SOKOLI Južna postovka (Falco naumanni) Postovka (Falco tinnunculus) Rdečenoga postovka (Falco vespertinus) Sredozemski sokol (Falco eleonorae) Mali sokol (Falco columbarius) Škrjančar (Falco subbuteo) Sokol selec (Falco peregrinus)

JFMAMJJASOND       

Galliformes KOLINKE Virginijski Kolin (Colinus virginianus)

JFMAMJJASOND 

POLJSKE KURE Kotorna (Alectoris graeca) Jerebica (Perdix perdix) Prepelica (Coturnix coturnix) Fazan (Phasianus colchicus)

JFMAMJJASOND    

ŽERJAVI Žerjav (Grus grus)

JFMAMJJASOND 

MOKOŽI Mokož (Rallus aquaticus) Kosec (Crex crex) Mala tukalica (Porzana parva) Grahasta tukalica (Porzana porzana) Zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus) Črna liska (Fulica atra)

JFMAMJJASOND      

ŠKOLJKARICE Školjkarica (Haematopus ostralegus)

JFMAMJJASOND 

SABLJARKE Polojnik (Himantopus himantopus) Sabljarka (Recurvirostra avosetta)

JFMAMJJASOND  

PRLIVKE Prlivka (Burhinus oedicnemus)

JFMAMJJASOND 

TEKICE Puščavski tekalec (Cursorius cursor) Rjava komatna tekica (Glareola pratincola)

JFMAMJJASOND  

__________________________________________________________________________________

101

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

DEŽEVNIKI Priba (Vanellus vanellus) Zlata prosenka (Pluvialis apricaria) Črna prosenka (Pluvialis squatarola) Komatni deževnik (Charadrius hiaticula) Mali deževnik (Charadrius dubius) Beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus) Dular (Charadrius morinellus)

JFMAMJJASOND       

KLJUNAČI Sloka (Scolopax rusticola) Puklež (Lymnocryptes minimus) Čoketa (Gallinago media) Kozica (Gallinago gallinago) Črnorepi kljunč (Limosa limosa) Progastorepi kljunač (Limosa lapponica) Mali škurh (Numenius phaeopus) Tenkokljuni škurh (Numenius tenuirostris) Veliki škurh (Numenius arquata)

JFMAMJJASOND         

Charadriiformes KLJUNAČI Črni martinec (Tringa erythropus) Rdečenogi martinec (Tringa totanus) Jezerski martinec (Tringa stagnatilis) Zelenonogi martinec (Tringa nebularia) Pikasti martinec (Tringa ochropus) Močvirski martinec (Tringa glareola) Mali martinec (Actitis hypoleucos) Kamenjar (Arenaria interpres) Veliki prodnik (Calidris canutus) Peščenec (Calidris alba) Mali prodnik (Calidris minuta) Temminckov prodnik (Calidris temminckii) Srpokljuni prodnik (Calidris ferruginea) Spremenljivi prodnik (Calidris alpina) Ploskokljunec (Limicola falcinellus) Togotnik (Philomachus pugnax) Ozkokljuni liskonožec (Phalaropus lobatus) Ploskokljuni liskonožec (Phalaropus fulicarius)

JFMAMJJASOND                  

GOVNAČKE Lopatasta govnačka (Stercorarius pomarinus)

JFMAMJJASOND 

102

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

GALEBI Sivi galeb (Larus canus) Morski galeb (Larus marinus) Srebrni galeb (Larus argentatus) Rjavi galeb (Larus fuscus) Kaspijski galeb (Larus cachinnans) Rumenonogi galeb (Larus michahellis) Rečni galeb (Croicocephalus ridibundus) Zalivski galeb (Larus genei) Črnoglavi galeb (Ichtiaetus melanocephalus) Mali galeb (Larus minutus) Triprsti galeb (Rissa tridactyla)

JFMAMJJASOND           

ČIGRE Črnonoga čigra (Sterna nilotica) Kaspijska čigra (Sterna caspia) Bengalska čigra (Sterna bengalensis) Kričava čigra (Sterna sandvicensis) Navadna čigra (Sterna hirundo) Mala čigra (Sterna albifrons) Belolična čigra (Chlidonias hybridus) Beloperuta čigra (Chlidonias leucopterus) Črna čigra (Chlidonias niger)

JFMAMJJASOND         

Columbiformes GOLOBI Domači golob (Columba livia "feral") Golob duplar (Columba oenas) Grivar (Columba palumbus) Divja grlica (Streptopelia turtur) Turška grlica (Streptopelia decaocto)

JFMAMJJASOND     

Cuculiformes KUKAVICE Čopasta kukavica (Clamator glandarius) Kukavica (Cuculus canorus)

JFMAMJJASOND  

igiformes PEGASTE SOVE Pegasta sova (Tyto alba)

JFMAMJJASOND 

SOVE Veliki skovik (Otus scops) Velika uharica (Bubo bubo) Lesna sova (Strix aluco) Čuk (Athene noctua) Mala uharica (Asio otus) Močvirska uharica (Asio flammeus)

JFMAMJJASOND      

Caprimulgiformes PODHUJKE Podhujka (Caprimulgus europaeus)

JFMAMJJASOND 

Apodiformes __________________________________________________________________________________

103

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

HUDOURNIKI Planinski hudournik (Tachymarptis melba) Črni hudournik (Apus apus)

JFMAMJJASOND  

Coraciiformes VODOMCI Vodomec (Alcedo atthis)

JFMAMJJASOND 

ČEBELARJI Čebelar (Merops apiaster)

JFMAMJJASOND 

ZLATOVRANKE Zlatovranka (Coracias garrulus)

JFMAMJJASOND 

SMRDOKAVRE Smrdokavra (Upupa epops)

J F M A M J J A S O N D 

DETLI IN ŽOLNE Vijeglavka (Jynx torquilla) Mali detel (Dendrocopos minor) Srednji detel (Dendrocopos medius) Veliki detel (Dendrocopos major) Črna žolna (Dryocopus martius) Zelena žolna (Picus viridis)

J F M A M J J A S O N D      

Passeriformes ŠKRJANCI Laški škrjanec (Melanocorypha calandra) Kratkoprsti škrjanec (Calandrella brachydactyla) Čopasti škrjanec (Galerida cristata) Hribski škrjanec (Lullula arborea) Poljski škrjanec (Alauda arvensis)

JFMAMJJASOND     

LASTOVKE Breguljka (Riparia riparia) Kmečka lastovka (Hirundo rustica) Rdeča lastovka (Cecropis daurica) Mestna lastovka (Delichon urbica)

JFMAMJJASOND    

PASTIRICE Bela pastirica (Motacilla alba) Citronasta pastirica (Motacilla citreola) Rumena pastirica (Motacilla flava) Siva pastirica (Motacilla cinerea) Rjava cipa (Anthus campestris) Drevesna cipa (Anthus trivialis) Mala cipa (Anthus pratensis) Rdečegrla cipa (Anthus cervinus) Cipa vriskarica (Anthus spinoletta)

JFMAMJJASOND         

104

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

KRALJIČKI Rumenoglavi kraljiček (Regulus regulus) Rdečeglavi kraljiček (Regulus ignicapillus)

JFMAMJJASOND  

PEGAMI Pegam (Bombycilla garrulus)

JFMAMJJASOND 

POVODNI KOSI Povodni kos (Cinclus cinclus) STRŽKI Stržek (Troglodytes troglodytes)

JFMAMJJASOND  JFMAMJJASOND 

PEVKE Siva pevka (Prunella modularis)

JFMAMJJASOND 

DROZGI Kos (Turdus merula) Brinovka (Turdus pilaris) Cikovt (Turdus philomelos) Carar (Turdus viscivorus) Vinski drozg (Turdus iliacus)

JFMAMJJASOND     

BRŠKINKE Brškinka (Cisticola juncidis)

JFMAMJJASOND 

PENICE Svilnica (Cettia cetti) Kobiličar (Locustella naevia) Rečni cvrčalec (Locustella fluviatilis) Trstni cvrčalec (Locustella luscinioides) Tamariskovka (Acrocephalus melanopogon) Povodna trstnica (Acrocephalus paludicola) Bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus) Plevelna trstnica (Acrocephalus agricola) Srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus) Močvirska trstnica (Acrocephalus palustris) Rakar (Acrocephalus arundinaceus) Bledi vrtnik (Hippolais pallida) Kratkoperuti vrtnik (Hippolais polyglotta) Rumeni vrtnik (Hippolais icterina) Kovaček (Phylloscopus trochilus) Vrbji kovaček (Phylloscopus collybita) Grmovščica (Phylloscopus sibilatrix) Črnoglavka (Sylvia atricapilla) Pisana penica (Sylvia nisoria) Vrtna penica (Sylvia borin) Siva penica (Sylvia communis) Mlinarček (Sylvia curruca) Taščična penica (Sylvia cantillans) Žametna penica (Sylvia melanocephala)

JFMAMJJASOND                        

__________________________________________________________________________________

105

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

MUHARJI Sivi muhar (Muscicapa striata) Črnoglavi muhar (Ficedula hypoleuca) Belovrati muhar (Ficedula albicollis) Mali muhar (Ficedula parva) Taščica (Erithacus rubecula) Veliki slavec (Luscinia luscinia) Mali slavec (Luscinia megarhynchos) Modra taščica (Luscinia svecica) Šmarnica (Phoenicurus ochruros) Pogorelček (Phoenicurus phoenicurus) Repaljščica (Saxicola rubetra) Prosnik (Saxicola torquata) Kupčar (Oenanthe oenanthe) Španski kupčar (Oenanthe hispanica)

JFMAMJJASOND              

BRKATE SINICE Brkata sinica (Panurus biarmicus)

JFMAMJJASOND 

DOLGOREPKE Dolgorepka (Aegithalos caudatus)

JFMAMJJASOND 

SINICE Močvirska sinica (Poecile palustris) Menišček (Periparus ater) Velika sinica (Parus major) Plavček (Cyanistes caeruleus)

JFMAMJJASOND    

BRGLEZI Brglez (Sitta europaea)

JFMAMJJASOND 

DREVESNI PLEZALČKI Kratkoprsti plezalček (Certhia brachydactyla)

JFMAMJJASOND 

PLAŠICE Plašica (Remiz pendulinus)

JFMAMJJASOND 

KOBILARJI Kobilar (Oriolus oriolus)

JFMAMJJASOND 

SRAKOPERJI Rjavi srakoper (Lanius collurio) Veliki srakoper (Lanius excubitor) Črnočeli srakoper (Lanius minor) Rjavoglavi srakoper (Lanius senator)

JFMAMJJASOND me   

106

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

VRANI Šoja (Garrulus glandarius) Sraka (Pica pica) Krekovt (Nucifraga caryocatactes) Kavka (Corvus monedula) Poljska vrana (Corvus frugilegus) Siva vrana (Corvus cornix) Krokar (Corvus corax)

JFMAMJJASOND       

ŠKORCI Rožnati škorec (Pastor roseus) Škorec (Sturnus vulgaris)

JFMAMJJASOND  

VRABCI Domači vrabec (Passer domesticus) Travniški vrabec (Passer hispaniolensis) Poljski vrabec (Passer montanus)

JFMAMJJASOND   

ŠČINKAVCI Ščinkavec (Fringilla coelebs) Pinoža (Fringilla montifringilla) Mali krivokljun (Loxia curvirostra) Zelenec (Carduelis chloris) Čižek (Carduelis spinus) Lišček (Carduelis carduelis) Repnik (Carduelis cannabina) Grilček (Serinus serinus) Kalin (Pyrrhula pyrrhula) Dlesk (Coccothraustes coccothraustes)

JFMAMJJASOND          

STRNADI Rumeni strnad (Emberiza citrinella) Plotni strnad (Emberiza cirlus) Skalni strnad (Emberiza cia) Vrtni strnad (Emberiza hortulana) Mali strnad (Emberiza pusilla) Črnoglavi strnad (Emberiza melanocephala) Trstni strnad (Emberiza schoeniclus) Veliki strnad (Emberiza calandra) Laponski ostroglež (Calcarius lapponicus) Snežni strnad (Plectrophenax nivalis)

JFMAMJJASOND          

__________________________________________________________________________________

107

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

108

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING METULJEV, KOBILIC, PLAZILCEV IN DVOŽIVK SEČOVELJSKIH SOLIN 2010-2011

__________________________________________________________________________________

109

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

110

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Kartiranje favne metuljev, kobilic, dvoživk in plazilcev v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Strokovnjaki Zavoda Egea, so v letu 2010 začeli s podrobnim kartiranjem favne metuljev, kobilic, dvoživk in plazilcev v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Namen raziskav je popis biotske raznovrstnosti živalstva, z vrednotenjem biologije in ekologije vrst, pripravo katalogov vrst in smernic upravljanja biodiverzitete Sečoveljskih solin, ki so specifičen življenjski prostor, v katerem najdemo precej zanimivih, ozko prilagojenih vrst na ekstremne življenjske pogoje. Popisi se izvajajo na celotnem območju solin v dnevnem in nočnem času, skozi vse leto, najmanj enkrat tedensko. Pri nočnih popisih se za privabljanje žuželk uporablja tudi modro svetleče šotore, z izvorom UV svetlobe. V okviru aktivnosti je bilo evidentiranih 91 vrst metuljev, 7 vrst kobilic, 2 vrsti bogomolk, 4 vrste plazilcev in 3 vrste dvoživk. Med najzanimivejšimi najdbami velja omeniti številčno populacijo hromega volnoritca - Eriogaster catax (Linnaeus, 1758), ki spada med naše zavarovane in vrste posebnega pomena - NATURA 2000. Gosenice te vrste so se pravkar zabubile, metulji pa bodo izleteli konec oktobra. V Sečoveljskih solinah so se začele pojavljati prve halofilne vrste, zavijači, peresničarji, sovke, pedici in kar nekaj čisto majhnih vrst metuljčkov. Med temi je tudi nova vrsta za Slovenijo - Cosmopterix lienigiella Zeller, 1846, vrsta, katere gosenica vrta v liste trstike. V Krajinskem parku Sečoveljske soline so februarja 2011 zaključili z enoletnim popisom biodiverzitete, ki ga je v okviru projekta HABIT-CHANGE opravil zavod Egea. V Krajinskem parku Sečoveljske soline je bilo skupno evidentiranih 689 vrst metuljev, 40 vrst kobilic, 2 vrsti bogomolk, 4 vrste dvoživk in 7 vrst plazilcev. Od tega je 48 zavarovanih vrst metuljev, 1 zavarovana vrsta bogomolke, 4 zavarovane vrste dvoživk, 6 zavarovanih vrst plazilcev. 57 vrst metuljev, 4 vrste dvoživk in 6 vrst plazilcev je na Rdečem seznamu ogroženih vrst. 2 vrsti metuljev in 1 vrsta plazilcev pripadajo k vrstam Natura 2000. Že samo ti podatki povedo, kako pomembne so Sečoveljske soline za ohranjanje redkih in zavarovanih vrst, čeprav so po svojem obsegu razmeroma majhno zavarovano območje. Septembra 2010 so v Zavodu Egea oddali končno poročilo projekta Bioštudiverziteta. V okviru projekta so uspešno izvedli 4 dnevno študentsko delavnico o biodiverziteti Sečoveljskih solin. Pri izvedbi delavnice so jim pomagali prof.dr. Mitja Kaligarič iz Univerze v Mariboru, Andrej Sovinc in Iztok Škornik iz KPSS ter Igor Brajnik iz DOPPS.

__________________________________________________________________________________

111

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Hromi volnoritec Eriogaster catax (zgoraj), ki spada med naĹĄe zavarovane in vrste posebnega pomena NATURA 2000 in metulj vrste Cosmopterix lienigiella Zeller - nova vrsta za Slovenijo.

112

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING HABITATOV SEČOVELJSKIH SOLIN 2010-2011

__________________________________________________________________________________

113

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

114

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

V obdobju 2010-2011 smo na območju Sečoveljskih solin redno vzdrževali vodne režime, ki zagotavljajo optimalne življenjske pogoje rastlinam in živalim. V letu 2010 je bilo opravljenih 20 ur, v letu 2011 je bilo opravljenih 141 ur, skupaj 161 ur.

Kartirali smo habitatne tipe iz seznama evropske uredbe o habitatih. Popisali smo: 

Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (Nat. 2000 code 1420)



Sestoje metličja Spartinion maritimae (Nat. 2000 code 1320)



Sredozemska slanoljubna grmičevja Sarcocornetea fruticosi (Nat. 2000 code 1420)



Muljaste in peščene poloje, kopne ob oseki (Nat. 2000 code 1140)



Pionirske sestoje vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku (Nat. 2000 code 1310)



Sredozemska slana travišča Juncetalia maritimi (Nat. 2000 code 1410)

Število ur monitoringa habitatov v okviru projekta ClimaParks od začetka projekta v letu 2010 do konca leta 2011.

__________________________________________________________________________________

115

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

URAVNAVANJE VODNEGA REŽIMA URAVNAVANJE VODNEGA REŽIMA V NARAVOVARSTVENE NAMENE Vodni režim v naravovarstvene namene še ni popolnoma usklajen z vodnim režimom namenjenim v proizvodnje namene. Ustrezen nivo vode je v času preleta in prezimovanja ptic več kot dobrodošel, v času gnezdenja pa več kot nujen, saj je predvsem od njega odvisen gnezdilni uspeh številnih vrst. V okviru projekta CLIMAPARKS upravljamo z vodnimi režimi, spremljamo vrstno sestavo ptic na posameznih območjih KPSS ter spreminjanje habitatnih tipov. Vodo dovajamo v sistem območja Fontanigge prek zaporničnih sistemov, ki so v času gnezdenja obrnjeni navznoter oz. na vtok vode v bazene, v zimskem času pa v obratni smeri odvajajo odvečne vode nazaj v morje. Nekateri zapornični sistemi so zablokirani z lesenimi zaporami in jih odpiramo le po potrebi. Z nalivanjem sveže morske vode na Fontanigge zagotavljamo dotok sveže morske hrane. Območje Alta nalivamo prek kalija Hidro, od tu pa gredo vode po potrebi v dve smeri: prek cevi na območje Predrakcev oz. na območje Life. Predrakci postopoma zalijejo tudi območje Rakci, saj sta ti dve območji med seboj povezani z ožino. Rakce lahko nalijemo tudi prek kalija na kanalu Pichetto in z zaprtjem cevi na Malo Lamo lahko dosežemo učinek nalivanja navzgor proti Altu. V nasprotnem po potrebi nalivamo območje Male Lame, iz nje pa prek cevi Veliko Lamo ali pa prek lesenega korita območje slane trate, kjer gnezdijo za soline najpomembnejše vrste. Vode iz Velike Lame odtekajo nazaj v morje prek kalija Sonček na kanalu Pichetto. Lahko pa vode iz Velike Lame uporabimo za nalivanje območja Curto-Pichetto. Ob pomanjkanju vode na Fontaniggeah lahko vodo na območje Curto-Pichetto dovajamo prek območja Life in Corsolongo, vendar se ta način uporablja le takrat, kadar soline ne potrebujejo vode v proizvodnje namene. Life območje, ki se napaja prek vod iz Alta (cev ob letališču), lahko nalivamo tudi prek kalija Toničo, ki je sicer v času gnezdenja zaprt. Vodne režime usklajujemo vse do konca gnezditvene sezone.

Shematični prikaz nalivanja oz. premikanja vod na območju Fontanigge. Z modro je označeno nalivanje morske vode iz nalivnih kanalov prek zaporničnih sistemov (kalijev) v bazene, z rdečo pa premik vod med posameznimi bazeni, z namenom zagotavljanja ustreznega nivoja vode, ki ga odčitavamo s pomočjo merskih lat.

116

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

URAVNAVANJE VODNEGA REŽIMA V PROIZVODNE IN VODNOGOSPODARSKE NAMENE

Kroženje in transport vod Za pridelavo se s plimo zajema morsko vodo, ki prihaja izključno iz Piranskega zaliva. Dotoki zunanjih vod so onemogočeni z obrobnimi kanali in nasipi. Sistem transporta vod sestavlja omrežje nalivnih in odlivnih kanalov, črpališča, zapornice za uravnavanje pretokov in glavne zapornice s povratnimi loputami za polnjenje ali praznjenje bazenov neposredno v morje ali kanale povezane z njim. Kanali za transport vod so zgrajeni iz sedimenta nekdanjih naplavin reke Dragonje in so izpostavljeni eroziji. Posebno hitra je erozija v močnih nalivih in v času, ko so bazeni poplavljeni ter vetrovi povzročajo valove. Nalivni kanal Lera (fossado) je zalogovnik sveže morske vode za obdobja nizkih vodostajev morja. Opremljen je z zapornico z dvojno zaporo na vreteno za ročno odpiranje ob plimi in zapiranje zajete zaloge. Površina kanala je 4,960 ha. Zgrajen je za prostotočno nalivanje bazenov za izhlapevanje. Nasipi kanala so zgrajeni iz sedimenta, na manjšem delu odsekov so obloženi s kamnom. Na Leri zajema površino 213,992 ha in je razdeljeno na tri območja izhlapevanja: prvo izhlapevanje (129,1 ha), drugo izhlapevanje (55,9 ha) in tretje izhlapevanje (32,8 ha). Te površine so namenjene za pripravo slanic do slanosti blizu zasičenosti in se jih prečrpa v poslužnice na kristalizaciji ali pa v rezervoarje, če so količine večje, kot je dnevna poraba na kristalizaciji. Nasipi, ki ograjujejo bazene za izhlapevanje, kanali in dno bazenov so zgrajeni iz sedimenta in so izpostavljeni stalni eroziji. K površinam za izhlapevanje slanice sodi tudi območje Fontanigge. Fontanigge, velikosti 313,833 ha ležijo med kanalom Grande in reko Dragonjo. Na zahodu so obdane z morskim visokovodnim nasipom, na vzhodu pa z agrarno površino V Fontaniggeah je mreža kanalov, ki so v preteklosti služili dovodu morske vode do posameznih solnih polj, a odvodu izrabljenih in padavinskih vod ter za transportne plovne poti. Največji v mreži kanalov so Giassi, Curto in najdaljši Pichetto, ki je ohranil svojo vlogo za upravljanje vodnih režimov na tem območju. Fontanigge ležijo v smeri doline Dragonje in močnejših dnevnih ter nočnih vetrov, ki pospešujejo izhlapevanje vode v bazenih. V delni rabi, podrejeni vzdrževanju nivojev vod za gnezdeče ptice, je za pripravo slanic urejeno 175,00 ha površine, ki je razdeljena na območje južno od kanala Pichetto in območje severno od njega. Območji sta razdeljeni na bazene, katerih velikost in oblika je prilagojena obstoječim strukturam starih solnih polj. Bazeni so povezani z zapornicami, s katerimi se uravnavajo pretoki in količina slanice. Uravnavanje zapornic je pogojeno z vremenskimi razmerami. Slanost postopno narašča do zapornic pred sifoni, ki omogočajo transport slanice na eksploatacijsko polje Lera, kjer doseže končno slanost za uporabo na 2.izparenju. V obdobju pridelave soli, ob plimah, morsko vodo dovaja na področje kanal Pichetto preko zapornic s povratno loputo, obrnjeno za vtok v soline. V zimskem času je povratna loputa obrnjena za praznjenje področja tako, da padavinske vode ob osekah odtekajo v kanal. Ker so ombočja za izhlapevanje vode v proizvodne namene v zimskem času večinoma brez vode (nujna vzdrževalna dela) imamo še vedno nekaj težav pri usklajevanju ustreznega termina za nalivanje 1. in 2. izhlapevanja, ki pa ga nameravamo v letu 2012 z vodjem pridelave dokončno doreči. Posledice septembrskih poplav leta 2010 v dolini Dragonje so vidne tudi v KPSS. Vode so poškodovale nasipe in odložile usedline na kanalih, ki uravnavajo vodni režim na širšem območju sladkovodnega mokrišča ob opuščenem rudniku. S sredstvi projekta LIFE+ MANSALT smo pričeli s sanacijskimi deli, s katerimi bo v prihodnje sledila temeljita ekološka obnova sladkovodnega jezera, verjetno najpomembnejšega območja za želve sklednice v JZ Sloveniji.

__________________________________________________________________________________

117

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Posledice septembrskih poplav leta 2010 na Fontaniggeah.

118

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Posledice septembrskih poplav leta 2010 na Fontaniggeah.

__________________________________________________________________________________

119

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

V juliju 2011 je bila v okviru projekta LIFE+ MANSALT uspešno zaključena prva izmed naravovarstvenih akcij, ki so namenjene zagotovitvi nadzora nad vodnim režimom v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Območje Piccie je odslej zavarovano pred udarjanjem valov in visokim plimovanjem morja s skalometom, ki bo učvrstil obstoječi kamniti zid. Tako se morje ta tem delu solin ne bo več nenadzorovano prelivalo prek plitvin in otočkov, kjer gnezdijo redke in ogrožene vrste ptic, kot je npr.beločeli deževnik in za dolgi čas prelilo rastišča slanoljubnih rastlin; tem namreč ustreza, da jih slana voda prelije le občasno, ne pa da so dalj časa potopljene pod vodo.

Skalomet na čelnem nasipu Piccie.

V okviru projekta LIFE+ MANSALT potekajo tudi dela na obnovi čelnih nasipov, nasipov, ki predeljujejo soline od morja. Ti nasipi so v izredno slabem stanju; posamezni odseki so bili zgrajeni v času pred drugo svetovno vojno in od tedaj nikoli temeljito obnovljeni. Prek razpok v teh nasipih se vode prelivajo prek pomembnih življenjskih okolij na solinah in dolgotrajne poplave niso ugodne ne za živi svet ne za objekte kulturne dediščine na solinah. V prvi fazi del na teh objektih je bilo treba izvesti obsežna pripravljalna dela; ne le , da je bilo treba izobraziti novo zaposlene delavce (v okviru projekta LIFE+ je bilo zaposlenih 21 novih delavcev za obnovo nasipov!), potrebna so tudi pripravljalna dela (ureditev dostopnih poti in deponije gradbenega materiala zunaj območja parka). Tudi nekatera pripravljalna dela se izvajajo pretežno ročno (npr. priprava oziroma obdelava kamna za vgradno v nasipe), podobno pa velja tudi za obnovo zidov. V prvi fazi je treba najprej začasno zamašiti razpoke v zidovih in tako omogočiti, da se bodo dela sploh lahko izvajala.

120

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Obnova nasipa na Colomberi.

V okviru projekta LIFE+ MANSALT se obnavlja zid, visokovodni nasip, ob Drnici. Tudi obnovljeni zid bo kamniti, njegova vloga pa bo v varovanju južne strani območja Fonatnigge pred nenadzorovanim poplavljanjem vode; ta lahko priteče iz povodja Drnice in Dragonje (kot se je to zgodilo ob zadnjih poplavah septembra 2009) ali iz morja (katastrofalno visoka plima decembra 2008). Poleg velikih koristi, ki jih bodo ob vzpostavljenem nadzoru nad rastišči slanoljubnih rastlin in prebivališči ogroženih živalskih vrst (ribe, ptice), je pri teh delih treba izpostaviti tudi velik prispevek obnovitvenih del v območju Natura 2000 za lokalno skupnost: z obnovo nasipov bo zagotovljena tudi večja poplavna varnost naselij v zaledju parka, predvsem pa bo to velik prispevek k preprečevanju škode na izjemni kulturni dediščini Sečoveljskih solin, ki jih zdaj še ogroža visoka voda.

__________________________________________________________________________________

121

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Gradnja kamnitega zidu na levi brežini kanala Grande.

V okviru projekta LIFE+ MANSALT so bile v avgustu 2011 nameščene kamere, ki prenašajo sliko z gnezdišč redkih in ogroženih čiger na velik zaslon v centru za obiskovalce parka. Obiskovalci si tako – ne da bi kakorkoli motili življenje teh ogroženih ptic – lahko ogledujejo njihove navade v času gnezdenja, leženja jajc in izvalitve ter hranjenja mladičev, pa tudi medsosedske spore v koloniji čiger. Čigre gnezdijo na tleh na manjših otočkih na Fontaniggeah. Njihova legla so pogosto plen kopenskih (kuna, lisica, jazbec, potepuški psi…) in zračnih (sive vrane, srake, galebi…) plenilcev. Prek postavljenih kamer, ki noč in dan beležijo dogajanja na gnezdišču, si upravljavci parka obetamo, da bomo prišli do novih spoznanj, kako učinkoviteje zavarovati gnezdišča čiger pred plenilci. V okviru projekta LIFE+ MANSALT se izvajajo tudi izkopi t.i. robnih jarkov, ki potekajo ob robu z vodo zalitih solnih polj na Fontaniggeah. S temi deli sledimo izkušnjam starih solinarjev, ki so prek teh jarkov omogočali boljšo izmenjavo vode in tako omejevali razraščanje alg na vodni površini. Boljši pretok vode prinaša tudi več hrane in predvsem kisika za ribe, tudi za solinarko, katere populacije v okviru projekta LIFE še posebej varujemo. Brez takšnega mešanja vode lahko v solinah nastanejo razmere, pri katerih se zaradi pomanjkanja kisika lahko v majhnih količinah razvijejo za ptice strupeni plini. Pojav se imenuje botulizem in v preteklih letih je že prišlo do pogina posameznih ptic. Poleg tega so robni jarki koristni tudi kot ovira za dostop kopenskih plenilcev do gnezdišč polojnikov, čiger, sabljark in deževnikov. Kopenski plenilci, kot sta npr. kuna in lisica, namreč nerade plavajo v slani vodi.

122

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Kamera ob gnezdišču čiger.

Robni jarek na območju Alto na Fontaniggeah.

__________________________________________________________________________________

123

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

124

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING VODA SEČOVELJSKIH SOLIN 2010-2011

__________________________________________________________________________________

125

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

126

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Monitoring voda poteka enkrat mesečno, praviloma sredi meseca. Izvajamo ga s pomočjo WTW Multimetra 350i. Enkrat mesečno odvzamemo tudi vzorec vode glavnih kanalov in reke Dragonje. Analize te vode opravijo v laboratoriju v KPSS. Z meritvami želimo spremljati kakovost vode in ugotoviti kdaj in zakaj prihaja do občasnih anoksij in aviarnega botulizma. V letu 2010 je bilo opravljenih 763 ur, v letu 2011 je bilo opravljenih 633 ur, skupaj 1.396 ur.

Opravljene so bile naslednje meritve: • •

• • •

Merimo slanost, pH, temperaturo vode ter vsebnost kisika v vodi. V laboratoriju trenutno opravljamo naslednje analize: temperatura vode, kloridi, kalcij, magnezij, sulfat, amonij, nitrit, nitrat, fosfati, obarvanost, motnost, pH, gostota, suha snov, elektroprevodnost, slanost, TDS. Do sedaj smo opravili 76 laboratorijskih analiz (35 analiz v 2010, 41 analiz v 2011) Izvajamo tudi meritve izhlapevanja in padavin v času solne sezone ter analizo pH na deževnici zbrani v tekočem mesecu. Prav tako pa v okviru projekta zbiramo tudi vremenske podatke, ki nam jih posredujeta obe vremenski postaji (Lera in Fontanigge).

Število ur monitoringa voda v okviru projekta ClimaParks od začetka projekta v letu 2010 do konca leta 2011.

__________________________________________________________________________________

127

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Mesta vzorčevanja voda in vzorčevanje v okviru projekta ClimaParks.

128

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Analiza voda poteka v laboratoriju na Leri.

__________________________________________________________________________________

129

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

130

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING OBISKOVALCEV SEČOVELJSKIH SOLIN 2010-2011

Maja Makovec naravovarstvena nadzornica KPSS, SOLINE Pridelava soli d.o.o., Seča 115, 6320 Portorož - SI

Seča, 2011 __________________________________________________________________________________

131

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

132

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

OBISKOVANJE PARKA OBISK PARKA V okviru delovnega sklopa "Trajnostno obiskovanje parkov" projekta CLIMAPARKS, smo v KPSS vzpostavili tudi monitoring obiskovalcev v parku. 1.11.2010 smo na vhodu na Leri uvedli preštevanje vseh obiskovalcev parka, tudi tistih, ki za vstop v park niso plačali vstopnine (izvzeti so zaposleni v KPSS, lastniki privezov, člani veslaškega kluba in poslovni partnerji podjetja). Iz arhivov smo pridobili čim bolj natančne podatke o številu obiskovalcev v KPSS od leta 2006 dalje. V letu 2011 je Krajinski park Sečoveljske soline obiskalo rekordnih 47.430 obiskovalcev. 38.702 je bilo obiskovalcev na Leri, medtem ko si je 8728 obiskovalcev ogledalo Muzej solinarstva na Fontaniggeah. Na Leri smo z vodniki opravili kar 529 vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 16.753 obiskovalcev. Večinoma je šlo za šolske skupine in upokojence, povečuje pa se število obiskovalcev iz tujine. Število obiskovalcev Krajinskega parka Sečoveljske soline narašča. V obdobju 2006-2011 nas je obiskalo 222.743 obiskovalcev. Na Leri je bilo v letu 2011 prodanih 27 letnih kart, 1801 družinskih, 9.202 odraslih in 15.529 otroških, dijaških, študentskih in upokojenskih vstopnic. 11.745 obiskovalcev je vstopilo v KPSS brezplačno. 56 skupinam smo omogočili brezplačno vodenje, ki se ga je udeležilo 1.347 obiskovalcev. 100 letnih kart smo podarili vsem udeležencem čistilne akcije. V letu 2010 je Krajinski park Sečoveljske soline obiskalo 35.010 obiskovalcev. 24.902 je bilo obiskovalcev na Leri, medtem ko si je 10.108 obiskovalcev ogledalo Muzej solinarstva na Fontaniggeah. Na Leri smo z vodniki opravili kar 395 vodenih ogledov, ki se jih je udeležilo 12.693 obiskovalcev. Večinoma je šlo za šolske skupine in upokojence. Na Leri je bilo v letu 2010 prodanih 67 letnih kart, 1.390 družinskih, 9.526 odraslih in 13.902 otroških, dijaških, študentskih in upokojenskih vstopnic. Od pričetka štetja obiskovalcev, 1.11.2010, smo zabeležili približno 70 obiskovalcev, ki so v KPSS vstopili brezplačno.

Število obiskovalcev ter trend rasti obiska v KPSS za obdobje 2006-2011.

__________________________________________________________________________________

133

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Povprečne mesečne temperature v °C po letih za obdobje 2006-2011.

Mesečne padavine v mm po letih za obdobje 2006-2011.

134

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring SeÄ?oveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Ĺ tevilo obiskovalcev po mesecih v KPSS za obdobje 2006-2011.

Ĺ tevilo vodenih ogledov po mesecih v KPSS za leto 2011.

__________________________________________________________________________________

135

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING OBISKOVANJA V KPSS V LETU 2010

Obisk KPSS za leto 2010.

Vremenski podatki iz naše vremenske postaje na Leri za leto 2010.

136

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

MONITORING OBISKOVANJA V KPSS V LETU 2011

Obisk KPSS za leto 2011.

Vremenski podatki iz naše vremenske postaje na Leri za leto 2011.

__________________________________________________________________________________

137

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

Po kopnem je v park vstopilo skupaj 43.082 obiskovalcev kar predstavlja 90.84 %, medtem ko je v park priplulo s plovilom 4.348 obiskovalcev, kar predstavlja 9.16 % vseh obiskovalcev. Od tega jih je na Lero priplulo skupaj 2.291 obiskovalcev, na Fontanigge pa 2.057 obiskovalcev. Pri obiskovalcih, ki v KPSS prihajajo s plovili, so večinoma šolske skupine. V prihodnosti si vsekakor želimo več obiskovalcev po morju, zato pa so potrebna ustrezna plovila ter najverjetneje subvencionirane plovbde, vsaj na začetku.

Število obiskovalcev po mesecih v KPSS v letu 2011 glede na način vstopa v park.

Število plačanih vstopnin in brezplačnih vstopov po mesecih na Leri v letu 2011.

138

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

LITERATURA ALLAS, All About Salt (2004): Salt and Salinas in the Mediterranean. Portugal. BELTRAM, G. , SOVINC, A. (1999:. Ramsarska konvencija in slovenska mokrišča. Ljubljana: Nacionalni odbor Republike Slovenije za Ramsarsko konvencijo pri Ministrstvu za okolje in prostor,. BENČIČ M., E., ŽAGAR, Z., DAHM, H. (2002): Cultural Heritage and Salt Museums: setting up an open-air Salt Museum. ALAS Technical Letter 3. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. BONIN, F., DAHM, H. (2002): Training of Salters: guidelines and general material. ALAS Technical Letter 4. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. BRAČKO, F. , DENAC, D. , HUDOKLIN, A. , JANČAR, T. , KMECL, P. , PERUŠEK, M. , POLAK, S. , RUBINIČ, B. , SURINA, B. , ŠTUMBERGER, B. , TOME, D. , TRONTELJ P. (2000): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji = Important bird areas (IBA) in Slovenia, (Monografija DOPPS, št. 1). Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS. BRITTON, R., H., JOHNSON, A., R., (1987): An ecological account of a Mediterranean Salina: The Salin de Giraud. Biol. Conserv. 42: 185-230. CARUSO, S., BELKACEM, N., MAYOL, H., MONBAILLIU, X., MOLINA, P., SIMEONOV, P. & ŠKORNIK, I. (1996): Convenzione di Alghero 1995 sulla biodiversita costiera e marina del Mediterraneo, Edizioni Sole, Colana Mediterranea, Alghero, Sardinia. CERVIA – COMMACHIO – SEČOVELJSKE SOLINE (2006): Kaj jih povezuje. Zgibanke. Projekt LIFE Narava. KPSS, Parco delta del Po. Italia. DAHM, H. (2002): Marketing of Salt. Marketing of traditionally produced salt: a practitioners guide. ALAS Technical Letter 2. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. GEISTER, I. (1985): Predlog za zavarovanje dela Sečoveljskih solin. Acrocephalus, letn. 6, št. 26, str. 57-59. GEISTER, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije. DZS. Ljubljana. GEISTER, I. (1998): Popisa brškinke Cisticola juncidis, svilnice Cettia cetti in rakarja Acrocephalus arundinaceus v Primorju v razdobju dvajsetih let. Acrocephalus , let. 19, št. 90/91, str. 134-142. GEISTER, I., ŠERE, D. (1974/75): Novo ugotovljene vrste ptic pevk v Sloveniji. Proteus 37: 3-11. GEISTER, I., ŠERE, D. (1977): Prispevek k poznavanju ornitofavne Sečoveljskih solin in bližnje okolice. Varstvo narave 10: 63-73. GREGORI, J. (1976): Okvirni ekološki in favnistični pregled ptičev Sečoveljskih solin in bližnje okolice. Varstvo narave 9: 81-102. JOGAN, N. (2001): Ali je Rupija cirrhosa (Petagna) grande edini slovenski predstavnik tega rodu? Ann. Ser. Hist. Nat. 11, 2 (25): 289-292. KALIGARIČ, M. (1985): Botanični sprehod po Sečoveljskih solinah. Proteus, letn. 48, št. 3, str. 102106. KALIGARIČ, M. (1990): Botanična podlaga za naravovarstveno vrednotenje Slovenske Istre. Varstvo narave 16: 17-44.

__________________________________________________________________________________

139

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

KALIGARIČ, M. (1996): Ogroženost halofitne flore in vegetacije. Narava Slovenije, stanje in perspektive. Društvo ekologov Slovenije, Ljubljana: 113-121. KALIGARIČ, M. (1997): Botanični sprehod po sečoveljskih solinah. V: KOROŠAK, Berta (ur.). Biotska raznolikost primorske in notranjske krajine : seminarsko gradivo. Nova Gorica: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, str. 16-19. KALIGARIČ, M. , TRATNIK, M. (1981): Sečoveljske soline : (raziskovalna naloga). Koper: Klub mladih raziskovalcev, Gimnazija Koper. KALIGARIČ, M. , TRATNIK, M. (1981): Ohranimo Sečoveljske soline. Proteus 44; str. 122-126. KURLANSKY, M. (2002): Salt: A World History, Jonathan Cape, London. LIPEJ, L. (1993): Status in ogroženost gnezditvene populacije navadne postovke (Falco tinnunculus) na Sečoveljskih solinah. Annales (Koper), št.3 , str.29-36. LIPEJ, L. ( 1994): Kopenski vretenčarji na Sečoveljskih solinah in bližnji okolici. V: KOROŠAK, Berta (ur.). Preučevanje severnojadranskega morja in njegovega obrežja : seminarsko gradivo. Ljubljana: Zavod za Republike Slovenije šolstvo in šport, str. 25-36. LIPEJ, L. (1994): Ocena o vplivih solinarske in marikulturne dejavnosti na ornitofavno Sečoveljskih solin. Acrocephalus , let. 15, št. 62, str. 31-33. LIPEJ, L. (1997): Solinarstvo - način ohranjanja naravne dediščine v skladu s strategijo trajnostnega razvoja. Glas. ZRS Koper , let. 2, št. 2, str. 75-77. LIPEJ, L. (1997): Soline - povratek v raj = The Saltpans - a return to paradise. Adria, št. 2, str. 2637. LIPEJ, L. (2000): Izhodišča za načrt upravljanja v Krajinskem parku Sečoveljske soline : poročilo o projektni nalogi. Glas. ZRS Koper, let. 5, št. 8, str. 81-83. LIPEJ, L., TURK, R., MAKOVEC, T. (2006): Ogrožene vrste in habitatni tipi v slovenskem morju. Zavod RS za varstvo narave. Ljubljana. LIPEJ, L. , MAKOVEC, T. , ŠKORNIK, I. (1997): Možnosti sonaravnega gospodarjenja s Sečoveljskimi solinami : študija. Koper: Ornitološko društvo Ixobrychus. 53 str. LIPEJ, L. , MAKOVEC, T. , ŠKORNIK, I. (1998): Poročilo o inventarizaciji ptic na prezimovanju in preletu na območju Sečoveljskih solin v letu 1997/98 : poročilo za IOC : 2. del. Koper: Ornitološko društvo Ixobrychus. LIPEJ, L. , ŠKORNIK, I. (1987). Sečoveljske soline - tokrat drugače. Proteus, let. 49, št. 9/10, str. 359-363. MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. , ŠKORNIK, I. (1998): Poročilo o inventarizaciji ptic - gnezdilk na območju Sečoveljskih solin : poročilo za IOC. Koper: Ornitološko društvo Ixobrychus. MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (2000): Nest site characteristics of the Kentish plover ( Charadrius alexandrinus) in Slovenia. V: LJUBEŠIĆ, Nikola (ur.). Sedmi hrvatski biološki kongres, Hvar, 24.-29.09. 2000. Zbornik sažetaka priopćenja Sedmog hrvatskog biološkog kongresa. Zagreb: Hrvatsko biološko društvo. MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (1999): Predlog razglasitve novega naravnega rezervata v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Koper: Ornitološko društvo Ixobrychus Koper.

140

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

MAKOVEC, T. , ŠKORNIK, I. , LIPEJ, L. (1998): Ekološko ovrednotenje in varovanje pomembnih ptic Sečoveljskih solin. Falco (Koper), februar-september, let. 12, št. 13/14, str. 5-48. MAKOVEC, T. , ŠKORNIK, I. (1990): Pričakovana gnezditev rdečenogega polojnika Himantopus himantopus v Sloveniji. Acrocephalus 11, št. 46 str. 87-95. MAKOVEC, T. (1994): Status, razširjenost in gnezditvene navade beločelega deževnika ( Charadrius alexandrinus) na Slovenski obali. Annales (Koper) , let. 4, št. 4(Ser. histor. nat. 1), str.63-70. MARTINČIČ, A. (1986): Halofiti – kaj so to? Proteus 48: 99-101. MITKOVA-TODOROVA, R. (2002): Traditional Salt-works and tourism: a practitioners guide. ALAS Technical Letter 6. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. MOZETIČ, B. , ŠKORNIK, I. (1986): Rečni galeb Larus ridibundus gnezdi v Sečoveljskih solinah. Acrocephalus, let. 7, št. 29, str.31-33. NEVES, R., DERŽEK, P. (2002): Restoration of Saltworks. ALAS Technical Letter 5. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. OREN, A. (2005): A hundred years of Dunaliella research: 1905–2005. Saline Systems.; 1: 2. Published online 2005 July 4. doi: 10.1186/1746-1448-1-2. PETANIDOU, T., VAYANNI, L (2002): Saltworks, Cultural Heritage and Local Development: arguments for decision-making. ALAS Technical Letter 7. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. RUFINO, R., NEVES, R. (1992): The effects on wader populations of the conservation of salinas into fish farms. In: M. Finlayson, T. Hollis & T. Davis (eds). Managing Mediterranean Wetlands and their Birds. Proceed. IWRB. Int. Symp. Grado Italy: 177-183. RUFINO, R., SOVINC, A., DAHM, H. (2002): Ecological Management Plans. Guidelines for drafting and implementation. ALAS Technical Letter 1. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. SADOUL, N., WALMSLEY, J., G. CHARPENTIER, B. (1998): Salinas and Nature Conservation. Conservation of Mediterranean Wetlands No. 9, Tour du Valat. Arles. SCHIAVUZZI, B. (1878): Elenco degli ucelli viventi nellÍstria ed in especialita nellágro piranese. Boll. Soc. Adr. Sci. Nat. Trieste, 4: 53-76 SCHIAVUZZI, B. (1883): Materiali per unávifauna del territorio di Trieste fino a Monfalcone e dellÍstria. Boll. Soc. Adr. Sci. Nat. Trieste, 4: 53-76 SCHIAVUZZI, B. (1888): Materiali per unávifauna del Litorale astroungarico. Boll. Soc. Adr. Sci. Nat. Trieste, 4: 53-76 SEDMAK, K. (2000): Prispevek k poznavanju prehrane pegaste sove Tyto alba na Ljubljanskem barju in v Sečoveljskih solinah. Acrocephalus , letn. 21, št. 98/99, str. 31-34. SOVINC, A. (1993): Močvirja smo dolžni varovati in jih le razumno uporabljati : Slovenija in Ramsarska konvencija. Delo (Ljubl.), 35, št.202 (1.IX.1993), str.18< SOVINC, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije : rezultati zimskega kartiranja ptic članov Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 452 str. SOVINC, A. (1996): Ramsarska konvencija in Slovenija. Annales (Koper) , letn. 6, št. 9, str. 261-262.

__________________________________________________________________________________

141

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

SOVINC, A . (1997): 'Towards a Pan-European Wetland Inventory' - report from the IUCN "Parks for Life". Ann, Ser. hist. nat., , let. 7, št. 11, str. 279. SOVINC, A. (1999a): Predlogi za nove ramsarske lokalitete v Sloveniji. V: SOVINC, A. (ur.), BELTRAM, G. Ramsarska konvencija in slovenska mokrišča. Ljubljana: Nacionalni odbor Republike Slovenije za Ramsarsko konvencijo pri Ministrstvu za okolje in prostor, , str. 58-62. SOVINC, A. (1999b): Antropogena mokrišča. V: SOVINC, A. (ur.), BELTRAM, G. Ramsarska konvencija in slovenska mokrišča. Ljubljana: Nacionalni odbor Republike Slovenije za Ramsarsko konvencijo pri Ministrstvu za okolje in prostor, , str. 49-57. SOVINC, A. (2001): Sečoveljske soline v mednarodnem naravovarstvenem kontekstu. Ann, Ser. hist. nat. , letn. 11, št. 2=25, str. 253. SOVINC, A. (2001): Zavarovana območja kot orodje za ohranjanje biodiverzitete v Sredozemlju. Ann, Ser. hist. nat., , letn. 11, št. 1=23, str. 87-92. SOVINC, A. (2003): Spoznajmo ptice Sečoveljskih solin. SOLINE Pridelava soli d.o.o., Univerza na Primorskem, Seča, Koper. SOVINC, A. , BELTRAM, G. (1998): Svetovni dan varstva mokrišč. Odbor za Ramsarsko konvencijo pri Upravi Republike Slovenije za varstvo narave Ministrstva za okolje in prostor, zgibanka. ŠKORNIK, I. (1983): Navadna čigra Sterna hirundo gnezdi v Sečoveljskih solinah = The Common Stern Sterna hirundo nests in the salt-works of Sečovlje. Acrocephalus, let. 4, št. 16, str. 32-33. ŠKORNIK, I. (1985): Mala čigra Sterna albifrons gnezdi v Sečoveljskih solinah. Acrocephalus, let. 6, št. 26, str. 55-56. ŠKORNIK, I. (1985): Od kod ovratniški papagajček Psittacula krameri na slovenski obali? Acrocephalus, let. 6, št. 25, str. 44-45. ŠKORNIK, I. (1987): Pomembno ornitološko območje Evrope – Sečoveljske soline. Falco 2: 3-14. ŠKORNIK, I. (1991): Odprtje solinarskega skansena v Sečoveljskih solinah. Proteus 54 (3): 124-125. ŠKORNIK, I. (1992): Prispevek k poznavanju ekologije rumenonogega galeba Larus cachinnans Pall. (AVES-Laridae). Annales 2: 53-66. ŠKORNIK, I. (1992): Importance of existing coastal parks and reserves in Adriatic region. Management of island and coastal ecosystems in the Mediterranean. Programme and abstracts of conference papers. MEDMARAVIS. Chios, Greece. ŠKORNIK, I. (1994): Inventar in pomembnost zaščitenih lokalitet v Jadranu. Annales Ser. Hist. Nat. 4 (1): 87-100. ŠKORNIK, I. (1995): Prezimovanje velikega kormorana Phalacrocorax carbo na slovenski obali. Falco 9: 13-16. ŠKORNIK, I. (1996): Prezimovanje labodov na slovenski obali. Falco 10: 43-46. ŠKORNIK, I. (2006): Sečoveljske soline – sožitje narave in človeka. Svet ptic, DOPPS, letn. 12, št. 1: 14-17 ŠKORNIK, I. (2006): Sto slovenskih ptic. Ljubljana, založba Modrijan. ŠKORNIK, I. (2008): Spoznajmo soline. Seča. SOLINE Pridelava soli d.o.o...

142

__________________________________________________________________________________

Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin (KPSS) za 2010-2011 ____________________________________________________________________________________________________

ŠKORNIK, I. , MIKLAVEC, M. , MAKOVEC, T. (1990): Favnistični pregled ptic slovenske obale. Varstvo narave 16: 49-99. ŠKORNIK, I. , MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (1995): Sečovlje salina. An ornithological assessment in Slovene coastal wetland. Alghero symposium. Sardinia, Italy. ŠKORNIK, I. , MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (1995): Sečovlje salina - an ornithological assessment of a Slovene coastal wetland. Annales (Koper) , 5, št. 7, str. 89-94. ŠKORNIK, I. , LIPEJ, L. (1998): Sečoveljske soline omogočajo ohranjanje naravne dediščine: slovenski prispevek k evropski zakladnici narave. Delo (Ljubl.), 18.II., let. 40, št. 40, str. 12. ŠKORNIK, I. , MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (2001): Naravna dediščina Sečoveljskih solin. ALAS (PHARE projekti Evropske unije), All about Salt - Vse o soli, Koper: Ornitološko društvo IXOBRYCHUS. ŠKORNIK, I. , ŠVAGELJ, B. , POKLEKA, D., ŠKERLJ, M., ČELIGOJ, A. (2001): Katalog izobraževalnih vsebin na zaščitenih območjih : Od Dragonje do izliva reke Soče - navodila za pripravo in varno izvedbo. Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. ŠKORNIK, I. , MAKOVEC, T. , LIPEJ, L. (2001): Naravna dediščina Sečoveljskih solin : Piran, občinska palača, junij - julij 2001 : Koper, atrij Osrednje knjižnice S. Vilharja Koper, avg. - sept. 2001. ALAS, All about Salt - Vse o soli, Koper: Ornitološko društvo IXOBRYCHUS. ŠKORNIK, I. SOVINC, A., GOGALA, A. (2004): Krajinski park Sečoveljske soline. Ministrstvo za okolje, prostor in Energijo RS. Ljubljana. ŠKORNIK, I. SOVINC, A., GOGALA, A. (2004): Krajinski park Sečoveljske soline. Optični dik (CDROM). Ornitološko društvo Ixobrychus. Koper. ŠKORNIK, I. SOVINC, A., GOGALA, A. (2005): Krajinski park Sečoveljske soline. Optični dik (CDROM). SOLINE Pridelava soli d.o.o. Portorož. ŠMUC, A. (1980): Ptice Sečoveljskih in Ulcinjskih solin. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani. TINARELLI, R. (1990): Risultati dell indagine nazionale sul Cavaliere d´Italia Himantopus himantopus (Linnaeus, 1758) Rich. Biol. Selvagina 87: 104 p. WALMSLEY, J., G. (1997): Mediterranean Salinas. Distribution, Salt Production & Conservation. (in). Proceedings: Nature & Workmanship, Artificial Wetlands in the Mediterranean Coast. INSULA, UNESCO Building, Paris. WRABER, T., SKOBERNE, P. (1989): Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. Varstvo narave 14-15: 9-428.

__________________________________________________________________________________

143