Solni cvet

Page 1

Lucija Nova vas Piran Portorož Padna Sečovlje Strunjan Sveti Peter

Lokalno glasilo Občine Piran · Brezplačen izvod za vsako gospodinjstvo - Avgust 2011 - št. 18

stran 3 Piran bogatejši za bronasto skulpturo »Ideas Campus«

stran 6 Batano je v morje pospremilo več sto radovednežev

stran 8 Razstava o zgodovini portoroškega turizma

stran 31 Mladi nogometaši pri slovenskih reprezentantih

Portoroške noči je obiskalo skoraj 20.000 ljudi foto: Vojko Rotar

Vrhunec poletja smo proslavili na Portoroških nočeh, ki so v Portorož in Piran privabile skoraj 20.000 ljudi in ustvarile čudovito vzdušje. Obiskovalci vseh starosti so na petih prizoriščih uživali v bogatem programu, ki se je raztezal od raznolike glasbe in plesnih točk, dogodkov

za najmlajše, izbora najlepšega dekleta za naziv Miss Alpe Adria International, večernih nakupov in degustacij vin, do doživetja avtentične Istre s tipičnimi izdelki in glasbo. Podaljšani praznični konec tedna je prinesel odlične rezultate in tako smo v soboto, na vrhunec portoroških

noči, ko je pred večtisoč glavo množico nastopil Magnifico, kasneje pa je nebo razsvetlil veličasten ognjemet, zabeležili največ nočitev v letošnji turistični sezoni. Tudi na portoroškem letališču so zabeležili rekordni letalski promet v zadnjih nekaj letih. Spodbudni rezultati so lahko

dober obet tudi za nadaljevanje poletja, ki se še ne poslavlja. Pred nami je pester program dogajanja, še vedno lahko obiščete Tartini festival, mednarodni glasbeni festival, ki letos praznuje 10. obletnico. Pričetek novega šolskega leta pa že napoveduje živahno jesen.


aktualno

aktualno

Kazalo

AKTUALNO 3 �������������������������������������������������������������������� Počastitev spomina in dela Dragana Sakana 3 ������������������������������������������������������������������������������������� Rekonstrukcija mestne galerije Piran 4 �������������������������������������������������� Festival otroškega filma v Piranu požel navdušenje 5 ���������������������������������������������������� Portoroške noči 2011 obiskalo skoraj 20.000 ljudi 6 ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������ Zaplula je še ena batana 7 ������������������������������������������� Piranska brezplačna poletna šola ribolova in mozaika 7 ������������������������������������������������������������� Fotografija brzdastega kita v Piranskem zalivu 8 �������������������������������������������������������������������� Razstava o zgodovini portoroškega turizma 9 ���������������������������������������������������������������������������������������� Svečani podpis sporazuma v Opatiji 9 ������������������������������������������������������������������������������������������ Avtentični večer povžel navdušenje 10 �������������������������������������������������������������������������������������������������������� Igor Bizjan: Piranske vinjete KRAJEVNE SKUPNOSTI 11 ������������������������������� Na dan marijinega vnebovzetja blagoslovili gasilski dom 11 ������������������������������������������ Piranski gasilci znova navdušili z dobro organizacijo 12 ���������������������������������������������������������� Dogajanja, novosti in pridobitve v KS Sečovlje 12 ������������������������������������������������������������������������������������ Urejenost kraja je zrcalo prebivalcev 12 �������������������������������������������� Urejen dostop do podhoda regionalne ceste v Luciji 13 ����������������������������������������������������������������������������������������������� Naj bo naš Piran čistejši in lepši DRUŠTVA 15 ������������������������������������� Mladi gasilci PGD Sečovlje gostovali v kampu v Fažani 15 . . . . . Obisk pirančanke, častne konzulke Republike Slovenije v Franciji 16 ������������������������������������������������������������������������ Uspešno izpeljane prireditve TD Taperin 16 ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������ Župan obiskal tabornike VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 17 ������������������������������������������������������������ Obiski delfinov v našem morju vse pogostejši 17 ������������������������������������������������������������������ 10. obletnica delovanja društva Morigenos 18 ������������������������������ EPI Center Piran otroke in mladostnike vabi na druženje 20 ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� Glasbena igra Figov Top 20 ������������������������������������������������������������������������������������������������� Učenci CKGS Portorož v Belgiji 21

ITALIJANSKA SKUPNOST

��������������������������������������������������������������������������������������� 115 anni fa a Pirano si inaugurava

il monumento al virtuoso del violino

OBČANI PRIPOVEDUJEJO 22 . . . . Pirančanka Tončka Senčar na evropskem festivalu pripovedništva 23 �������������������������������������������������������������������������������������� Spomini učiteljice Luiselle Ravalico UMETNOST 25 �������������������������������������� Svetovno znani violinist zaigral na Tartinijevo violino 27 ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������� Uspešnih 10 let ARTITE 28 �������������������������������������������������������������������������������������� Prihaja EX-TEMPORE PIRAN 2011 28 ������������������������������������������������������������������� Razstava Cveta Marsiča Gnezdenje v blatu SOLINE 26 ����������������������� Varstvo narave se kaže tudi v varovanju nesnovnih vrednot 27 ������������������������������������� Etnološko – renovacijski tabor Soline – Saltpans 2011 ZDRAVJE 29 ������������������������������������������������������������������������������ Skrb za osebe z demenco v CSO Lucija ŠPORT 30 ���������������������������������������������������������������� BK Antene uspešni na balinarskem turnirju 30 ������������������������������������������������������������������������ Vabilo k vpisu v plavalni klub Biser Piran 31 ��������������������������������������������������� Mladi nogometaši pri slovenskih reprezentantih 31 ����������������������� Med elito mednarodnega pokala Twirlinga tudi pirančanka NAPOVEDNIK 32 �������������������������������������� Avditorij Portorož-Portorose v septembru predstavlja

Največja izbira priznanih blagovnih znamk Okulistični pregledi Obala 26, 6320 Portorož (pri tenis igrišču) tel.: 05 677 67 40

Spoštovane bralke in bralci Solnega cveta, Pozdravljam vas v grafično in vsebinsko prenovljenem glasilu Občine Piran. Nemalo vas je v času od izida zadnje številke pred meseci spraševalo, ali bo Solni cvet še izhajal, kar pomeni da ste ga vzeli za svojega. To nam daje še večjo obvezo, da vam ponudimo kvalitetne in vsebinsko raznolike prispevke ter tudi različna mnenja občank in občanov. Veste, da sem človek dialoga, da sem odprt za različna mnenja in kritike ter da sem človek, ki posluša in sliši. Tako tudi delujem. Prepričan sem, da je tudi med vami, bralke in bralci, veliko takšnih, ki smo si v času odkar sem žu-

pan segli v roke in si izmenjali mnenja, saj vsi verjamemo da lahko le skupaj naredimo še več za naš kraj. »Ideas are all around us«, je rekel častni občan Pirana Dragan Sakan, ki smo mu v počastitev spomina in dela prav v teh dneh postavili spomenik. Ravno ta misel se mi potrjuje v vsakodnevnem delovanju in v pogovorih z vami. Ideje so res vsepovsod, potrebno jih je le združiti in v konstruktivnem duhu realizirati. Skupaj. Župan Peter Bossman

Lokalno glasilo Občine Piran Solni cvet - L’ Affioreto 17 Izdajatelj: Občina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran, Izšlo: v Piranu, Avgust 2011 Odgovorna urednica: Slavica Tucakov Vsa nepodpisana besedila: Slavica Tucakov

Solni cvet - Avgust - stran 2

Vse nepodpisane fotografije: arhiv občine Piran Oblikovanje, prelom: Matris design - Matjaž Ristič Tisk: Grafika Soča, d.o.o. Naklada: 7.200 izvodov


aktualno

aktualno

Piran bogatejši za bronasto skulpturo »Ideas Campus«

Počastitev spomina in dela Dragana Sakana V čast Draganu Sakanu (19502010), častnemu meščanu Pirana, ustanovitelju oglaševalske scene v nekdanji Jugoslaviji in pionirju ustvarjalnega mišljenja v Srbiji in regiji, so v Piranu postavili bronasto skulpturo. Gre za skulpturo ''Ideas Campus'', katero so potomci v letu 2010 preminulega Dragana Sakana, ponudili mestu v počastitev njegovega življenja in dela v Občini Piran. Konceptualno zasnovo je izdelal beograjski oblikovalec Slaviša Savić, skulpturo pa je izdelal kipar Milan Stošić. Postavljena je na zidu ob morju poleg gledališča Tartini. Slovesna otvoritev skulpture bo v petek, 2. septembra 2011 v večernih urah, v sklopu festivala »Ideas Campus«.

Dragan Sakan, vizionar in človek idej, kot je zapisano na spominski plošči, je ustanovil t.i. evropsko šolo za ideje »Ideas Campus«, ki že tradicionalno poteka vsako leto konec avgusta v Piranu. Slednjega je izbral kot kraj, kjer sanje postanejo resničnost, zaradi česar je pogosto dejal, da je Piran »dream place for dream people«. Festival »Ideas Campus« je bil ustanovljen za razvoj in spodbujanje ustvarjalnosti, navdiha in idej. Zahvaljujoč festivalu, ki je lani obeležil deseto obletnico, je v tem času Piran gostil več kot 850 vodilnih kreativcev iz 45 držav z različnih področij kreativnega razmišljanja. Med drugim so Piran obiskali dr. Edward de Bono, Hermann Vaske, Princess Elizabeth Karađorđevič,

Ko sanje postanejo resničnost

Ralf Langwost, Rolf Jensen, Jack Portman, Joe Pytka, Bob Garfield, Bogdan Tirnanić in mnogi drugi. V čast človeka, ki je v Piran pripeljal kreativni svet in ki je iz Pirana odpiral vrata do svetovnega uspeha ljudi iz našega območja, bo spomenik svečano odkrit kot del uradnega programa letošnje 11. šole kreativnega razmišljanja »Ideas Campus«. Sakan, po izobrazbi psiholog, je v svoji 35-letni karieri ustvaril na tisoče oglaševalskih akcij, šti-

Rekonstrukcija Mestne galerije Piran

Gradbeno obrtniška dela bodo predvidoma končana konec meseca septembra Objekt Mestne galerije Piran je še v teku in obveščamo vas, kako potekajo dela. Med rekonstrukcijo je objekt pridobil nove etažne konstrukcije ter nove strešne konstrukcije krite s korci. Posebnost objekta je poleg dvoetažnega osrednjega razstavnega prostora v tem, da je po avtorskih projektih prof. Borisa Podrecce streha nad galerijo dobila prvotno zamišljeno ločno streho, ki povzema obliko ločnega fasadnega zaključka s čimer se dodatno poudarja reprezentativnost tega kulturnega spomenika. Prekri-

tje ločne strehe s korci je predstavljal poseben strokovni izziv, ki ga je izvajalec del Stavbenik gradbeništvo d.o.o. uspešno rešil, pri proizvajalcu Goriških opekarnah je namreč naročil posebno serijo krivljenih korcev, ki omogočajo natančno prileganje korcev položenih v krivini. Severovzhodno fasado objekta Obalnih galerij, ki meji na Trubarjevo ulico, od vsega začetka tvori kopica različnih prizidkov, ki smo jih tekom gradnje delno odstranili, delno pa do-

dali na mestu kjer je skladno s projekti, soglasji in gradbenim dovoljenjem predvideno dvigalo. Dvigalni jašek višinsko ne presega kote obstoječega slemena galerije in zato tudi ne vpliva na objekte, ki se nahajajo na nasprotni strani ulice. Z gradnjo dvigala smo omogočili ogled razstav tudi gibalno oviranim osebam ter mladim družinam z otroškimi vozički. Dvigalo pa bo obenem omogočalo postavitev večjih oziroma težjih eksponatov v galerijskem prostoru, ki se bo po novem raztezal čez dva nadstropja.

Solni cvet - Avgust - stran 3

ri knjige s področja ustvarjalnega razmišljanja in kot kreativni direktor prejel več sto domačih in mednarodnih nagrad. Bil je predsednik in član številnih žirij po vsem svetu, profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu in gostujoči profesor na univerzah po vsej Evropi. 35 let kariere je obeležil mesec dni pred smrtjo z izidom svoje knjige »New Idea Woman«, katere promocije ni doživel. Kot je sam rad rekel: »Hvala prijatelji, gremo naprej«.

Po Zakonu o graditvi objektov. morajo objekti v javni rabi, zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih ovir. Še strožji je Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir, ki določa zahteve za projektiranje objektov, ki morajo biti izpolnjene, da se funkcionalno oviranim osebam omogoči samostojen in varen dostop do objekta, vstop v objekt ter dostop in uporaba vseh tistih prostorov v objektu, ki so namenjeni javni rabi. Po odstranitvi odrov je zasijala tudi restavratorsko konservatorsko sanirana fasada z mnogimi kamnitimi členitvami. Konservatorji bodo svoje delo nadaljevali še na pritličnem delu stavbe. K sodelovanju smo pritegnili tudi enega še zadnjih mojstrov, specialista za


aktualno

umeritev sončnih ur, ki bo dve sončni uri na fasadah galerije, ki ju je zob časa načel do neprepoznavnosti ponovno umeril, konservatorji pa retuširali po vzoru nekdanjih sončnih ur ter tako ponovno oživili in dodali nekašno piko na i temu edinstvenemu kulturnemu spomeniku. Gradbeno obrniška dela bodo predvidoma končana konec meseca septembra, temu pa bo sledila še oprema prostorov. Vrednost celotne investicije od projektov, same gradnje, pa vse

aktualno

do predaje objekta v uporabo je ocenjena na cca 1.800.000 eur. Poleg Občine Piran gradnjo sofinancira Ministrstvo za kulturo v sklopu »kulturnega tolarja« od koder pričakujemo v letošnjem letu sredstva sofinanciranja v višini 350.000 eur. Občina Piran, ki vodi investicijo, stalno pazljivo spremlja tako kvaliteto gradnje kakor tudi finačno vrednost investicije, ki je znotraj predvidenih sredstev.

Notranjost mestne galerije Piran med rekonstrukcijo

Otrokom prijazno mesto

Festival otroškega filma v Piranu požel navdušenje Med 28. In 30. julijem je v Piranu potekal 1. festival Otroškega filma v organizaciji zavoda FEMF, Občine Piran in Avditorija Portorož. Zaradi odličnega odziva so se organizatorji odločili, da naslednje leto pripravijo bolj obsežen program in da mesec julij postane mesec filma. Festival je potekal na Prvomajskem trgu in v Gledališču Tartini v Piranu. Otroci in tudi mladi po srcu so si lahko brezplačno ogledali 5 projekcij vrhunskih

filmov in se udeležili delavnic. Predvajani so bili otroški animirani filmi »TRIJE RAZBOJNIKI«, »OBUTI MAČEK«, »IMPIJEV OTOK«, film brez dialogov »OTROČIČKI« in mladinska komedija »GREMO MI PO SVOJE«, katere projekcije se je udeležil tudi igralec Jurij Zrnec in požel navdušenje množice otrok. Direktor festivala Matjaž Javšnik, ki je z izvedbo festivala zelo zadovoljen je dejal, da »gre za kulturno in vzgojno priredi-

Ker je bil odziv obiskovalcev odličen so se organizatorji odločili, da bo naslednje leto še bolj pestro in da mesec Julij postane mesec filma

tev, s katero bi želeli dodatno prispevati k turistični ponudbi in narediti Piran zanimivejši, predvsem za obiskovalce z mlajšimi otroci. Piran, ki že sam po sebi deluje kot filmska kulisa, si zasluži festival, ki ga lahko dokončno potrdi kot mesto, ki živi za film, v filmu ter v srcih vseh, za katere sta Piran in film eno.«

Že prvi dan festivala so ob projekciji risanke Trije razbojniki, otroci napolnili Trg prvega maja

Solni cvet - Avgust - stran 4

»Festival otroškega filma je še bolj popestril dogajanje v naši občini in veseli me, da so organizatorji za organizacijo festivala izbrali ravno Piran, ki je otrokom prijazno mesto. Želimo, da se otroci v naši občini počutijo dobro in zato jim želimo poleg igre ponuditi še nekaj več«, je dejal župan Občine Piran Peter Bossman.


aktualno

aktualno

Vrhunec turistične sezone

Portoroške noči 2011 obiskalo skoraj 20.000 ljudi V nedeljo 14. Avgusta se je z ritmi brazilske glasbe in šova mičnih plesalk na portoroški ploščadi zaključila tradicionalna prireditev Portoroške noči 2011. V petih dneh, od srede do nedelje, jo je na petih prizoriščih obiskalo slabih 20.000 ljudi.

Tudi župan Bossman je skočil v Portorož

Uvod v Portoroške noči je bil namenjen najmlajšim, v LifeClassu so jim pripravili veliki Madagaskar žur. Sledil je četrtkov t.i. avtentični večer na Trgu Prekomorskih brigad, ki so ga sooblikovali domači vinarji in oljkarji ter rokodelci s tipičnimi istrskimi izdelki, ki so bili naprodaj na stojnicah, nastopili pa so istrski glasbeniki in folkloristi. Avtentični večer smo v sodelovanju z občino Piran pripravili v sklopu projekta Heritage Live (delno ga sofinancira EU iz Operativnega programa IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013). V petek je pred skoraj polnim Amfiteatrom Avditorija potekal izbor najlepšega dekleta za

Magnifico je razgrel množico

naziv Miss Alpe Adria International, ki ga je osvojila Nastja Breg, prva spremljevalka je Tina Marn, druga pa Nika Kozlovič. Lepotni izbor so zaključili priljubljeni primorski glasbeniki Rudi Bučar in Ne me jugat. Na velikem koncertnem odru na portoroški plaži so v soboto in nedeljo več tisočglavo množico obiskovalcev zabavali Magnifico, Binho Carvalho, Areia in Slavko Ivančič; predstavili so se Plesna skupina Metulj, pa Trio Kranjc, Mala godba Vrh nad Laškim z mažoretkami in z elektronsko glasbo Secret Disco in Benjamin Shock feat. Matej Kuzelj z Goranom Moskovskim. Ob glasbi in plesu so lahko obiskovalci degustirali lokalna vina, nakupovali v butikih na promenadi hotelov LifeClass in doživeli še veličasten ognjemet ob spremljavi romantične glasbe. Obiskovalcem se zahvaljujemo za čudovito vzdušje. Glavni organizator Portoroških noči je Avditorij Portorož v sodelovanju z občino Piran, Hoteli Lifeclass in Hoteli Benardin, JSKD OI Piran, ZKD Karol Pahor Piran, JP Okolje Piran, SOLINE Pridelava soli d.o.o., Turističnim združenjem Portorož, Društvom Miss, Surf d.o.o. Portorož ter Splošno plovbo Portorož, NLB Leasing, Banko Koper, Adriatic Slovenico. V času Portoroških noči tudi na Aerodromu Portorož zabeležili

Čudovit ognjemet je razsvetlil Portoroško nebo

Vrhunec Portoroških noči 2011 je bil koncert Magnifica

rekordni letalski promet v zadnjih nekaj letih. Ugodne vremenske razmere so na portoroško letališče od petka, 12. avgusta do nedelje 14. avgusta privabile kar 117 zrakoplovov. Gre večinoma za avstrijska, italijanska in nemška letala ter helikopterje v zasebni lasti. Aerodrom Portorož je v navedenih dnevih zabeležil pretok kar 522 potnikov. »Gre za velik porast prihodov glede na pretekla leta, pri tem nas še posebej veseli, da je večina potnikov oz. gostov ostala na slovenski obali in njenem zaledju«, je povedal direktor letališča Robert Krajnc. Porast prometa je med drugim tudi posledica zelo aktivnega promoviranja letališča oz. destinacije kot take, tako doma, kot tudi v tujini. Zagotovo pa so k tako velikemu številu obiskovalcev pripomogli ugodni vremenski pogoji, ki so ključnega pomena pri prihodih zrakoplovov generalne aviacije.

Solni cvet - Avgust - stran 5


aktualno

aktualno

Zaplula je še ena batana

Splovitev batane je bila ena letošnjih večjih piranskih etno fešt V Piranu so v petek, 12. avgusta, na prireditvi Živeti z morjem, ki jo letošnje poletje vsak drugi vikend v mesecu že drugo leto pripravlja zavod za revitalizacijo mediteranske kulture Mediteranum, splovili še eno novo batano.

Batano je v morje pospremilo več sto radovednežev in tistim ob obloženih krožnikih v restavracijah je zaradi nevsakdanje procesije zastal jedilni pribor.

V Piranu so v petek, 12. avgusta, na prireditvi Živeti z morjem, ki jo letošnje poletje vsak drugi vikend v mesecu že drugo leto pripravlja zavod za revitalizacijo mediteranske kulture Mediteranum, splovili še eno novo batano. Batana je iz skupine tistih z V dnom, izdelal pa jo je mojster Jedrlinič Anton iz Vrtojbe. Dolga je 4,12 metra, široka 1,70 metra, težka slabih 300 kg in je poimenovana z imenom mojstrovih vnukinj Mija in Alja. Splovitev je bila po dolgem času spet ena od večjih piranskih fešt, na kateri je piranski župnik Zorko Bajc opravil tudi obred blagoslova barke, ker je zadnja leta na naši obali sila redek dogodek. Tako je tudi on na svoj način prispeval k obujanju piranske navtične tradicije, sicer pa je povedal: »Vesel sem, da obred blagoslova novega plovila živi naprej. V notranjosti ga seveda ne opravljajo, jaz pa ga na novem plovilu nisem že kakih 7 let. Pred leti sem blagoslovil neko jadrnico v Bernardinu in

piransko Podlanico. Sem pa verjetno edini župnik, ki vsako leto na Krištofovo, naredim po maši blagoslov vseh prevoznih sredstev in tudi plovil, česar v notranjosti ni. Tako ta obred blagoslova živi naprej.« O batani, tem nekdaj nepogrešljivem preprostem istrskem plovilu, ki naglo izginja iz mandračev, je raziskovalec in vodilni poznavalec tradicionalnih plovil severnega Jadrana ter Istre pri nas Slobodan Simič Sime povedal: »Batana je preprost čoln, ki je bil nekoč nepogrešljiv za obmorske prebivalce Istre. Imeli so jo skoraj vsi, saj je bila nepogrešljiva, ker je ob tistega malo zemlje skromnih domačij pomenila preživetje z ribolovom. Nemalokrat so jih izdelovali kmetje in ribiči sami po svojih kleteh, na dvoriščih, njivah. Če ta oče in sin malo bolj poprijela za delo, sta splovila svojo novo batano v dobrem tednu dni. Redke ohranjene so neprecenljiv dragulj ladjarske dediščine Istre.« Simič je pred leti napisal knjigo o teh preprostih čolničkih in ji

dodal načrte ter navodila za izdelavo, po katerih je predlani nastala ena v Kopru, ena nastaja v Kortah, ta, ki so jo veličastno splavili v petek, pa je nastala v Vrtojbi pri Novi Gorici. Njene izdela se je lotil tamkajšnji učitelj tehničnega pouka na lesnem oddelku srednje strojno-lesne-prometne šole Anton Jedrlinič, ko je bral, kako ta plovila izginjajo in prišel do Simičevih načrtov zanjo. »Ko sem bral, kako propadajo, sem si rekel, da bi se kot mizar lahko lotil njene izdelave in morda me bo zdaj še kdo posnemal, da se batana ohrani. Delal sem jo eno leto, pomagali pa so mi Valter Klančič, Alojz Čehovin in Andrej Oldič. Stroškov si nisem beležil, a ocenjujem, da me je material zanjo stal tam okoli 2.000 evrov. Fešte ob splovitvi batane se je s svojimi najožjimi sodelavci udeležil tudi piranski župan Peter Bossman, ki je navdušen nad dogodkom obljubil, da bo občina še naprej spodbujala takšno oživljanje piranske navtične dediščine. Tako se že napoveduje, da bo prihodnje poletje društvo Mediteranum s pomočjo občine javno gradilo

batano na Punti. Na fešti je bila tudi močna in nadvse dobro razpoložena delegacija občine Šempeter Vrtojba, ki jo je vodil župan Milan Turk, vse pa se je dogajalo v okviru prireditve Živeti z morjem. »To poletje vsak drugi vikend v mesecu piranska Punta živi z morjem oziroma v znamenju starih piranskih časov, ko je to mesto živelo predvsem z morjem in od njega. V Zavodu za revitalizacijo mediteranske kulture Mediteranum poskrbimo, da domačini obujajo stare obmorske običaje, obrti in tudi kulinariko, ne manjka pa se glasbe, petja ter seveda prijetnega druženja turistov s Pirančani.« je povedala koordinatorica dogajanja na prireditvi Živeti z morjem Teja Bučinel in dodala, da je letos na primer čolnarski mojster Grega tam delal vesla in krmila, ribič Dušan je krpal staro vršo, starosta piranskega ribištva Sergio je zašil kako ribiško mrežo in prikazal izdelavo ladijskih brkov, Vinko je učil vezati trnke in delati vozle, predstavil se je Morigenos, ki že 10 let spremlja in proučuje naše delfine, izpeljali so turnirja v mori in briškoli, marsikoga naučili katero od teh iger, idr. Za pravo istrsko vzdušje je občasno poskrbel tudi Trio mandolin iz Pirana ter Slavko Ivančič s svojo klapo. Vse je bilo brezplačno, nadvse prijetno domačno in ponovilo se bo še 9. ter 10. septembra. Janez Mužič - podpalmo.si

»Prosimo te, blagoslovi to batano in vse, ki jo bodo uporabljali ter jih varno vodi v pristan.« Vse redkeje izrečen blagoslov župnika Zorka Bajca

Solni cvet - Avgust - stran 6


aktualno

aktualno

Otrokom prijazen Piran

Piranska brezplačna poletna šola ribolova in mozaika Piransko ribiško društvo Oradela je tudi letošnje poletje organiziralo za otroke šolo ribolova. Potekala je vsak četrtek od začetka julija do konca avgusta na glavnem piranskem pomolu. Če je imel otrok svojo opremo za športni ribolov, jo je lahko prinesel s seboj, sicer jo je dobil od inštruktorjev, ki so brezplačno poskrbeli tudi za vabo in trnke.

Ko počitnice v Piranu postanejo igrive in ustvarjalne.

Kot pravijo športni ribiči Oradele, ki tudi na ta način prijetno pestrijo ponudbo Pirana in najmlajšim, še zlasti tistim iz notranjosti, lepšajo počitniške dni, je njihov namen tudi ta, da otroci spoznavajo morje in življenje v njem. Z njimi so delali ribiči Danilo, Frenk, Gianni, Nenad in tudi drugi člani Oradele so za otroke prinesli svoje stare odpisane ribiške palice. »So pa mnogi tečajniki tudi dobili novo opremo in to zanimivo ter skoraj po pravilu ne od staršev, ampak od nonotov, non, tete in stricev. Otroci, ki so prišli tudi iz Avstrije, Nemčije, Rusije, Srbije in še od kje, so lovili svoje prve fratre, špare, gvate, lumbrake, černice in pirke ter jih ob tem spoznavali. Ko so dokazali, da jih ločijo, smo jih na koncu vsakega ulova iz kanglic z vodo, kjer so čakale, vrnili nazaj v morje. Kdo ve,

morda smo začeli z vzgojo kakega novega svetovnega prvaka v športnem ribolovu na morju, kot sta z vrst Oradele že med kadet Jan Mauser iz Lucije in Domen Seprimožnik iz Ljubljane med mlajši mladinci«, je povedal Mario Druscovich, ki je bil tudi letos gonilna sila teh tečajev. Brezplačna pa je bila to poletje v Piranu še ena med otroci priljubljena ustvarjalna dejavnost. Tudi pri njej je pobudnik mojster mozaika Mario Druscovich, ki je drugo leto zapored pred svojim ateljejem na ulici izpeljal šolo mozaika. Namenjena je bila predvsem otrokom, a so nanjo prihajali tudi ostali. »Naredite si morski spominček sami.« jih je vabil mojster Mario v atelje. »Mladi udeleženci so imeli za domačo nalogo, da ob morju naberejo pisane kamenčke, školjke, polžke in podobno, iz česar so nato zlagali svoj morski mozaik, za lepilo in ostalo sem poskrbel jaz.« je povedal mojster, ki je na ta način razveselil kar kakih 100 otrok. Med njimi so bili tako domačini, kot dopustniki, vikendaši in tujco, ne malo pa se jih je že lani naučilo osnov mozaičarstva, tako da so se letos pod vodstvom mentorja lotili že zahtevnejših mozaikov, kot so okvirji za slike in zrcala ter drugi uporabni predmeti.

Tudi to sodi med osnove šole ribičije

Letošnji spominček na počitnice je drugačen.

»Prijetna fotografija lahko pripomore k drugačnemu, morda bolj »treznemu« dojemanju našega bivanja in odnosa do našega okolja, ki nas obdaja. Nam vlije spoznanje, razumevanje, vzbuja vprašanja in punuja odgovore. Fotografija brazdastega kita mi vzbuja tako vprašanja po preteklem času naših prednikov, o veličastnosti tega elegantnega bitja, ki nam je

Druscovich je ob zaključnem tečaju pohvalil tudi piranske gostince, ki so, namesto, da bi lupine vongol, dondol, pedočev in kapesant metali stran, le te prinašali k njemu za otroške mozaike. Janez Mužič – podpalmo.si Solni cvet - Avgust - stran 7

namenil obisk, kot tudi vprašanja o sedanjosti. Morda ni naklučje, da sem ga uspel ujeti v objektiv. Se je ponudil z namenom? V prizoru umirjenosti, brezmejne narave, kulture, tradicije in umetnosti. Kdo ve? Je del morja, je del nas in mi smo del njega. Hvala, ker si nas obiskal.« Komentar avtorja fotografije Roka Dolničarja.


aktualno

aktualno

Ta nori Portorož

Še do 2. oktobra je odprta razstava o zgodovini portoroškega turizma Prve dni julija je Zavod za revitalizacijo mediteranske kulture Piran Mediteranum v nekdanji poslovni zgradbi Droge v Portorožu odprl razstavo o zgodovini portoroškega turizma.

Delček pripomočkov, ki nekoč niso smeli manjkati v kovčku turista.

Njena protagonista sta Slobodan Simič Sime in Tomi Brezovec, ki si že vrsto let prizadevata ustanoviti muzej turizma, za katerega pa prav nerazumljivo na obali v naši turistično najbolj razviti občini Piran kar noče in noče biti pravega razumevanja. Razstava prikazuje le delček zbirke najrazličnejših predmetov, ki govorijo o razvoju turizma v Portorožu in je zanimiva tako za turiste kot domačine ter nekdanje in sedanje turistične delavce. Slednjim je še zlasti priporočljiva, da ne bi na tem področju odkrivali mlačne vode. Nazorno prikazuje kako se je portoroški turizem razvijal iz zdraviliškega, kopališkega,

PORTOROŽ AVTOBUSNI PREVOZI

street.tour@siol.net www.street-tour.com tel: 05 677 04 38 gsm: 041 724 302

zabaviščnega, kongresnega in welness ter igralniškega turizma do današnje mešanice vsega tega. Mediteranum je lani v isti zgradbi Droge, ki jo je tako kot letos dal za ta namen brezplačno v uporabo njen lastnik piranski mecen in podžupan Gašpar Gašpar Mišič, pripravil veličastno razstavo ob 100-letnici hotela Palace. Letošnja je tematsko širša, saj prikazuje razvoj turizma v Portorožu od njegovih začetkov dalje, še zlasti pa čase njegovega razcveta v 70tih in 80-tih letih. Prikazani so najrazličnejši predmeti iz hotelov, razvoj turističnih pripomočkov (fotooaparatov, tranzistorjev, čutaric, baterijskih svetilk, potovalnih likalnikov, pribora za osebno higieno…), kopalk in drugih oblačil, turističnega propagandnega materiala, spominkov in še kaj. Obiskovalca že na vstopu pozdravi fičko, tak kot nas je s prtljažnikom na strehi vozil na počitnice konec 70-tih let. Prvi dve sobi govorita o zgodovini turizma in tam je album fotografij turističnega Portoroža iz

leta 1905, ki je prvič na ogle, poleg je revija Raisefurher iz leta 1903 z reportažo o Piranu, notni zapis portoroškega tanga, eden prvih plakatov Portroža, ki so ga tiskali v Švici, posrebren jedilni pribor iz hotela Palace… prikazan je razvoj portoroškega turizma od avstrijskega, italijanskega in jugoslovanskega obdobja do danes. Razstava nas popelje v igralnico hotela Palace, njegovo kristalno dvorano in celo v spalnice s pohištvom iz leta 1910, ko so ga odprli in je bilo tam še v 70-tih letih. Na hodniku fotografije opozarjajo na znane osebnosti sveta, ki so bivale v Portorožu in del razstave je z mivko na tleh spremenjen v portoroško plažo, kjer se lahko nostalgično spominjamo modelov kopalk, kopalnih torb, slamnikov, sončnih očal in še česa, kar nas je nekoč spremljalo na morje. Razstavljeni predmeti so le del nekaj 10.000 predmetov na temo turizma iz zbirke Slobodana Simiča Simeta in Tomija Brezovca, nekaj pa jih je izposojenih. Ob tem avtorja razstave opozarjata, da se že vrsto let trudita z idejo o muzeju turizma, ki bi predstavil razvoj te go-

Mična kopalka je takole vabila v Portrož

spodarske dejavnosti, ki v Sloveniji danes daje že 12 % DBP. Zatika se pri prostoru zanj, za kar sta seveda zahvalna lastniku nekdanje Drogine zgradbe, da je omogočil, da imamo delček te muzejske zbirke na ogled vsaj čez poletje. Prav ta zgradba je bila po navedbah Simiča nekoč že nekako obljubljena za tak muzej, a so se takratne občinske strukture premislile. Na prodaj je tudi sedaj in idejna očeta muzeja si ponovno prizadevata najti pot do sredstev za njen nakup. Muzejska zbirka oziroma razstava bo odprta do 2. oktobra in to vsak dan od 19. do 23. ure, razen v ponedeljek, ko je zaprta. Vstopnina je 5 evrov, za otroke 3, najmanjši pa imajo prost vstop. Janez Mužič – podpalmo.si

Utrinek s portoroške mivke, ki razkriva nekdanjo kopalno modo

Solni cvet - Avgust - stran 8


aktualno

aktualno

Skupna čezmejna strategija kulturnega turizma

Svečani podpis sporazuma IPA projekt 365 DNI RIVIERE v Opatiji V petek, 22. julija, je v Opatiji potekal svečani podpis sporazuma o partnerstvu pri IPA projektu 365 DNI RIVIERE. Sporazum za pol milijona evrov vreden projekt so poleg Turističnega združenja Portorož podpisali še Občina Opatija, Občina Piran in Turistična skupnost mesta Opatija. S projektom se bo najprej raziskalo stanje na tržiščih obeh turističnih destinacij, nato pa se bo pripravila skupna čezmejna strategija kulturnega turizma, iz katere se bodo razvili novi tu-

ristični programi in proizvodi. Organizirane bodo tudi delavnice o prodaji in vodenju kulturnega turizma. Projekt se bo zaključil s kulturnima prireditvama v obeh krajih, organiziran pa bo tudi obisk novinarjev na obeh destinacijah in novinarska konferenca, na kateri bodo predstavljeni skupni rezultati projekta. Vsi izvajalci teh dejavnosti bodo izbrani na podlagi javnih razpisov v skladu z zakonom o javnih naročilih EU. Gre za 512.437 evrov vreden projekt, ki bo v 85 odstotkih

financiran iz sredstev Evropske unije. Sporazum o partnerstvu so podpisali župan Opatije Ivo Dujmić, podžupanja občine Piran Meira Hot, direktorica Turistične skupnosti mesta Opatija Jasna Doričić Sanković in direktor Turističnega združenja Portorož Jadran Furlanič. Med podpisom je bilo poudarjeno, da gre za sodelovanje dveh izjemno pomembnih turističnih destinacij na Hrvaškem in v Sloveniji. Opatija in Portorož, zibelki srednjeevropskega turizma, sta v času avstro-ogrske mo-

Avtentični večer v Portorožu požel navdušenje

Turisti vse bolj povprašujejo po avtentični ponudbi

Na Portoroški ploščadi so zakantale glasbene skupine iz istrskih vasi

Predstavilo se je tudi društvo ANBOT

Prikaz Istrske kulture in tradicije je s prireditvijo »Avtentični večer« med obiskovalci in nastopajočimi v Portorožu požel val navdušenja. Občina Piran je tako v soorganizaciji z Avditorijem Portorož v okviru Portoroških noči v četrtek 11.8.2011 na Trgu Prekomorskih brigad organizirala prireditev »Avtenični večer« v sklopu projekta Heritage live, kateri je delno financiran s strani Evropske unije preko OP Instrumenta za predpristopno pomoč Slovenija –Hrvaška 2007-2013. Množica obiskovalcev je tako ob domačem vinu, olju, tartufih, sivki, istrskih kulinaričnih dobrotah, tradicionalni piranski soli, ob keramičnih in ostalih izdelkov naših marljivih rokodelcev, ob petju in plesu, folklorne skupine Mandrač, Šavrinskih godcev ter nastopu Šavrink, spoznala in uživala v tradiciji našega bogatega IstrskeSolni cvet - Avgust - stran 9

Podžupanja Občine Piran Meira Hot in direktor TZP Furlanič ob podpisu sporazuma

narhije in italijanske vladavine spadali med najpomembnejša evropska mondena letovišča ter med kopališke in zdraviliške kraje z izredno bogatim kulturnim dogajanjem. Obe destinaciji imata v svetovnem merilu zavidljivo tradicijo organiziranega turizma, ki seže v 19. stoletje. Lea Šuligoj TZ Portorož ga kraja. Okusi, vonji, glasba so tako blagodejno vplivali na razpoloženje obiskovalcev. Prikaz Istrskega podeželja s svojo tradicijo in običaji je požel veliko pozitivnih mnenj in odobravanja tako s strani obiskovalcev, nastopajočih, razstavljalcev ter domačinov, kateri so se spoznali z običaji ter obudili spomine na svoja otroštva. Namen Občine Piran je tako skozi prireditve kot je bila Od vinarja do oljkarja, Avtentični večer in še ostale, v svoje redne programe vključiti prikaz bogate istrske dediščine in zagotoviti njeno trajnost in tradicionalnost, za kasnejše rodove.


aktualno

aktualno

Igor Bizjan

Piranske vinjete I. Lahko se čez nekaj dni, tednov, let, desetletij vrneš v Piran, pa bo še vedno isti. Ogledalo kamna, ogledalo morja, ogledalo vseh vetrov, ki pihajo skozenj. Obrazi mimoidočih se menjavajo, kamen ostaja isti, cerkev sv. Jurija se boči na hribu, kljubuje burji, grehu, novodobni izpraznjenosti. Sonce na kožo lepi silhuete starodavnih spominov, jadrnica na obzorju rahlo zaniha. Poleti Piran ječi pod težo turistov, vsak, ki na obali spije kapučino, si lasti svoj del Pirana, na kvadratnem metru je preveč ljudi, zbeganih, rahlo vrženih iz tira, niso vajeni uživati v razkošju časa, nekaj bi radi, zabavo, dogajanje, ki teši notranjo praznino. Težko je najti senco, varni pristan tišine. Pozimi so ulice prazne, burja zavija okoli vogalov, potepuška mačka išče zavetje pred mrazom. Razkošje za samotnega sprehajalca, tudi če človek ni pesnik in nerad bere, doživlja melanholični stik z davnim časi, ko so ljudje imeli čas. Njihov nakupovalni center je bil ribiški čoln, skromna trgovina s kruhom in pecivom, večerni televizijski program, pogled na obzorje, hrepenenje po daljnih deželah, kjer se živi bolje, a se tudi več dela. Tesne ulice, zavetje pred vetrovi, skrivajo usode, zamolčane besede, uvide sladostrastja, bolečino zapuščenosti. Sčasoma človek postane podoben mestu, v katerem živi, ženi, s katero se ljubi. Piran je iztaknjen iz časa in prostora, zato je zavetje vseh, ki so začutili, da pripadalo morju, kraljestvu vodnega kroga, tišini prelivanja. Sedaj moram končati s pisanjem, ura bo kmalu šest, čas je za večerni praznik, ogled sončnega zato-

na. Naj bodo naše sanje mirne kot potopitev ognjene krogle v vodo, misli čiste kot sol, jadranje galeba skozi oblake. II. Piran ni v ravnotežju, pol leta med sezono se dogaja veliko, dela za tistega, ki hoče, je dovolj, zima je pusta in neprijazna, turistični kraj živi od sezonskih del. Za družine, ki so zbežale pred balkansko vojno vihro in se naselile k sorodnikom se zdi, da država ni poskrbela dovolj, da bi se polnokrvno vključile v novo okolje. Iz starega mestnega jedra so se bogate družine izselile zaradi težkih razmer, hrupa in onemogočenega pristopa, ostali so socialno najšibkejši in tujci, ki imajo v stanovanjih dobro naložen denar, letujejo pa drugje. Mladi nimajo kompasa, možnosti, da bi prepoznali in razvili svoje darove. Kdor je iz harmonične družine in ima pozitivne zglede, delovne navade, gre študirat v Ljubljano, tam najde novo družbo in si uredi življenje. Ti, ki ostanejo, nimajo veliko možnosti. Tavajo naokoli, najdejo družbo starejših delinkventov, zgledi vlečejo, nihče noče ostati sam in izoliran v obdobju, ko družino zamenjajo prijatelji. Če hočeš pripadati, moraš sprejeti vzorce in obrede mladostniške skupine, oholosti, uporništva, mačizma in vsakdanjega uživanja trave, ki polni sive dni z iluzijami moči in navideznega smisla. Če pride zraven trda droga, je propad hiter in neusmiljen. Krize pridejo slej ko prej in takrat zasvojenci ne izbirajo sredstev. Začne se peklenski, sredobežni krog kraj, vlomov in sanj po ozdravitvi. Iz lepe, polne ustvarjalne mladosti nastanejo ruševine.

III. Pozdravljanje znanih ljudi v Piranu zna povzročati številna nelagodja. Ko sem dobre volje, bi najraje objel ves svet, ga pobožal z besedami, vsakemu mimoidočemu bi naklonil prijetno besedo in nasmeh. Ko sem otožen, povečano občutljiv, bi se najraje skril pred ljudmi in v samoti pestoval nepredelano bolečino, težko najdem srednjo mero v vsakdanjem življenju. Ljudje zamerijo, če jih ne pozdraviš, vsi potrebujemo, da nam drugi božajo nabrekli ego. Ni mi jasno, ali moraš pozdraviti vsakokrat, ko srečaš isto osebo, kar se v Piranu zgodi pogosto, saj se na drobnih opravkih in sprehodih ob lepem vremenu srečujemo ves dan. Kot svetovalec za ljudi v stiski poslušam številne, tudi tragične zgodbe nasilja in zlorabljanja šibkejših, vem, kdo prodaja meglo, laže in dela zlo ljudem. Vljudnost in prijaznost go-

Solni cvet - Avgust - stran 10

vori eno, a vest mi nalaga, da zlobnih ljudi ne bom pozdravljal iz nekih protokolarnih nagibov, četudi imam včasih poškodovano fasado in preluknjano gumo na avtu. Naj v samoti iščejo odvezo ... Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.


krajevne skupnosti

krajevne skupnosti

Gasilska veselica v Novi vasi

Na dan Marijinega vnebovzetja blagoslovili gasilski dom 15. avgusta je bilo živahno na gasilski veselici v Novi vasi nad Dragonjo, kjer je tamkajšnji župnik Silvestar Boris Čobanov po sveti maši najprej blagoslovil gasilski dom, ki je konec lanskega leta pridobil uporabno dovoljenje. Predsednik PGD Nova vas

Valter Pucer je ob tem povedal, da je izvajanje del trajalo kar 27 let in se zahvalil vsem, ki so kaj pomagali. V Novi vasi je okoli 115 prostovoljnih gasilcev. Častno gasilsko četo je postrojil poveljnik Marjan Pucer. Popoldan se je praznovanje na-

Na delavnicah so se otroci učili različnih veščin povezanih z bogato tradicijo istrskih vasi

daljevalo s pravo kmečko tržnico, na kateri so vaščanke ponujale domače dobrote, vino, olje, zelenjavo in ročna dela iz gline in blaga. Posebnost tržnice so bili izdelki iz das mase in drugih naravnih materialov, katere so izdelali otroci pod mentorstvom dveh mamic Helene in Alenke. Zbrana sredstva bodo šla za izboljšave otroškega igrišča v Novi vasi. Bogat srečolov se je zaključil že okoli 20. ure, saj so bile srečke razprodane, za to pa so zaslužni mladi, ki so pridno zbirali in pripravili nagrade. Program so popestrili mladi gasilci s prikazom tekmovalne veščine, zvoki mandolin so pričarali romantično vzdušje in razveselili starejše, sekcija Svitek pa je zaigrala igrico vsakdanjega življenja nekoč.

Gasilska veselica na Punti v Piranu 2011

Piranski gasilci znova navdušili z dobro organizacijo Že drugo leto zapored so piranski gasilci, prvi vikend v juliju, na Punti v Piranu organizirali dvodnevno gasilsko veselico. V petek prvi dan nas je

razveseljevala skupina Mambo Kings, medtem ko so v soboto množico dodobra ogreli člani domače glasbene skupine NI PANIKE.

Letos je gasilsko veselico na Punti v Piranu v obeh dneh obiskalo dobrih 5000 ljudi

Gasilci so presenetili tudi z zelo pestro ponudbo jedače in pijače. Tako je lahko v obeh dneh dobrih pet tisoč obiskovalcev uživalo ne samo ob do-

Dišalo je od punte pa vse tja do Bernardina

Solni cvet - Avgust - stran 11

Na stojnicah ni manjkalo dobrot

Vse je bilo še toliko bolj živo, saj je bila za prizorišče uporabljena Kapelučina hiša – živi muzej v Novi vasi. Pred glavno skupino večera, pa so zaigrali kot predskupina in tako pokazali svoje talente še mladi osnovnošolci skupine Čvek, ki pa so ravno razgreli publiko. Pijače in jedače ni zmanjkalo, saj so za to skrbeli pridni prostovoljci za šankom in okoli njega. Naslednji dan pa so imeli glavno besedo igrači more, razgrete glave in boleče roke so si med pavzo lajšali z zvoki skupine Čvek. Nina Jerebica Predsednica KS Nova vas

bri glasbi ampak tudi ob pestri kulinarični ponudbi, ki je obiskovalcem dala dodatne energije, da so lahko ob dobri glasbi zavrteli pozno v noč. Ker pa je prireditev nadvse navdušila tako domačine kot tudi ostale obiskovalce, piranski gasilci že letos napovedujejo, da bo drugo leto še bolj pestro. PGD Piran


krajevne skupnosti

krajevne skupnosti

KS Sečovlje

Dogajanja, novosti in pridobitve v zadnjih dveh mesecih V krajevni skupnosti Sečovlje smo v zadnji dveh mesecih imeli dva odmevna dogodka, tradicionalni praznik San Dorligo in

Nova ograja na mostičku

v ta namen dodelila TD Taperin dobrih 1700 € pomoči ter 1000 € pomoči Prostovoljnemu gasilskemu društvu iz Sečovelj za redno delovanje in delo z mladimi. Z velikim veseljem lahko povemo,da so se prav te dni pričela dela okoli izgradnje fekalne kanalizacije in sicer v Cedoli, zgornjem Parecagu in okoli letališča. Radi bi opozorili vse krajane, da za priklop na kanalizacijsko omrežje ni potrebno plačati priključnine. Plačamo samo stroške fizičnega priklopa torej gradbena dela (katera so lahko v lastni režiji) od stavbe

KS Piran

Kanal Fazan

Urejenost kraja je zrcalo prebivalcev

Urejen dostop do podhoda regionalne ceste v Luciji

Krajevna skupnost Piran je 28. maja 2011 v sodelovanju z Občino Piran, JP Okoljem Piran, PGD Piran, društvi in krajani organizirala čistilno akcijo »OČISTIMO PIRAN V ENEM DNEVU«. Motiv za izvedbo akcije, da bi živeli v zdravem in čistem okolju, je bil vzpodbuda, da smo to akcijo tudi izvedli. Vanjo smo skušali pritegniti tako krajane kot tudi organizacije, društva, šole. Skratka vse, ki živijo in ustvarjajo v tem prostoru. Vsak rad živi v lepem in urejenem prostoru, vendar mora zato tudi sam poskrbe-

Gasilsko veselico katera je tudi letos privabila v naš kraj veliko število domačih in tujih gostov. Krajevna skupnost Sečovlje je

do prvega kanalizacijskega jaška. Sredi septembra pa se bojo pričela dela pri prenovi križišča »pri Marički« na Gorgu. Na kolesarski poti od Sečovelj do Mlinov je Krajevna skupnost postavila ograje (priložene slike) na mostu in z količki označila nevarna mesta ob poti, saj je ta pot v določenih predelih res predstavljala veliko nevarnost. Ker predvidena sanacija in postavitev javne razsvetljave na odseku ceste od Gorga do OŠ Sečovlje kasni, bomo pred pričetkom šolskega leta utrdili bankine in počistili odvodne kanale, tako, da bojo naši otroci varni do izgradnje pločnika. Krajane prosimo za strpnost v času gradnje!

ti in prispevati k urejenosti svojega okolja. Zbirno in zaključno mesto je bilo pred Gasilskim domom v Piranu, kjer so vsi udeleženci akcije prejeli vrečke in rokavice in se razdelili v skupine. Bilo je 32 udeležencev kljub slabemu vremenu so vztrajali do zaključka akcije. Po zaključku akcije so vodje skupin poročale o »črnih točkah« v mestu in okolici in predlagali, da bi se v jeseni ponovila čistilna akcija. Udeležencem se je prilegel topel obrok in ob druženju so se porajali številni predlogi, kako bi naše mesto olepšali in navajali krajane na dosledno ločevanje in odlaganje odpadkov. Dobro razpoloženi udeleženci so kljub dežju strnili roke v OBJEM MANDRAČU.

V začetku junija so se začela dela za ureditev dostopa do podhoda pod regionalno cesto v Luciji. Odstranjena je bila zgornja plast zemlje in gramoza, pot pa tlakovana z betonskimi tlakovci. Konec junija je bilo izvedeno nadaljevanje tlakovanja poti ob podhodu

Krajevna skupnost Piran Solni cvet - Avgust - stran 12

Predsednik KS Sečovlje Denis Fakin

pod regionalno cesto. Izvedena sta bila še dva kraka poti, odstranjena zgornja plast zemlje in gramoza, pot pa prav tako tlakovana z betonskimi tlakovci in bo zatravljena. Hortikulturna dela bodo izvedena jeseni. Dostop je opremljen s tremi klopmi za posedanje.


Spoštovane uporabnice in uporabniki! V starem mestnem jedru (SMJ) Piran imate uporabni-ce/-ki storitev ravnanja z odpadki vsakodnevno na razpolago sodoben sistem ločenega zbiranja »od vrat do vrat«. Izkoristite ga še boljše kot do sedaj. Naj bo naš Piran čistejši in lepši. Ponujamo vam kratek pregled najpomembnejših informacij in navodil. Shranite jih in uporabite! Hvala vam!

KAJ uporabnikom storitev ravnanja z odpadki

KJE dobim namenske vrečke, naročilnico za

v SMJ Piran omogočamo?

kosovne odpadke in informacije?

Ločeno zbiranje vseh frakcij, razen stekla, »od vrat do vrat«; Predajanje ločenih frakcij odpadkov vsak dan razen nedelje, poleti od 1.5. do 30.9. tudi ob nedeljah - pred svoja vrata ali na ekoloških otokih na izhodih iz mesta; Enostaven prevzem namenskih vrečk z mesečnim bonom s položnice; Brezplačen odvoz do 2,5 m3 kosovnih odpadkov 2x letno po naročilu uporabnika; Brezplačno predajo nevarnih odpadkov na premični zbiralnici 2x letno.

KAJ odlagam v namenske vreče? V vreče odlagamo izključno tiste odpadke, ki so navedeni v navodilih natisnjenih na vreči! V rumene: plastično, kovinsko in tetrapak embalažo, izpraznjeno, stisnjeno, brez zamaška; V rdeče: ves čist papir, papirnato in kartonsko embalažo, razstavljeno in sploščeno; V zelene: ostanek po ločevanju, umazano ovojno embalažo živil, cigaretne ogorke, pepel, velike kosti, smeti od pometanja, vrečke iz sesalnikov, pesek iz mačjega stranišča, pleničke… V biorazgradljive: ostanke priprave hrane (ne olja), živila, serviete in papirnate brisače.

KAM odložim ločeno zbrane odpadke? Namenske barvne vreče izključno pred svoja vhodna vrata na ulico; Kuhinjske odpadke v rjavi posodi, v tesno zavezani biorazgradljivi vrečki pred svoja vrata; Steklo v zelen zabojnik na ekološke otoke na izhodih iz SMJ Pirana: pri avtobusni postaji na Dantejevi, pri obzidju (IX Korpusa), na Rozmanovi ulici, na Oljčni Poti in na Punti.

V poslovalnici JP Okolje na Savudrijski 13 (tel.št: 05/6175079) ob predložitvi bona; Urnik poslovalnice: delovnik od 7. do 13. ure; sreda od 16. do 17. ure; sobota od 8. do 12. ure (odmor od 10. do 10.30 ure); Informacije na zeleni številki 080 88 15, na el. pošti info@okoljepiran.si in na spletni strani www. okoljepiran.si, možnost predlaganja, komentiranja, kritik in pohval na FB profilu; V poslovalnici lahko predate tudi odpadna kuhinjska olja, baterije, žarnice in sijalke;

KDAJ smem odložiti ločeno zbrane odpadke pred svoja vrata? Zelene, rdeče in rumene vreče vsak dan izključno med 22.00 in 7.00 uro, razen nedelje - poleti od 1.5. do 30.9. tudi ob nedeljah. Rjavo posodo izključno med 18. in 20. uro: Marčana (od Dantejeve ul. do Tartinijevega trga vklj. z IX. korpusom) ob ponedeljkih, sredah, petkih; Punta (od Tartinijevega trga do konca Punte) ob torkih, četrtkih, sobotah. ODLAGANJE IZVEN URNIKA je kršitev odloka za katero je predpisana globa.

NASVET Občasni prebivalci in vsi, ki zapuščate SMJ Piran pred 18. oz. 22. uro, vse frakcije odpadkov lahko predate na ekoloških otokih na izhodih iz SMJ Piran: pri avtobusni postaji na Dantejevi, pri obzidju (IX Korpusa), na Rozmanovi ulici, na Oljčni Poti in na Punti.

Javno podjetje OKOLJE Piran d.o.o. Arze 1 b, 6330 Piran Tel.: 05/ 61750 00, Fax: 05/ 61750 15, 080 8815 www.okoljepiran.si, E-mail: okolje.piran@siol.net Piran, avgust 2011


Gentili utenti! Nel centro storico (CS) di Pirano, avete ogni giorno a disposizione un servizio di smaltimento rifiuti moderno, con il sistema di raccolta differenziata »porta a porta« . Sfruttatelo al meglio, più di prima. Che la nostra Pirano sia più pulita e più bella. Vi offriamo un breve resoconto delle più importanti informazioni ed istruzioni, da custodire e utilizzare Grazie!

QUALI possibilità offriamo agli utenti del

DOVE ricevo gli appositi sacchetti, l'ordine per

servizio di smaltimento rifiuti nel CS di Pirano?

i rifiuti ingombranti e tutte le informazioni?

Raccolta differenziata »porta a porta« di tutte le frazioni, escluso il vetro«; Consegna delle frazioni separate di rifiuti ogni giorno eccetto la domenica, d'estate ossia dal 1 maggio al 30 settembre anche di domenica – davanti la propria porta oppure presso le isole ecologiche alle uscite della città; Ritiro semplificato degli appositi sacchetti con il buono mensile del bollettino di pagamento; Trasporto gratuito 2x all'anno fino a 2,5 m3 di rifiuti ingombranti su ordinazione dell'utente; Ritiro gratuito 2x all'anno di rifiuti pericolosi presso il punto di raccolta mobile.

COSA metto negli appositi sacchetti? Mettiamo esclusivamente quei rifiuti, che sono riportati nelle istruzioni stampate sui sacchi! Nei gialli: imballaggio di plastica, metallo e Tetra Pak, svuotato, schiacciato, senza tappo; Nei rossi: tutta la carta pulita, imballaggio di carta e cartone , disfatto e appiattito; Nei verdi: il resto dopo la separazione, buste e imballaggi sporchi per alimenti, mozziconi di sigaretta, cenere, grandi ossa, spazzatura, sacchetti per aspirapolvere, sabbia della toilette dei gatti, pannolini… Nei biodegradabili: resti della preparazione del cibo(no olio), alimenti, tovaglioli e salviette asciugamani di carta.

DOVE deposito i rifiuti raccolti e differenziati? Negli appositi sacchi colorati nella via, davanti alla propria porta d'ingresso; I rifiuti di cucina nel contenitore marrone, nei sacchetti biodegradabili ermeticamente chiusi, davanti alla propria porta d'ingresso; Il vetro nel cassonetto verde nelle isole ecologiche alle uscite del CS di Pirano: presso la fermata dell'autobus in via Dante, vicino alle mura (via IX Corpo), in via Rozman, in Strada degli olivi e in Punta.

Presso l'ufficio dell'AP Okolje in via Salvore 13 (n.tel.: 05/6175079) presentando il buono; Orario dell'ufficio: giorni feriali dalle ore 7.00 alle 13.00; mercoledì dalle ore 16.00 alle 17.00; sabato dalle ore 8.00 alle 12.00, (pausa dalle 10.00 alle 10.30); All'ufficio potete consegnare i rifiuti quali olio di cucina, batterie, lampadine; Tutte le informazioni al numero verde 080 88 15, tramite posta elettronica info@okoljepiran.si e sul sito internet www.okoljepiran.si, con la possibilità di proposte, commenti, critiche ed elogi sul profilo FB.

QUANDO posso deporre i rifiuti differenziati raccolti, davanti alla propria porta? I sacchi verdi, rossi e gialli ogni giorno, esclusivamente tra le ore 22.00 e le ore 7.00, eccetto la domenica – d'estate ossia dal 1 maggio al 30 settembre anche di domenica. Il contenitore marrone esclusivamente tra le ore 18.00 e le ore 20.00: Marciana (da via Dante fino a piazza Tartini, inclusa la via IX Corpo) di lunedì, mercoledì, venerdì; Punta (da piazza Tartini fino al termine della Punta) di martedì, giovedì, sabato. Il deposito fuori orario viene considerato violazione del decreto, per la quale è prevista una multa.

CONSIGLIO Abitanti saltuari e tutti coloro che lasciate il CS della città prima delle ore 18.00 oppure prima delle ore 22.00, potete consegnare tutte le frazioni di rifiuti nelle isole ecologiche alle uscite del CS di Pirano: presso la fermata dell'autobus in via Dante, vicino alle mura (via IX Corpo), in via Rozman, in Strada degli olivi e in Punta.

Azienda pubblica OKOLJE Piran s.r.l.; Arze 1 b, 6330 Pirano N. tel.: 05/ 61750 00, Fax: 05/ 61750 15, 080 8815 www.okoljepiran.si, E-mail: okolje.piran@siol.net Pirano, agosto 2011


društva

društva

Aktivno preživljanje počitnic

Mladi gasilci PGD Sečovlje gostovali v kampu v Fažani PGD Sečovlje prijateljsko sodeluje z različnimi društvi, med drugim tudi z DVD Žminj (Dobrovoljno vatrogasno društvo) iz sosednje Hrvaške, ki uspešno deluje tudi na področju dela z mladimi. Hrvaška gasilska zveza (HVZ) ima v Fažani pri Puli kamp namenjen gasilski mladini iz Hrvaške, kjer se čez poletje zvrsti okoli 1500 mladih. Prav letos so jim podaljšali pogodbo za 50 let. V kampu so bungalovi in šotori za mlade iz različnih delov

Hrvaške. Letos so v kamp povabili tudi 9 mladih gasilcev in 4 mentorje iz PGD Sečovlje, ki so od 15. Do 22.8. soustvarjali bogat program druženja, zabave, iger, pridobivanja gasilskega znanja in spretnosti ter veliko vodnih aktivnosti, med drugim tudi potapljanje z inštruktorjem. Ogledali so si bližnji Pulj, areno in akvarij. Vsi prisotni so bili nad takim aktivnim preživljanjem počitnic zelo navdušeni, saj so stkali nova poznanstva in prijatelj-

Rdeči križ Piran

Obisk Pirančanke, častne konzulke Republike Slovenije v Franciji V zadnjih dneh letošnjega julija se je na delovnem obisku v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS na Debelem rtiču mudila častna konzulka Slovenije v Franciji (sicer rojena

Pirančanka) dr. Tatjana Dumas - Rodica (na sliki desno). S kolegom Saidom Bourdi, parlamentarnim atašejem (in častnim konzulom Maroka v Franciji), sta si v spremstvu

Podmladek PGD Sečovlje je nova znanja nabiral na kampu v Fažani (Foto : Ariana Buzleta)

stva, uživali so v zabavnih in poučnih aktivnostih, predvsem pa so odnesli s seboj nepozabna doživetja. Vsa zahvala gre predvsem prijateljskemu društvu DVD Žminj oz. Gasilski zvezi Istrske županije.

Tudi v Sloveniji je v gasilskih društvih ogromno mladih, ki bi jim želeli podobnih doživetij, zato pa bi potrebovali kakšno podobno letovišče za mlade gasilce. Upam, da se bo to kmalu zgodilo. Mirela Flego

generalnega sekretarja Rdečega križa Slovenije dr. Danijela Starmana in sekretarke Območnega združenja Rdečega križa Piran, Valentine Klemše, ogledala naše edino mladinsko zdravilišče in letovišče na slovenski obali. Gosta sta izrazila željo po vsestranskem sodelovanju in pomoči, predvsem na področju medgeneracijskega sodelovanja, povezovanja in nudenja konkretne pomoči med mladim in starejšimi. Častna konzulka dr. Tatjana Dumas - Rodica, ki ima pi-

sarno konzulata v St - Etiennu v bližini Liona si že vrsto let prizadeva predvsem v spodbujanju in povezovanju med državama na področju turizma, podjetništva in socilano - humanitarnih projektov. S tovrstnim delovanjem je pričela že pred 20 leti v rodnem Piranu, ko se je v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Piran, več let vključevala v preskrbo številnih beguncev iz nekdanje Jugoslavije. Martina Udovičič

cocktail bar plesni večeri live dance music

plaža Portorož, central beach z leve proti desni: Valentina Klemše, Said Bourdi, dr.Tatjana Dumas - Rodica, dr. Danijel Straman (Foto: Veronika Grmek - Vilhar)

Solni cvet - Avgust - stran 15

EXOTIC CLUB


društva

društva

TD Taperin Sečovlje

Tudi letos veliko uspešno izpeljanih in dobro obiskanih prireditev TD Taperin Sečovlje uspešno deluje 13. leto. Njegove aktivnosti potekajo celo leto, najpomembnejši prireditvi pa sta tudi letos že izpeljani : XII. mednarodni slikarski Ex-tempore Sečovlje v mesecu juniju in 11. Solinarska šagra, ki je bila 9. Julija 2011. Obe prireditvi sta delno financirani tudi s sredstvi iz razpisa Občine Piran. Slikarski Ex-tempore Sečovlje se je v

sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran odvijal na čudoviti lokaciji med stoletnimi hrasti in kostanji, na Krogu nad Sečovljami. Obisk je bil izredno dober, veliko ustvarjalcev (okoli 150) in obiskovalcev, med njimi tudi precej najmlajših. Mednarodno strokovno žirijo so sestavljali : Nives Marvin, Eugen Borkovsky in Štefan Turk. Nagrade za likovna dela so prejeli:

Prva nagrada je pripadla Simonu Kastelicu za delo z naslovom »Okus po morju«

• SIMON KASTELIC naslov dela: Okus po morju / TD Taperin Sečovlje/ • TEA PAŠKOV VUKOJEVIĆ, Solaris/Občina Piran/ • LJUBO RADOVAC, Oljke / Avtocenter Udovič/ • IVA PEVALEK, naslov dela Na rivi /Splošna plovba Portorož/ • ANDREJA GREGORIČ, Okus po soli / Soline,Pridelava soli d.o.o./ • IVAN STOJAN RUTAR, Soline /Casino Mulino/ Podelili so tudi nagrade najlmlajšim in sicer v kategoriji do 11 let ter od 12 do 18 let. Poleg nagrajenih likovnih del so med ustvarjalci izžrebali veliko praktičnih nagrad sponzorjev. V mesecu juliju je bila v centru Sečovelj tradicionalna 11.Solinarska šagra. Poleg bogatega otroškega programa (ustvarjal-

Zdravo preživljanje počitnic

Tabornike Rodu Sergeja Mašere Piran obiskal župan Med 8. in 18. julijem 2011 se je na vsakoletnem taboru Rodu Sergeja Mašere Piran zbralo preko 60 otrok in mladostnikov iz piranske občine, starih od 5 do 12 let. Na taboru so pod budnim očesom vodnikov aktivno preživeli 10 dni v naravi. V četrtek 14. julija 2011 sta jih z obiskom presenetila župan Občine Piran Peter Bossman in podžupanja Občine Piran Meira Hot. Otroci so po začetnem postroju gostoma razkazali tabor in jima navdušeno predstavili vse svoje

aktivnosti, ki jih ni malo. Župan in podžupanja sta bila nad taborniki navdušena, saj sta videla, kako otroci in mladostniki zdravo preživljajo svoje počitnice, stran od vsakdanjega vrveža, brez elektrike in kako se med

Solni cvet - Avgust - stran 16

ne delavnice, animacija, ples, lutkovna igra,…) v izvedbi kulturne skupine Ščepec soli so dogajanje popestrili člani in članice TD Taperin Sečovlje s svojimi izdelki, prikazom starih običajev in nastop Pihalnega orkestra Skupnosti Italijanov iz Buj. Seveda ni manjkala niti solinarska družina. Na šagri so bila podeljena priznanja za urejenost dvorišč, ki poteka pod imenom Najlepša dvorišča in vrtovi v KS Sečovlje. Prvo nagrado in priznanje je letzos prejela družina Mrak iz Sečovelj. Sledil je zabavni del z bogatim srečelovom in seveda okusno istrsko hrano. Člani TD Taperin so z obiskom, predvsem številnih domačinov zelo zadovoljni. TD Taperin Sečovlje se zahvaljuje vsem sponzorjem in donatorjem za njihove prispevke, posebej pa se želi zahvaliti domači zdravnici Olgi Šinkovec Somrak, dr.med., ki vseh 11 let brezplačno poskrbi za zdravstveno dežurstvo na prireditvi. Mirela Flego

njimi spletajo tesna prijateljstva in tovarištvo. Taborniški odred - rod Sergeja Mašere Piran je pred dvema letoma praznoval pol stoletja in ob tej priložnosti so izdali taborniški zbornik, kjer je v sliki in besedi predstavljenih vseh 50. let aktivnega delovanja v piranski občini. Letošnji tabor je dokaz, da taborništvo med mladimi priljubljeno in da taborniški rod raste naprej.


vzgoja in izobraževanje

vzgoja in izobraževanje

Obiski delfinov v našem morju vse pogostejši

Navadni delfin - nenavadni obiskovalec v Tržaškem zalivu V Tržaškem zalivu imamo v zadnjem letu nenavadnega obiskovalca, saj se na tem območju zadržuje navadni delfin (Delphinus delphis), ki ga raziskovalci društva Morigenos v sodelovanju z biologi morskega rezervata Miramare spremljamo že več kot eno leto. To je vrsta, ki je bila nekoč v Jadranskem morju pogosta, danes pa je na tem območju ne najdemo več in jo obravnavamo kot regionalno izumrlo. V juniju 2010 smo v društvu Morigenos od kolegov iz morskega rezervata Miramare prejeli obvestilo o dveh delfinih neznane vrste, ki sta bila opažena nedaleč od pristanišča Monfalcone (Tržič) več dni zapored. Nemudoma smo se odpravili

na morje, da bi zadevo preverili. V samem pristanišču smo našli dva delfina, mamo in mladiča. Kmalu smo ugotovili, da gre za navadna delfina, vrsto, ki je v Jadranskem morju postala izredno redka. Živali smo fotografirali za individualno identifikacijo, ocenili njuno stanje in redno beležili njuno vedenje. Samica je bila videti zdrava, mladič pa je kazal znake zdravstvenih težav. Fotografije hrbtne plavuti samice smo posredovali kolegom inštituta Tethys v Grčiji in ugotovili, da je bila pri njih že opažena. To pomeni, da je na svoji poti preplavala vsaj 1000 km, kar je doslej najdaljša zabeležena pot za navadnega delfina. O tem smo letos poročali tudi na mednarodnem znanstvenem kongresu o

morskih sesalcih. Mama in mladič sta bila v omenjenem pristanišču vse do februarja letos, ko je mladiček izginil, samica pa je kmalu po tem zapustila pristanišče. Od takrat jo občasno srečujemo na različnih drugih lokacijah v Tržaškem zalivu. Videti je zdrava in pogosto zelo razposajena. Zanjo je v tem trenutku zelo pomembno, da jo ljudje ne nadlegujejo in z njo ne skušajo vzpostaviti kakršnegakoli stika. Za divje živali je prav, da ostanejo divje. Če ta delfinka slučajno postane t.i. »socialni delfin«, ki

Dan delfinov

Društvo Morigenos je praznovalo jubilejno 10. obletnico delovanja Društvo Morigenos je v nedeljo, 21. 8. 2011 na Taritnijevem trgu v Piranu organiziralo že 7.

Dan Delfinov. Tako obiskovalci kot organizatorji so bili z dogodkom zelo zadovoljni.

Otroci so navdušeno ustvarjali v ustvrajalnih delavnicah na temo morja, oba vodena izleta z ladjico Solinarko sta bila polna. Ljudje so si z zanimanjem ogledovali in prebirali informativno razstavo o kitih in delfinih pri nas, ki je bila otvorjena posebej na ta dan, saj društvo Morigenos letos praznuje 10 let

bo iskal družbo človeka, utegne to biti dolgoročno nevarno tako zanjo, kot tudi za ljudi. Navadni delfin je bil nekoč ena najbolj razširjenih in pogostih vrst delfinov v Sredozemlju. Danes je vrsta v Sredozemskem merilu ogrožena, v vzhodnem Sredozemlju pa so postali zelo redki. Zakaj je ta samica priplavala tako daleč in ostala tukaj, zaenkrat ostaja skrivnost. Avtor besedila in fotografije: Tilen Genov, društvo Morigenos

svojega delovanja. V ta namen so bile v gledališču Tartini, po multimedijskem predavanju, slavnostno podeljene tudi zahvale njihovim dolgoletnim podpornikom, kasneje pa so skupaj s podžupanom Gašparjem Mišičem razrezali še rojstnodevno torto. Zvečer, so se navzoči zabavali ob plesnih točkah državnega prvaka Jureta Gostinčarja, predstavi pantomime gospoda Andrésa Valdésa in koncertu skupine Kingston. Ana Hace, društvo Morigenos

Gostilna – Trattoria

»Beli Križ« Belokriška 15, Portorož

Multimedijsko predavanje o delfinih v gledališču Tartini

VSAK DAN od 7.00 do 23.00 • INFO + REZERVACIJE 05 674 5005 Solni cvet - Avgust - stran 17


vzgoja in izobraževanje

vzgoja in izobraževanje

Otroke in mladostnike vabimo na druženje

V novem šolskem letu nekaj novosti v Mladinskem EPI Centru Piran Športni in mladinski center Piran, Mladinski EPI Center Piran je v lanskem letu deloval po ustaljenem ritmu dogajanja in z nekaj novostmi. Sprememba urnika se je izkazala kot dobrodošla, Mladinski EPI Center je bil za otroke in mladostnike na razpolago od 12,00 do 20,00 ure, v času počitnic od

tnih počitnic. V dopoldnevih so si otroci v družbi mladinskih delavcev Mladinskega EPI Centra Piran ogledali okoliške zanimivosti, preživljali čas v naravi, popoldnevi pa so bili rezervirani za ustvarjalne tematske delavnice. Program smo organizirali z odličnim sodelovanjem Vrtca Mornarček

so spoznavali okoliške lepote narave, predvsem pa se učili socialnih in drugih veščin ter poskusili poskrbeti zase (kuhanje, pomivanje, pospravljanje, ...). Občasno smo v naših prostorih gostili učence OŠ Cirila Kosmača Piran, CKSG Portorož in drugih sorodnih institucij, z namenom tematskega ustvarjanja. V sodelovanju s CSD Piran smo nadaljevali z organizacijo usposabljanj za prostovoljce. S sodelovanjem z Inštitutom Eksodus-Z pa smo si zaposleni v Mladinskem EPI Centru Piran zagotovili kvalitetno strokovno izobraževanje.

Umetnik Vasko Vidmar je s predstavitvijo navdušil mladostnike

9,00 do 15,00, za otroke v Programu počitniškega varstva pa od 7,30 do 16,00. V Luciji je enota Mladinskega EPI Centra Piran (v Farosu) bila odprta vsak delovni dan od 14,00 do 18,00, v času počitnic pa od 10,00 do 14,00. Za otroke in mladostnike smo v lanskem šolskem letu uvedli še nekaj novosti, poleg že ustaljenega programa. Obisk je bil dober. Posebej dobro obiskan je bil Program počitniškega varstva, namenjen otrokom od 1. do 4. razreda osnovnih šol v Občini Piran. Organiziran je bil v času vseh kratkih počitnic med šolskim letom ter v času pole-

Piran. Tudi drugi programi so bili dobro obiskani (gledališka skupina, učenje tujih jezikov, Hip-Hop,...), z naketarimi bomo nadaljevali v novem šolskem letu. Sicer pa je reden klubski program nudil sprostitev in zabavo otrokom in mladostnikom, ki so svoj prosti čas preživljali v Mladinskem EPI Centru. Deležni so bili raznovrstnih informacij, pomoči pri učenju in opravljanju domačih nalog, ustvarjali so pri kreativnih delavnicah, idr.

Novost v lanskem šolskem letu je bil tudi Projekt „Mladinske delavnice“. Nosilec in avtor projekta je Društvo za preventivno delo Ljubljana, Mladinski EPI Center Piran pa ga je kot izvajalska organizacija organiziral na OŠ Sečovlje. Namen Projekta »Mladinske delavnice« je pomagati otrokom in mladostnikom pri odraščanju. S programom se mladim v zgodnjem obdobju adolescence ponudi oporo in pomoč pri soočanju z izzivi

Na Poletnem mladinskem taboru se je deset mladih skupaj z mladinskimi delavci zabavalo in sproščalo na Mežakli, kjer Solni cvet - Avgust - stran 18

odraščanja ter jim zagotoviti znanja, izkušnje in veščine, ki jim bodo pomagale, da uspešneje rešijo naloge, ki jih v tem razvojnem obdobju neizogibno čakajo. Adolescenca je eno od najbolj občutljivih razvojnih obdobij in predstavlja svojevrstno križišče za življenje vsakega posameznika. V naslednjem šolskem letu načrtujemo projekt izvajati na vseh treh slovenskih osnovnih šolah v Občini Piran. Začelo se je novo šolsko leto in z njim spet nekaj novosti v Mladinskem EPI Centru Piran. Otroke in mladostnike vabimo na druženje vsak dan med tednom od 12,00 do 20,00 ure. REDNA DEJAVNOST se izvaja vsak dan od 12,00 do 17,30 in sicer Info točka, ko nudimo raznovrstne informacije, Učna pomoč, ko pomagamo učencem OŠ pri učenju in opravljanju domačih nalog, Svetovanje, ko pomagamo odgovoriti na vprašanja, na katera morda še ni odgovora, Ustvarjalne delavnice: ustvarjanje s slanim testom, risanje na folijo, steklo, kuhanje, izdelovanje preprostih glasbil in družabnih iger in še in še, Klubski program: šah, namizni nogomet, namizni tenis, družabne igre, ogled TV oddaje, poslušanje glasbe. Redne dejavnosti so brezplačne. ORGANIZIRANE DEJAVNOSTI se dogajajo enkrat

AVTOKLEPARSTVO in LIČARSTVO

VULKANIZERSTVO • SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV

GSM: 041/ 860 761 Tel. 05/ 677 31 25 • Fax.:05/ 677 76 67 Šolska ulica 5, Lucija • 6320 Portorož e-mail: avto.bozic@t-2.net


vzgoja in izobraževanje

vzgoja in izobraževanje

novinarji (Izdelovanje glasila, brezplačno) in Filmski kotiček (ogled filmske predstave, brezplačno); vsak zadnji petek ob 18,00 - Predavanja (Potopisna in druga predavanja, brezplačno).

tedensko in sicer: vsak ponedeljek od 18,00 do 19,30 Gremo se gledališče (»Če te je vedno zanimalo, kako nastane gledališka predstava in kako se igralec nauči strani in strani besedila, bodo gledališka druženja pravi prostor zate.« Samanta Kobal, dramaturginja); vsak torek od 18,00 do 19,30 - Učimo se šivati z Ensi (»Si želiš biti oblečen/a po svojem okusu? Zakaj bi kupoval/a, če lahko kaj starega posodobiš? Lahko si celo sam/a kaj zašiješ! Iz preprostega lahko narediš nekaj posebnega!« Ensi Pečar, konfekcijska modelarka); vsako sredo od 17,30 do 18,30 (od 6. do 9. leta) in od 18,30 do 19,30 (od 9. do 12. leta) – Ure italijanskega jezika skozi igro za otroke (»Več kot jih znaš, več veljaš. In če je temu tako, zakaj ne bi začeli kar pri jeziku naših sosedov?“

Radmila Macura, diplomirana italijanistka, UN); vsak četrtek od 17,00 do 18,30 (od 6. do 10. leta) in od 18,30 do 20,00 (od 11. do 15. leta) - Hip-Hop (»Spoznali boste vrsto novih korakov in gibov, ki jih uporabljajo današnji hip hop plesalci v video spotih in na plesnih tekmovanjih.« Ana Lesnik, plesalka; Siniša Bukinac, učitelj in plesalec); vsak petek od 16,30 do 18,00 - Računalniške delavnice (»Skupaj bomo spoznali, da je računalnik lahko tudi koristna škatla, ki ponuja še kaj več kot igrice in brskanje po spletu (OK - saj je tudi to lahko koristno).« Roman Starin, predavatelj). Potrebna je predhodna prijava do 23. 9. 2011! Prispevek za Organizirane dejavnosti je 5 € mesečno za posamično dejavnost. Dogaja pa se še: vsak 1. in 3. petek od 18,00 do 20,00 - Mladi

OSTALE DEJAVNOSTI se izvajajo občasno in sicer Program počitniškega varstva za otroke od 1. do 4. razreda OŠ (vse kratke počitnice med šolskim letom in poletne počitnice, 6 €/dan), potrebna predhodna prijava!; Poletni Mladinski tabor (za mladostnike od 12. do 15. leta, simbolni prispevek), potrebna predhodna prijava!, Rojstnodnevne zabave za otroke (v naših prostorih si je moč organizirati otroško rojstnodnevno zabavo vsako soboto in nedeljo popoldan, 25 €), potrebna predhodna najava! ter Domači in mednarodni projekti, Mreža INFOMLAD, Sejmi, Raziskovalna dejavnost, Informiranje in svetovanje, In-

Solni cvet - Avgust - stran 19

štrukcije, Razstave, Seminarji in usposabljanja, Prostovoljstvo, Izleti, idr. V enoto Mladinskega EPI Centra Piran v Luciji (Faros) vabimo otroke in mladostnike na druženje vsak dan med tednom od 14,00 do 18,00 ure (info točka, učna pomoč, družabne igre, računalnica, pogovor, predavanja, delavnice, svetovanje, druženje, idr). Dejavnosti Mladinskega EPI Centra Piran sofinancira Športni in mladinski center Piran iz pridobljenih sredstev Občine Piran in razpisa Urada RS za mladino. Pokličete ali pišete nam lahko na: 041 71 91 33 in epicenter.piran@siol.net Dobrodošli v septembru! Patricija Lovišček, Vodja Mladinskega EPI Centra Piran


vzgoja in izobraževanje

vzgoja in izobraževanje

55. obletnica GŠ Piran

Glasbena Igra FIGOV TOP 27. junija je v Tartinijevem gledališču Piran spet oživela glasbena igra Figov top, na besedilo Dimitrija Kralja in glasbo Bojana Glavine. Izvajalci so bili učenci godalnega orkestra GŠ Koper pod mentorstvom Amande Vidic, učenci mladinskega pevskega zbora GŠ Koper pod mentorstvom Maje Cilen-

šek in člani gledališke skupine Talia pod mentorstvom Samante Kobal, ki je igro tudi režirala. Celotno predstavo je vodila dirigentka Amanda Vidic. Tartinijevo gledališče je bilo polno in vsi so navdušeno in z velikim aplavzom počastili vse nastopajoče, ki so vrhunsko opravili svojo nalogo, s svojo prisotnostjo pa sta

nas počastila tudi župan Občine Izola, mag. Igor Kolenc in podžupan Občine Piran g. Gašpar Gašpar Mišič. Osnovna tema glasbene igre Figov top izhaja iz starodavne izolske legende o sprtih mestih – Izoli in Piranu. Pirančani v tej »vojni« izdelajo top iz figovca in gredo z njim nad Izolane. Toda figov top se na »trabakuli« pred Izolo raztrešči. Pirančani, misleč, da v Izoli že preštevajo mrtve, slavijo veliko zmago. Vendar pa v Izoli zgolj igrajo/tolčejo »moro«… Vojna izbruhne zaradi velikega figovca, ki raste nad Ronkom, na meji med Piranom in Izolo.

Stkana nova prijateljstva

Učenci Centra za korekcijo govora in sluha Portorož v Belgiji Konec maja smo učenci in učitelji CKSG Portorož v okviru evropskega projekta »365 Happy days – working together to improve behaviour« obiskali Antwerpen v Belgiji. Tam smo se pet dni družili s predstavniki štirih evropskih šol, ki so bile vključene v isti evropski projekt.

To so bili predstavniki dveh nemških šol, ene belgijske in ene angleške. Vsak dan smo v različnih delavnicah razvijali svoje talente ali se naučili kakšne nove spretnosti. Preizkusili smo se v afriških plesih, igranju na afriške bobne, izdelovanju glasbil iz kovine in tiskanju na bombažne vrečke ali na karton. Poseben izziv so predstavljale športne igre, kjer so nas pomešali z drugimi predstavniki, tako so bile športne ekipe mednarodne. Prepuščeni smo bili samemu sebi, poznavanju angleščine – ki je bila naš povezovalni jezik od prvega do zadnjega dne – in naši lastni iz-

najdljivosti. Daleč najuspešnejša in najbolj priljubljena skupna aktivnost vseh naših učencev, kjer nepoznavanje tujega jezika ni nobena ovira, je bil plesni večer. Nikakršnih razlik ni bilo med našimi, belgijskimi, nemškimi ali angleškimi učenci. Vsi so rajali in se veselili skupaj. Lepo jih je bilo videti, tam, na plesišču, različnih barv kože, las, različnih starosti in brez kakršnih koli predsodkov. Krasno! To njihovo pristno veselje je bilo tako nalezljivo, da smo se jim pridružili še mi, učitelji! V tednu, ki smo ga preživeli skupaj, so se med našimi in tujimi učenci stkala nova prija-

Solni cvet - Avgust - stran 20

Mestni eminenci se spreta zaradi lastništva nad drevesom, natančneje – zaradi lastništva sence figovca. Mejnik je namreč nekdo prestavil v korist Izole. Kdo? V zaplet posežejo naravne sile. Piran napove vojno….Glasbeno igro Figov top povezujeta »Štrigona«, ljudska čarovnika, ki poskrbita, da vse poteka gladko, predvsem pa po njunih željah. Prvič je bila igra izvedena leta 2002 v Izoli na Manziolijevem trgu ob 50. obletnici GŠ Izola. Tokrat pa je z uprizoritvijo praznovala svojo 55. obletnico GŠ Piran. GŠ Piran

teljstva in simpatije. Tudi med nami samimi, predstavniki naše šole, so se spletle nove ali poglobljene vezi. Bolje smo se spoznali, saj smo polnih pet dni preživeli skupaj. Na koncu vsakega dne smo imeli refleksijo minulega dne, kjer je vsak lahko povedal, kaj mu je najbolj ostalo v spominu oziroma kaj je želel deliti z drugimi. Učili smo se prisluhniti drug drugemu. Ob družabnih igrah smo se tudi do solz nasmejali. Vsi smo se vrnili domov bogatejši za eno lepo, nepozabno izkušnjo. O tem, kakšno hrano imajo, kdaj so nekateri naši učenci hodili spat, kako je en naš učenec na letališkem stranišču pozabil jakno z letalsko karto, pa kdaj drugič. Današnje sporočilo je samo eno: imeli smo se zelo lepo! Ksenija Funa, učiteljica iz CKGS Portorož


comunità degli italiani

comunità degli italiani

115 anni fa a Pirano si inaugurava il monumento al virtuoso del violino a cura di Kristjan Knez

Sono trascorsi 115 anni dalla celebrazione solenne che consegnò il monumento dedicato al celebre violinista alla città di San Giorgio e all’Istria intera, opera dello scultore veneziano Antonio Dal Zotto. Il medesimo fu sistemato nella centrale piazza cittadina, ottenuta grazie all’interramento del mandracchio che si incuneava nel centro urbano e lambiva gli edifici che si affacciavano su quello specchio di mare. La festa di domenica 2 agosto 1896, oltre a rivestire un importante appuntamento con la cultura, per i liberalnazionali e in generale per gli Italiani di questo territorio fu uno dei maggiori avvenimenti di fine Ottocento, che parlava di amor patrio e al tempo stesso dei legami con Venezia e con l’Italia

in senso lato. Quella giornata fu seguita da innumerevoli giornali regionali ma non solo. Particolare attenzione fu riservata dai fogli del Regno d’Italia i quali offersero ai lettori interessanti e ricchi resoconti e/o commenti su quella giornata, che contribuì ad accendere non poche polemiche, specie nel campo politico avversario, quello rappresentato da croati e sloveni, e al contempo si accentuarono i sospetti delle autorità asburgiche nei confronti dei leader liberalnazionali, tra i quali spiccava indubbiamente il battagliero podestà piranese Domenico Fragiacomo. Per ricordare quella pagina di storia cittadina riproduciamo l’articolo che “La Stampa” di Torino pubblicò in prima pagina il giorno successivo a quella celebrazione. L’inaugurazione del monumento a Giuseppe Tartini. Una festa patriottica istriana X ci telegrafa da Pirano, ore 17,35: La ridente città istriana è pavesata a festa. Dalle case pendono arazzi e festoni. Gli edifizi pubblici sono imbandierati. Dovunque archi di trionfo, antenne con bandiere. Il porto, vaghissimo, pittoresco, è tutto una festa di colori. Per assistere all’inaugurazione del monumento a Tartini sono arrivati tutti i podestà e deputati dell’Istria, i rappresentanti dei

Municipi di Venezia e Padova, il podestà di Trieste dott. Pitteri, numerose rappresentanze di Società artistiche. Nelle prime ore del mattino arrivarono ben quindici piroscafi in gita di piacere, per la maggior parte da Trieste. Sono arrivate dall’Istria otto Bande musicali, le quali percorrono la città suonando allegre marcie, e si calcolano a 20,000 i forestieri arrivati. Alle undici, nella sala del palazzo municipale, un edificio nuovo, stile rinascimento, sormontato dal veneto leone, ebbe luogo il solenne ricevimento delle rappresentanze e degli ospiti più cospiqui (sic). Porse il saluto il podestà dott. Fragiacomo, con nobili, elevate parole. Festeggiatissimo lo scultore Dal Zotto, veneziano. Alle dodici, nella piazza principale, ha luogo la solenne cerimonia dello scoprimento. Tenne il discorso inaugurale, che fu un’apologia del Tartini, il dott. Bubba, presidente del Comitato; rispose il podestà Fragiacomo, dichiarandosi lieto di prendere in consegna così insigne opera d’arte. Il discorso del podestà di Pirano è improntato ad un elevatissimo patriottismo e desta vero entusiasmo. Al momento in cui cadono i veli la folla erompe in clamorosi evviva, mentre il coro di 200 voci intuona l’“Inno a Tartini” versi di Silvio Benco, redattore dell’Indipendente, musica del maestro istriano Smareglia (l’autore della Preziosa o delle Nozze Istriane – N.d.R.). L’inno che contiene una frase larga, ispirata, suscita un vivo entusiasmo e viene replicato.

Solni cvet - Avgust - stran 21

Le rappresentanze sfilano quindi dinanzi il monumento che è un’opera d’arte pregievolissima. La statua in bronzo del Tartini, per la posa, per la genialità dell’espressione, ricorda alquanto quella di Goldoni dello stesso artefice, che trovasi a Venezia. Sullo zoccolo, stile roccoccò, c’è questa iscrizione: A GIUSEPPE TARTINI L’ISTRIA MDCCCXCVI. Lo scultore Dal Zotto riceve le più vive felicitazioni. La folla gli fa un’ovazione. Pirano, 2, ore 20,50 Alle 14 ha luogo il banchetto di cento coperti veramente suntuoso, durante il quale regnò sempre la più grande animazione. Tutti i brindisi sono improntati al più alto patriottismo. Si brinda all’arte italiana che affratella i cuori. È acclamatissimo il discorso del conte Valier, rappresentante di Venezia, il quale evoca eloquenti ricordi storici. Pervennero molti telegrammi di adesione anche da Venezia, Roma, Padova, Torino. Dopo il banchetto nelle tre piazze Tartini, Portadomo e San Rocco vengono eseguiti dalle otto Bande musicali applauditissimi concerti. Si ripete l’inno di Smareglia, che ebbe confermato il successo. A sera la città s’illumina come per incanto. Le feste tartiniane si chiuderanno coi fuochi artificiali e con la fantastica illuminazione del porto. (“La Stampa. Gazzetta piemontese”, Torino 3 agosto 1896, p. 1)


občani pripovedujejo

občani pripovedujejo

Pripovedovalci zgodb

Pirančanka Tončka Senčar na največjem evropskem festivalu pripovedništva V avstrijskem St. Poltnu pri Dunaju je junija potekal mednarodni festival pripovedovalcev zgodb, ki ga že 23 let organizira tudi mnogim Pirančanom znan avstrijski pisatelj Folke Tegetthoff. Letos je k sodelovanju na festivalu pritegnil tudi Antonijo Tončko Senčar, številnim generacijam dobro znano in priljubljeno upokojeno piransko učiteljico, ki je tudi predsednica krajevnega odbora piranskega Društva izgnancev Slovenije. Na festivalu je z njo iz Slovenije nastopila še istrska glasbena skupina Vruja, ki je prav tako

Kot je povedal Tegetthoff je to največji evropski festival pripovedovalcev zgodb, ki ga organizira od leta 1988. Je za podobnim festivalom v ZDA tudi drugi najstarejši tovrstni festival na svetu, odvija pa se pod naslovom Kaj pripoveduje življenje?. Letos je na njem poleg Tončke Senčar nastopilo še nekaj drugih pripovedovalcev svojih življenjskih zgodb iz celega sveta, med njimi eden najbolj znanih avstrijskih psihiatrov univ. prof. Max Friedrich, gledališki igralec Erich Schleyer iz Nemčije, predstavnica muslimanske skupnosti

navdušila z na posebnih instrumentih predstavljeno glasbo treh narodov Istre. Folke Tegetthoff je avstrijski pravljičar, pisatelj in pripovedovalec zgodb, ki je napisal okoli 40 knjig. Že vrsto let obiskuje Piran, tu ustvarja in išče navdih, tako da je tako rekoč Pirančan. Svojo ljubezen do Pirana je ujel v kar nekaj pravljic in med drugim je tu spoznal tudi Tončko Senčar, katere zgodba iz delovnega taborišča v času internacije v drugi svetovni vojni v Nemčiji ga je tako presunila, da jo je povabil, da jo sama predstavi tudi na festivalu pripovedovalcev zgodb v St. Poltnu.

v Avstriji Amina Bagajathi, znana jazz pevka avstrijskega porekla iz Izraela Timna Brauer in Folke Tegetthoff. Tončka Senčar, ki jo Pirančani ogovarjajo kar s tovarišica, v rodnem kraju Zgornji Obrež blizu Brežic pa jo najbilj poznajo kot Glogovškovo, je avstrijskemu poslušalstvu pripovedovala, kako so jo Nemci leta 1941 kot 6-letno deklico iz Zgornjega Obreža s straši in bratoma ter tako kot še 63.000 Slovencev, izselil v Nemčijo, kjer so zamenjali več taborišč. Na srečo se je po vojni družina vrnila domov, njej pa je v spominu še zlasti ostala zgodba o njeni beli svile-

ni oblekici, ki je osupnila tudi avstrijsko občinstvo. Bilo je leta 1942 v taborišču Trebnitz, kjer jim je Rdeči križ vsake toliko časa razdelil kaka oblačila. O tem je tako kot v Avstriji pripovedovala tudi nam: »Na vrhu kupčka oblačil zame je bila lepa bela svilena oblekica. Take še nisem videla. Prav na rahlo sem se jo dotaknila in spreletel me je poseben občutek. Začela sem jo gladiti, otipavala sem gumbke, rokavčke. Ne vem koliko časa bi jo še občudovala, ko mi je mama rekla, če je ne bom pomerila. Kar poskočila sem od veselja in jo stisnila k sebi, da sem občutila vso svilnato mehkobo in celo njen poseben vonj. Pomerila sem jo, zelo mi je pristajala, kot da bi bila narejena zame, počutila sem se kot princeska ali kraljična v pravljici. Kar videla sem, kako mi pristaja, čeprav ni bilo nikjer v sobi ogledala. V tistem trenutki sem bila najsrečnejši človek na svetu. Pomislila sem, kdo jo je sešil, katera punčka jo je nosila, zakaj jo je podarila Rdečemu križu, lahko bi jo prodali, podarilo komu drugemu… V hipu sem imela toliko vprašanj a nobenega odgovora. Opazila pa sem, da mama ni kazala nobenega navdušenja, kar sem ji skoraj zamerila.« Po vojni so se vrnili domov in leta 1946, ko se je pripravljala na birmo in so ji sešili belo, a mnogo skromnejšo oblekico, jo je mama stisnila k sebi in ji poZ Vam i že 20 let!

Tončka Senčar

vedala, da je, ko jo je v taborišču videla v tisti beli svileni oblekici srečno kot princesko, v njej videla punčko, ki jo je nosila pred njo. »Bila je taka kot ti, le da je imela temne lase in temne oči.« ji je dejala in na njeno spraševanje, kako to ve, dodala, da ve, ker je bila Židinja in da je tako kot še mnogih drugih ni več. Takrat je mami padla v objem, v mislih pa je videla deklico v obeli oblekici in temnih las ter oči. Na festivalu je Senčarjeva v pogovoru Tegetthoffu povedala, da tega, kar se ji je kot otroku zgodilo v štirih letih taborišč, ne bo nikoli pozabila, vendar da za to ne krivi nemškega naroda ampak politike. »Kasneje sem večkrat obiskala nemške kraje in nemške družine, veliko prijateljev imam v Nemčiji in Avstriji, obe državi ne obiskujem samo kot turistka, ampak tudi kot gost tamkajšnjih družin. Tako bogatim znanje nemščine in skupaj z njimi gradimo mostove prijateljstva.« pravi Tončka Senčar, ki ima v spominu še mnogo življenjskih in nič manj poučnih zgodb. Tudi na pobudo Folke Tegetthoffa jih namerava preliti na papir. Janez Mužič – podpalmo.si

VPIS V JEZIKOVNE TEČAJE • do 20. septembra 2011 • vsaka 20. ura BREZPLAČNA • darilo ob vpisu

Tel: 05/625-04-00

www.nista.si

ANG, NEM, ITA, FRA, ŠPA, PORT, JAP, RUŠ, MAK, SLO

Solni cvet - Avgust - stran 22


občani pripovedujejo

občani pripovedujejo

Intervju

Spomini učiteljice Luiselle Ravalico iz Pirana Luisella Ravalico se je rodila v Piranu, na Punti, v Calle pescatori, 17. aprila 1944. Takole pripoveduje o svojem prvem dnevu, ko je prijokala na svet: »Moja mama je imela pri sebi babico, ki je pomagala pri porodu. Na drugi strani je bil moj tata. Torej sem rojena doma. Umili so me in me oblekli, in me že ni bilo več. In kaj je naredil moj oče? Vzel je eno lepo pregrinjalo in me odnesel naravnost v oštarijo. »Eccola qua, la ze nata!«, je rekel. Bila sem tam v sredini in gledal me je ves zadovoljen in vsi mornarji, vsi, ki so bili takrat v oštariji, so nazdravili, ker je bila rojena Luisella.« Nadaljuje s spomini: »V tej Ribiški ulici sem tudi živela. Tukaj sem tudi shodila. Spomnim se, kako sem potem tekala po ozki uličici… Iz Ribiške ulice smo se preselili k svetilniku, kjer je cerkev Marije od zdravja. Tam je bila tudi hiša s številko 4, kjer je potem živel slikar Spacal. Tam sem nadaljevala svoje otroštvo. Pred to hišo je velik trg, tam sem tekala, se igrala tisoč starih iger, vedno v fantovski družbi. Rojena sem v letu 1944, takrat se dečki in deklice niso mešali pri igri, v razredih so komaj začeli uvajati mešane skupine. Igrala sem se kot kak fantalin. Poleti sem bila vedno v kratkih hlačah, z lasmi, ostriženimi na kratko, ker nisem prenesla, da me mama cuka za lase, kadar me češe, zato me je strigla na kratko, in bila sem bosa. Niti v vozičku - mi je povedala mama - ko sem bila še majhna štručka, nisem hotela nositi čeveljčkov. Tako da je bila moja mama prisiljena, da je dala zraven mene v voziček čeveljčke, da ne bi ljudje mislili, da jih nimam. In jaz sem brcala z nogica-

mi, obutimi v nogavičke, čevljev pa nisem marala. Kje pa ste preživeli otroštvo, in kakšne igre ste se igrali? »Otroštvo sem torej preživela na trgu pred cerkvijo Marije od zdravja, v Spacalovi hiši. Kot otroci smo se igrali različne igre: loviti se, guardia e ladri, skrivati se, papagal, che ora fa. To se igra tako: eden je papagallo in je obrnjen k zidu, ostali pa delajo majhne korake; lahko je to un passo de formiga, un grande de leone, un salto de canguro… Tako, kot ukaže papagallo, ki je pri zidu. Ko sem imela šest, sedem let, smo se deklice igrale gospe. To je prav tipična igra, ki smo se jo igrali na Punti. Nekoč hišne kleti niso bile tako grde, kot so danes, polne vlage, pajkov, insektov, škatel, smeti… Ne, kleti so bile kot še ena soba, ki je bila del zgornjega nadstropja. Ko je bilo vroče, so se ženske v Piranu preselile iz gornjih nadstropij v hladne in vlažne kleti. In tako je klet postala poletna kuhinja. Kleti so bile čiste. Tu so ženske poleti kuhale, jedle, živele. Predvsem je bila to kuhinja. In v teh kleteh smo se igrale gospe. Mami smo vzele dolge obleke, dovolj je bila spalna srajca, čevlje s peto. In smo se igrale gospe, ki so šle pit čaj k sosedi ali prijateljici, ki govorijo in opravljajo svoje može. Šle smo na sprehod in tako smo se igrale. Najpomembnejše pri tej igri je bilo, da si se oblekla kot gospa. Najti obleke,obleči se kot gospa. Če smo imele dolge lase, smo jih spele v chignon. Bilo je, kot da se pripravljamo, da bomo nekoč gospe. Posebnost te igre je bila tudi v tem, da smo govorile v jeziku, ki je bil nekaj posebnega: vse besede smo zapele. Na primer, pele smo: »Dove vai?« »Vado qui.« Pele smo v sopranu.

To je bila tudi umetnost petja, ki je bila v Piranu zelo zaželjena. None so nam prepevale najpomembnejše arije iz oper. Že od malega smo imele to v ušesih. Zato se med urami petja nismo zmrdovale. Do četrtega razreda osnovne šole sem torej še živela na Punti. V petem razredu ne več. Takrat smo se preselili v hišo, v kateri živim še sedaj. Kje ste se šolali in kakšne šole ste dokončali? Naj poudarim, da sem bila že kot otrok zelo radovedna. »Vse šole sem naredila v Piranu, tudi gimnazijo. Potem sem šla učit kot gimnazijka, z osemnajstimi leti. Šolo sem končala junija, septembra sem bila že učiteljica. Ob delu sem študirala za učiteljico. Vpisala sem se na Pedagoško akademijo v Ljubljani. Ostala sem na tem nivoju, ker mi ni bilo do tega, da bi postala profesorica. Všeč so mi bili majhni otroci. To mi je bilo dovolj. Bile smo tri sošolke: jaz, Mariza in Elia. Učile smo v Strunjanu, Portorožu in Piranu. Kolega Unghetti nas je podpiral. Saj takrat visoka šola še ni bila obvezna, lahko si kljub temu učil. Profesorji v Ljubljani so bili presrečni, niso mogli razumeti, kako to, da so se te tri Italijanke vpisale na akademijo v Ljubljani in študirale v slovenščini. Jaz sem bila »traktor«, ki je vse skupaj vlekel naprej. Študirale smo pri meni doma, na tej mizi. Delale smo si točke, izvlečke. Mama je kuhala za vse. Pred izpitom nam je skuhala grahovo mineštro, vso zeleno, ker prinaša srečo. Ona s temi svojimi ljudskimi verovanji! Moja mama je bila res angel. Sploh ni bilo potrebno hoditi v kino, gledati televizije, dovolj je bilo poslušati njo. Bila je dobra, simpatična, vesela. Vse, kar je

Solni cvet - Avgust - stran 23

Lusiella Ravalico

pretrpela v življenju, je spremenila v pozitivno. Delala se je, kot da ni nič. To je bila velika prednost Pirančanov: delati se, kot da ni nič in vse skriti. Z nasmehom na ustih sprejeti vse težave tega sveta in z ljubeznijo iti naprej.« Kaj pa vaša prva zaposlitev? Kako ste se znašli? »Z osemnajstimi leti sem torej postala učiteljica, sprva brez naziva. Bila sem na smrt prestrašena, še bolj zaskrbljena. Spraševala sem se, ali me bodo otroci razumeli, ali jih bom kaj naučila, me bodo kritizirali…Takoj sem začela z recitacijami, gledališčem. Želela sem, da se otroci predstavijo v živo, da recitirajo, govorijo, se izražajo. Moji učenci so bili pripravljeni recitirati, peti…Opogumljala me je tudi učiteljica slovenščine, Mirella Arzenšek, ki je imela podoben značaj kot jaz. Bila je odprta, rojena za dajanje, ljubiteljica umetnosti izražanja. V tem je tisti »zakaj« našega bivanja. Če ne znaš povedati, kaj misliš, te ne bodo razumeli. Če te ne razumejo, te ne poznajo. Če te ne poznajo, nimaš prijateljev. In zato je potrebno znati se izražati, govoriti. Toda kaj govoriti? Če se izražaš skozi poezijo, je to en način. Če govoriš o umetnosti, je to drug način. Če govoriš o znanosti, je to spet drugačen način. Jaz sem otroke učila vsega tega, že od začetka, od prvega razreda osnovne šole. To morajo razumeti: čemu služi jezik, govorjeni jezik; čemu služi pisani jezik in


občani pripovedujejo

zakaj je potrebno znati brati. Če poznaš te tri ključe, je to melos življenja, je vse. V tem je vse. Še bolje je zate, če znaš več jezikov in če se znaš izražati in razumeti druge ljudi, druga ljudstva. Lahko se pohvalim, da so bili moji učenci odprti za vse jezike. Radi so se učili slovenščine, radi so se učili angleščine. Kaj menite o znanju tujih jezikov? »Ne razumen, zakaj se danes nekateri učenci nenadoma začnejo pritoževati, da jim jeziki niso všeč. »Ma zakaj govoriš tako. Zakaj? Daj, daj… Razumeš, da je tako, moraš se potruditi, saj je svet v tvojih rokah, če znaš jezike, če jih najprej razumeš in potem govoriš! Lahko vzpostavljaš prijateljstva. In kaj če se zaljubiš v Angleža, kako mu boš povedala, da ga imaš rada, če ne znaš jezika?« Tisoč stvari jim lahko pripoveduješ in jih nasmeješ, da le premagajo to veliko oviro, ki jim jo predstavlja tuj jezik, ki jih ga je tako strah. Treba je začeti pri lahkih stvareh in se približevati težjim. To je najpomembnejše pravilo za učitelje. Lahko ti povem, da ob nekaterih mladih kolegih danes, ki se pritožujejo nad svojim poklicem, ki ne najdejo načina, da bi jih učenci razumeli, ostanem zmedena in ranjena ter si rečem: »Kako to, da ne razumejo, da je to najlepši poklic na svetu?!« In je res.« Kaj je po vašem bistvo učiteljskega poklica? »Kaj dela učitelj? Vstopi v dušo tistega, ki te posluša, otroka, ki te posluša. Vem, da so me moji učenci jedli z očmi. Otroci kradejo z očmi, z možgani, z vsem svojim bitjem vse, kar jim predstavlja učitelj. Zato pravim, da mora biti učitelj zgled svojim učencem. Zato mora biti oblečen, kot se spodobi, biti dobro vzgojen, se lepo obnašati... Zakaj? Zato, ker je otroke treba vzgajati. Na prvem mestu je vzgoja, vse ostalo pride potem. Nekdo se lahko uči počasi vse

občani pripovedujejo

življenje, toda biti dober, odločen, prijazen, spoštljiv, ljubezniv, vzgojen, človeški, pripravljen pomagati, tega se naučiš, ko si majhen. Moji učenci so se še danes, ko so postali odrasli ljudje, pokazali drugačne v svojem življenju.« Kdaj ste začutili, da si želite biti učiteljica? »Od vedno sem si želela biti učiteljica. Moja mama je imela lepo omaro s temnim steklom, po katerem se je lahko pisalo. Z belo kredo sem čečkala po tem steklu, pisala 1 + 1 in druge stvari. Steklo na omari moje mame je bila moja šolska tabla. In kričala sem na otroke, ker niso naredili nalog. Torej sem bila od vedno učiteljica.« Kje ste delali pripravništvo, katere razrede ste učili? »Najprej sem delala pripravništvo v Luciji. Učila sem tretji in četrti razred kombinirano. To je trajalo eno leto. Potem so me poslali v osnovno šolo v Sečovlje. Tam sem delala osem let. Tako da sem bila devet let izven Pirana. Potem sem začela delati v Piranu in sem delala tu, dokler nisem šla v penzijo. Delala sem triintrideset let. Učila sem prve razrede. V prvem razredu sem se počutila dobro. Tudi zato, ker so moje kolegice pravile: »Ne, ne, ne, v prvi razred nočem iti.« »Ma zakaj?« »Kako naj naučim otroke pisati in brati?« »Na najenostavnejši način«, sem jim odgovarjala. »Tu ni pravil, to je umetnost. Če me boste poslušale, vam bo lahko.« Pogosto sem bila mentor mlajšim učiteljicam prvih razredov. Moja kolegica ni učiteljica prvih razredov, bila je slavistka, učila je slovenski jezik. Učila je svoj materin jezik s tem, da ga je ljubila, vzbujala spoštovanje do njega, in ga približala otrokom. Ko jo je učenec poslušal, je čutil, da je to, kar pripoveduje, predvsem res in občuteno. To je potrebno pri poučevanju. Tako kot v družini: z očeta na sina gre ljubezen do

zemlje, do človeka, ljubiti se med seboj, spoštovati se. In vse te človeške vrednote je posredovala otrokom na ta ali na oni način. Zato mi je bila tako blizu. Bili sva prijateljici. Učili sva na isti šoli. Tega prijateljstva nisva živeli sebično in samo zase, ampak sva ga podarjali učencem. Tako sva jim dajali čutiti, da šola ni samo tovarna znanja, ampak tudi naš drugi dom. In to ni samo brez vezna fraza, ampak je res. Če šola živi na ta način, potem funkcionira, drugače pa ne.« Ste imeli kdaj težave z učenci? »Včasih naletiš na učenca, ki ne posluša, ki se noče učiti. Tu učitelj ne more veliko narediti. Če pa imaš dober teren, lahko dobro seješ. Kdor posluša, zna. In v tem je stvar. Kdor hoče, odpre vrata in okna in zna. In kdor hoče na pol, bo znal na pol. In kdor noče nič, ne zna nič. Tako je življenje.« Kako ste učili? »Z recitacijo. Recitacija odpira duše. Če greš potem kopat po teh vrsticah, po teh besedah, povedanih na pesniški način, lahko o tem govoriš dneve in dneve in pišeš o tem romane, saj je vstopiti v dušo pesnika nekaj najlepšega. Karkoli že rečeš o tem, ne bo ti vedno uspelo povedati, kaj je ta oseba v danem trenutku čutila. Če to dopoveš učencem, bodo razumeli, da je nekdo blizu njih, nekdo, ki je nad njimi, ampak je še vedno človek. In če se bo otrok lahko in se bo znal prepustiti, se odpreti, če bo znal govoriti, brati, slediti besedam učiteljice, bo razumel, da je lahko kot on. Saj ne gre za imitiranje, ampak da imaš dokaz in zaupanje vase, da to lahko narediš, da nekaj veljaš, da si. Kako si? Če se poslušam, če se razumem, če me razumejo drugi. O tem sem govorila otrokom v prvem razredu. Saj je nekoliko težko otrokom to razumeti, samo jaz sem se vsa predala temu. Včasih je bilo težko. Takrat sem se z besedami

Solni cvet - Avgust - stran 24

spustila na njihov nivo. Govorila sem o igrah. Kot mama, ki ji otrok pade, pa ga zna stisniti k srcu in potolažiti njegovo bolečino. In kaj je to? To je ljubezen, darujoča se ljubezen. Samo, če tega nimaš, ne znaš dajati. Tako. Kako boš povedal, da imaš nekaj v sebi? Tako, da se boš naučil govoriti. In še bolje, če se naučiš brati. In še bolje, če se naučiš pisati. »Ma kako se bomo naučili pisati?« »Dobro. Nič hudega. Prvič bo napisano slabo. Pa se bomo potrudili to popraviti. In ko bomo to prebrali in popravili, bomo za seboj pustili sled našega znanja.« Tako sem jim govorila. Potem sem preskočila na dobo jamskega človeka. Od tistih časov nam je zapustil svoje sledi, svoje risbe. Ko je narisal na skalo svoje risbe, nam je dal razumeti, da so te živali postale njegove prijateljice. Pripeljal jih je v svojo hišo in postale so domače živali. Bile so govedo, ki mu je pomagalo pri delu. Bil je osel, pes. Preskakovala sem od današnjega do preteklega časa, do prihodnosti; vse je bilo v gibanju. In otroke sem popeljala na to pot s seboj, po tej paraboli, včasih smo z bližnjega, lažjega preskočili nazaj, na težjo, toda zelo pomembno snov. Tako sem jih spodbujala k branju: »Saj bi ti bilo všeč, kajne, če bi znal prebrati, kakšni so bili ljudje nekoč?« Potem sem jih iz preteklosti popeljala naprej, v prihodnost in šli smo na Luno. To je bilo moje čaranje. In tako sem učence naučila brati – z recitiranjem. Rekla sem jim: »Zdaj, Vsak dan od 12 do 24 ure

Vljudno vabljeni!


občani pripovedujejo

ko sem vam prebrala to pesem, si ne želite, da bi znali tudi vi tako brati kot jaz? In da bi tudi v vstopili v svet poezije? Lahko bi prebrali kakšno lepo zgodbico v tej knjigi za otroke. Če znaš brati, je kot da bi imel takoj ob sebi prijatelja, ki ti daje, ki ostane s teboj.« Na tisoč načinov sem jim skušala približati branje. Z ljubeznijo in spoštovanjem, z voljo do učenja. »Zakaj ne bi tudi jaz znal brat in šel sam pogledat, sam prebrat nekatere stvari v knjigice.« Na vse načine sem jim skušala vzbuditi ljubezen do branja, jih pritegniti. In tako so otroci v dialogu pridobili to željo po znanju. Dajala sem jim tisoč primerov, na primer zgodbico o bolni noni, ki ji je vnučka delala družbo in ni več vedela, kako bi jo razveselila, govorila je in govorila, pa ni vedela več, o čem naj ji govori. Noni je želela vse dobro. Potem je videla, da če samo ona govori, lahko nona počiva in ne čuti več bolečin. In ta punčka si je rekla: »Če ne vem več, o čem bi noni pripovedovala, ji bom pa kaj brala.« In se je usedla k noni in ji začela brati pravljice. In nona je rekla: »Jaz poznam to pravljico.« »Toda kaj se ne spomniš več, kako se je zgodilo s tremi sestrami, kaj so hudobne sestre naredile s Pepelko?« Tako

umetnost

sem jih povabila k branju. Deklica, ki bere bolni noni. Dotaknila sem se šibke točke, otrokove ljubezni do none. Če zaigraš na tipko čustev, zadeneš. Saj nismo hudobni, to šele postanemo. To je resnica. In tako sem jih vlekla na svojo stran. Rekla sem si: »Učitelj mora biti velik igralec.« Ste skupaj z otroki delali tudi gledališke predstave? »Naredila sem več gledaliških predstav skupaj z otroki. To je bila nova oblika dela z otroki. Recitacije. Samo tako sem lahko odprla otroke. Če so oni interpretirali, so morali interpretirati dele te osebnosti, potem dele druge osebnosti, na primer punčke, poštarja, mame, bolničarke… Ko so interpretirali te osebnosti, so se jim odpirali svetovi. Tako sem jim odpirala svet.

ko so v zibelki. Tako je. »Dušica moja dušica, spi moja lepa rožica,« je pela moja tašča mojemu Leanu. Lepa slovenska pesem. Ali pa: »Bambino bello, a chi lo do questo bambinello, io lo do alla Befana…« Danes pa se ne poje več niti novorojenčkom! Kako moreš potem pričakovati, da bodo ti otroci peli! Nekoč so otroci iz vrtcev peli na sprehodih, v italijanščini in v slovenščini, tega se spominjam. Giro giro tondo, Barčica po morju plava... In peli so, da jih je bilo veselje poslušati. Ti otročički, magari brez zobk, ki so odpirali usteca, da so bila kot komaj vzbrstele rože… To manjka. In umirajo prve umetnosti, umetnosti duše: umetnost petja, ki izraža veselje ali žalost, kar hočeš; petje umi-

ra.. Umira tudi risanje. Ampak to k sreči ne tako. V risbi se otrok oddalji. Če ga hočeš umiriti, mu daj lep bel list papirja, po katerem lahko riše. Če pa mu ukazuješ, kaj naj nariše, bo zmeden in se bo spraševal, kako naj nariše. Ker otroka ne pustimo od malega, da se izuri v tej veliki umetnosti, nimajo več zaupanja vase. Strah jih je svojega glasu. Tako kot mali kužek, ko prvič zalaja, se ustraši in gleda okrog sebe, kdo laja. Taki so otroci. Če ne slišijo petja, če ne slišijo pripovedovanja, ne bodo tega počeli nikoli več, če tega ne doživijo že v rosnih letih. Mislim, da sem ti povedala veliko resnic in da to niso samo brez vezne fraze.« Pogovarjala se je Špela Pahor

Kaj menite o tem, da danes zmanjšujejo pomen umetniških predmetov, kot so petje in likovni pouk? »Danes otroci nočejo niti videti učiteljice petja. To je grozno. Razumeš, od kod izvira to spoštovanje? Od malih nog naprej. Zakaj danes otroci ne pojejo več? Ker tudi mame ne pojejo več uspavank svojim otrokom,

Tartinijeva violina

Svetovno znani violinist Stefan Milenković zaigral v Piranu

Zaslužni za oživljanje Tartinijeve violine pred njegovim spomenikom

V soboto, 23. julija 2011 je na povabilo Pomorskega muzeja in Hotela Giuseppe Tartini, svetovno znani violinist Stefan Milenković obiskal Piran, da bi spoznal Tartinijevo violino, ki jo je izdelal Nicolo Amati iz Bologne. Milenkovića je priložnost, da je zaigral na Maestrovo violino globoko ganila, saj je s Tartinijevo glasbo odraščal in že pri desetih letih igral njegoSolni cvet - Avgust - stran 25

vo najbolj znano sonato Vragov trilček, ki veja za izjemno zahtevno skladbo. Dobra ohranjenost in plemeniti zvok Tartiniujeve violine sta ga presenetila in tako navdušila, da bo prihodnje leto, ob 320. obletnici Tartinijevega rojstva, v Piranu posnel zgoščenko s Tartinijevo glasbo, zaigrano na Tartinijevo violino. Pomorski muzej SM Piran


soline

soline

Spoštljiv odnos do narave

Varstvo narave se kaže tudi v varovanju nesnovnih vrednot

Ozkolistna mrežica – obiskovalci parka rastlin ne trgajo, ker se zavedajo da so najlepše, ko rastejo v naravnem okolju

V Krajinskem parku Sečoveljske soline (KPSS) nam ljudje pogosto zastavljajo vprašanja o tem, zakaj naj bi se po parku gibali le po označenih poteh in zakaj naj ne bi nabirali rake in školjke, če pa so to počeli njihovi stari starši. Vprašanj o tem, zakaj ne bi solin raje pozidali s hoteli ali jih spremenili v golf igrišče ali marino je sicer vedno manj; javnost počasi dojema, da je Krajinski park Sečoveljske soline postal gibalo napredka kraja, tudi s pomočjo sredstev projekta LIFE+ MANSALT, ki so omogočila prek 20 novih zaposlitev v parku. V sklopu LIFE+ projekta bomo

v prihodnjih letih obnovili več kilometrov starodavnih kamnitih zidov, s čemer bo omogočen nadzor nad vodnim režimom v solinah in okolici, s tem pa se bodo izboljšale tudi razmere za varstvo rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih življenjskih okolij. Ohranjeno naravno okolje solin z bogato kulturno dediščino in tradicionalno pridelavo soli je namreč dodana vrednost piranskega in portoroškega turizma. V parku je označena mreža sprehajalnih in kolesarskih poti. V zavarovanih območjih narave so obiskovalci vabljeni, da doživljajo naravo le s teh

poti, saj bi sicer motili živi svet solin in povzročali škodo in erozijo na občutljivi slani podlagi solinskega ekosistema. V sklopu projekta LIFE+ med drugim varujemo edino slovensko kolonijo malih čiger, ki je še posebej občutljiva na motnje s strani človeka. Z opazovanji v sklopu tega projekta smo ugotovili, da se čigre iz naših solin v poznem poletju pridružijo vrstnicam iz obalnih mokrišč v celotnem Tržaškem zalivu in nato skupaj poletijo proti prezimovališčem v Afriki. Takšnih obalnih mokrišč je bilo v preteklosti veliko, danes pa so se ohranili le še njihovi ostanki. Zato so tem bolj ranljivi in še posebej potrebni strožjega varstva. Raki in školjke, ki so bili v času naših nonotov pogosti povsod ob obali, so se danes ohranili v večjem številu le še v zavarovanih območjih, tudi v KPSS. Človek, ki ne pozna stanja ogroženosti neke vrste in vidi številne osebke školjk v KPSS morda res ne more razumeti, zakaj si ne želimo, da bi školjke nabiral. A žal so izsledki številnih strokovnih raziskav: številčnost in razširjenost nekaterih rastlinskih in živalskih vrst se je v zadnjem času tako

zmanjšala, da se bodo lahko ohranjale le še v preostalih zavarovanih območjih. Varstvo narave, ki ga izvajamo v zavarovanih območjih, ni usmerjeno le v varstvo materialnih vrednot. V solinah ne varujemo le solnih polj pred stopinjami človeka, ki povzročijo prekinitev pridelave soli. Prav tako ne varujemo le rož, da jih obiskovalci ne trgajo. V KPSS obiskovalcem skušamo pokazati, da se varstvo narave kaže tudi v varovanju nesnovnih vrednot, v spoštljivem odnosu do narave. Tudi če neko dejanje nima neposrednih, merljivih posledic na naravo, morda za zavarovano območje ni primerno. Tako kot vsi vemo, da se v cerkvi ne sme poslušati glasne glasbe, tako v parku ni primerno, da zapuščamo označene poti ali nabiramo morske organizme. Tudi če s tem morda ne povzročamo neposredne škode tem organizmom. V zavarovanih območjih varujemo naravo tudi samo zato, ker tam narava je in ne da bi ob tem iskali koristi. KPSS

»Projektna sredstva zagotavljata LIFE finančni instrument Evropske skupnosti in Vlada Republike Slovenije«

Parkovne informacijske table informirajo in usmerjajo obiskovalce.

Solni cvet - Avgust - stran 26


soline

umetnost

Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva še bolj pestro

13. mednarodni etnološko renovacijski delovni tabor SOLINE – SALTPANS 2011 Tudi letos, že trinajsto leto zapored, je Pomorski muzej – Museo del mare »Sergej Mašera« Piran – Pirano, v sodelovanju z zavodom za prostovoljno delo VOLUNTARIAT (ta je slovenska podružnica mednarodne organizacije SCI - Service Civil International), organiziral etnološko - renovacijski delovni tabor SOLINE - SALTPANS. Mednarodnega tabora, ki je potekal med 11. in 21. julijem 2011 v dislocirani enoti Muzej solinarstva v Sečoveljskih solinah, se

je udeležilo osem prostovoljcev iz Slovenije, Hrvaške, Bolgarije, Poljske, Švedske in Švice. Vsako poletje zadnjih 12 let se tako na muzejskem kompleksu v Sečoveljskih solinah zbere vse več mladih nadobudnih prostovoljcev iz vsega sveta, ki jih v soline privabi želja po novih doživetjih, znanju in tradicionalnih veščinah. S tem pa širijo poslanstvo muzeja - prikazati živo podobo dela v solinah nekoč in s tem vzdrževati ter ohraniti kulturno in naravno dediščino solin za

Udeleženci tabora so trdo delali do poznih večernih ur (foto: Tomaž Zajelšnik)

prihodnje rodove. Mladi prostovoljci pa vedno prinesejo s seboj tudi svežino in zanos, ki oživita za kratek čas ta del solin. Med njimi se spletejo prijateljske vezi in delujejo kot prava velika solinarska družina, saj se med seboj tudi dogovarjajo za opravljanje gospodinjskih del in pripravo obrokov. Ker tabor poteka znotraj zavarovanega območja Sečoveljskih solin, se pri čiščenju in osebni higieni uporablja naravi prijazna in neškodljiva čistila oziroma kozmetika. V solinarski hiši je v zgornjih prostorih poleg bivalno/spalnih prostor na uporabo kuhinja, v kateri si prostovoljci sami pripravljajo hrano. Dva tedna življenja v solinah, brez elektrike in tekoče vode ponudi drugačno, a ne zato manj izjemno doživetje narave, solinarskega okolja ter trdnega dela. Letos poteka tudi mednarodno leto prostovoljstva, zato smo se pri pripravi programa za naše prostovoljce še posebej potrudi-

Po njihovih stopinjah za prihodnost Sečoveljskih solin (foto: Tomaž Zajelšnik)

li in vsebino tabora popestrili z različnimi prostočasnimi dogodki in aktivnostmi: vadba joge (za razbremenitev mišic), zvočna seansa z gong mojstrom Dušanom Mamutom, peka solinarskega kruha in priprava tipičnih istrskih jedi, vožnja z ladjo Solinarko ter kolesarski izleti v zaledju. Namen taborov ni samo pomoč pri opravljanju solinarskih del temveč tudi ozaveščanje javnosti o vrednotah prostovoljstva, vrednosti solin, skrbi za okolje in ohranjanje izročila naših prednikov ter izpostavljanje lokalnih društev, posameznikov in podjetij, ki prispevajo k trajnostni usmeritvi razvoja v Sloveniji. Peter Guštin, taborovodja

Mednarodna likovna delavnica

Uspešnih 10 let ARTITE Že 10 let se vrstijo Mednarodne likovne delavnice ARTITA, ki imajo svoj delovni prostor v Gostišču Panorama Piran in ob zaključku pripravijo raztavo ustvarjenih del. Letošnja Mednarodna likovna delavnica ARTITA je svojo jubilejno 10 obletnico počastila z razstavo v Apollonijevi palači v Piranu, v dneh od 28. maja do 30 julija 2011. Ustvarili so jo umetniki iz sedmih različnih kulturnih prostorov. Iz kataloga ARTITA

10 je razvidno, da se je likovnih delavnic udeležilo 126 avtorjev iz 22 držav. Med njimi je bilo že veliko uveljavljenih umetnikov, predvsem pa mlajših, katerim je prav ARTITA pomagala vstopiti v svet umetniškega ustvarjanja in priznanja. Zato bi se rad prav vsem, ki so kakorkoli prispevali, da se je ARTITA razvila v veliko družino umetnikov, njihovih občudovalcev in da bo tako ustvarjalna tudi poslej, prisrčno zahvalil. Z raznolikostjo sode-

Piranska umetnica Dubravka Šorel - Duka med ustvarjanjem

lujočih umetnikov so obogatili naš kulturni prostor in ga plemenitijo pri razvijanju medsebojnih odnosov in prijateljstva. Z ARTITO tudi obiskovalci podoživljajo lepote umetniških del, ki so jih ustvarili na Med-

Solni cvet - Avgust - stran 27

narodni likovni delavnici ARTITA. Piran - mesto kulture in dobrih pogojev za ustvarjalce - postaja vsebolj priljubljeno in prepoznavno mesto v svetu. Gorazd Senčar


umetnost

umetnost

EX-TEMPORE PIRAN 2011

Gnezdenje v slanem blatu

Prihaja 46. mednarodni Razstava Cveta Marsiča slikarski ex-tempore in v Monfortu še do 12. mednarodni 9. septembra ex-tempore keramike pa Toni Biloslav. Razpisanih je 27 raznovrstnih in vabljivih nagrad, med njimi Grand Prix v vrednosti kar 2.000 eur, pet Velikih odkupnih nagrad v vrednosti 1.000 eur, nagrada za najboljši akvarel v vrednosti 500 eur, nagrada v obliki samostojne razstave za mladega avtorja in mnoge druge. Razstava nagrajenih in izbranih del bo v nekdanjem skladišču soli Monfort v Portorožu (do 10. oktobra). Otroci Vrtca Mornarček Piran so lansko leto ustvarjali na Tartinijevem trgu

Letošnji EX-TEMPORE PIRAN 2011 (46. mednarodni slikarski ex-tempore in 12. mednarodni ex-tempore keramike) bo potekal od sobote, 10. septembra, ko se začne žigosanje slikarskih podlag (v Monfortu v Portorožu, v Ljubljani, Celju, Mariboru, Novi Gorici, Brežicah, Pulju in na Reki) do sobote zvečer, 17. septembra, z zaključnim slovesnim dogodkom podelitve nagrad in otvoritve razstav. Kot vsako leto, v času te tradicionalne in v srednji Evropi najpopularnejše tovrstne manifestacije, ki je tudi tekmovalnega značaja, organiziramo še številne brezplačne spremljevalne dogodke in didaktični program za mladino (informacije na www.obalne-galerije.si). Člani mednarodne strokovne žirije letošnjega 46. slikarskega ex-tempora so priznani strokovnjaki: Aleksander Bassin (Sl), Enzo di Martino (I), Mladen Lučić (HR), tajnik

Člani mednarodne strokovne žirije 12. ex-tempora keramike so: Franco Bertoni (I), Mateja Kos (Sl), Višnja Slavica Gabout (HR) in tajnik Tatjana Sirk. Žirija je na podlagi prispelega fotografskega materiala v ožji izbor uvrstila 31 keramičnih del, izmed katerih bodo podelili 4 nagrade (Grand Prix v vrednosti kar 1.000 eur), razstavljena pa bodo v Galeriji Hermana Pečariča v Piranu (do 3. oktobra). V sklopu številnih spremljevalnih dogodkov v tem tednu (tudi s sodelovanjem Skupnosti Italijanov G. Tartini Piran in drugimi) bo zlasti v soboto, 10. septembra zelo pestro celodnevno dogajanje na Tartinijevem trgu (razstava slik na elipsi, delavnica oblikovanja gline na vretenu), in ob 20. uri bo prav tu še slavnostni dogodek podelitve nagrad (voditelj Danijel Malalan, kulturni program Kocka umetnosti Plesnega teatra Igen Celje). Ob 22. uri bo v razstavišču Monfort Portorož še sprejem župana Občine Piran, g Petra Bossmana in druženje. Nives Marvin

Do 9. septembra je v portoroškem Monfortu na ogled razstava likovnih del Cveta Marsiča, v tujini najbolj uveljavljenega slovenskega slikarja. Prvič je javnosti predstavljen njegov najnovejši projekt GNEZDENJE V SLANEM BLATU (slike, dela s solinskim blatom, fotografije in video).

Marsič je od končanega študija (rojen leta 1960 v Kopru, diplomiral leta 1982 na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost) živel v tujini, nazadnje v Španiji, v letošnjem poletju pa se je z družino preselil v Parecag. Torej v prostor, kjer je preživel otroštvo in mladost in kamor se je ves čas življenja v drugih državah vračal, ter mu je bil neprekinjeni ustvarjalni navdih.

S številnimi samostojnimi in skupinskimi razstavami v eminentnih galerijah po vsej Evropi ter na predstavitvah na najpomembnejših sejmih svetovne sodobne likovne umetnosti v Evropi, ZDA in na Kitajskem je postal svojevrsten ambasador genius locija Istre po svetu. Tudi multimedijski projekt Gnezdenje v slanem blatu je bil izzvan z umetnikovim intimnim hrepenenjem in senzibilnim doživljanjem konkretnega ambienta Sečoveljskih solin. Sam je zapisal: “Gnezdenje je simbolični akt, pozicija in odnos do sveta, je metafora obstoja in zavedanje minljivosti. Vonj po slanem blatu me prenese v vse minule čase.“ Nives Marvin

Monumentalne slike na razstavi v nekdanjem skladišču soli

Župan Peter Bossman, Cveto Marsič in kustosa razstave: Andrej Medved in Nives Marvin

Solni cvet - Avgust - stran 28


zdravje

zdravje

Demenca in duševne motnje v starosti

Skrb za osebe z demenco v Centru za starejše občane Lucija Strokovni delavci v centru se zavedamo, da se je skozi zgodovino in čas, razumevanje bolezni spreminjalo. V preteklosti je bil uveljavljen medicinski model, ki poudarja poškodbo možganov kot tako in govori zgolj o poteku bolezni demence, zelo malo pa pove o življenju in delu z osebami. Danes, ko postaja kvaliteta življenja vrednota, ki jo želimo doseči tudi pri ljudeh z demenco, pa je tak način razumevanja premalo. Na ljudi je potrebno gledati celostno, saj kljub temu da ne moremo zdraviti nevrološke poškodbe, lahko veliko naredimo zanje in njihova izkušnja demence je v veliki meri odvisna od oskrbe, ki jo oseba prejme. Demenco lahko opredelimo kot hud upad razumskih funkcij. Simptomi so izrazito poslabšanje spomina, miselna neučinkovitost, zmeden govor, izguba orientacije v prostoru in času, nerazumevanje socialnih odnosov in nezmožnost poklicnega dela. Temu se pridružujejo še nekatere osebnostne spremembe (V. Pečjak (1998), Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete). Glede na vzrok nastanka razlikujemo različne vrste demenc: 1. Demenca pri Alzheimerjevi bolezni je najpogostejša oblika pri kateri gre za hitro propadanje nevronov in nabiranje odplak v celicah. Možgani se zmanjšajo, napredovanje je postopno skozi več let. 2. Vaskularna demenca je posledica majhnih možganskih kapi. Ostali deli možganov prevzemajo funkcije poškodovanega dela, dokler to ni več mogoče in sledi trajni razumski upad. 3. Demence pri drugih boleznih, so demence, ki jih povzročajo še druge bolezni, ki prizadenejo

možgane, npr. Pickova bolezen, Parkinsonova bolezen, depresija, alkohol, idr. 4. Demenca z Lawyevimi telesci je kombinacija Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni s kombinacijo znakov obeh bolezni, kmalu se pojavijo še drugi. Pogosti so prisluhi, prividi, blodnje, kratkotrajne izgube zavesti, ponavljajoči se padci, idr. 5. Frontotemporalne demence so demence, kjer gre za propadanje čelnega in senčnega režnja. Pojavijo se prej kot druge oblike demenc. Ločimo dve različici. Pri prvi so opazne spremembe osebnosti in socialnih veščin, medtem ko pa so spomin, jezik in vizualno prostorske sposobnosti na začetku dobro ohranjene. Pri drugi različici pa gre za zgodnjo izgubo jezikovnih sposobnosti in razumevanja verbalne in vizualne informacije. Tudi v našem centru se tako kot v drugih domovih po Sloveniji vedno bolj razvija psihosocialni model obravnave oseb z demenco. Ta postavlja v ospredje osebo z demenco kot edinstveno celoto duha, duše in telesa, ki ima edinstveno osebnost, lastno individualno biografijo in življenjske zgodbe. Skladno z razvojem skrbi za osebe z demenco in v luči ponuditi vsem zaposlenim in njihovim svojcem program, ki omogoča novo razumevanje in nove pristope pri sodelovanju z ljudmi, smo oblikovali program, ki ponuja tako teoretična kot praktična izhodišča za dobro delo nas vseh. Oskrbo uporabnikov s tovrstnimi težavami izvajamo na oddelku s povečano individualno pozornostjo (v nadaljevanju oddelek), ki se nahaja v prvem nadstropju centra. V centru, kjer biva 164 uporabnikov, je naj-

manj tretjina takih, ki imajo lahko, srednje hudo ali hudo obliko demence. Oddelek je sestavljen iz dveh samostojnih enot - gospodinjskih skupin, kjer so nameščene osebe s hudo obliko demence in tretje enote, kjer so nameščeni uporabniki z lažjo in srednje težko obliko demence. Na oddelku se uporablja kombinirana oziroma delno integrirana oblika obravnave tovrstnih uporabnikov. Del vsakodnevnih aktivnosti je prilagojen osebam z demenco, vendar poleg tega poskrbimo, da se te osebe vključujejo tudi v dejavnosti in programe skupaj z ostalimi uporabniki. Vrsta aktivnosti in časovni okvir tovrstnega združevanja sta skrbno načrtovana. Vsaka gospodinjska skupina ima skupni prostor, kjer se odvijajo vse aktivnosti. Prostori so opremljeni tako, da se stanovalci lahko prehranjujejo ter družijo pri dnevnih aktivnostih. Prostor je opremljen tudi z radiom in televizijo, kjer uporabniki lahko poslušajo glasbo za sproščanje ali celo zaplešejo. Na voljo so tudi različni igralni pripomočki. Prostor je zasnovan tako, da se uporabniki lahko veliko družijo, kljub temu pa se lahko vedno, ko to želijo, umaknejo in odpočijejo v svojih sobah. Oddelek ni varovan s tehničnimi varovali. Izhod iz oddelka je prost. Na oddelku, kjer so nameščeni uporabniki s srednje hudo ali hudo obliko demence, skušamo zagotoviti stalno in ustrezno usposobljeno ekipo zaposlenih, s posebnimi značajskimi vrlinami, ki so izrazili željo za delo z osebami z demenco. Za zaposlene organiziramo predavanja in strokovna izobraževanja. Ena izmed delavk je vključena v enoletni program

Solni cvet - Avgust - stran 29

strokovnega izobraževanja s področja dela z osebami z demenco. Predavanja organiziramo tudi za svojce, z željo preprečitve stigmatizacije oseb z demenco in boljših medsebojnih odnosov. Na oddelku so v dopoldanskem in popoldanskem času vedno prisotni zaposleni službe zdravstvene nege in oskrbe. Delovni terapevt, delovni inštruktor in fizioterapevt pa se v delo izmenično vključujejo v dopoldanskem času. Na oddelku sodelujeta tudi skupinski habilitaotr in socialna delavka. V nočnem času sta prisotna zdravstveni tehnik in bolničar, obhodi na oddelku s povečano individualno pozornostjo se izvajajo v enournih časovnih intervalih. Zavedamo se napak in pasti v katere se najpogosteje ujamejo ljudje, ki v pretirani skrbi za osebe z demenco, do njih razvijejo značilen »pokroviteljski« odnos. Enostransko odločajo kaj je zanje najbolje in jih ne sprašujejo po mnenju in ga ne upoštevajo. To pa osebe z demenco pahne v odvisnost in nemoč. Potrebna so torej ustrezna znanja, primeren osebni odnos in senzibilnost za probleme ljudi z demenco kot tudi dosledno upoštevanje etičnih norm pri delu. Te in podobne veščine so tudi smernice za naše strokovno delo tako na oddelku s povečano pozornostjo kot tudi na ostalih oddelkih znotraj centra. Metka Vanček, Center za starejše občane Lucija


šport

šport

Balinarski turnir

Uspeh BK Antene Beton na 33. mednarodnem prijateljskem balinarskem turnirju »Portorož 2011« V ponedeljek 5. septembra 2011 bo v Športnem in mladinskem centru Lucija (Fazan 5, za OŠ Lucjia) potekal vpis v PK Biser Piran in predstavitev skupin Marljivi balinarji in balinarke BK Antena Portorož so v soboto 30.07 organizirali že 33. Mednarodni prijateljski balinarski turnir, na katerem je sodelovalo 16 ekip iz R. Italije, R. Hrvaške in R. Slovenije. Da niso balinarji BK Antene le dobri gostitelji, ampak tudi dobri balinarji so pokazali z uspešno igro na turnirju. V finale sta se uvrstili obe doma-

či ekipi Antena Beton in Antena Portorož. Ekipa Antena Beton v postavi Tadej Kontič, Toni Trobec in Damjan Šuligoj je v finalu premagala ekipo Antene Portorož v postavi Kontič Robi, Taškar Zdravko, Đorđevič Nikola in Beržan Damjan z rezultatom 13:00. V malem finalu je ekipa Roča (RH) premagala ekipo super lige BD Lucijo z 10:6. V igri

zbijanje balina je zmagal mladinec BK Korte, Andrijoli Blaž. V bližanju k balinu pa domačin, član BK Antene Portorož Zdravko Taškar. Pokale sta podelila direktor športnega in mladinskega centra Piran g. Ukmar Matjaž in predsednik kluba. Zmagovalna ekipa BK Antena Beton je prejela tudi velik prehodni pokal, ki bo eno leto krasil vitrino domačega

Red, disciplina in trdo delo prinašajo uspehe

Vabilo k vpisu v plavalni klub Biser Piran V ponedeljek 5. septembra 2011 bo v Športnem in mladinskem centru Lucija (Fazan 5, za OŠ Lucjia) potekal vpis v PK Biser Piran in predstavitev skupin

Plavalni klub Biser Piran je v Portorožu dejaven že več kot četrt stoletja in v tem času so se mnogi izmed vas v našem klubu naučili plavati. Nekateri dobro, nekateri odlično, saj smo v vseh teh letih imeli kar nekaj državnih prvakov v različnih plavalnih disciplinah.

Za nas ni ovir, da se nebi trudili biti tako uspešni kot naši konkurenčni klubi, čeprav nimamo »svojega« bazena in gostujemo v bazenu Hotela Metropol. Vendar se z veliko volje in truda v danih razmerah da ogromno doseči. Udeležujemo se prijateljskih tekmovanj, med-

narodnih tekmovanj s močno plavalno konkurenco, na državnem prvenstvu v plavanju pa smo bili letos prisotni v treh starostnih kategorijah (mlajši dečki/deklice, dečki/deklice ter kadeti), kar je za majhen klub kot je naš pri pogojih, ki jih imamo, velik uspeh. Uspeh je bil dopolnjen z dobrimi uvrstitvami, veliko medaljami in priznanji na tekmovanjih, osebnimi rekordi in dvema medaljama na poletnem državnem prvenstvu, na kar smo še posebej ponosni. V sezoni 2010/11 se je v naš plavalni klub vpisalo več kot sto plavalcev, ki so plavali pri 7 vaditeljih in trenerjih plavanja. Nekaj več kot 30 »morskih konjičkov« je pri nas premagalo strah pred vodo

Solni cvet - Avgust - stran 30

Velik pokal je ostal v rokah gostiteljev turnirja

kluba. Po zaključku je za prijetno družbo poskrbela Sara (tudi mlada balinarka), ki je na harmoniko zaigrala prisotni družbi. Ob odhodu so si prisotni zaželeli še veliko takšnih prijateljskih družen, ki so trajna vez med balinarji in balinarkami vseh treh držav. Zdravko Taškar

in se naučilo preplavati krajšo razdaljo, skoraj 30 »delfinčkov« je plavalo v plavalni šoli in se učilo osnovne plavalne tehnike, ostali so pa že resni plavalci in rekreativci. Nadvse veseli smo bili, da so se lani k nam spet vpisali tudi »starejši« otroci, ki so si plavanje izbrali za svoj hobi. Plavalci se v naš klub vpisujejo iz različnih razlogov. Najmlajši pridejo, ker bi se radi naučili plavati. Malo starejši se vpišejo, ker bi se radi naučili pravilno plavati in bi se razgibali, saj je plavanje eden izmed najbolj zdravih športov, kjer je najmanj poškodb. Veliko jih k nam pride iz zdravstvenih razlogov. Če pa vprašate naše tekmovalce, zakaj plavajo, vam bodo vsi povedali, da plavajo predvsem zaradi družbe in ker se preprosto imajo fajn. Vsi naporni treningi se zaključijo z druženjem v garderobah. Garaške priprave imajo tudi svetlo stran – žur brez staršev. Na tekme plavalci odhajajo popravljati svoje osebne rezultate in se zabavati s prijatelji iz cele Slovenije. In


šport

če ste mislili, da je plavanje le individualni šport, se motite – na tekmah resda vsak tekmuje za svoje rezultate vendar se najboljši osebni rekordi praviloma odplavajo – v plavalnih štafetah. Treniranje plavanje je veliko več kot le čofotanje gor in dol po bazenu. Je način življenja. V začetku je predvsem igra in zabava, kasneje trud, garanje in odrekanje, ki je poplačan z uspehi na lokalnem in držav-

šport

nem ter mednarodnem nivoju. A naši plavalci vedo zakaj. Za trenutke sreče, ko jim uspe, solze, ko jim ne, in vedo, da bo treba nazaj v bazen in še malo bolj trdo trenirati. Kot je lepo povedal naš trener Tadej: »Red, disciplina in trdo delo prinašajo uspehe«. Povsod v življenju, ne le v plavanju. Tel. 070 732 369; E- pošta:pk. biser@gmail.com; www.biserpiran.si »Biserčki iz Pirana«

Novo vodstvo NK Portorož - Piran

Twirling

Mladi nogometaši pri slovenskih reprezentantih

Med elito mednarodnega pokala na Floridi tudi Pirančanka

Z novim vodstvom NK Portorož - Piran je zavel nov veter. Mladi nogometaši piranskega nogometnega kluba, ki ima od začetka avgusta novo upravo, ki stavi prav na mlade moči, so v družbi predsednika kluba Matjaža Emeršiča in enega od trenerjev mlajših selekcij Nesija Dulaia, 10. avgusta 2011 pred prijateljsko tekmo med slovensko in belgijsko nogometno reprezentanco obiskali Brdo pri Kranju, kjer so osebno spoznali celotno slovensko izbrano vrsto. Srečanje, do katerega je prišlo na pobudo in s pomočjo slovenskega nogometnega reprezentanta, Pirančana Mateja Mavriča, ki je

po novem tudi član upravnega odbora kluba, je minilo v prijetnem in sproščenem vzdušju. Druženje z nogometnimi idoli in nato ogled tekme na veličastnih Stožicah bo mladim piransko-portoroškim upom prav gotovo ostalo v lepem spominu. Novo vodstvo nogometnega kluba Portorož – Piran obljublja, da se bodo tudi v prihodnje trudili, da bi svojim mladim članom čim bolj približali nogometni svet, zato vse mlade ljubitelje nogometa vabijo, da se jim pridružijo. NK Portorož - Piran

Od 4. do 7.8.2011 je potekal International Cup WBTF v Jacksonville na Floridi ( ZDA ) Z velikim vseljem lahko poročamo, da se je le tega udeležila tudi slovenska reprezentanca. Med 16 dekleti, ki ure in ure preživijo v telovadnici in trenirajo, je bila tudi članica Twirling kluba Piran Nika Štebljaj Vajngerl. Slovenska dekleta so dosegala izjemne rezultate: ARTISTIC PAR SENIOR: ŽIVA KOVAČ IN NINA SIRK (NOVA GORICA) ter SONJA SEKIRNIK CERGONJA (LOGATEC). V solo B JUNIOR so za Slovenijo osvo-

Solni cvet - Avgust - stran 31

jile 2. mesto, torej kar 2. novi srebrni medalji! Odlično so se odrezale prav vse, ki so se udeležile. Ana Rat


napovednik

napovednik

Avditorij Portorož-Portorose v septembru predstavlja Domenica, 11.9., alle 17.00,

Sobota, 3. 9., ob 20.00

Amfiteater Avditorij Portorož Koncert KLAPE V AVDITORIJU 2011 Nastopili bodo: Klapa Maslina iz Šibenika, Klapa Cambi iz Kaštela, Klapa Sveti Juraj iz Splita – Hrvaške vojne mornarice, Klapa Kumpanji iz Korčule, Klapa Iskon iz Splita, Klapa Kampanel iz Primoštena, Klapa Solinar iz Pirana Gostja: Meri Cetinić. Organizator: AMC Studio d.o.o. Vstopnina: 35 €, 50 €. Prodaja vstopnic: Eventim.

Sabato, 3. 9., alle 20.00

Anfiteatro dell' Avditorij di Portorose Concerto KLAPE V AVDITORIJU 2011 Si esibiranno: Klapa Maslina (Sebenico), Klapa Cambi (Kastel Kambelovac), Klapa Sveti Juraj (Spalato) Klapa Kumpanji (Korcula), Klapa Iskon (Spalato), Klapa Kampanel (Primosten), Klapa Solinar (Pirano). Ospite: Meri Cetinić. Organizzatore: AMC Studio s.r.l. Ingresso: 35 €, 50 €. Vendita dei biglietti: Eventim.

Nedelja, 4. 9., ob 17.00,

Trg Prekomorskih brigad, Portorož Festival glasbe Koncert sambe, bosse nove BINHO CARVALHO QUINTET

Domenica, 4. 9., alle 17.00,

Piazza delle Brigate d'oltremare, Portorose Festival di musica Concerto di samba, bossa nova BINHO CARVALHO QUINTET

Petek, 9. 9., ob 21.00

Sv. Peter Festival glasbe - Koncert ŠPIČIKUC ORCHESTRA

Piazza delle Brigate d'oltremare, Portorose Festival di musica - Concerto di jazz SMOOTH CRIMINALS

Sobota, 17. 9., ob 20.00,

Glavna dvorana Avditorija Portorož Gledališka predstava BRUNO IN GIORDANO v kvizu »Lepo je biti star« Režija: Samanta Kobal. Igrata: Iztok Gustinčič in Tomaž Klepač. Vstopnina: 15 €, 13 €.

Sabato, 17.9., alle 20.00,

Sala principale dell'Avditorij di Portorose Rappresentazione teatrale BRUNO IN GIORDANO v kvizu »Lepo je biti star« Regia: Samanta Kobal. Con: Tomaž Klepač e Iztok Gustinčič. Ingresso: 15 €, 13 €.

Nedelja, 18. 9., ob 17.00,

Trg Prekomorskih brigad, Portorož Festival glasbe - Jazz koncert KATJA KOREN FEAT. SMOOTH CRIMINALS

Domenica, 18. 9., alle 17.00,

Piazza delle Brigate d'oltremare, Portorose Festival di musica - Concerto di jazz KATJA KOREN FEAT. SMOOTH CRIMINALS

Četrtek, 22. 9., ob 20.00,

Glavna dvorana Avditorija Portorož Koncert ROMANTIC VISION: Groningen Student Orchestra MIRA (Nizozemska) Denys Masliuk, klavir, Peter Stam, dirigent Program: Carl Maria von Weber: Uvertura “Oberon”, Franz Liszt: Koncert za klavir in orkester št. 1 v Es – duru, Robert Schumann: SIMFONIJA št. 4 v d - molu, op. 120 Organizator: Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem.

Venerdì, 9. 9., alle 21.00 S. Pietro Festival di musica - Concerto ŠPIČIKUC ORCHESTRA

Nedelja, 11.9., ob 17.00,

Trg Prekomorskih brigad, Portorož Festival glasbe - Jazz koncert SMOOTH CRIMINALS Solni cvet - Avgust - stran 32

Giovedì, 22. 9., alle 20.00,

Sala principale dell’ Avditorij di Portorose Concerto ROMANTIC VISION: Groningen Student Orchestra MIRA (Hollanda) Denys Masliuk, pianoforte Peter Stam, direttore Programma: Carl Maria von Weber -Ouverture “Oberon”, Franz Liszt -concerto per pianoforte e orchestra n. 1 in mi bemolle maggiore, Robert Schumann - Sinfonia n. 4 in re minore, op. 120 Organizzatore: il Coro accademico dell'Univeristà del Litorale.

Petek, 23. 9., ob 10.00,

Gledališče Tartini Piran Prireditev 18. MEDNARODNI UNESCO TABOR »Korenine in krila« Zaključni nastop otrok, udeležencev tabora iz Madžarske, Makedonije, Črne Gore, Srbije, Hrvaške, Avstrije, Finske, Italije, Poljske, Romunije, Nemčije in Slovenije. Organizator: OŠ Ciril Kosmač Piran.

Venerdì, 23. 9., alle 10.00,

Teatro Tartini Pirano Manifestazione 18° RADUNO UNESCO INTERNAZIONALE »Le radici e le ali« Organizzatore: la S.E. Ciril Kosmač di Pirano.

Od četrtka, 29. 9., do sobote, 1. 10., Avditorij Portorož-Portorose 14. FESTIVAL SLOVENSKEGA FILMA Organizator: Slovenski filmski center. Info: www.fsf.si.

Da giovedì, 29. 9., a sabato, 1. 10., Avditorij Portorož-Portorose 140 FESTIVAL DEL FILM SLOVENO Organizzatore: Centro Sloveno del cinema. Info: www.fsf.si.


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.