Solni cvet junij 2013

Lucija · Nova vas · Piran · Portorož · Padna · Sečovlje · Strunjan · Sveti Peter

Lokalno glasilo Občine Piran - Brezplačen izvod za vsako gospodinjstvo

6. in 7. 7. 2013 Praznik vina in česna Nova vas nad Dragonjo

22. - 25. 6. 2013 Festival plesa Piran Piran

3. - 7. 7. 2013 Mednarodni folklorni festival MIFF Slovenska Istra

Dolgo in vroče poletje z vsebino

Junij, 2013 št. 25

Občina Piran je za to poletje v sodelovanju s turističnimi delavci, drugimi akterji v turizmu, društvi in posamezniki, pripravila bogate dogodke, prireditve in aktivnosti. Vsak bo našel nekaj za svoj okus.

Izpostavljamo nekaj prireditev, ki se obetajo v juliju: v soboto se začne Festival plesa v Piranu, ki je zaradi kulise Tartinijevega trga in bližine morja nedvomno edinstven, v torek pa bomo na Tartinijevem trgu z gala baletnim večerom pod zvezdami počastili dan državnosti Republike Slovenije. Prvi teden julija bo obarvan tudi športno, v Portorož se vrača teniški turnir, kjer bodo nastopili tudi najboljši slovenski tenisači. Nismo pozabili

niti na kulinarično in avtentično doživetje.

Prvi vikend v juliju boste brbončice razvajali na festivalu vina in česna v Novi vasi nad Dragonjo, ko bodo domačije zopet odprle svoja vrata, mednarodni folklorni festival MIFF, ki bo tudi letos prava paša za oči, pa bo prav tako potekal prvi julijski vikend.

Melodije morja in sonca bodo z glasbo preplavile Portorož v soboto, 6. julija, Piranski glasbeni večeri bodo od sredine julija ponujali mednarodno komorno glasbo, bolj lahkoti ritmi se obetajo v barih in lokalih od Lucije do Pirana in naprej. Skratka ko se vroči dnevi prevesijo v večer, vabljeni na prireditve. Več o njih preberite v nadaljevanju.

02 UVODNIK

Spoštovane bralke, spoštovani bralci, Dočakali smo poletje! Sončni žarki so na obalo privabili veliko število ljudi in spomin na mrzle dni je kot spomin na lanski sneg. Šolarji bodo zvezke in učbenike kmalu odložili na stran in se prepustili brezskrbnim in zasluženim počitnicam.

Vremenoslovci napovedujejo lepo vreme in tople dneve, zato so plaže so te dni nedvomno najbolj zaželen kraj in kolone avtomobilov, ki se valijo proti obali, to potrjujejo. Da promet po naši občini poteka bolj tekoče pa ste nedvomno zaslužni vsi vi, ki ste se registrirali v sistem Piranko in avto zamenjali za kolo. Odziv je nad pričakovanji in že se nam porajajo nove ideje, kako mobilnost še povečati in olajšati.

Ko se vroči dnevi prevesijo v tople večere, se trgi, promenade in ulice napolnijo. Da bodo pol-

SOLNI CVET / L'AFIORETO

ni tudi z vsebino, smo poskrbeli mi in mnoga društva ter organizacije, ki delujejo v naši občini.

To poletje bo polno raznih dogodkov, saj smo pripravili veliko zanimivih prireditev in koncertov. V soboto se začne Festival plesa v Piranu, ki je zaradi kulise Tartinijevega trga in bližine morja nedvomno edinstven, v torek bomo na Tartinijevem trgu z gala baletnim večerom pod zvezdami počastili dan državnosti Republike Slovenije, prvi teden julija bo v Portorožu pravi festival tenisa, saj se vrača teniški turnir, kjer bodo nastopili tudi najboljši slovenski tenisači, tekmovalo bo čez 1100 igralcev tenisa, med katerimi bodo tudi najmlajši igralci in igralci na vozičkih. Poleg plesnih, glasbenih in športnih dogodkov, boste prvi vikend v juliju, brbončice razvajali na festivalu vina in česna v Novi vasi nad Dragonjo, ko bodo domačije zopet odprle

Lokalno glasilo Občine Piran Solni cvet - L'Afioreto 25

svoja vrata. Melodije morja in sonca bodo z glasbo preplavile Portorož v soboto, 6. julija, mednarodni folklorni festival MIFF, ki bo potekal prvi julijski vikend bo tudi letos prava paša za oči.

Skratka ponudba prireditev je res pestra, a to ni dovolj. Kot sem dejal na nedavnem pogovoru v lucijski knjižnici, moramo prenoviti našo turistično ponudbo. Turizem se je v zadnjih 15 let povsem spremenil in tudi mi moramo še bolj v korak s časom. Ključno je, da sezono razširimo na celo leto, saj nam mediteranska klima to dopušča. Golf igrišče v Sečovljah in termalna riviera v portoroški marini sta že dva takšna projekta, s čimer bi podaljšali sezono in zagotovili nova delovna mesta. Vsaka nova zaposlitev mladih v naši občini je pomembna in moramo stremeti k temu ter narediti vse, da mladi ostanejo v domačem kraju, da svoje potenciale razvijajo tu in da jim nudimo možnosti, da si tu ustvarijo družine.

Sicer že sedaj nudimo kar bogato paleto aktivnosti, a ne smemo se zadovoljiti s tem, kar imamo. Razvijati moramo nove produkte, obogatiti ponudbo in dodati atrakcije. Velika pridobitev turistične ponudbe so edinstvene terme na solinah, ki navdušujejo.

Poleg gostov, ki pridejo na dopust za več dni, imamo tudi kar nekaj enodnevnih gostov.

Glede na dostopnost, saj smo od milijonskih mest oddaljeni nekaj ur in par sto kilometrov, jih lahko neskromno pričakujemo mnogo več. Namreč lju-

Junij 2013

dje imajo dovolj razlogov, da se odločijo za izlet v naš kraj. Že lepota in urejenost kraja, mediteranska klima, prijaznost ljudi, varnost, gostoljubje, dobra ponudba, so zadosten razlog, če pa k temu dodamo še aktivnosti kot so kopanje, sprehajanje, obisk kake dobre gostilne, sprehode po krajinskih parkih, kolesarjenje, zabava in ples, idr., je dovolj razlogov, da ljudi s ponosom na obisk in oddih.

Ključ je tudi v povezovanju z ostalimi občinami in naj napovemo, da smo z mestno občino Koper in občino Izola združili moči ter da bomo drugo leto skupaj organizirali Istrski maraton, ki bo nedvomno najbolj slikovit in atraktiven maraton v Sloveniji. Dobro sodelujemo tudi z ostalimi istrskimi občinami, tako na hrvaški kot italijanski strani. Veselimo se že vstopa Hrvaške v Evropsko unijo, saj tudi v skupnem trženju Istre kot destinacije vidimo priložnost. V turizmu moramo gledati širše in iskati nove priložnosti in možnosti.

Drage bralke in bralci, želim vam lepe poletne dneve ter vas vabim, na prireditve. Vidimo se na poletni rivieri! Župan Peter Bossman

Kazalo

Izdajatelj: Občina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran

03

AKTUALNO

13

SOLINE

Izšlo: V Piranu, Junij 2013

Vse nepodpisane fotografije: Arhiv občine Piran

14

ZGODBE LJUDI

Odgovorna urednica: Slavica Tucakov

Oblikovanje in prelom: Emigma d.o.o.

20

DRUŠTVA

27

ZDRAVJE

Vsa nepodpisana besedila: Slavica Tucakov

Tisk: Tiskarna Vek

28

OKOLJE

34

VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

Lektura: Petra Jordan

Naklada: 8.000 izvodov

39

UMETNOST

45

ŠPORT

03 Junij 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

AKTUALNO

Na kratko ...

Občina Piran vložila tožbo glede mandrača

Javni mestni promet v občini Piran se izvaja nemoteno

26. 4. 2013 je bila na Okrožno sodišče v Kopru vložena tožba zoper Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Piran, zaradi plačila odškodnine v višini 1.052.529,51 EUR. Zaradi spremenjenih kulturnovarstvenih pogojev izvedbe sanacije pristanišča, danih s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine, enota Piran, in naknadno zahtevanega konzervatorskega načrta, ki je vplival na neizvedbo nekaterih predvidenih del ter istočasno na izvedbo dodatnih novih del, so namreč nastali dodatni stroški v vtoževani višini odškodnine.

Občina Piran ima sklenjeno koncesijsko pogodbo za opravljanje dejavnosti javnega mestnega prometa v občini Piran z Veolio.

Glede na zadnje sporočilo PU Koper (v celoti objavljeno na www. piran.si) o ugotovljenih nepravilnostih na izrednem tehničnem pregledu na podlagi nadzora nad tremi avtobusi v cestnem prometu na območju občine Piran, ki so vozili na rednih avtobusnih linijah, bo Občina Piran od koncesionarja zahtevala podrobno pojasnilo in poročilo ter nato preučila okoliščine in zahtevala ustrezno odškodnino, če je nastala škoda. Koncesionar je občino Piran že obvestil, da je izvajanje dejavnosti mestnega prometa v občini Piran potekalo nemoteno. Več na www.piran.si.

Sanacija klifa na Dantejevi V Piranu na Dantejevi ulici 11a, 15, 17 in 17a se izvaja zahtevna sanacija klifa in s tem zaščita objektov. Sanacija vključuje izvedbo: očiščenja in izravnave obstoječega klifa, armiranobetonskih vertikalnih slopov, sidranja v hribino s horizontal-

nimi sidri, armiranobetonske horizontalne grede nad slopi, polaganja in sidranja zaščitne kovinske mreže po pobočju klifa in zasaditve med slopi z vegetacijo na področju mreže. Dela bodo predvidoma končana do sredine julija 2013.

Iskanje najustreznejše vsebinske ideje za območja skladišč soli podaljšano do 1. julija 2013 Zaradi pripomb in vprašanj strokovne in širše javnosti smo se odločili za določene spremembe v procesu iskanja IDEJE za območje in objekte skladišč soli v Portorožu. Širok krog udeležencev vabimo, naj razmisli o vsebinah, ki bi obogatile območje in objekte skladišč soli. Naloga udeležencev ni rešiti vsa strokovna vprašanja, ki se bodo podrobneje obravnavala v naslednjih fazah. Iščemo čim bolj izvirne, morda provokativne ideje.

Zanima nas, kako vidite skladišča soli čez 10, 20, 30 let.

IDEJA naj odgovori na naslednja vprašanja: katere vsebine

Hrup iz Kanegre ne sme kaliti nočnega miru prebivalcev piranske občine Občina Piran je prejela številne pritožbe krajanov zaradi preglasne glasbe z dogodkov v Kanegri, kar smo tudi sami ugotovili z velikim nezadovoljstvom. Župan Peter Bossman je župana občine Buje že v preteklosti večkrat pisno in ustno opozoril na problem preglasne glasbe, ki moti nočni počitek prebivalcev piranske občine. Lani smo dosegli, da je bilo teh prireditev nekaj manj in tudi glasba manj slišna. Razumljivo je, da smo turistična regija in da

OPRAVIČILO V prejšnji številki Solnega cveta je na 39. strani objavljen prispevek o Balinarski sekciji z naslovom »Uspešna ženska

naj se uredijo v skladiščih, katere vsebine v parku in v območju ob cesti, kaj predlagate na morju ob skladiščih. IDEJA lahko odgovori tudi samo na eno od teh vprašanj, bolj ali manj podrobno. Prispele IDEJE bo pregledala komisija in izbrala najustreznejšo, predlagatelj pa bo prejel nagrado v višini 500 EUR. Verjamemo, da bodo prav vse pozitivne misli prispevale k razvoju našega kraja. Vsa vprašanja naslovite na Občino Piran, Urad za okolje in prostor, kontaktni osebi Andraž Starčič (andraz. starcic@piran.si) in Manca Plazar (manca.plazar@piran. si).

Več na spletni strani občine Piran (Razpisi in natečaji).

Bodite tudi vi del civilne družbe, ki s svojo IDEJO prispeva k razvoju svojega kraja.

morajo imeti tudi mladi priložnost in možnost brezskrbne zabave, vendar bi pričakovali določeno mero razumevanja, saj tako tudi sami delujemo in negujemo dobre medsosedske odnose. Občina Piran ima sicer odlične odnose z občinami s hrvaške strani Istre in tudi s strani župana občine Buje je bilo glede omenjene problematike izraženo razumevanje.

Vendar kot nam je bilo sporočeno, so imeli organizatorji potrebna dovoljenja, tako da je to že vprašanje hrvaške zakonodaje. Ker gre pri tem za mednarodno zadevo, je župan občine Piran poslal protestno noto na ministrstvo za zunanje zadeve.

sekcija«. Avtorica prispevka je gospa Marija Mlinar, ki je tudi predsedujoča tej balinarski sekciji. Iskreno se ji opravičujemo za izpad napisa o avtorstvu članka.

04 AKTUALNO

Piranski svetilnik v eminentni družbi Hrvaška turistična skupnost z direktorjem Goranom Blažićem na čelu je pripravila lep večer v ljubljanskem hramu kulture Cankarjevem domu. Povod za to je bil izid knjige Svetilniki Mitje Zupančiča, znanega jadralca, ki je član Svetovnega združenja

Štiri nove avtobusne nadstrešnice Na območju občine Piran smo postavili štiri nove avtobusne nadstrešnice (dve na ob-

SOLNI CVET / L'AFIORETO

svetilničarjev. Knjiga je zanimiva tudi za tiste, ki niso jadralci, saj je avtor oživil legende in zapisal vse potrebne podatke. Na dogodku je bil prisoten tudi župan Občine Piran Peter Bossman, ki je s ponosom povedal, da imamo tudi v Piranu imeniten svetilnik iz 19. stoletja, ki je dobro obiskana turistična znamenitost.

močju AP Valeta, eno na vrhu bernardinskega klanca in eno v Podpadni). V kratkem bo postavljena še peta, in sicer na območju centra vasi Sv. Peter.

Prenovljena mesnica in trgovina Damijani V mestnem jedru Pirana na Zelenjavnem trgu se je odprla prenovljena mesnica in trgovina Damijani. Dnevna ponudba svežega slovenskega mesa je dobila novo podobo. Projekt prenove je omogočil dobro sodelovanje javno-privatnega partnerstva.

Prizadevamo si v bodoče ponudbo podkrepiti z brezplačnim dostopom do interneta na območju Zelenjavnega trga ter za pridobitev dostavnega kolesa, ki bi sta-

Če na zbirni center Dragonja prinesete katerikoli električni oziroma elektronski aparat ali sijalke (EEO), ste lahko srečni dobitnik novega hladilnika Na svetovni dan okolja 5. 6.

2013 sta JP Okolje Piran in družba ZEOS organizirala na Fizinah med skladišči soli ogled tovornjaka E-transformerja. Dogodek bomo ponovili 5. 7. 2013, ko bosta ob 11.00 žrebanje hladilnika ob prisotnosti

Bonaca iz Kopra v Marino Portorož Po izredno uspešni izvedbi premierne predstavitve mednarodnega salona bonaca 2012, ki ga je obiskalo preko 28.000 obiskovalcev, se bonaca iz Kopra seli v Marino Portorož. Potekala bo med 18. in 22. septembrom, organizatorji pa bodo pod eno streho združili kar pet sorodnih panog

oziroma sejmov: Navtiko, Karavaning in kamping, Zeleno energijo, Turizem in opremo. Bonaci je lani kot prvi na obali uspelo v enotno mednarodno prireditev združiti različne, a medsebojno simbiotične panoge. Z letošnjo mednarodno prireditvijo pa gredo organizatorji bonace še dlje.

Prireditev bodo letos prvič preselili v Marino Portorož, ki bo s tem kot gostiteljica dveh tradici-

onalnih sejemskih dogodkov pridobila primat in prepoznavnost pomembne sejemske destinacije na Jadranu. Kot pravijo organizatorji "Marina Portorož velja za najlepšo marino v severnem Jadranu, se ponaša z desetletjem izkušenj na področju organizacije tovrstnih dogodkov, razpolaga z vso potrebno infrastrukturo za sejemske in obsejemske dogodke ter ima v svojih vrstah še kako

Junij 2013

rejšim občanom olajšalo nakup in dostavo živil na dom. Posebne zahvale gredo Igorju Jelenu Iggyju za koordiniranje vizualne podobe lokala in pozitivne energije pri delu, podžupanji Meiri Hot za sodelovanje med občino Piran in podjetjem Damijani, d. o. o., Barbari Kožar za fotografije Pirana, ki lokalu dodajo piransko dušo.

Zahvalil bi se vsem našim strankam za potrpežljivost med časom, ko je bila trgovina zaprta.

(Tilan Damjani)

župana Petra Bossmana in direktorja družbe Zeos ter zaključek akcije oddaje odpadne električne in elektronske opreme (EEO), odpadnih baterij in sijalk, ki poteka ves junij. V E-transformerju poteka prikaz razgradnje odpadne EEO, odpadnih baterij in sijalk. Dogodka se je udeležilo 250 vedoželjnih, navdušenih otrok in mladih iz OŠ Cirila Kosmača, vrtca Mornarček, italijanske OŠ V. D. Castro in Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran.

potrebne in sposobne kadre."

Občina Piran pozdravlja odločitev organizatorjev. V naslednji številki Solnega cveta vam bomo razkrili kaj vse se bo dogajalo na sejmu bonaca 2013.

05 Junij 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

AKTUALNO

9. Festival plesa Piran 2012 Piše · Elizabeta Fičur; foto · Borut Peterlin

Piran v znamenju plesa Tako kot vsako leto bomo tudi letos organizirali Festival plesa. Potekal bo od 22. do vključno 25. junija na Tartinijevem trgu v Piranu oz. v primeru slabega vremena v Tartinijevem gledališču Piran.

Osrednja organizatorja festivala sta Zveza kulturnih društev Piran in Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Društvom baletnih umetnikov Slovenije, Občino Piran in Avditorijem Portorož.

V štirih festivalskih dneh bo svojo ljubezen do plesa, plesno igrivost, ustvarjalnost in nadarjenost predstavilo rekordnih 42 plesnih skupin, od tega tri iz sosednje Italije, in preko 560 plesalcev (200 več kot preteklo leto) vseh starosti in vseh plesnih zvrsti. Kar 19 plesnih skupin se bo predstavilo prvič, kar nedvomno dokazuje, da se Festival plesa Piran čedalje bolj uveljavlja na slovenski plesni sceni, počasi, a vztrajno pa se njegova razpoznavnost širi tudi izven državnih meja. Vrhunec in obenem zaključek festivala bo Gala baletni večer pod zvezdami, ki ga mestu Piran že vrsto let podarja Društvo baletnih umetnikov Slovenije in bo obenem tudi osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti.

Novost letošnjega festivala je, da smo razpis prevedli tudi v italijanski jezik in ga posredovali plesnim skupinam v sosednjo Italijo, poleg tega pa še dodatna celovečerna plesna predstava z naslovom Korak v dvoje po Pii in Pinu, ki bo na sporedu v nedeljo, 23. junija, ob cca 22.00 v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in Flote v sodelovanju z Društvom baletnih umetnikov Slovenije.

PROGRAM FESTIVALA 22. 6. ob 21.00 DANCE SHOW PROGRAM Nastopili bodo: Plesna skupina Glasbene šole Krško, Plesno baletna skupina TeGIBlo KD Teater Grosuplje, Društvo ljubiteljev baletne umetnosti Divača, Plesni studio Ana iz Maribora, Plesni klub Swank iz Lucije, Baletno društvo Postojna, Plesna šola Wolfy iz Ljubljane, Plesno društvo Imani iz Brežic, Plesna

šola Ventaglio iz Trsta (IT), Plesna skupina Metulj iz Pirana, Društvo za promocijo plesa – Plesna skupina MiB Squad iz Zagradca in Plesna šola Urška iz Ljubljane.

23. 6. ob 21.00 DANCE SHOW PROGRAM Nastopili bodo: Športni twirling klub Deskle, Plesna skupina Vesoljski polžki KD Stara Vrhnika , Plesna skupina Balerina iz Mengša, Twirling klub Piran, Plesna šola Attitudine iz Trsta (IT), Libero dance center in Plesni klub Miki iz Ljubljane, Plesno društvo Srebrna iz Senožeč, Plesni klub Akrobatik iz Brežic in Plesna skupina Dubble sickz squad iz Ljubljane.

PLESNA PREDSTAVA »KORAK V DVOJE PO PII IN PINU« Avtorja in koreografa: Gregor Luštek & Rosana Hribar Ustvarjalci in izvajalci: Jette Ostan Vejrup, Boris Ostan, Urša Vidmar, Lucas Jerkander, Rosana Hribar, Gregor Luštek, Kaja Lorenci, Kaja Janjić, Jana Menger, Ana Pandur Koprodukcija: Anton Podbevšek Teater, Novo Mesto, Flota, Ljubljana 24. 6. ob 21.00 DANCE SHOW PROGRAM Nastopili bodo: Društvo mažoret in plesalcev Ribnica, Baletna šola Radlje ob Dravi – Klara&Manca, Twirling in mažoretni klub Lucija, Zavod za usposabljanje Janeza Levca enota Dečkova iz Ljubljane, Art dance studio Portorož, Glasbena šola Trbovlje, Plesna šola Balerima iz Izole, KUD Esko Piran – Tonja&Ivan, Plesna skupina Playtime – Siniša&company, plesna šola ArteffettoDanza iz Trsta (IT) in Športni klub Salto iz Kopra.

MAGIC ORIENT Nastopili bodo: KUD Razcvet – plesna skupina Lučke z lučko Hoče-Slivnica, Plesni klub Nova Gorica – plesna skupina Soraya, Plesna skupina Harem skrivnosti iz Slovenske Bistrice, Plesna šola Djamila iz Domžal, Ujemi ritem – plesna skupina Men se pleše iz Kamnika

ter Plesno mesto – plesna skupina Sonuo, Studio Lajali in Društvo Interes – plesna skupina Wings iz Ljubljane.

25. 6. ob 21.00 GALA BALETNI VEČER POD ZVEZDAMI Osrednja prireditev v počastitev dneva državnosti Republike Slovenije, profesionalni plesalci SNG Opera in balet Ljubljana in Maribor ter Plesna skupina Metulj Piran.

Organizatorji: Zveza kulturnih društev Piran Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Piran, Društvo baletnih umetnikov Slovenije.

Organizatorji se seveda iskreno zahvaljujemo Občini Piran, brez podpore katere festivala v Piranu sploh ne bi bilo, in sponzorju Marini

Portorož, d. o. o.

Poleg navedenih so letošnji festival plesa Piran 2013 omogočili : Veda Invest, d. o. o., Koper, Slovensko društvo Informatika Ljubljana, Hotel Tartini Piran – Oljka, d. o. o., Banka Koper, d. d., Gostišče Panorama – Etigraf, d. o. o., Hoteli Bernardin, d. d., market 1. Maj – Dijego Križman, s. p., Picerija petica – Deeside international, d. o. o., Piran, Restavracija Pavel – Pavel Lovrečič, s. p., Piran, Gostišče Delfin – Zlatko Pašalič, s. p., Gostilna Mario – Marini, d. o. o., Pizzerija spagetteria Santa Lucija – Martin Babič gostinstvo, d. o. o., MAONA, d. o. o., Piran.

Zahvala gre tudi Gimnaziji Piran, Društvu Anbot in Turistični pisarni Piran, ki so nam nudili prostore za garderobe plesalcev.

Vabljeni na ogled 9. Festivala Piran 2013!

06 AKTUALNO

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Plačevanje položnic brez provizije

Vzpostavitev »občinske blagajne« v Občini Piran Občanke in občane obveščamo, da je Občina Piran s 1. junijem 2013 uvedla projekt »Občinska blagajna«, ki občanom zagotavlja gotovinska plačila položnic brez provizije.

Na ta način želi Občina Piran v času gospodarske in finančne krize svojim prebivalcem pomagati pri zmanjševanju tekočih stroškov.

V projektu Občina Piran sodeluje s poslovno banko NOVA KBM, d. d., poslovalnica Lucija, Obala 114 B, Lucija (v TPC), ki je s strani Občine Piran pooblaščena za izvajanje storitev občinske blagajne.

Občani Pirana bodo lahko

na banki od ponedeljka do petka med 8.30 in 13.00 ter med 14.30 in 17.00 z gotovino in brez provizije plačevali storitve občinskih javnih zavodov (šol, glasbene šole, vrtcev), storitve občinskih javnih podjetij (za plačilo vodarine, smetarine) ter storitve dobave električne energije.

Občani bodo na banki plačali znesek na UPN (položnicah) brez provizije, izkazati pa se bodo morali z osebnim dokumentom.

Provizijo bo banki poravnala Občina Piran po izstavljenem računu.

Kje: na banki NOVA KBM, d. d., Obala 114 B, Lucija (v TPC) Od kdaj: od junija 2013 dalje

Zaposlovanje mladih v socialnem sektorju

Podžupanja predstavila primere dobre prakse Zavod Eko-Humanitatis je v sodelovanju s Središčem Rotunda in drugimi organizacijami v okviru projekta »Zaposlovanje diplomantov v socialnem sektorju/podjetjih«, ki je sofinanciran s strani EU, v ponedeljek, 10. junija, organiziral ogled praks socialnega podjetništva v regiji.

V sklopu tega so udeleženci iz Italije, Češke in Romunije obiskali Občino Piran, kjer jim je podžupanja Meira Hot predstavila primere dobre prakse in projekte, ki jih občina izvaja na

področju socialnega podjetništva. Kot je dejal Dane Podmenik iz Zavoda Eko-Humanitatis: »Občina Piran predstavlja primer dobre oz. inovativne prakse spodbujanja socialnega podjetništva.« Udeleženci so bili še posebej navdušeni nad projektom dodelitve toplih obrokov in nad idejo, da bodo brezdomci obdelovali zemljo. (Več o tem projektu na naslednji strani.)

Udeleženci so obiskali tudi Zavod Vrtnica, ki je prvo socialno podjetje v regiji.

Junij 2013

07 Junij 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

AKTUALNO

KAŽUN Piran

V občini Piran celovita skrb za brezdomne

V četrtek, 6. junija, je na občini Piran potekala simbolna otvoritev projekta »KAŽUN PIRAN – Program celovite skrbi za brezdomne v občini Piran«, ki deluje od začetka leta. Vsak posameznik, ki se znajde brez strehe nad glavo, ima pravico, da skupnost poskrbi za njegovo varnost in ga nemudoma zaščiti. Žal smo priča porastu brezdomstva z vsemi posledicami tudi v naši občini. Zato sta Občina Piran in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z roko v roki poskrbela za novo poglavje socialnovarstvenega programa za brezdomne, Kažun Piran.

KAŽUN PIRAN, Program celovite skrbi za brezdomne v občini Piran, je sestavljen iz treh delov: 1. KAŽUN (program nastanitvene podpore) – sprejemališče in zavetišče za brezdomne v občini Piran, 2. DNEVNI CENTER za vodeno dnevno bivanje in zadrževanje v prostorih s storitvami informativno-svetovalne pisarne in 3. DELO NA TERENU z uporabniki brez nastanitve v Kažunu in z uporabniki začasnih občin-

skih nastanitev.

Kažun je namenjen osebam, ki nimajo zagotovljenih minimalnih bivalnih pogojev, so brez doma ter začasno ali trajno nezmožne, da bi samostojno reševale svojo stanovanjsko problematiko.

Kot je povedal župan Peter Bossman, je to pomembna pridobitev za občino Piran in »še en dokaz, da na občini posvečamo veliko pozornosti lajšanju socialnih stisk ljudi.

Zato me izredno veseli, da nam je po letih prizadevanj uspelo združiti moči ter vzpostaviti program, ki v celoti skrbi za brezdomne.« Župan Bossman je predstavil tudi poskusni program ekovrta, pri katerem gre za to, da bo občina Piran dala na razpolago zemljo, primerno za obdelovanje, kjer bodo uporabniki programa in prostovoljci, ki bodo pripravljeni sodelovati v tem projektu, za potrebe Kažuna pridelovali sezonske vrtnine in poljščine.

Zbrane so nagovorile tudi Marjeta Ferlan Istinič z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, direktorica centra za socialno delo Piran Majda Golja ter Ingrid Ličen, vodja projekta, ki je predstavila Kažun in življenje

v njem. »Prijetno je spoznanje, da nam ni vseeno za soljudi, da imamo v naši občini voljo in znanje, da so med nami zagnani ljudje, ki imajo ideje in zagon za spremembo socialne družbene perspektive,« je zadovoljna sklenila Ingrid Ličen.

Poslovne prostore in hišo za delovanje programa zagotavlja Občina Piran.

Program sofinancirajo: • OBČINA PIRAN • MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI • UPORABNIKI Z LASTNIMI PRISPEVKI IN PROSTOVOLJNIM DELOM • Z materialno pomočjo in donacijami podpirajo: • MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, Uprava RS za zaščito in reševanje • OBMOČNI RDEČI KRIŽ PIRAN • OBMOČNA KARITAS IN

DRUGE HUMANITARNE ORGANIZACIJE • ZOSM ANDREJ DERNIKOVIČ, dr. med.

• Ambulanta PRO-BONO, Izola • CIMOS, d. d.

• HOTEL PIRAN • Atelje DUKA • Taborniki RSM PIRAN • TISA TOP, D. O. O., Izola • ALBES, D. O. O., p. e. trg. in pek.

Kozina • NAŠA PEKARNA PIRAN, p. e., Piran BREZPLAČNO PRAVNO POMOČ NUDI: PRAVNI CENTER ZA VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC PIRAN Program solidarnostno podpirajo: Občani s svojimi humanitarnimi prispevki in prostovoljnim delom, strokovni delavci in sodelavci Centra za socialno delo Piran.

Pilotski projekt »EKOVRT KAŽUN PIRAN 2013« Na občinskem zemljišču, primernem za ureditev domačega vrta, bomo pridelovali sezonske vrtnine in poljščine za potrebe KAŽUNA. Vrt bodo obdelovali uporabniki programa in prostovoljci, ki bodo pripravljeni sodelovati v tem projektu. Program bo vodil mentor, ki ima praktična znanja o vrtnarjenju in kmetovanju.

Sadike so nam darovali lokalni kmetovalci.

Namen in cilji projekta: • samooskrba stanovalcev KAŽUNA z lastno pridelavo sezonskih vrtnin in poljščin, • dopolnilni vir materialnih dobrin, • utrjevanje socialne mreže uporabnikov programa, • vpliv na višjo kakovost življenja po zaključenem bivanju v Kažunu in • razvijanje modela dobre prakse za izboljšanje zaposljivosti in pridobitev socialnih veščin uporabnikov programa.

Da bi v juniju lahko zaposlili mentorja aktivnosti preko programa javnih del, CSD Piran zbira finančne donacije.

Donacije lahko nakažete na TRR CSD PIRAN Št.: 01100-6030304860, z oznako KAŽUN

Predstavite svojo ponudbo na najbolj obiskanem turističnem portalu Slovenske Istre.

08 AKTUALNO

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Vrtnica se je vrnila v Portorož Piše · Lea Šuligoj, TZP

Nagrada za najlepši portoroški vrt 2013 v roke Slavka France

Danes sta piranski župan Peter Bossman in vinska kraljica slovenske Istre Kim Mahnič posadila vrtnico Portorož v vinograd na kmetiji Mahnič. Gre za staro vinogradniško navado, ki prehaja iz roda v rod, ko se na konec ali začetek vrste trte posadi vrtnica. V vinogradu cipro na kmetiji Mahnič zorijo grozdne jagode, iz katerih pridelujejo vino Muškat Rose Portorož. Gre za avtohtono istrsko vino cipro oz. muškat ruža, kot mu pravijo v Istri. Polsladko vino z značilnim vonjem po vrtnicah so obiskovalci prvič okusili na Festivalu vrtnic in cvetja v Portorožu (18. in 19. maja 2013).

Sledila je slovesna razglasitev zmagovalca tekmovanja Najlepši portoroški vrt, ki je bilo ena izmed novosti letošnjega Festivala vrtnic in cvetja. Tričlanska

komisija, katere članice so bile domačinka Irena Dolinšek, absolventka gozdarstva Dora Kovač in predstavnica Turističnega združenja Portorož Ana Prestrl, je 17. maja ocenila vrtove šestih Portorožanov in Portorožank, ki so se prijavili na tekmovanje. Žirijo je najbolj prepričal izviren in skrbno urejen vrt Slavka France. Že na prvi pogled je opaziti, da je v vrt vloženega veliko dela, zanimiva popestritev pa so kamniti oltarji, posvečeni skupini Rolling Stones, kamin in razni stari predmeti. Žirijo so poleg bogatih grmičastih vrtnic in ostalega cvetja najbolj očarale izjemno visoke vrtnice plezalke.

Direktor Turističnega združenja Portorož Jadran Furlanič je zmagovalcu podaril nagradni bon vrtnarije Ruzzier v višini 300 evrov.

Junij 2013

09 Junij 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

AKTUALNO

Med sečoveljskimi solnimi polji so zrasle edinstvene terme na prostem Piše · Janez Mužič

Lepa Vida že ima prve goste Konec maja so Soline, d. o. o., kar dvakrat prijetno presenetile. Najprej je svet obšla novica, da se piranska sol uspešno prebija v lonce najuspešnejših svetovnih kuharjev in da jo bo pri svojih mojstrovinah uporabljal celo sloviti Jamie Oliver. Nekaj dni kasneje pa so ob kanalu Lera na robu sečoveljskih solnih polj v Krajinskem parku Sečoveljske soline po večletnih prizadevanjih odprli Center Thalaso Spa Lepa Vida ali krajše terme Lepa Vida.

Kompleks term ima večji bazen, tri Kneippove bazenčke, štiri bazenčke s koncentrirano slanico in poseben del za terapije s fangom. Kot je povedal Bojan Strajnar, ki je v Sečoveljskih solinah več let bdel nad nastajajočim projektom, so terme narejene po najnovejših standardih ekologije in racionalne uporabe energije.

Dostop do term je možen preko krajinskega parka ali z organiziranim prevozom z barko, za kar so uredili poseben pomol s privezoma.

Kompleks nima prenočitvenih zmogljivosti in je tako odprt samo čez dan, pa še to zaradi ekološkega odnosa do okolja solin za največ 55 oseb naenkrat. »V enem dnevu bomo lahko sprejeli 300 gostov, in to od maja do septembra, kar bo glede na to, da gre za terme na odprtem, odvisno od vremena,« pojasnjuje direktor Solin Klavdij Godnič, ki s kančkom grenkobe dodaja, da so ob vseh birokratskih zapletih za ta enkra-

ten projekt potrebovali skoraj 10 let in da je zanj še zlasti zaslužen danes upokojeni direktor solin Alojz Jurjec, ki je odgovorne od leta 2004 vztrajno prepričeval, da se splača v to investirati.

V svetu naj bi bile podobne terme na prostem le še na Zelenortskih otokih ob zahodni obali Afrike, ki pa so veliko manj sofisticirane od naših. Ob tem spomnimo, da se je zaradi solin, slanice in solnega blata ob prelomu v 20. stoletje Portorož pravzaprav rodil najprej kot zdravilišče in šele nato kot turistična meka.

Zdravilne dejavnike so tam po izročilu uporabljali že rimski vojaki, prvi pisni viri o tem pa segajo v 13. stoletje. Po njihovih navedbah so bili namreč benediktinci iz samostana svetega Lovrenca, ki je bil nedaleč stran nad solinami, znani po tem, da so s solinskim blatom romarje z vodenico, revmatizmom, skofulozo, obolenji dihal, kožnimi obolenji, ranami in celo tiste, ki so bili predebeli. »Kot nam je uspelo izbrskati, so benediktinci na ta način zdravili v samostanu, nekaj pa tudi tu v solinah. Vedeli so, katero blato je najbolj zdravilno, kako ga je treba shraniti, pripraviti, da zori, in podobno,« pravi vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline Andrej Sovinc in tako potrjuje, da se ta zdraviliška dejavnost, ki jo danes opravljajo v portoroških hotelih Kempinski in LifeClass, sedaj vrača na kraj svojega izvora, v naravno okolje solin. Sovinc

Poleg terapij tudi sprostitev, sončenje in rekreacijsko kopanje.

dodaja, da so to tudi edine terme, kjer se lahko kar med terapijo na odprtem opazuje male čigre, polojnike, male bele čaplje in druge tamkajšnje ptice, ki jih skrbno načrtovana dejavnost term prav nič ne moti.

V termah je zaposlenih 12 ljudi, med njimi tudi zdravnica Mojca Kermavner, ki pravi: »Slanica in solinsko blato oziroma fango sta registrirana kot naravno zdravilna dejavnika za

bolezni lokomotornega aparata, predvsem za bolezni sklepov in mišic, po raznih operacijah, pa tudi za kožna obolenja.« Ponudba je namenjena tudi sprostitvi, masažam, sončenju in rekreacijskemu kopanju ter seveda sega še na področje kozmetike, za katero v Solinah že vrsto let razvijajo program solinarskih naravnih izdelkov Lepa Vida. Za dveurni obisk je treba odšteti 18, za štiriurnega 30 evrov, storitve pa se doplačajo.

»Projekt predstavlja posebno tržno nišo, ki je ob uspešnem sodelovanju vseh deležnikov v turističnem gospodarstvu lahko izjemno prodorna in učinkovita. Njegova posebnost je v tem, da združuje naravno pridobivanje soli z zdraviliško dejavnostjo. Ker se vse to odvija na območju krajinskega parka, pa predstavlja tudi vzpostavljeno sobivanje med gospodarsko dejavnostjo in naravovarstvenimi zahtevami zaščitenega območja.

Projekt je pomemben tudi zato, ker ustvarja nova delovna mesta. Njegova dodana vrednost pa bogati in povezuje našo turistično ponudbo. Ta projektna vsebina predstavlja tudi izvedbo usmeritve, ki je opredeljena v občinski strategiji turizma v smeri vključevanja solin in 'solinske ponudbe' v konkretno turistično dejavnost.« Peter Bossman, župan občine Piran

10 AKTUALNO

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2013

Okusna, dobra za jetra, žolč in nižji holesterol Piše in foto · Janez Mužič

Strunjanski Praznik artičok Artičoke letos nekoliko pozno dozorevajo, a vseeno jih je bilo zadnji vikend maja že dovolj, da so jim v Strunjanu že tretje leto zapored priredili praznik. Številni obiskovalci iz vse Slovenije so lahko kupili artičoke in druge strunjanske pridelke ter poskusili kulinarične dobrote iz njih. Na ogled so bile razstave likovnih del, pripravili so predavanja o artičokah in njihovi uporabi, predstavil se je Krajinski park Strunjan in ne nazadnje so poskrbeli za pester kulturni ter zabavni program.

Nad obujanjem domačih jedi iz artičok pa niso bili navdušeni samo obiskovalci, ampak tudi predsednik Turističnega združenja Portorož Jadran Furlanič, ki pravi: »Za sodobne turiste je vse bolj pomembna avtohtonost, tudi pri hrani, in tu si Strunjančani za to, kar so naredili v jesenskem času iz svojega kakija ter spomladi iz artičok, zaslužijo veliko priznanje.« Artičoka je pri nas še vse premalo znana, a v strunjanskih nasadih raste avtohtona istrska artičoka, ki ima tam celo daljšo tradicijo kot njihov dobro znani kaki. Poznali so jo že pred kakimi tisoč leti, v časih pred Beneško republiko. Je izjemno okusna, zdravilna, in čeprav nekoliko manjša kot kakšna na primer v Italiji gojena sorta, nadvse cenjena. Gurmani pravijo, da je razlika med za oči lepo uvoženo in istrsko artičoko enaka razliki med gojenimi in divjimi šparglji. Tako njihov gojitelj in gonilna sila strunjanskega praznika Franco Giassi poudarja: »Naše avtohtone artičoke so značilne vijolično-zelene barve, predvsem pa imajo

izrazitejši okus in so ekološko pridelane.« Raste na sončnih legah, ki jih na tem koščku Slovenije res ne manjka. Rada ima toploto in konec maja ter začetek junija sta njena sezona. Je tudi zdrava, saj blagodejno vpliva na jetra in žolč, deluje kot antioksidant in znižuje holesterol. Vsekakor jo lahko najbolje spoznate prav v Strunjanu, kjer so za njen praznik poleg pestre kulinarične ponudbe povabili na sprehod po nasadih, svetovalka za zelenjadarstvo Jana Bolčič pa je pripravila tudi predavanja o njeni vzgoji in uporabi ter med drugim takole ocenila letošnjo letino: »Artičoka je izredno občutljiva, zahteva veliko sonca in vreme ji letos ne gre na roko.« Tako so se Strunjančani iskreno razveselili sonca, ko je to končno posijalo.

Med mnogimi, ki so predstavljali jedi iz artičok, je bila tudi temperamentna primorska kuharica Emilija Pavlič, ki slovi po mednarodno priznanih knjigah o zdravi kuhinji. Tako je obiskovalcem razlagala: »Artičoko imamo samo zdaj, zato narava pravi, najejte se je, in jaz jo jem vsak dan.

Je čar tega letnega časa. Sedaj je čas artičok, da si po zimski prehrani očistimo jetra.« V svoji najnovejši kuharici za otroke Mamica, nauči me kuhati ima kar pet receptov za jedi iz artičok. Nadevane na primer pripravi takole: »Operem jih v topli slani vodi, med lističe natlačim drobtine, dosti parmezana, malo oljčnega olja, nasekljan česen in peteršilj. Dam jih v posodo, v kateri je za prst vode, in kuham kakih dvajset minut.« Na pokušino je

www.hotel-tartini-piran.com tel.: 05 67 11 600 e-mail: info@hotel-tartini-piran.com

Emilija Pavlič: »Imamo jo samo te dni, zato narava zdaj pravi, najejte se je, in jaz jo jem vsak dan.«

dala tudi artičokin namaz in bakala. Še njen nasvet, kako prepoznati svež plod: »Bolj ko je artičoka zaprta, bolj je sveža, če je odprta, je že razcvetena.« Domačini so se res potrudili, da bi se pogosteje znašla na mizah.

Kristjan Katarinčič iz hrastoveljske gostilne Švab je s pomočnikom Frankom Jakominom kuhal artičoke po strunjansko, Milena

Bubnič je poleg namaza ponujala artičoke v olju in radovednim delila svoje recepte za artičokino solato, mineštro in čaj. Aldo Ček iz Kantine Istriane v Dobravi pri Izoli je predstavil svoj liker iz artičoke, Jana Maraspin, ki je prodajala plodove svojih že več kot deset let starih sadik, pa je nepoučenim kupcem pojasnjevala, da jih najraje skuha v mineštri.

11 Junij 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

AKTUALNO

Folklorno društvo VAL Piran Piše in foto · Boris Šušmak

MIFF 2013 začinjen z mehiško barvitostjo Folklorno društvo VAL Piran v letošnjem letu že enajsto leto zapored organizira mednarodni folklorni festival, imenovan MIFF, na katerem se bo letos predstavilo 250 plesalcev, plesalk in glasbenikov iz Mehike, Turčije, Bolgarije, Grčije, Madžarske, Češke, Slovaške in Slovenije.

Gre za drugi največji folklorni festival v Sloveniji takoj za FolkArtom, ki poteka v okviru festivala Lent.

Festival iz leta v leto raste v kvaliteti in se širi. Tudi letos bomo v vseh obalnih mestih v slovenski Istri ponudili pravi plesno-kulturni spektakel, in sicer od 3. do 7. julija.

Glavni podpornik festivala je Občina Piran, podpirajo pa ga tudi Občina Koper, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in nekatera lokalna podjetja. Festival je zelo dobro medijsko pokrit, vendar je kljub temu zelo težko pridobiti velike sponzorje, s pomočjo katerih bi se projekt lahko razvil tako, kot se je v Mariboru.

Ocenjujemo, da bi bil to lahko osrednji plesno-zabavni spektakel v Ob-

organiziramo obisk Škocjanskih ali Postojnske jame, Sečoveljskih solin itd. Vsako leto pa se soočamo tudi s finančnimi težavami in smo večkrat zaradi tega nekoliko omejeni predvsem pri reprezentančnem delu.

Letošnji program bomo začeli z delavnico folklornih plesov, ki bo v sredo, 3. julija, ob 20. uri na Prvomajskem trgu v Piranu, kjer bodo skupine druga drugo ter mimoidoče učile tradicionalnih folklornih plesov posamezne države. Četrtkov večer, 4. julija ob 21. uri, bo potekal v koprski Taverni.

Petkov in sobotni večer, 5. in 6. julija, bosta izvedena ob 21. uri na Tartinijevem trgu v Piranu. čini Piran, a bi za to potrebovali tudi večjo zainteresiranost in podporo hotelskih in gostinskih podjetij. Številne skupine, ki so naš festival že obiskale, so se v Slovenijo zaljubile in se želijo vrniti, najbolj pa nam je v spominu ostalo navdušenje kanadske skupine, češ da jih je Slo-

venija osupnila z lepoto in urejenostjo in da so pričakovali povsem nekaj drugega, prišli pa v raj na zemlji.

Ključnega pomena je, da se vse gostujoče skupine s festivala vrnejo s pozitivnimi občutki in da Slovenijo vzljubijo. Sami se že vrsto let trudimo, da je res tako. Za vse udeležence

Glavni večer »MIFF Zlati večer« bo tudi letos v nedeljo, 7. julija, z začetkom ob 21. uri v amfiteatru portoroškega Avditorija.

Vse prireditve bodo že tradicionalno povsem brezplačne.

Več na www.miff.si.

Pomorski muzej Sergej Mašera Piran Piše in foto · Janez Mužič

Prenovljen še bolj odprt morju in ljudem Po dobrih treh mesecih vzdrževalnih in investicijskih del je Pomorski muzej Sergej Mašera Piran sredi junija na Poletno muzejsko noč ponovno odprl svoja vrata. Ob tej priložnosti je njegov direktor Franco Juri poudaril, da želi muzej postati gonilna sila piranskega kulturnega turizma. »Kulturni turizem še ni dovolj izkoriščen. Turizem moramo bolj graditi na kulturi in zgodovini kraja, česar ima Piran veliko. Muzej se želi še bolj odpreti z novimi občasnimi razstavami,« je med drugim dejal zbranim novinarjem nekaj dni pred odprtjem vhodnih vrat muzeja, ki domuje v eminentni piranski palači Gabrielli.

Pri obnovi pritličja palače so odkrili zelo dragocene klasicistične poslikave stropa iz sredine 19. stoletja, ki so jih začeli sistematično obnavljati in predstavljati. Sicer pa so prenovili muzejsko trgovinico z recepcijo, sanitarije za obiskovalce,

predprostor z garderobo, multimedijski kotiček in pripravili nov prostor za začasne oziroma gostujoče razstave. To so omogočila sredstva iz projekta Adristorical Lands iz programa IPA Jadran v višini 120.000 evrov. Poleg tega so za drugo opremo, vitrine, pohištvo za arhiviranje eksponatov, knjižnico, videonadzorni varnostni sistem, požarnovarnostni sistem, sodobno digitalno opremo za promocijo in ne nazadnje tudi za 25 koles, ki bodo namenjena gostom solinarskega muzeja, iz sredstev Openmuseums iz programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija porabili še 190.000 evrov.

Ob tem v muzeju poudarjajo, da jim oba evropska programa finančne pomoči pomagata dvigovati muzej na raven gonilne sile piranskega kulturnega turizma. Želijo namreč, da bi muzej postal povezovalec vseh društev, ki se

ukvarjajo z ohranjanjem in predstavljanjem kulturne dediščine.

Tako so z društvom Anbot v okviru njegove 10-letnice pripravili razstavo restavratorske dejavnosti muzeja in razstavo modelarja ter restavratorja Leopolda Belca. 15. junija so v Gledališču Tartini organizirali koncert baročnega tria in violinista Črtomira Šiškoviča, ki je igral na Tartinijev violino, nad katero bdi

pomorski muzej.

V prenovljenih razstavnih prostorih muzeja za 28. junij napovedujejo odprtje razstave Večni Piran, na kateri bodo prvič v sodelovanju z Narodnim muzejem iz Ljubljane in Arheološkim muzejem iz Pulja predstavili vse pomembnejše arheološke najdbe z območja Pirana od prazgodovine in antike do 19. stoletja.

12 AKTUALNO

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2013

Piše ·Margerita Jurkovič, direktorica PCČP; foto · Dean Grgurica

Brezplačni pravni nasveti odslej tudi v Solnem cvetu

Margerita Jurkovič, direktorica PCČP

Osebe, ki potrebujejo nasvet glede tega, kako uveljaviti brezplačno pravno pomoč, ali potrebujejo pomoč pri podaji vloge za brezplačno pravno pomoč, se lahko zglasijo v pisarni Pravnega centra za varstvo človekovih pravic na Vojkovi ulici 8 v Piranu. Stranke sprejemamo po predhodnem naročilu na telefonski številki: 031 772 737 ali e-mail naslovu: info@pravni-center.si.

Aprila je začel v Piranu delovati Pravni center za varstvo človekovih pravic in v prvih dveh mesecih se je nanje obrnilo preko 100 ljudi. Zaradi izjemnega zanimanja boste odslej v Solnem cvetu lahko prebirali odgovore na najbolj pogosta vprašanja, ki so jih deležne pravnice v PCČP. Za začetek vam ponujamo koristne informacije o brezplačni pravni pomoči.

Enakopravnost mora biti temelj današnje družbe, kakor veleva tudi Ustava RS, ki državljanom zagotavlja enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, spol, raso, jezik, vero, gmotno stanje in druge okoliščine.

Brezplačna pravna pomoč predstavlja sredstvo za uresničevanje načela enakopravnosti, saj uresničuje pravico do sodnega varstva tudi osebam, ki si zaradi socialnega položaja te pravice ne morejo zagotoviti sami.

Za upravičenca do brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči se šteje: • državljan RS, ki v RS stalno prebiva, • tujec z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v RS, • oseba brez državljanstva, ki zakonito prebiva v RS, • drugi tujci pod pogojem vzajemnosti ali pod pogoji in v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo RS, • nevladna organizacija ali združenje, ki deluje neprofitno in v javnem interesu ter je vpisano v ustrezen register, v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z

namenom, zaradi katerega je ustanovljen, • druga oseba, za katero zakon ali mednarodna pogodba, ki obvezuje RS določa, da je upravičena do brezplačne pravne pomoči.

Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavlja finančni položaj prosilca ter finančni položaj njegove družine. Tako lahko za BPP zaprosi oseba, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine ni sposobna kriti stroškov sodnega postopka, ne da bi se s tem znatno poslabšalo njeno socialno stanje ali socialno stanje njene družine. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi kritja stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na družinskega člana ne presega višine minimalne plače, določene z zakonom, ki ureja minimalno plačo (v maju 2013 je minimalna plača znašala 783,66 evra). Pri tem se v dohodek štejejo dediščine, darila, dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine, ter vsi drugi dohodki in prejemki, ki niso obdavčljivi, razen v zakonu taksativno naštetih izjem. BPP se ne glede na dohodek zavrne, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega višino 20 minimalnih plač. Kot premoženje se ne upoštevajo stanovanje, v katerem prosilec živi, predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe, osebno vozilo v vrednosti do višine 18 minimalnih plač ter premoženje, ki daje dohodke. Poudariti je treba, da se finančni položaj prosilca in njegovih družinskih članov ne ugotavlja, če prosilec prejema na podlagi odločbe pristojnega organa denarno socialno pomoč.

Srečanje projektnega partnerstva ADRIFORT v Piranu

V četrtek, 7. junija 2013, se je v prostorih hotela Piran odvijal celodnevni delovni sestanek v okviru projekta ADRIFORT, ki ga delno financira Evropska unija preko čezmejnega programa sodelovanja Adriatic IPA. Dogodka so se udeležili projektni partnerji, ki prihajajo iz regionalnih in državnih organizacij jadranskih držav, Slovenije, Italije, Hrvaške, Črne gore Albanije ter Grčije.

Srečanje se je pričelo z nagovorom podžupanje Občine Piran Meire Hot, ki je poudarila ključno vlogo mesta Piran, njegov zgodovinski pridih in dediščino ter s tem odprla dogodek v organizaciji Jasne Softić in Nataše Likar iz Ura-

da za gospodarstvo in turizem, ki sodelujeta pri projektu kot predstavnici Občine Piran. V imenu vodilnega partnerja projekta, dežele Benečije (Veneto), sta Diego Vecchiato in Andrea Bonifacio predstavila pomen projekta in njegov pozitivni vpliv na regionalne faktorje razvoja. Sledili so nagovori predstavnikov preostalih partnerjev o njihovih prioritetah ter vpletenosti v projekt.

Celodnevni dogodek je potekal v produktivnem vzdušju s pogovori in usklajevanjem glede nalog posameznih partnerjev, reševanjem problematik, načrtovanjem nadaljnjih aktivnosti in zbiranjem mnenj za oblikovanje uradne spletne strani projekta ADRIFORT. Andrea Bonifacio je v zvezi s projektom ADRIFORT poudaril pozitivne strani javnih in zasebnih investicij v kulturnozgodovinsko dediščino in vpletenost lokalnega prebivalstva ter turistov v to področje. Omenil je tudi prisotnost militarističnega režima, ki je s svojimi pravili in omejitvami prispeval k ohranjanju naravnega območja ter njegov ugoden vpliv na urbani razvoj skozi vsa obdobja zgodovine v različnih oblikah. V tej zgodbi se je znašlo tudi obzid-

je mesta Piran, ki je postalo del tega pilotnega projekta, s katerim se bodo povečali poznavanje pomena obzidja, njegova vključenost v urbano tkivo in njegova turistična vloga danes. Projekt skrbi za kulturnozgodovinsko dediščino, krepitev identitete, skupne kulturne vrednosti in konkurenčnost vključenih regij tako danes kot v prihodnosti.

Dogajanje v Piranu se je odvijalo v okviru triletnega projekta, ki temelji na razvoju trajnega partnerstva za upravljanje naravne in kulturnozgodovinske dediščine obalnih območij Jadrana. Cilj projekta je ustvariti nov model upravljanja kulturne dediščine s sodelovanjem zasebnih vlagateljev in mrežo institucij, ki upravljajo premoženje zgodovinskih utrdb, z namenom pospešiti razvoj lokalnega turizma in drugih sfer gospodarstva. Na podlagi preteklih izkušenj v okviru specifičnega območja Adriatic IPA in v skladu z že začetim notranjim načrtovanjem smernic in pomembnimi priporočili politik EU, se je partnerstvo dogovorilo za krepitev zmogljivosti institucij za ohranjanje in upravljanje te posebne kulturne dediščine.

13 Junij 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

SOLINE

Tipična solinska ptica Piše · KPSS; Foto · Iztok Škornik, Danijel Pokleka

Polojnik – zgodba o uspehu Pred dnevi nas je v Krajinskem parku Sečoveljske soline obiskal znani slovenski botanik, profesor na mariborski univerzi, dr.

Mitja Kaligarič. Mitja je bil rojen v Izoli, začetki njegove akademske poti pa izvirajo iz doline Dragonje in Sečoveljskih solin, kjer je popisoval vegetacijo in spoznaval posebnosti živalskega sveta. Med mislimi, ki jih je izrekel ob zadnjem obisku, se nam je najbolj vtisnila v spomin naslednja: »Danes pa so soline res polne ptic, pa ne le galebov!« To je izrekel ob pogledu na mladiče polojnikov, ki so se pod skrbnim očesom enega od staršev prehranjevali v solnem polju tik ob poti za obiskovalce.

Polojnik je tipična solinska ptica. Pojavlja se v obalnih močvirjih od Portugalske do Grčije. Polojnik ima med vsemi evropskimi pticami najdaljše noge v razmerju do trupa.

Te okoli 40 cm velike ptice bele barve s črnim hrbtom in dolgimi rdečimi nogami ter dolgim ravnim kljunom ne moremo zamenjati z nobeno drugo vrsto. Letijo navadno nizko nad vodo, pri tem pa jim »predolge« noge visijo navzdol. Polojniki se hranijo v do 20 cm globoki vodi solnih polj. Pri nas so med aprilom in oktobrom, pred zimo pa se odselijo na obale Sredozemskega bazena in Afrike.

V Sečoveljskih solinah (in s tem tudi v Sloveniji) je prvi par polojnikov gnezdil leta 1990. Čeprav se v času, ko leže jajca in vzgaja mladiče, vztrajno jezi na solinarje, je to bolj navidezna jeza.

Bolj divje se zaganja v sive vrane ali galebe, ki radi plenijo jajca v gnezdih. Polojnik pa ne more vedeti, da solinarji ne uravnavajo pretoka voda le za potrebe pridelave soli, pač pa tudi zato, da bodo rastlinam in živalim omogočili čim bolj ugodne razmere za njihov obstoj. V okviru projekta LIFE MANSALT v Sečoveljskih solinah obnavljamo nasipe in

mehanizme za nadzor vodnega režima. To bo preprečilo, da bi nenadna visoka plima odnesla jajca ali mladiče na nasipih gnezdečih solinskih ptic. Poleg tega zaposleni v podjetju Soline redno odpirajo manjše zapornice in s tem omogočajo nadzorovan dotok sveže vode, ki je nujno potrebna za organizme, s katerimi se hranijo solinske ptice, ribe in druge živali. Rezultat teh aktivnosti je več kot ugoden; lani je v Sečoveljskih solinah gnezdilo že 54 parov polojnikov! Ti postajajo prava atrakcija za obiskovalce, ki z zanimanjem opazujejo te dolgonoge in ne preveč plašne ptice.

Polojniki postajajo za soline to, kar so soline za Piran: posebnost oziroma dodana vrednost. Turistov danes ne moremo več zadovoljiti le s plažo in hotelom, ampak jim moramo pokazati tudi lokalne posebnosti, naravo, kulturno dediščino in navade, ki kraj ločijo od stotin podobnih obmorskih destinacij. Tudi obiskovalci solin postajajo vse bolj okoljsko ozaveščeni in želijo spoznavati tukajšnje življenje. Polojniki zato postajajo ena glavnih atrakcij Sečoveljskih solin.

LIFE+ je finančni instrument EU, ki je namenjen izključno varstvu okolja. Podpira izvajanje okoljske politike EU, vzpodbuja projekte, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju in tiste, ki predstavljajo dodano vrednost v smislu ohranjanja okolja in narave v državah EU. Je tudi glavni finančni mehanizem za izvajanje projektov v območjih Natura 2000, kamor so uvrščene tudi Sečoveljske soline.

Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove.

"Projektna sredstva zagotavljata LIFE finančni instrument Evropske skupnosti in Vlada Republike Slovenije."

Vzgoja, izobraževanje in svetovanje obiskovalcem parka Piše in foto· Krajinski park Strunjan

Poostren naravovarstveni nadzor v Krajinskem parku Strunjan Ena izmed glavnih nalog parka je naravovarstveni nadzor. Vloga naravovarstvenega nadzornika so predvsem vzgoja, izobraževanje in svetovanje obiskovalcem parka. Poleg naštetih nalog naravovarstveni nadzornik beleži tudi upoštevanje obstoječih varstvenih režimov, pravil obnašanja v parku in kršitve, kot so nabiranje rastlin in ogrožanje živali, kampiranje, vožnja v naravnem okolju, sidranje v prepovedanem območju, onesnaževanje, hoja zunaj za to namenjenih poti itd. V lanskem letu smo v Krajinskem parku Strunjan začeli uvajati poo-

stren nadzor kršitev pravil, kar pomeni, da smo kršitelje kaznovali tudi z denarno kaznijo. Slednje vsekakor ni namen nadzora, vendar včasih pripomore k upoštevanju pravil parka.

Glede na to, da je poletna sezona pred vrati, želimo obiskovalce opozoriti, da bomo tudi letos izvajali poostren nadzor nad upoštevanjem pravil v parku. Zato pozivamo vse obiskovalce parka, da s svojim obiskom pripomorejo k ohranjanju in varovanju naše kulturne dediščine in narave ter se vedejo kot skrben in odgovoren gospodar.

14 ZGODBE LJUDI

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2013

Intervju s Slobodanom Simičem - Simetom Piše · Janez Mužič; foto · Nataša Cvišič

Mesto je treba vrniti tja, od koder so ga »mentalno« odstranili – k morju z naslovom Živeti z morjem in na domoznanske večere, ki že pet let privabljajo Pirančane, da skupaj s strokovnjaki z različnih področij razmišljajo o tem, kako ohranjati Piran, njegovo preteklost in kako bolje živeti v njem.

Ko si vzame čas za sprehod po Piranu, izbira poti, ki vodijo kar se da blizu morja, mimo bark v mandraču, na pomol, tja do svetilnika, in nadvse rado ga ob lesketajočem morju zanese tudi v Fieso. »Tam se stvari v glavi kar same od sebe uredijo, težave naenkrat najdejo rešitve, rojevajo se ideje in človek mimogrede malo zleze vase. Oj, kako dobro dene!« pravi. Tudi uličice in trgi, ki ga spominjajo na navihano mladost ter na kasnejše čase generacije »otrok cvetja«, so ga veseli. Po njih ne hiti, saj se za mediteransko kulturo to ne spodobi, pa tudi ne more. Korak mu namreč zastaja ob številnih srečanjih s someščani, s katerimi z odkritim, širokim nasmehom rad veselo poklepeta. In še najraje se ustavi na Trgu 1. maja, v Bertovi Kantini. Seveda, okoli nje se običajno sukajo tisti, ki njegovemu Piranu dajejo šarm.

58-letni Pirančan Slobodan Simič - Sime je srečnež, ki mu je z vztrajnostjo, strokovnim delom in ljubeznijo uspelo življenje ter delo zliti v eno. V Piranu je obiskoval osnovno šolo, nadaljeval šolanje na srednji pomorski šoli v Portorožu in doštudiral na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, smer informatika.

Pirančani ga že od nekdaj poznajo kot zbiralca snovne dediščine, ki je povezana z morjem, Mediteranom in Piranom, pa tudi tistega neotipljivega spomina, ki ga je treba zapisati, da se ohrani. Je fotograf, ljubiteljski etnograf, avtor številnih monografij, vodnikov in zbornikov, napisal je nešteto strokovnih člankov in ne nazadnje je snovalec izvirnih etnoloških prireditev, ki ob sodelovanju domačinov obujajo že skoraj pozabljeno bogato piransko preteklost, obiskovalcem mesta pa utrjujejo spoznanje, da smo morski narod s še kako bogato tradicijo.

Naj spomnimo na fešte ob splovitvi batan, na predlani odprt piranski muzej Čarobni svet školjk, na razstave o zgodovini našega turizma, razstavo ob 100-letnici hotela Palace, na že četrto leto potekajoče etnološke prireditve na Punti

Večina tvojih projektov in omenjenih aktivnosti poteka v okviru leta 2009 ustanovljenega Zavoda za revitalizacijo mediteranske kulture Piran Mediteranum. Kako je nastal, kdo sodeluje v njem in kakšni so njegovi cilji?

Razlogi za nastanek Mediteranuma se skrivajo daleč v preteklosti. Trendi dojemanja Pirana, ki so se pojavljali od 60. let naprej in ki jim je žal nekritično podlegla marsikatera mestna oblast, so kazali na skorajšnjo popolno pozabo in izgubo naše značilne kulture in identitete. Izguba tega je temelj za neustrezno spreminjanje notranjega ustroja mesta in njegovega zunanjega videza ter skratka izničenja Pirana kot mediteranskega mesta.

Sredozemska obala je imela nekoč čudovita ribiška, obrtniška ali trgovska mesta, ki so šla zaradi napačnega razvoja »v ramengo«. Že v 80. letih sem zato pričel z javnimi aktivnostmi in članki »zamišljati« občane tega prostora in njihove upravitelje. Da bi bil verodostojen, sem pričel ta prostor strokovno raziskovati z različnih zornih kotov, da bi ga pravilno razumel in nato kredibilno sodeloval v naporih za ohranitev njegovih značilnosti ter za boljši jutri vseh, ki v njem živijo.

Leta 2008 se je nato porodila zamisel, da s prijateljema Tomijem Brezovcem in Vinkom Oblakom, ki ju v Piranu vsi poznamo in sta vredna vsega spoštovanja, odpremo zavod Mediteranum. Njegov namen je, da neodvisno in strokovno z aktivnostmi, raziskavami ter projekti pomaga pravilneje razumeti in upravljati naše mesto ter občino.

Založniška dejavnost Mediteranuma je osredotočena na izdajanje publikacij, ki so rezultat zavzetega preučevanja naše morske in obmorske kulturnozgodovinske dediščine. Kaj se nam na vaših založniških policah obeta v prihodnje? Še malo in gre v tisk monografija o hotelu Palace v Portorožu, ki sva jo napisala s Tomijem Brezovcem. Hotel je bil nadvse pomemben za širše okolje in s knjigo bo kmalu znano, kaj vse se je v njem dogajalo, kako in kdo ga je opremljal, kdo je v njem bival… Konec oktobra izide knjiga Solinska plovila. Soline so svet, ki ga že desetletja spoznavamo precej enostransko. Skoraj ničesar ne vemo o tehnologiji prevoza soli, o plovilih, manevriranju skozi solne kanale in o življenju na barkah. S to publikacijo bomo spoznali tudi ta del solin.

V prvi polovici naslednjega leta bo izšla publikacija Živeti z dediščino Pirana, s katero želimo ustaviti uničevanje naše dediščine. Z jasnimi

strokovnimi razlagami bo povedala, kaj je prav in kaj ne, ter s primeri dobrih in slabih praks razložila, kakšen tlak pred hišo je ustrezen, kakšne »škure« naj izberemo, kje jih delajo, koliko kaj stane in podobno. Brošuro bo brezplačno dobil vsak občan Pirana in vsak kupec nepremičnine v mestu. Precej veselja bodo imeli naslednje leto tudi modelarji, saj bodo dobili publikacijo z natančnimi opisi izdelave ladijskih modelov naših tradicionalnih plovil.

Krona vsega pa bo publikacija Piran neke generacije, ki nastaja že 6 let in bo končana v začetku leta 2015. Tudi z nad 500 fotografijami bo odstrla Piran v obdobju 1950–1980. Ob tej priložnosti vabim vse, ki imajo dober spomin in kakšno fotografijo iz življenja v tem obdobju, da nam zaupajo svoje spomine. V naslednjih treh letih načrtujemo tudi izid vsaj desetih različnih in za naše mesto ter prostor Istre pomembnih domoznanskih publikacij različnih avtorjev.

Bliža se poletje in z njim bodo kmalu tu živahni etnološki dnevi na Punti. Kaj nam bo na prireditvi Živeti z morjem polepšalo večere?

Prireditev je namenjena spoznavanju in revitalizaciji našega obmorskega načina bivanja.

Dobro se je »prijela«, vse, ki bi radi pokazali kaj iz našega življenja, vabim, da se nam pridružijo na Punti. Letos bomo dodali še kak turnir, veščino in podobno.

Vse kaže, da bomo 11. avgusta pričeli na glavnem pomolu javno graditi batano. Gradnja tega lesenega plovila bo popestrena s spremljajočimi dogodki in načrtujemo, da bo ta prikaz tisočletnih obmorskih spretnosti postal vsakoleten ter obogaten še s predstavitvijo tradicionalnega ribištva in podobnim. Vse, ki bi jih sodelovanje zamikalo, vabim, da nas pokličejo. Sploh bomo veseli vsakega, ki bi gradil batano.

Domoznanski večeri so tudi z odpiranjem tem, ki se dotikajo težav Pirana, dali domačinom, pa tudi vikendašem, priložnost, da brez dlake na jeziku spregovorijo o svojih tegobah in da skupaj iščejo rešitve. Zadnje čase jih marsikdo pogreša.

Letos oktobra bomo nadaljevali z njimi. Dodali bomo nekaj novosti. Predvsem pa bomo prek določenih mehanizmov pridobljena spoznanja na teh srečanjih poskušali prenesti v prakso.

Ob prenovi piranskega mandrača si se zavzeto postavil ob bok vsem, ki so zahtevali spoštljiv odnos do njegovih kamnitih blokov in ohranitev takega, kot so nam ga zapustile predhodne generacije. Tja se še ni vrnilo dvigalo, gotovo pa te pri odnosu do starega Pirana moti še kaj.

Naj pričnem s prispodobo. Če so temelji postavljeni krivo, tudi odlično sezidana stavba visi.

In to se je zgodilo v Piranu. Dobra tri desetletja

15 Junij 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

neustreznega vodenja in interpretiranja mesta ter občine so bila dovolj, da ljudje in oblasti zadnjih dveh desetletji ne vedo natančno, kaj je sploh za to mesto prav in kaj ne ter kaj to pomeni razvoj mesta. Botra vsega je nevednost glede tega, ali prostor in vsebine prilagajati turističnim trendom ali turizem prilagajati značilnostim prostora. Veliko manj škode delajo zasebni interesi, sebičnost ali žlehtnoba. Zato je treba popraviti »temelje«. Mesto moramo vrniti tja, od koder so ga »mentalno« odstranili – k morju. To je bistvo in ozadje vsega. Vsako trganje niti z morjem načenja tisočletno identiteto in kulturo tega prostora. Zato sem nadvse nezadovoljen, ko edino pomorsko šolo v državi za nekaj centov sumljivega prihranka izbrišemo iz registra in jo »uštulimo« med gimnazije.

Ravno tako je z dvigalom. Ta očitni in vidni predstavnik sobivanja z morjem bi moral biti tu, ob mandraču. Sodi nazaj in srčno upam, da bo kmalu tam. Ne zamišljam si rešitve, po kateri bo barke dvigal in spuščal neki velik rumeni stroj in z njimi bingljal sem ter tja po pomolu.

Kje vidiš nove poti za večjo privlačnost Pirana in obenem več možnosti za poslovno uspešnost domačinov?

Vidim jih v turističnih »drobnarijah«, spremenjenem lastništvu in življenjski zakonodaji.

Turizem je treba vrniti med ljudi. Domačin mora čutiti, da ima nekaj od turizma, da z njim tudi sam kaj zasluži. Govorim o drobni udeležbi, o možnostih, da tisti, ki ima tricikel, gostom zapelje kovček k sobodajalcu, da lahko nekdo speče tri sardele, ne da bi moral dve leti pridobivati dovoljena in investirati milijon evrov za kuhinjo, da lahko nekdo izdeluje drobne spominke, popelje turiste v skrivne piranske kotičke in kleti, ki jih poznajo le domačini, in na stotine je še možnosti za »samozaposlitev« in samoiniciativo, le pogoje je treba ustvariti.

Hotelov in marsičesa drugega v turistični industriji že dolgo nimajo več domačini, ki so nekoč z ogromno znanja skrbno in odgovorno gradili svoj razvoj. Današnji lastniki so prepogosto »tujci«, ki jim je za ta prostor bolj malo mar. Pomemben je le dobiček, ki bo šel kdo ve kam. Tako so se ti turistični potenciali pravzaprav odtujili iz našega miselnega konteksta, z njimi se domačini ne identificiramo več in posledično se je seveda pojavil »menefregizem«, ki turizmu samo škodi.

Na vsak način pa moram pohvaliti kopico posameznikov in društev, ki jih imamo v mestu in občini, ki so ključno prispevali k razpoznavnosti našega prostora s pravilnimi vsebinami z zgodbami, tradicijo, avtohtonostjo … Če njih ne bi bilo, bi se nam danes slabo pisalo.

ZGODBE LJUDI

Z mag. Tonijem Brezovcem si že vrsto let prizadevata za pridobitev prostorov za muzej turizma. Ali se stvari kaj pomikajo naprej? Žal so politične in interesne majhnosti nekaterih predstavnikov prejšnjih dveh uprav botrovale temu, da še nimamo muzeja. Opatija je postavila svoj muzej turizma v dveh letih. Uspešno deluje že peto leto v eni najprestižnejših vil, kar jih je občina našla. Kaj hočemo, z župani Piran nima ravno sreče, saj bi drugače ta muzej in še marsikatera druga dobra vsebina že zdavnaj krasili ter bogatili naš prostor. Tako pomembno in z vseh strani podprto zamisel preprosto moramo izpeljati, saj bo ena najpomembnejših pridobitev in dodanih vrednosti na področju turizma v Sloveniji. Zahvaljujoč volji in pripravljenosti sedanje občinske uprave se ob pridobljenih skladiščih soli projekt ponovno aktualizira.

V aprilu smo po tvoji zaslugi dobili monografijo Tradicionalna plovila Istre. Kaj predlagaš, da bi piranski mandrač v stiski s privezi dobil nekdanji šarm starih bark?

Slovenska država za ohranitev te najpomembnejše pomorske dediščine lastnikom plovil ne da popolnoma nič. Celo nasprotno, z obstoječo zakonodajo jo pomaga uničevati. Kar pa se piranskega mandrača tiče, menim, da niti približno ne potrebuje plavajočih pomolov, ki skupaj s še nekaterimi »pridobitvami« nimajo v historičnem mandraču kaj početi in za katere upam, da jih bodo kmalu odpeljali v kako marino, kamor ta oprema sodi. Tisto, kar mandrač dejansko potrebuje, je temeljita reorganizacija, ki bo omogočala pravičnejšo in fleksibilnejšo dodeljevanje vezov, ki bo omogočala, da se v »ovinku« majhnega mandrača veže nekaj tradicionalnih lesenih plovil, katerih lastniki bodo ob lepem vremenu dvignili barvita jadra. Potrebujemo reorganizacijo, ki bo omogočila večje število vezov, predvsem za domačine, in ki bo izboljšala finančni izplen celotnega mandrača. Problem je rešljiv in upam, da se bo volja kmalu dovolj zgostila, da skupaj z vsemi odgovornimi ugriznemo v ta projekt.

Nedvomno je še veliko zamisli in projektov, ki čakajo?

Marsikatero vsebino lahko pomaga uresničiti tudi zavod Mediteranum. V mestu Piran manjka vsaj 15 lokacij z atraktivnimi vsebinami, zbirkami, muzejčki in galerijami, v občini pa še dvakrat toliko. V Portorožu že desetletja akutno primanjkuje inovativnejših vsebin. V Piran je treba vrniti drobne obrtnike in tako graditi perspektivno sredino, v kateri znanje, inovativnost, podjetnost in podobno nekaj štejejo. To pomeni tudi zaposlovanje in samozaposlovanje ter oživitev mesta. Na nekaterih

od teh projektov Mediteranum že dela. Tako se trudimo v Portorožu odpreti manjši muzejček ženskih torbic. Dame so se v tem naselju pojavile že v drugi polovici 19. stoletja in poleg okoli 300 izbranih in dragocenih ženskih torbic (zbirka jih šteje še veliko več!) od 18. stoletja naprej bi v sklopu muzejčka razstavili še nekaj originalnih oblačil iz tega časa. Skratka, nadvse redka, s turizmom, kulturo in Portorožem nadvse povezana atraktivna vsebina. Verjamemo, da bo prej ali slej Portorož našel kakšnih 60 do 80 m2, kolikor jih potrebuje tak muzejček. Torej, dame, nikar ne mečite stran starih ali novih torbic – raje jih ponudite nam!

Celoten projekt vsebine muzeja in spremljevalnih dejavnosti pa je že narejen.

Pred nedavnim nam je občina omogočila pisarniške prostore, ki jih trenutno urejamo. S tem pričenja Mediteranum udejanjati svojo celotno paleto vsebin in v zaključni fazi je temeljita prenova naših internetnih strani, na katerih bodo tudi objave o potrebah po sodelavcih (www.mediteranum. si, zavod@mediteranum.si, GSM: 040 729 555).

Mnogi menijo, da bi se z dobrim poznavanjem mesta, z drugimi, tudi vodstvenimi znanji, vplivom in karizmo moral formalno »vplesti« v občinsko oblast ter morda celo kandidirati za župana. Že leta se tega otepaš. Zakaj?

Dejansko lahko prispevajo dobre in ustrezne ter za javnost prepričljive rešitve le kompetentni ljudje z znanjem, izkušnjami, značajem in interesno neobremenjeni, torej svobodni ljudje. Biti del tega ali onega interesa, kar oblastovanje danes na žalost je, pomeni biti kompromitiran ne glede na to, ali delaš prav ali ne. S tem pa se zelo omejujejo in upočasnjujejo pomembni in veliki koraki, ki bi jih bilo treba v mestu in občini narediti. Zato sem po lastni presoji v trenutni, »zunanji«, poziciji veliko koristnejši in konstruktivnejši. Tako mesto kot občina ali Istra imajo od mene v tej neodvisni vlogi veliko več. Žal je tudi tako, da dokler bo županovanje v zakonih in posledično glavah ljudi politična in ne strokovna funkcija, do tedaj bodo na ta mesta kandidirali predvsem oblastiželjni. Vodenje manjših mest, kakršno je Piran, bi namreč po mojem prepričanju moral opravljati tisti, ki pozna lokalno kulturo, etnologijo, menedžment itd.

Zanimivo je, da že za snažilko vsak odgovoren vodja nekega podjetja zahteva formalno znanje, izkušnje, izobrazbo in kaj vem kaj še, za to, da postaneš župan in vodiš celotno občino, pa so potrebni predvsem dobre zveze, nekaj denarja, kanček zvitosti ter dobro obvladovanje množic.

Tako župani in mestne uprave prepogosto eksperimentirajo in hazardirajo z mestom ter življenjem ljudi v njem.

16 ZGODBE LJUDI

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2013

Pogovor z Markom Matičetovom ob izidu njegove nove pesniške zbirke Piše in foto · Nataša Cvišič

Iz utesnjene sobe v širno Brazilijo – s pesmijo brez vnaprejšnje odločitve, da še sam ne vem, zakaj, ampak ko sem jo napisal, sem vedel, da je to pesem, in upal, da ji bodo kmalu sledile še druge. Občutek, ko sem napisal pesem, me je navdal s srečo in mi polepšal dan – zato sem si ta dan tudi natanko zapomnil: 18. marec 2002, star sem bil 18 let.

Pravijo, da pesnik potrebuje bolečino ... Je tudi pri tebi tako? V kakšnih okoliščinah nastajajo tvoje pesmi?

Nastajajo lahko kadarkoli, ni nujno, da se porodijo v trenutku bolečine, ki je ne pozna in ne potrebuje samo pesnik, ampak vsak človek. Bolečina je lahko navdih za pesem tudi v obliki spomina na bolečino in zgodi se, da napišem kako ne ravno veselo pesem – kot spomin na nekaj bolečega – tudi v srečnem času. Ni torej nujno, da je bolečina vzgib za pisanje, je pa vsekakor »koristna stvar«, ki ti lahko pride prav tudi mnogo kasneje, ko je že minila.

»Marko je predstavnik mlajše generacije literarnih ustvarjalcev in je s svojim izvirnim slogom, morsko-mediteransko metaforiko ter posrečenim povezovanjem besed zelo obogatil naš pesniški prostor,« je Marka Matičetova predstavila Ksenija Petaros Kmetec na literarnem večeru v Mestni knjižnici Piran, ki so ga v četrtek, 30. maja, posvetili predstavitvi Markove tretje pesniške zbirke z naslovom Lahko noč iz moje sobe, Brazilija.

Poleg Kmetčeve se je pred številnim občinstvom z mladim avtorjem pogovarjala še slavistka in pisateljica Anja Mugerli.

Marko Matičetov se je rodil leta 1984 v Ljubljani, diplomiral in magistriral je iz politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Živi v Luciji in dela kot bibliotekar v piranski knjižnici. Njegove pesmi so bile objavljene v mnogih revijah, pesem Je rekla pa je zašla tudi na filmska platna, saj jo preberejo v filmu Metoda Pevca Lahko noč, gospodična. Tudi nova pesniška zbirka je izšla pri založbi KUD France Prešeren, kjer sta že izšli prvi dve – leta 2006 V vsaki stvari je ženska in leta 2009 Boš videl.

Enkrat si dejal, da si se dvakrat rodil. Prvič, ko si prišel na svet, in drugič, ko si napisal svojo prvo pesem. Kako se spominjaš tega drugega rojstva?

Zbudil sem se in prva stvar, ki sem jo naredil, je bila, da sem vzel svinčnik, papir in napisal svojo prvo pesem. Kar tako iznenada,

Ti torej pesmi pomenijo medij za osvobajanje?

Ja, osvobajanje in osvoboditev, ko je pesem napisana in ko začutim, da je dobra. Takrat razrešim tisto čustvo, ki je bilo v meni in moja pozornost se preusmeri v pesem, da se jo naučim, takoj ko je napisana, na pamet, in pozabim na vse ostalo. Na neki način se osvobodim od vsega in nekaj časa živim samo za pesem.

Ni si lahko predstavljati, kako nastanejo pesmi ... Navadno si predstavljamo, da pesnik dobi navdih in potem izbruhne. Kako je s tem navdihom? Je reden gost, se ga da spodbuditi, in kaj če te nekaj časa ne obišče? Je vse odvisno od njega ali je tudi kaj načrtnega pesnjenja?

Pesnjenje je pri meni načrtovano v tem smislu, da imam neki miselno-tematski okvir, znotraj katerega iščem pesmi. Ne morem pa načrtovati, kdaj bom našel kako pesem oz. kdaj me bo ta pesem sama poiskala. Za tako imenovani navdih zadostuje že manjši vzgib, ideja, misel in potem se z iskanjem in najdenjem pravih besed napiše pesem. Včasih pa je navdih močnejši, po kakšnem čustvenem pretresu, in takrat se lahko zgodi, da nastane tudi več pesmi zapored. Včasih je reden gost, včasih pa ga ni na spregled po več mesecev.

V tvojih pesmih ne moremo mimo ironije, igrivosti, duhovitosti (izberi, katera beseda te najbolje opisuje), s katero velikokrat poudariš paradokse sveta. Kakšno sporočilo nosi ta ironija?

Bom izbral kar igrivost, saj se rad igram

z besedami. S tem sporočam predvsem svojo ljubezen do jezika, do slovenščine, ta igra pa pričara v pesmih tudi globlja sporočila in včasih nenačrtovano, v procesu pesnjenja pridem do kakšnega zaključka, do katerega me je pripeljala igra z besedami. Tako je recimo v pesmi Sam s sabo, kjer se igram v smislu: »Sam s sabo nisi sam. Sam s sabo si s sabo. Sam s sabo sta dva (...)« Celotna pesem je nastala z obračanjem teh besedic, pa vendar je kljub tej igri to neka sporočilno bogata pesem.

Veliko pozornost posvečaš odnosom, do ženske, med ljudmi nasploh ... Se to zgodi samo od sebe ali ima ta tematika kakšen globlji pomen zate?

Zanimajo me ljudje in odnosi med ljudmi, saj ne vem, kaj bi bilo lahko še bolj zanimivega in kompleksnega od tega. Kot taki dajejo neizčrpen vir za pisanje in imajo globlji pomen za vsakega izmed nas, ne samo zame.

V najnovejši zbirki pesmi sta dva cikla.

V prvem nizaš stvari iz sobe, ki jih potem zmanjka, se nato sprašuješ o eksistenci, času, odnosih in se na koncu cikla ponovno vrneš vase, kjer si sam. V drugem delu pa odpotuješ v Brazilijo, vendar samo v spominih, kar pomeni, da je v pesmih tudi hrepenenje. Kako to, da si vse to združil v eno zbirko?

V eno zbirko sem te pesmi združil na predlog svojega urednika Gorana Jankovića iz založbe KUD France Prešeren, ki je rekel, da sta ta dva tematsko različna cikla (Soba in Brazilija) samo dve plati iste medalje (dve plati mene), da pa je pri obeh zaznati isto poetiko. O njegovem predlogu sem dobro premislil in se naposled odločil, da cikla pesmi res združim v eno zbirko Lahko noč iz moje sobe, Brazilija. Mislim, da je bila to dobra poteza, saj imajo tako tudi bralci v eni knjigi na voljo več raznolikih pesmi, sama zbirka pa jim nudi neke vrste osvoboditev, saj se iz utesnjene sobe odpre v širno Brazilijo.

Zdi se, da je Brazilija odigrala pomembno vlogo v tvojem življenju.

Brazilija je moj hobi zadnjih pet let. Berem brazilske časopise po internetu, berem knjige o Braziliji in pesmi brazilskih pesnikov, spremljam brazilsko nogometno ligo, pogovarjam se z brazilskimi prijatelji in prijateljicami, prav tako sem bil tam že petkrat v zadnjih nekaj letih. Tako da res igra pomembno vlogo v mojem življenju.

17 Junij 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Celo portugalsko si se naučil. Imaš morda konkretne načrte z Brazilijo v prihodnosti? Če bi se našel kak posel, lahko tudi sodelovanje na kulturnem področju med Brazilijo in Slovenijo, bi me to seveda zanimalo. Zadnjič me je neko podjetje iz Izole poklicalo, da potrebujejo pomoč pri dogovarjanju z nekim brazilskim gostom, ki jih bo obiskal te dni. Pa sem jim z veseljem pomagal pri prevajanju in dogovarjanju. Se pa Brazilija iz leta v leto razvija in vse več tujih podjetij bo delovalo na brazilskem trgu. Upam, da tudi slovenskih.

Pesnik, ki ga zanima politika, ali politolog, ki piše pesmi? Študiral si politologijo, delaš v knjižnici in pišeš pesmi. Kako gre to skupaj?

Pesnik, ki ga ne zanima (ozka) politika, ampak politologija, ki je širši pojem od naše strankarske politike. Knjižnica pa je odprt, demokratičen prostor, kjer se za vsakega kaj najde. Zame celo delo.

Praviš, da so literarni večeri slabo obiskani. Zakaj misliš, da je tako? Praviš tudi, da bi se poezija morala dogajati na ulici. Kako to misliš?

Ker ljudje ne cenijo dovolj literature.

Najbrž so krive šole, ki dajejo prevelik poudarek analizi prebranega, namesto samemu

ZGODBE LJUDI

bralnemu užitku. Potem ljudje že od malega mislijo, da je literatura nekaj dolgočasnega in napornega, pa ne vejo, da se na svetu skriva tudi zelo zanimiva in dobra literatura. In da se najdejo tudi zanimivi literarni večeri, ki se vedno končajo tudi z neformalnim druženjem.

S tem, ko pravim na ulici, pa mislim na to, da bi morala biti literatura bolj vseprisotna in ne namenjena samo krogom ljudi, ki zahajajo v knjigarne in knjižnice, temveč da lahko kak literarni večer spontano nastane tudi v krogu prijateljev, ki se zberejo recimo zvečer na pijači. Tako mene včasih moji prijatelji, navadno ko kaj spijejo, prosijo, da jim povem kakšno pesem. Pa jim.

Si član Knjižnega kroga. Kakšno je njegovo poslanstvo? Ali pri vas plasirate poezijo na ulice? »Na ulice« morajo plasirati poezijo ljudje sami, tako da gre beseda o dobri poeziji od ust do ust. Naš Knjižni krog (založba iz Pirana, sam sem v njenem uredniškem svetu) pri tem lahko pomaga s svojim poslanstvom izdajati dobro literaturo, ki bo zakrožila med ljudmi.

izdajajo, je namenjena zelo ozkemu (kritiškemu) krogu bralcev in ustvarjalci znotraj teh krogov drug drugega trepljajo po ramenih, si podeljujejo literarne nagrade in tiskajo samo lastne nezanimive knjige. Z državnim denarjem v navezi z Javno agencijo za knjigo. Na tak način bolj ali manj samo škodijo literaturi.

Zelo si kritičen do literarnih krogov. Zakaj?

Nekateri literarni krogi so zelo zaprti in neodzivni za tiste, ki so zunaj. Literatura, ki jo

Imaš že kakšno pesem za novo zbirko?

Imam, ampak samo eno. Za novo zbirko pa ne vem, kdaj bo – in če bo.

Natečaj mednarodne spletne fotografske šole iz Londona Foto · Nataša Cvišič

Piran ob boku Tadž Mahala Na natečaju, ki ga vsak mesec organizira mednarodna spletna fotografska šola iz Londona MyPhotoSchool, se je v rubriki »potovanja/arhitektura« na drugo mesto uvrstila fotografija z naslovom Razstava golobov, avtorice Nataše Cvišič, na kateri je znamenita rumena stavba z našega Prvomajskega trga. Tako se je Piran znašel ob boku Tadž Mahala, enega izmed največjih čudes sveta, ki se je uvrstil pred in za njim.

MyPhotoSchool je mednarodna šola, ki organizira spletne

fotografske tečaje tako za novince kot za profesionalne fotografe, s katerimi se lahko na praktičen način naučite vse, kar je treba vedeti o fotografiji. Mentorji tečajev so svetovno znani fotografi, ki vas preko videolekcij, nalog in povratnih informacij naučijo, kako izkoristiti ves potencial, ki ga imate.

Na izbrani fotografiji je ujet trenutek, ko se je na ogled postavilo dvanajst golobov in dalo piko na i čarobnosti starega zgodovinskega mesta.

Gradbena mehanizacija, špedicija d.o.o.

Liminjanska cesta 96, Lucija, 6320 Portorož tel.: 05 677 90 15 • gsm: 041 64 80 67 • e-mail: company@siol.net, lulicdoo@siol.net

18 ZGODBE LJUDI

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2013

Društvo ljubiteljev naravne in kulturne dediščine Anbot Piše · Špela Pahor

Anbot v diplomski nalogi Urške Bedič vljala veliko časa kot prostovoljka v socialno šibkih okoljih, kjer smo izobraževali otroke in jim urejali prostore, kjer so lahko prebirali knjige in se učili osnovne veščine preživetja. To me je zelo obogatilo in še vedno sem v družbi ljudi, ki si medsebojno pomagamo. Prihod na Obalo je bil velika sprememba v mojem življenju, tukaj sem postala zares samostojna in neodvisna od staršev.

V Piranu sem lahko to, kar sem, lepo mi je med domačini, ko mi pripovedujejo zgodbe in se šalijo. Z nekaterimi se povežeš, s tistimi, ki imajo podobne interese, z drugimi se srečaš in jim pokloniš lep dan ali le iskren nasmeh. Veliko raziskujem zaledje Obale in tudi Pirana, poleti veliko plavam, kolesarim in si nabiram divjo hrano in zelišča za razne pripravke in čaje. Piran ima veliko potenciala, le prave ljudi potrebuje.

Društvo ljubiteljev naravne in kulturne dediščine Anbot iz Pirana bo letos praznovalo deset let obstoja in delovanja. Razvilo se je iz študijskih krožkov, v katerih so se udeleženci posvečali restavriranju starega pohištva in drugim dejavnostim, povezanim z dediščino kraja. V desetih letih so anbotovci pomembno prispevali k bogatitvi življenja Pirančanov in kulturne ponudbe mesta. Pomen njihovega dela za Piran je študentka Urška Bedič osvetlila v svoji diplomski nalogi Društvo Anbot med ohranjanjem kulturne dediščine in turizmom, ki jo pripravlja na Fakulteti za turistične študije Portorož. Urško sem prosila, da nam predstavi svojo raziskovalno nalogo.

Urška, bi se nam morda najprej predstavila?

Kje si se rodila, v katere šole si hodila? Kaj ti pomenita Piran in življenje v njem?

Ljudje me poznajo po živahnosti, odprtosti in iskrenosti. Sem Prekmurka, natančneje z Goričkega, podeželja, kjer se prelivajo gorice in griči. Večino otroštva sem preživljala v gozdu in pomagala na travnikih in njivah pri kmečkih opravilih. Rada sem se družila s starejšimi ljudmi, ki so imeli veliko starega znanja, in to me je vedno zanimalo. Zrasla sem v družini preprostih ljudi z vrednotami. Na to sem najbolj ponosna.

Po osnovni šoli sem se vpisala na ekonomsko gimnazijo v Murski Soboti, in kot je zame značilno, sem jo končala s krajšim zamikom. Šolski sistem mi ni nikoli ustrezal, saj so nas stiskali v okove in nismo imeli pravice izražati svojega mnenja ter razvijati svojih talentov. To me je vedno oviralo, predvsem zato, ker sem iskrena in zelo neposredna. Po končani srednji šoli sem potovala in spoznavala druge kulture, si širila obzorja na več področjih, sodelovala pri projektih in kot prostovoljka veliko pomagala. V tujini sem preži-

Kako to, da si se odločila za študij na Fakulteti za turistične študije Portorož?

Nisem se odločila sama, prepričali so me prijatelji iz Portugalske, kjer sem preživela nekaj mesecev kot prostovoljka Ecotopie. To je tabor, ki se izvaja že veliko let in omogoča mladim z vsega sveta, da spoznajo nove kulture in se soočajo z gospodarskimi, socialnimi in političnimi problematikami družbe. Bili smo aktivisti, ki se vračajo iz družbenih vzorcev v alternativni način življenja. Turizem je v vseh pogledih razbijal takšne smeri v razvoju in sem si rekla, da če želim spremembo, sem lahko sama ta sprememba. S tem namenom sem prišla tudi na Turistico. V študijskih letih sem želela organizirati podoben tabor, ki bi bil usmerjen v trajnostni razvoj turizma, in študentom predstaviti alternativne ponudbe, ki bi jih lahko vključili in razvijali. Žal to ni bilo izvedeno, imam pa še vedno upanje, da bo ob pravem času tudi to izpeljano. Mislim, da mi je bilo namenjeno, kot vse, kar se mi v življenju dogaja. Vse je z namenom, le prepoznati ga moraš.

Izbrala si smer mediacija v turizmu. Ali nam lahko pojasniš, kaj to pomeni?

To smo se spraševali vsi študentje v času študija (smeh). Sama sem si to interpretirala po svoje, saj nam nihče ni znal povsem pojasniti, kaj natančno naj bi to pomenilo. Ta program je bil ravno sprejet v času mojega vpisa in smo bili nekakšni poskusni zajčki, danes pa se ta smer lepo razvija. Razvili so tudi podiplomski študij dediščinski turizem, ki je verjetno nastal iz programa mediacija. Povod je bil predvsem predmetnik, kjer je bilo veliko poudarka na naravni in kulturni dediščini, in to je bilo tisto, kar me je pritegnilo. Moram priznati, da mi je bilo v veselje obiskovati predavanja, tudi s profesorji sem razvila zelo pozitiven odnos. V tem času smo študentje pridobili znanja o dediščini, interpretaciji le-te, o marketingu, o tem, kako tržiti dediščino

brez poseganja v naravno okolje. To smer sem dojemala kot novo vejo v turizmu, ki naj bi prepoznala težave in jih skušala rešiti, priložnosti, ki so na voljo, in kako jih pravilno umestiti v prostor. Primer dobre prakse tega je prav Anbot, ki prepoznava potrebe mesta, jih skuša reševati in nato umestiti dogodke in aktivnosti tja, kjer je to potrebno. Društvo Anbot je lep primer mediacije v turizmu.

Pri tvojem študiju je bil torej velik poudarek na pomenu dediščine. Kako naj pojmujemo dediščino v Piranu, ki je postal del Slovenije šele po letu 1945? Pripadnikov avtohtonega prebivalstva je le še za vzorec, mesto postaja vse bolj multietnično, kulturnih vzorcev je skoraj toliko, kot je ljudi… Čigavo dediščino naj ohranjamo, kako naj jo umestimo v sodobni čas in v narodnostno pestro okolje?

O dediščini v Piranu je bilo veliko pogovorov. Vsi smo nekako reševali ta problem, saj so bili tudi vsi projekti tako naravnani, v reševanje problema. To mi je bilo všeč. Toliko raznih mnenj in pogledov na Piran. Mislim, da ljudje, ki živijo v Piranu, ne vidijo lepot in vrednosti mesta, predvsem, ker ne poznajo zgodovine in niso dovolj zainteresirani, primanjkuje jim samoiniciative.

Kljub temu da imamo danes že toliko aktivnosti in možnosti za odkrivanje tega znanja. Žal je preveč lastnega interesa in v ljudeh se še ni zasidrala zavest, da če nekaj dobrega naredimo zase, se pravi za mesto, nas to obogati in nam potem mesto to tudi vrača na različne načine. O identiteti sami ne moremo govoriti, ker razvojne usmeritve v Piranu razbijajo vse morebitne predstave o mestu, ki bi naj imelo identiteto. Dediščino, kot jo ima Piran, lahko najdemo v vseh istrskih mestih: vsa imajo cerkve, spomenike in trge. Razlika je le v tem, kako te spomenike predstaviti obiskovalcem, da bodo razvili poseben odnos do njih.

Kot opisuje etnolog prof. dr. Janez Bogataj, lahko dediščino interpretiramo na različne načine, odvisno od tega, kakšen odnos imamo do nje.

Piran ima nekaj, česar druga mesta nimajo: to so zgodbe, znanja in veščine ter močno zgodovino, ki je drugačna od ostalih mest. Nas so učili, kako moramo tržiti mesto in vedno so bile tu zgodbe, iz katerih so se potem razvili produkti. V prejšnjih desetletjih je Piran veljal za močno obrtno in trgovsko mesto, danes je poseljen z uvoženim blagom, v restavracijah se ne ponuja tradicionalna istrska hrana in večina prebivalstva ne govori slovenskega jezika, kaj šele istrskega narečja. Ko se pogovarjam s tujci, ki se po 20 letih vračajo v Piran, ti ne morejo verjeti, da ni več te pristnosti in živahnosti, vse je postalo preveč komercialno.

Kako lahko dovolimo, da zgodovinsko mesto v očeh obiskovalca postane komercialno? Potrebne so tudi spremembe pri določanju ciljnih skupin, koga želimo imeti v Piranu in kaj ti gostje potre-

19 Junij 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

bujejo. Piran in Portorož sta dve tako različni turistični destinaciji, ki nimata skoraj nič skupnega, razen da sta v isti občini. Tržimo ju pa pod eno blagovno znamko, to je žalostno.

Za temo diplomske naloge si izbrala delovanje in pomen društva Anbot. Zakaj?

Z društvom Anbot sem se srečala že v prvem letu, ko sem prišla na Obalo. Ko sem začela raziskovati Piran, je bila prva stvar, ki me je navdušila, vitrina na Župančičevi, kjer je tudi sedež društva. Vsakič ko sem se sprehodila mimo, sem se ustavljala za več časa in z iskricami v očeh občudovala lepote pohištva in istrskega pridiha, ki ga je bilo čutiti le tam. Enkrat sem se opogumila in vstopila, notri pa je bilo zbranih veliko navdušencev nad obnavljanjem pohištva. Od nekdaj me pritegne staro, obrabljeno, drugačno in tako sem se vključila v tečaj restavriranja. Bila sem edina mladenka, ampak v družbi starejših članov sem se počutila zelo dobrodošlo in pristno. Obnovila sem si majhno omarico iz hotela Palace, ki sem jo našla na odpadu. Ja, veliko hodim po odpadih in vedno najdem neprecenljive kose. Po tem tečaju nisem več hodila na srečanja društva, ker sem imela na šoli veliko obveznosti in sem raziskovala lepote zaledja. Za temo o Anbotu sem se odločila, ker sem v njih prepoznala elemente, ki bi jih bilo treba vključiti v turistično ponudbo. Hkrati pa se mi je zdelo pomembno, da javnost vidi, kaj lahko eno društvo ustvari v mestu – nekaj, kar ustanovam in stroki do zdaj še ni uspelo. Odkar živim v Piranu, sem postala zelo optimistična, ker opazujem, kaj se vse da narediti, če imaš voljo in prave ljudi. Natalija Planinc, predsednica društva Anbot, je moj vzor in še marsikomu bi lahko bila.

Ob njej se počutim, kot da je vse dosegljivo in vse lahko naredimo. Nameni mi ogromno svojega prostega časa in z njo se lahko pogovarjam tako iskreno. Večina stvari, ki se dogajajo in ki se še bodo zgodile v Piranu, je prav njena zasluga. Nobena institucija mi ni dala toliko znanja in zgodb, kot sem jih dobila prav pri Nataliji. Če je identiteta dediščine, je to v njihovih prostorih in srcih.

V njihovem delovanju vidim močno vez med dediščino in turizmom, se pravi elemente, ki bi jih lahko ponudili v turistični ponudbi.

Kako si se naloge lotila, kakšne raziskovalne metode si uporabila in katere so glavne ugotovitve tvoje raziskave?

Veliko časa se že ukvarjam s tem, kot sem že povedala, pri meni vse poteka malo z zamikom (smeh). V Anbotu je toliko projektov in interesov, da sem se morala osredotočiti na rdečo nit društva: to so aktivnosti, ki jih prirejajo, od sejmov, organiziranja Dnevov evropske kulturne dediščine do študijskih krožkov, ki so tudi najbolj pomembni. Z njimi ustvarjajo medgeneracijske vezi in poskušajo prebivalstvu vliti voljo in interes do mesta, da ga bolje spoznajo. To so mi zdi zelo plemenito. Po drugi strani pa tkejo močno vez med dediščino in turizmom. Del moje projektne naloge zajema tudi poglavje Anbot v očeh drugih. S strukturiranim vprašalnikom sem naredila intervjuje s predstavniki posameznih ustanov v Piranu, ki so z društvom že sodelovali. S temi

ZGODBE LJUDI

odgovori sem želela pridobiti uvid, kako stroka gleda na njihovo delovanje in kakšen pomen imajo v mestu. Odgovori so bili zelo korektni, kot je bilo tudi sodelovanje med njimi. Ob prebiranju odgovorov sem bila še bolj prepričana, kako pomembno vlogo imajo anbotovci v Piranu: brez njih bi bilo mesto zelo siromašno.

Kakšna se ti zdi turistična in kulturna ponudba našega mesta? Kaj bi se dalo izboljšati?

Osnovna. Počasi se nekaj premika, ampak za zdaj še ne moremo govoriti o pozitivnih spremembah, niti o kulturni destinaciji, če pa tržimo 90 % uvožene kitajske robe. Mislim, da je potreben samo premik v zavesti ali pa premik ljudi na položajih, ki odločajo o tem, kaj spada v Piran.

Kaj bi spremenila ali dodala v mestu Piran?

Piran kot staro zgodovinsko mesto potrebuje utrip, ki ga dajejo medgeneracijske vezi, kajti tu živi veliko različnih starostnih skupin, ki težko najdejo skupni jezik. Poleg vseh prireditev in dogodkov bi bilo treba bolj pogosto organizirati sejme starin, ki so zelo odmevni in obiskani. Podobni sejmi bi morali biti vsak teden, da bi glavni trg oživel in privabljal vse generacije in tuje obiskovalce. Mesto potrebuje kavarno z elitno ponudbo in kulturnim programom, ki bi bil cenovno dostopen tudi za domačine. Trg 1. maja, ki je bil nekoč glavni trg, je izgubil svojo vrednost.

Potrebuje oživitev in barve, več dogodkov, povezanih s kulturo Pirana. Umetniki, ki se skrivajo med strnjenimi ulicami, bi morali priti na plano in privabljati goste, spreminjati vsebino in ponujati tematske večere. V novi mestni galeriji, kjer je bila nekoč tudi kavarna, bi bilo treba izkoristiti prostor za kulturne dogodke in mladim lokalnim umetnikom omogočiti boljšo prepoznavnost in promocijo njihovega dela. Tukaj bo potrebne še veliko strokovnosti in povezovanja raznih organizacij in institucij. Domačini bi se morali pogosteje udeleževati dogodkov in prireditev, tako bi bilo mesto bolj povezano in enotno. Novi trendi, povezani z globalizacijo, so postali preveč komercialni, kar za zgodovinsko mesto ni primerno: treba je podpirati mlade domače ustvarjalce in obrtnike, ne pa imeti poln Piran uvožene kitajske robe. V restavracijah bi morali ponujati domače istrsko oljčno olje, vino domačega porekla, piransko sol in začimbnice, ki bogatijo istrsko krajino.

Potrebujemo več izobraževanja za domačine, treba jim je približati strategijo trženja in jim omogočiti, da se sami vključijo in pomagajo pri ustvarjanju novih načinov trženja v mestu Piran.

Slavni violinist, ki krasi svoj trg, nima pravega prostora v mestu. Hotel Tartini nima v svojem hotelu skoraj nič, kar naj bi predstavljalo ime hotela. Na primer, na recepciji bi lahko predvajali Tartinijevo glasbo. Lahko bi imeli slike in zgodovinske arhive, skozi katere bi se obiskovalci lahko sprehodili. V mestu primanjkuje tabel z oznakami, napisi; turisti, ki potujejo v lastni režiji, se izgubijo. Vidijo cerkev, ampak ne najdejo poti, ker jih je več, označb pa premalo. Tudi ostali objekti, kot so galerije, nimajo vidnih napisov in se ne ve, kaj sploh ponujajo. Kot prebivalka Pirana se strinjam, da avtomobili nimajo kaj iskati v tem

mestu. Dobro je organiziran javni promet, zato sploh ni problem, saj vsak lahko pride do svojih vrat. V Piranu manjkajo barčice na sončni ali vetrni pogon, ki bi turiste vozile tudi do drugih obmorskih mest in nazaj. Otroci nimajo skoraj nič več zelenih površin, kjer bi se lahko igrali. Mestno obzidje ni izkoriščeno, je le spomenik, ki si ga lahko ogledamo. Zakaj ni razstav in koncertov ali kakšnih srednjeveških iger ali pa le zgodbe, ki bi obiskovalce popeljali v čas, ko je bilo vse drugače? Preveč je dobrodošlih sprememb v Piranu, vendar žal ne vidim interesov po uresničevanju.

Mogoče počasi, ko se bo spremenila zavest ljudi.

Mladi imamo ogromno idej in smo inovativni, vendar brez finančne podpore ne moremo ničesar izvesti. Na občini pa ti ne dajo niti odgovora, če imaš kakšen predlog. Ker je globalizacija turizem pripeljala do točke, kjer smo v dilemi, kaj in kako ponujati, se je razvijati in biti konkurenčen toliko težje. Mesto je lahko uspešno, če so v njem uspešna podjetja, organizacije, institucije in posamezniki. Če se ti združijo, lahko Piran postane vodilna kulturna destinacija z visoko dodano vrednostjo. In kot si nekoč že sama povedala, Špela, društvu Anbot bi bilo treba nameniti več prostorov v Piranu, da bi z njimi ustvarili pristen, unikaten Piran.

Ima naše mesto sploh kakšno identiteto? In kako društvo Anbot prispeva k prepoznavnosti našega mesta?

Mesto nima identitete, ker ljudje z njim ne živijo. Priseljenci, ki imajo nekaj od turizma, se vedno pritožujejo, češ da niso ustvarili dovolj dobička. Se pravi: nič dati, samo pričakovati, takšen je moto gostincev, kot ga vidim sama. Po drugi strani so umetniki, ki se ne pritožujejo preveč. Če prodajo, so veseli, če ne, pa je tudi prav. Avtohtonega prebivalstva ni, tu živi mešanica različnih kultur, mentalitet in zavesti, težko je najti skupni jezik. Če vrh piramide ni avtohton, potem piramida nima lastne identitete, ampak je sestavljena iz več različnih delov. Kako lahko nekdo, ki nima nobenega občutka za mesto in njegove potrebe, vodi in piše razvojne usmeritve?

Anbot je prepoznaven predvsem po Nataliji Planinc, njenih dosežkih, priznanjih, ki jih je prejela tudi v tujini, ter predvsem po pridnih članih, ki skrbno varujejo vse znanje in veščine, ki so bili nekoč prisotni v življenju Pirančanov.

Kaj bi lahko povedala o tem, koliko društvo prispeva k medsebojnemu povezovanju prebivalcev mesta?

Društvo veliko prispeva k povezovanju prebivalcev mesta. Nudi priložnosti, delavnice, izobraževanja, strokovne ekskurzije in še več. Vprašanje je, kdo se želi kaj naučiti. Vsi samo govorijo, kaj bi bilo treba narediti in spremeniti, nihče razen Anbota pa se tega zares ne loti. Sem štejem tudi sebe.

Urška, hvala za pogovor. Želim ti uspešen zagovor naloge in zaključek študija. In seveda ti želim tudi, da bi dobila službo, kjer boš lahko svoje izkušnje in znanje uporabila v dobro našega mesta in s tem vseh nas.

20 DRUŠTVA

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2013

60. let PGD Sečovlje

Župan sečoveljskim gasilcem podelil občinsko plaketo Leta 1953 so za potrebe rudnika v Sečovljah ustanovili gasilsko četo iz katere se je hitro razvilo današnje uspešno in prepoznavno Prostovoljno gasilsko društvo Sečovlje. Že kmalu po ustanovitvi so v društvu delovali tudi mladi in tako je tudi danes, saj so izredno aktivni. Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Sečovlje je s

svečano sejo v šotoru pri Gasilskem domu, 14. junija 2013 in z gasilsko parado naslednji dan, proslavilo 60 let uspešnega delovanja. Ob tej priložnosti je župan predsedniku PGD Sečovlje Borisu Trbižanu podelil najvišje priznanje občine, občinsko plaketo, v znak zahvale za uspešno delo.

Mladi gasilci so županu Bossmanu in podžupanji Hot osebno prinesli vabilo na obeležitev jubilejne, 60 obletnice PGD Sečovlje.

Anbotovo desetletje ohranjanja piranske dediščine Piše in foto · Janez Mužič

Vse najboljše, Anbot!

Društvo Anbot te dni obeležuje 10. obletnico delovanja. V sodelovanju s Pomorskim muzejem Sergej Mašera Piran tako vabijo v Apollonijevo palačo na razstavo modelarja Poldeta Belca, ki je prva strokovna restavratorska moč društva. Ob jubileju so v nedeljo, 16. junija, v Tartinijevem gledališču v besedi in sliki prikazali tudi svoje dosedanje ljubiteljsko ohranjanje kulturne dediščine Pirana in iz leta v leto aktivnejše ter predvsem izvirno vključevanje v dogajanje v starem mestnem jedru.

Danes si Pirana brez Anbota skoraj ne moremo več predstavljati. V zavesti Pirančanov mu mnogo bolj kot številnim za to poklicanim javnim in državnim strokovnim institucijam uspeva na svojevrsten način vzbujati odgovornejši ter aktivnejši odnos do varovanja dediščine. Pirančane priteguje v restavratorski krožek, v krožke

pletenja istrskih košar, reciklaže, spoznavanja mediteranskih zelišč, na delavnice izdelave mozaika, tlaka, kaligrafije … Posebno pozornost namenja vseživljenjskemu učenju, medgeneracijski povezavi in delovanju na področju vzgoje za

prostovoljstvo. K sodelovanju vabi zunanje strokovne predavatelje, organizira ekskurzije, tesno se povezuje s stroko, z lokalno skupnostjo, drugimi sorodnimi društvi in na prireditvah pomembno prispeva k bogatejšemu dogajanju v mestu.

Omenimo razstave v njihovi Kamri, njihovo iniciativnost pri izdelavi uličnega okrasja za mestne praznike, odgovorno vodilno vlogo pri obeleževanju vsakoletnih Dnevov evropske kulturne dediščine in ne nazadnje njihov Sejem starin, domače obrti in darov narave, ki že od leta 2004 izjemno bogati turistično ponudbo Pirana.

V naslednjem Solnem cvetu bomo fenomen Anbota po desetih letih delovanja, ki je že zdavnaj preraslo »šmirglanje« in restavriranje starega pohištva, podrobneje predstavili skozi pogovor z njegovo gonilno silo Natalijo Planinc. Tokrat pa seveda iskrene čestitke, Natalija, Leopold, Vedran, Alenka, Irena, Nevenka, Stevo, Marina, Vesna, Bojana, Antonija, Metka in vsi Anbotovci in iskrena hvala za vaš nesebičen prispevek k našemu lepšemu in polnejšemu življenju v Piranu.

hitro in varno kupite letalsko karto s predplačniško kartico visa.

Br ezpl ačen va rnos tni sMs več na predplacniska-visa.pripravi.se

21 Junij 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

DRUŠTVA

PUNT ZA PUNTO! Piše · T. G.; foto · Maja Bjelica

Zid na piranski punti dobil novo podobo Prejšnji teden se je na piranski punti odvijal projekt, imenovan Punt za Punto, katerega idejni vodja je bil Vasko Vidmar. Ves teden so pod žgočim piranskim soncem, če se nekoliko pesniško izrazim, ustvarjali mladi likovni umetniki z Obale (z izjemami): Vasko Vidmar, Nina Mrđenović, Martin Belac, Tine Dekorti, Riba One (Dani), Eva Gorišek, Evgen Čopi Gorišek, Vita Lozar, Florjan Žugelj in kot gost Recycleman (Dalaj Eegol). Vsak je svoj umetniški delež prispeval na takšen ali drugačen način in dejstvo je, da je zid na piranski punti dobil novo podobo, polno tistega, česar v današnjem času tako izrazito primanjkuje, zamisli mladih!

Posledica kriznega stanja, ki je tako priljubljena fraza v zadnjih časih, je pasivnost mladih. Ta naj bi zajela že vse sfere življenja, pa vendar so mladi s tokratnim projektom dokazali, da le ni vedno in povsod tako. Samoiniciativno so projekt zagnali ravno mladi umetniki, ki jih je gnala volja do ustvarjanja nečesa boljšega, kar je opazila tudi občina

Piran in jih pri tem podprla. »Samodejni vzgib našega stoletja je, da bi proizvode duha pojasnili sociološko in se pred vsakim delom spraševali, kako naj bi to prispevalo k naši družbi,« če si dovolim citirati francoskega zgodovinarja Paula Veyna. Na to vprašanje bom odgovorila z besedami prav omenjene skupine mladih, ki so umetniško delo postavili na ogled.

Po besedah ilustratorke Nine Mrđenovič je danes ravno tega spraševanja po namenu in prispevku v družbi vse preveč, kajti vsi de-

lajo le s strogo začrtanimi cilji. Pa saj jim ne moremo zameriti, glede na vodilo kapitalistične družbe, ki drugega kot uspešnosti in konkurenčnosti ne dopušča. Pa vendar so tokrat po Nininih besedah mladi delovali iz čistega užitka do ustvarjanja in druženja, sebični interesi so bili odsotni.

Mladi so galerijo iz zaprtih »sofisticiranih« prostorov, vse prepogosto namenjenih le zaprtim skupinam, prenesli na prosto, na mesto, ki dopušča svobodo druženja, ustvarjanja in uživanja, saj so s tem

želeli umetnost na preprost način približati vsakemu mimoidočemu domačinu, turistu ali otroku. Da v mladih še vedno tiči kanček uporniškega duha, čeprav velja splošno prepričanje, da tega od osemdesetih let prejšnjega stoletja ni več, je razvidno tudi iz besedne igre v samem imenu projekta Punt za Punto. Punt kot upor. Kot upor proti družbeno skonstruiranim reprezentacijam umetnosti, kot upor in želja po svobodi, po »čistem« ustvarjanju.

Po besedah Vaska Vidmarja gre pri puntu v vsakem primeru za pozitivno sporočilo: »Kot takrat, ko smo kot otroci v računalniških igricah dosegli dodaten punt!« Umetnikom je uspelo približati svoje ideje okolici, saj se je ob otvoritvi zbralo pred zidom kar nekaj znanih obrazov. Svoj umetniški delež je prispeval tudi Recycleman (Dalaj Eegol), nekdaj bolj znan kot Ali-en, glasbeni dodatek ob otvoritvi pa skupina Eskobars in Dj Benjamin Shock.

Pohvale mladim ustvarjalcem in dodaten punt zanje!

Barvitost romskega življenja Piše · Bogdan Miklič; foto · Barbara Kožar

Primorski Romi negujejo svojo kulturo

Bili smo na prireditvi BARVITOST ROMSKEGA ŽIVLJENJA, ki jo je v Piranu pripravilo primorsko medobčinsko romsko društvo MRO DADA, v katerem so aktivni tukajšnji Romi in vsi ostali, ki spoštujejo vrednote etničnih skupin,

ki sobivajo v slovenskem prostoru.

Letošnja prva prireditev je temeljila na prikazu romske kulinarike, starih obrti, plesa in petja.

Predsednica društva Mro dada Zalika Cener pravi, da kulturne dogodke prirejajo že dve leti. Na njih

prikažejo romsko kulturo, ki je, kot opaža Cenerjeva, že skorajda pozabljena. Je edina Rominja v društvu z 12 člani. "Skupaj želimo ohranjati lepo romsko kulturo, sicer bo šla na Primorskem v pozabo. Negujemo glasbo in tradicionalne plese.

Ostale tukajšnje Rome hočemo spodbuditi k obuditvi zanimanja za kulturo njihovih prednikov," poudarja.

Na Primorskem sicer živi od 50 do 70 Romov, ki imajo korenine večinoma v Prekmurju, od koder se je prva generacija priselila pred 40 ali 50 leti. "Primorski Romi so izobraženi in kultivirani. Naredili so velik korak naprej, ker živijo obkroženi z neromsko populacijo," ugotavlja Cenerjeva.

Po njenih besedah je piranska občina odprta za sofinanciranje

projektov društva, pomaga jim tudi ministrstvo za kulturo. Pravi, da so bili na občini navdušeni nad ustanovitvijo društva, saj prispeva h kulturni pestrosti Pirana, kjer živi veliko različnih narodov.

"Ponosna sem, da sem Rominja, drugače pa mi je vseeno, ali drugi za nas uporabljajo izraz 'Rom' ali 'Cigan'. Beseda 'Cigan' namreč zame ni žaljivka, ampak pomeni višek človeka. 'Rom' pa pomeni, da smo romantični, ognjeni in mili," še pristavlja.

Jožek Horvat - Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije, je ob robu prireditve dejal, da primorski Romi niso problematični, temveč so se vključili v družbo, ki jih zelo dobro sprejema. S kulturnim udejstvovanjem, glasbo in plesom ohranjajo romske vrednote.

22 DRUŠTVA

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2013

Razvijanje druženja RD »Stena« preko meja Piše · Mirjam Kastelič, predsednica RD »Stena«; foto · Ivo Kastelič

6. tradicionalno srečanje RD Stena iz Dragonje z italijanskim društvom AGA iz Agugliane

Čestitke podžupana Občine Piran kapetanu zmagovalne ekipe.

Razvojno društvo »Stena« iz Dragonje goji stike z italijanskim društvom Associazione Giovani iz Agugliane (AGA) že skoraj od svoje ustanovitve

dalje. Letošnje dvodnevno srečanje društev, 1. in 2. junija, je bilo šesto po vrsti in je potekalo v organizaciji društva »Stena«.

Kot običajno druženje pope-

strita obisk kulturnih ali naravnih znamenitosti in nogometna tekma med moštvi. Naši gostje so si tokrat takoj po prihodu ogledali Koper in slovensko obalo s postankom na Belvederju. Sledili sta dobrodošlici ob kosilu v Dragonji, ki sta ju gostom namenila predsednica RD »Stena« in podžupan občine Piran, gospod Bruno Fonda.

Nato smo polni pričakovanj hiteli na nogometno igrišče. Deževna ploha je dodobra namočila teren, vendar ni pregnala borbenosti obeh moštev in želje po zmagi. Podaljški s prostimi streli so prinesli zmago ekipi AGA z rezultatom 6:5.

Toda naša ekipa je obljubila, da

naslednje leto prehodni pokal ponovno prinese v Dragonjo.

Tekmo smo posvetili Beppiju, preminulemu članu obeh društev, ki je bil pobudnik prijateljevanja med društvoma.

Po tekmi se je vsakemu od nas prilegla topla jed in ob glasbi ter družabnih igrah smo se imeli prav zares lepo. Nekateri so vztrajali celo do zgodnjih jutranjih ur.

K izvedbi dogodka so pripomogli Občina Piran, podjetja in posamezni člani ter simpatizerji RD Stena. Ob tej priložnosti se jim upravni odbor društva najlepše zahvaljuje.

Društvo Morigenos Piše in foto · Ana Hace

Morigenos na Portugalskem Društvo Morigenos se je med 8. in 10. aprilom 2013 udeležilo 27. konference Evropskega združenja za kite in delfine, ki je potekala v Setúbalu na Portugalskem. Glavna tema letošnje konference je bila »Interdisciplinarni pristopi pri raziskovanju morskih sesalcev«.

Evropsko združenje za kite in delfine je strokovno združenje, katerega namen je spodbujanje in krepitev znanstvenega proučevanja morskih sesalcev in prizadevanj za njihovo ohranitev ter zbiranje in posredovanje informacij o morskih sesalcih strokovni in širši javnosti.

Združenje vsako leto organizira strokovno srečanje, na katerem strokovnjaki z vsega sveta predstavljajo izsledke svojih raziskav. Člani društva Morigenos se teh strokovnih srečanj udeležujejo več kot 10 let, vrsto let delujejo tudi v organih zdru-

ženja. Na letošnjem srečanju so bili še posebno aktivni. Na konferenci in predhodnih delavnicah so predstavili napredke s področja raziskovanja in varstva delfinov v Sloveniji in drugod v obliki štirih govornih nastopov, plakata in predstavitve, pri kateri so bili soavtorji.

Zaključek uspešne konference so popestrili delfini. Ekipa društva Morigenos je namreč tudi od blizu spoznala lokalne delfine iz Sado estuarija, ki so razigrano »surfali« na valovih, skakali in radovedno plavali okoli čolna.

Vsi, ki bi si želeli pobliže spoznati delfine v slovenskem morju, ste vabljeni, da se društvu Morigenos pridružite na letošnjih poletnih raziskovalnih taborih v Piranu od junija do avgusta. Vse informacije o taborih so dostopne na spletni strani www.morigenos.org.

23 Junij 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

DRUŠTVA

Končan primorski regijski izbor Urške 2013 Piše · Društvo Mirare Lucija; foto · Logotip Urška 2013

Lucijčanka v finalu Festivala mlade literature Urška 2013 Festival mlade literature Urška pod okriljem revije Mentor in Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) že več kot 40 let združuje mlade avtorje, ki pišejo v slovenskem jeziku in ustvarjajo na področju literature, tako proze kot tudi poezije ali dramskih besedil. Strokovni selektorji na regijskih srečanjih izberejo avtorje, ki imajo možnost predstavitve svojih del na finalnem delu festivala v Slovenj Gradcu.

Uršljanu – nagrajencu festivala – pa revija Mentor natisne knjižni prvenec, ki izide v zbirki Prvenke.

Letošnje regijsko srečanje za Primorsko je potekalo marca v Kosovelovi knjižnici v Sežani v organizaciji JSKD OI Sežana. Na njem je s svojim proznim delom

sodelovala tudi Lucijčanka Tina Bržan Pleše iz društva Mirare Lucija. V prijetnem vzdušju je sedem od 16 mladih primorskih literatk, ki so se uvrstile na regijsko raven,

sodelovalo na kreativni literarni delavnici, ki jo je vodil pesnik in esejist Zoran Pevec iz Celja, ki je bil tudi strokovni selektor srečanja. Po strokovni oceni vseh prispelih del so bile ob zaključku srečanja izbrane tri avtorice, ki bodo v okviru letošnjega Festivala mlade literature Urška 2013 zastopale Primorsko na finalnem državnem srečanju 18. in 19. oktobra 2013 v Slovenj Gradcu, in sicer Tina Bržan Pleše iz Lucije, Tinka Volarič z Mosta na Soči in Tea Plesničar iz Nove Gorice.

Ustvarjalno in dobrodelno Piše · Suzana Bertok

Počitnice se bližajo Že lani smo se poleti zabavali in učili na kreativnih delavnicah.

Slikali smo na tekstil, oblikovali nakit, sestavili mozaik, gnetli fimo.

Spoznali smo še mnogo drugih preprostih tehnik ustvarjanja malih umetnin.

Delavnice so primerne za vse starosti.

Dobrodošli so najmlajši, ki jim pri delu pomagajo starši, pa starejši, ki jim pri delu pomaga Unikatova ekipa.

Letos bodo delavnice potekale vsako soboto, od 22. junija do 31. avgusta 2013, od 10.00 do 12.00, pred trgovino Unikat v TPC Lucija.

PRVA posebna delavnica bo v

Z Vami že vec kot 10 let

sredo, 3. julija 2013, od 10.00 do 18.00.

Iz rabljenih računovodskih fasciklov bomo izdelovali nove, unikatne, zanimive albume za zbiranje lepih spominov in fotografij.

Prispevek udeležencev 5 € za izdelavo unikatnega albuma bomo v celoti namenili piranskemu Rdečemu križu.

Tudi na ostalih delavnicah bomo zbirali prostovoljne prispevke, ki jih bomo namenili Rdečemu križu Piran za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin.

Vabimo vas, da se nam to poletje pridružite v TPC Lucija pred trgovino Unikat, kjer bomo skupaj ustvarjali in uživali.

24 DRUŠTVA

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2013

Turistično društvo TAPERIN Sečovlje Piše · Mirela Flego

XIV. mednarodni slikarski Ex-tempore Sečovlje Turistično društvo TAPERIN Sečovlje v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran in Občino Piran organizira XIV. mednarodni slikarski Ex-tempore Sečovlje, in sicer na teme soline, Sečovlje, Istra in prosta tema.

Soline, oljke, narava … – večni navdihi umetnikov: fotografov, slikarjev, kiparjev … in ne nazadnje tudi vseh nas, ki živimo v tem izjemnem okolju.

V trinajstih letih organiziranja te priljubljene slikarske manifestacije smo spoznali več sto

že uveljavljenih umetnikov, akademskih slikarjev, pa tudi tistih, ki se drzno vzpenjajo po tej poti.

Nastalo je zavidljivo število zanimivih umetniških del.

Letošnji, štirinajsti po vrsti se bo odvijal v soboto, 6. julija 2013, v okviru tradicionalne Solinarske šagre. Pripravili bodo tudi razstavo nastalih del ter podelitev nagrad.

Vabimo Vas, da tudi sami oplemenitite svojo likovno zbirko s »svežimi« slikami iz avtohtonega okolja.

Želimo Vas povabiti k sodelovanju kot SPONZORJA ODKUPNE NAGRADE (v višini 500 € bruto), kar pomeni: • med nastalimi likovnimi deli (pričakujemo jih okoli 100) si boste lahko izbrali najljubši motiv ali pa boste izbor prepustili strokovni žiriji; • v vabilih, ki bodo razposlana na več kot 500 naslovov, boste navedeni kot sponzor odkupne nagrade; • ugled, ki ga uživate v lokalni

skupnosti, si boste še utrdili; • in ne nazadnje – podprli boste naša prizadevanja za čim kvalitetnejšo prireditev.

Veselimo se ponovnega sodelovanja z Vami in Vašo cenjeno odločitev pričakujemo čim prej oz. najkasneje do 15. 6. 2013 na tel. 041/607-802 (Flego, zaželeno po 12. uri) ali e-mail.: tdtaperinsecovljemail.com ali mirela.flego@gmail.com.

Vidimo se na XIV. mednarodnem slikarskem Ex-temporu Sečovlje, 6. 7. 2013!

Tradicionalni spomladanski pohod v organizaciji RD »Stena« Piše · Mirjam Kastelič, predsednica RD »Stena«; foto · Ivo Kastelič

Doživeli smo lepoto doline Dragonje

Krajši počitek pohodnikov nad dolino Dragonje.

Le dan pred soboto, 18. maja, je lilo kot iz škafa in tudi vreme za nedeljo ni bilo obetavno. Kakorkoli, lep sončen dan je privabil mnoge ljubitelje narave in rekreacije na tradicionalni pohod v organizaciji RD Stena. Vabljiva pa je bila tudi pot pohoda, in sicer mimo naravne znamenitosti Stena, ob reki Dragonji do Sv. Stepana, nato navkreber po gozdni poti do Dorine in Stenic ter zopet navzdol po poti do otroškega igrišča v Dragonji.

Oči pohodnikov so se naužile zelenja, ki ga ponuja dolina Dragonje spomladi, občudovali so vinograde, oljčnike in pa poljščine, ki so nekaterim spodbujale tek, že ko so jih gledali.

Tudi kakšno »šparogo« je bilo mogoče še utrgati. Ivo Kastelič, ki je vodil skupino, je med potjo pripovedoval o Steni, o Sv. Stepanu in legendo o kači, ki je bila tako velika, da je imela, ko je pila vodo iz reke Dragonje, rep na Steni. Pohodnik Toni Špeh je ob prispetju na Dorino, s pogledom na dolino, ponudil svoje domače žganje, ki se je prileglo marsikateremu potnemu pohodniku. Polni lepih doživetij so nato prispeli na otroško igrišče, kjer so jih čakali ječmenova mineštra in še nekaj drugih priboljškov. Svoje želodčke so lahko napolnili tako tisti, ki jedo meso, kot tudi vegetarijanci.

25 Junij 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

DRUŠTVA

RD Oradela Piše in foto · Janez Mužič

Ko zagreto trnkari staro in mlado Ribiško društvo Oradela Piran je že sredi aprila na Fornačah gostilo tradicionalno Odprto prvenstvo Občine Piran v trnkarjenju s palico z zidane obale v kategorijah U 13, U16 in U21. Udeležilo se ga je 74 tekmovalcev iz italijanskih, hrvaških in slovenskih ribiških društev. Najmlajši udeleženec je bil star komaj 6 let, med njimi pa je bilo tudi kar nekaj deklet. Lovili so špare, menole, ribone, perke, lumbrake, guate, babice idr. Kot je povedal predstavnik organizatorjev Mario Druscovich, toliko mladih ribičev na njihovi tekmi še ni bilo in da torej ribolov ni zgolj šport za upokojence. Od uvrstitev domačinov omenimo prvo mesto posamezno Jana Krajcarja (RD Solinar Strunjan) v kategoriji U 13 in prvo mesto ekipno, ki ga je Jan Krajcar dosegel skupaj s Timotejem Sušo (RD Solinar Strunjan). V kategoriji U 21 je Domen Semprimožnik (RD Oradela Piran) v posamezni konkurenci zasedel drugo mesto, v ekipni konkurenci pa sta skupaj z Andrejem Djuričem prav tako osvojila drugo mesto.

Dober mesec kasneje, 12. maja, je Oradela v okviru Zveze za športni ribolov na morju Slovenije izpeljala 23. državno prvenstvo v trnkarjenju s skalnate in zidane obale za kadete, mlajše in starejše mladince. Od pomembnejših rezultatov piranskih ribičev omenimo tretje mesto Domna Semprimožnika (RD Oradela Piran) v kategoriji starejših mladincev in drugo mesto Jana Mauserje (RD Oradela Piran) v kategoriji mlajših mladincev.

Do nadvse prestižne in po ribiško zbadljivo razgrete tekme pa je prišlo 1. junija, ko so se že tradicionalno med seboj pomerili člani Oradele, razdeljeni v ekipi Celinci in Pirančani. O tem nevsakdanjem dvoboju je Mario Druscovich povedal: »Vrsto

let se je kuhalo in pred tremi leti smo imeli vsega dovolj ter smo zato, da se končno vidi, kje so boljši ribiči, izpeljali prvo ekipno tekmo med našimi člani iz Pirana in iz notranjosti Slovenije. Po 6 Primorcev in Celincev se je tako letos že tretjič pomerilo v ribolovu s palico iz zasidranega čolna. Prvič so zmagali Celinci, lani mi Pirančani in zaradi izenačenega rezultata je šlo letos toliko bolj na nož.« Ribice ta dan res niso in niso grizle, zato so živci na obeh straneh toliko bolj »delali«. Celinci so ujeli 4,4 kg rib, kar je bilo za kilogram več od domačinov, in so tako od lanskoletnih zmagovalcev prevzeli prehodni pokal. Smeha in zbadanja je bilo tudi ob razglasitvi rezultata na pretek, sploh pa ob oblačenju tradicionalnih majčk z napisom »Šampion« za Celince in

»Kalimero« za Pirančane. Ob predaji pokala kapetanu Vladimirju Resniku je kapetan Pirančanov Branko Černac čestital zmagovalni ekipi, ker se je borila pošteno in zasluženo zmagala, a je dodal: »Mi smo pa častno izgubili.« Zmago je Celincem prilovil 17-letni Domen Semprimožnik iz Motnika, ki je med vsemi nalovil največ, kar 14 rib s skupno težo 1,5 kg. Za Celince so poleg njega tekmovali še Vladimir Resnik, Dušan Križaj, Rado Fink, Branko Velkavrh in Marko Bajc. Pri Pirančanih je čast reševal Denis Loboda z 12 ribami, ki so skupaj tehtale dober kilogram, v ekipi pa so bili še Branko Černac, Milorad Škrokov, Mario Druscovich, Danilo Torej in Bojan Loboda.

26 DRUŠTVA

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2013

4. junij, dan slovenskih krvodajalcev Piše · OZ Rdeči križ Piran

Darovali kri na dan slovenskih krvodajalcev 30-KRAT DAROVALI KRI 1. Godec Andreja 2. Grižon Miro 3. Jeršan Andrej 4. Kostanjevec Janez 5. Plahuta Stanislav 35-KRAT DAROVALI KRI 1. Bubola Sergej 2. Fajt Mirjan 3. Kubik Alenka 4. Lazić Ljubo 5. Oštir Benjamin 6. Poniž Matjaž 7. Ravnič Budin Đino 8. Turk Drago

Kri je darovala tudi podžupanje Občine Piran, Meira Hot.

4. junija letos, prav na dan slovenskih krvodajalcev, se je 17 zaposlenih Občine Piran z županom Petrom Bossmanom in podžupanjo Meiro Hot na čelu udeležilo krvodajalske akcije. Pridružila sta se jim tudi zaposlena iz Mestne knjižnice Piran ter krvodajalka iz ZKD Piran.

Kljub dobremu namenu župan ni mogel darovati krvi, »odsloviti« ga je namreč morala prav njegova študijska kolegica dr. Irena Kramar.

V preteklosti so se piranski župani Franko Fičur, sedanji minister za zdravje Tomaž Gantar ter Vojka Štular na vabilo Rdečega križa vselej tradicionalno udeleževali krvodajalskih akcij oz. so vsaj enkrat v svojem mandatu darovali kri. To pomeni, da so s svojim dobrim vzgledom tudi sami vstopili v veliko družino slovenskih krvodajalcev, ki trenutno šteje 115.000 članov. Na prvi organizirani krvodajalski akciji občinske uprave jih je večina kri darovala prvič, kar je spodbudno. Krvodajalsko akcijo je v sodelovanju z Rdečim križem Piran odlično izpeljala ga. Ester Nussdorfer (na fotografiji sedi pod županom).

Sicer pa je pogostost darovanja krvi v naši občini nekaj nad slovenskim povprečjem (5 % prebivalstva, v Piranu 5,5 %). Zadnji dve leti je RK v občini Piran letno pridobil med 800 in 900 odvzemi te

še vedno nenadomestljive življenjske tekočine (vselej je zajeto polnoletno prebivalstvo do 64. leta). Že nekaj let pa je opazen manj ugoden trend, in sicer, da starost krvodajalcev narašča (v povprečju 42 let), kar pomeni, da bo treba v prihodnje še več truda vložiti v pridobivanje mladih krvodajalcev. Na piranskem Rdečem križu opažajo, da se je s pojavom gospodarske in finančne krize, ki je privedla do padca standarda občanov (to se zrcali tudi v vsakodnevnem manj kvalitetnem prehranjevanju ljudi), posledično povečal delež odklonjenih krvodajalcev zaradi prenizkega hemoglobina v krvi (t. i. železo).

Vsako leto izpeljemo tradicionalno srečanje krvodajalcev jubilantov, kjer najzaslužnejšim podelimo značke, diplome in plakete. Za leto 2012 bo to 14. junija letos, to je prav na dan svetovnega dneva krvodajalstva. Naj omenimo le imena najzaslužnejših jubilantov (25 in več darovanj krvi).

25-KRAT DAROVALI KRI 1. Božič Milan 2. Čendak Mirjan 3. Forštnarič Marko 4. Kontestabile Bojka 5. Kovačič Olga 6. Povšnar Marjo 7. Prodan Mariza 8. Seifert Sašo

40-KRAT DAROVALI KRI 1. Budin Ravnić Danijela 2. Car Mavrič Ernesta 3. Fonda Darja 4. Grbec Damjan 5. Kinkopf Ingrid 6. Ruzzier Ana 45-KRAT DAROVALI KRI 1. Batista Joško

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

Brvar Tomaž Gradijanec Kristjan Ilić Drago Japić Enes Kinkopf Valter Košir Dušan Marčić Miloš Orel Matej

50-KRAT DAROVALI KRI 1. Ciceli Stjepan 2. Ekselenski Davorin 3. Kočar Marko 4. Polh Ida 5. Codiglia Dario 60-KRAT DAROVALI KRI 1. Bažec Vladimir 2. Kastelič Ivo 70-KRAT DAROVALI KRI 1. Bakotić Vedran 2. Matovina Ivan 80-KRAT DAROVALI KRI 1. Prašelj Spartak 2. Ruzzier Berto

27 Junij 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

ZDRAVJE

Dobrodelna prireditev v okviru praznika artičok

Dobrodelna prireditev v okviru praznika artičok

Piše · Nataša Koncilja

Pišeta · Tadeja Bizjak in Vendi Rupnik; foto · Tadeja Bizjak

Teden multiple skleroze Nordijska hoja v Strunjanu

Zadnji teden v maju že vrsto let obeležujemo teden multiple skleroze. Teden je namenjen osveščanju širše javnosti o bolezni in vsakodnevnih težavah, ki jih ta povzroča osebam in njihovim družinam.

Letošnje leto je prav posebno, ker je jubilejno. Preteklo je namreč natanko 40 let, odkar je skupina osmih bolnikov ustanovila društvo, da bi skupaj rešili vrsto nerešenih težav. Danes je Združenje multiple skleroze Slovenije nacionalna invalidska organizacija in trenutno združuje 2200 oseb z MS. Izvajajo posebne socialne programe na državni ravni, preko podružnic pa različne programe na lokalni ravni.

Osrednja prireditev je bila 25. maja v Celju (dvorana Golovec), kjer smo imeli vseslovensko srečanje za vse člane, svojce in prijatelje, letos prvič pod pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja, ki je izrazil podporo našim nesebičnim prizadevanjem za dvigovanje splošne zavesti o pomenu medsebojne pomoči in odgovornosti do sočloveka. Člani obalne podružnice pa smo skupaj z goriško dan prej organizirali dobrodelni koncert v Strunjanu v okviru »Praznika artičok«. S prireditvijo smo želeli zbrati sredstva za reševanje socialnih in drugih problemov naših članov. Praznovanju se je z veseljem odzval Nace Junkar,

ki tudi sam prav letos praznuje 40-letnico svoje bogate pevske kariere. Na svoj nastop je pripeljal številne goste, ki so nam pričarali nepozaben večer. Poleg Naceta Junkarja so tako za nas nastopili še Julija Kramar, Jernej Dermota, Matija Puž, Andreja Zaljelj, Nana Higuth, Ulla Turk, Andrej Colja, Marko Manin, Domen Trobiš, Gregor & Erik, Primorski fantje, Navihani muzikanti, Quercus quintet iz Goriških Brd, MEPZ Georgius iz Pirana, nasmejala pa sta nas tudi caprisovca Bruno in Giordano. Prireditev je vodila Zorica Muženič, za ton sta poskrbela Gianni Collori in Sašo Fajon, in sicer vsi brezplačno, zato se vsem še enkrat iskreno zahvaljujemo.

Hvala Solinarskemu društvu in prostovoljcema Primožu Rupniku in Pavlu Petriču, sponzorjem in donatorjem za ta nepozaben večer. Kljub slabemu vremenu smo se zabavali in naredili nekaj dobrega. Za presenečenje našemu osrednjemu gostu je poskrbel naš župan Peter Bossman, ki je Nacetu Junkarju podelil »priznanje občine Piran« v zahvalo za številne nastope v naši občini. Še naprej si moramo vsi prizadevati za boljše življenje invalidnih oseb, za odpravljanje ovir pri dostopnosti na prevozna sredstva, v trgovine, javne ustanove, za njihovo neodvisno in polno sodelovanje na vseh področjih življenja.

Spoznajte prednosti nordijske hoje, ki je ena najbolj varnih in učinkovitih vrst telesne dejavnosti, saj nam omogoča gibanje do 90 % mišic, krepi srce in ožilje, poveča gibljivost sklepov in hrbtenice ter zviša porabo kalorij za 20 do 40 % v primerjavi z običajno hojo.

KAJ JE NORDIJSKA HOJA Nordijska hoja je sicer "mlada" športna disciplina, vendar se z njo ukvarja vse več ljudi vseh starosti. Nordijska hoja je hoja, pri kateri uporabljamo palice in tako aktivno obremenjujemo zgornji del telesa.

PREDNOSTI NORDIJSKE HOJE S pravim korakom nordijske hoje bomo dosegli delovanje 90 % vseh mišic.

1. Pri hoji ni sunkovitih gibov, zato ni možnosti poškodb.

2. Izboljša se nam vzorec hoje, saj nas palice neprestano "silijo" v pravilno držo.

3. Izboljša se nam splošno počutje (dvigne se nivo izločanja endorfinov).

4. Je ena izmed najboljših aktivnosti za ohranjanje telesne pripravljenosti (vzdržljivost, moč, gibljivost, ravnotežje in koordinacija).

5. Pravi korak nordijske hoje je po porabi energije enakovreden lahkotnemu teku.

6. Pozitivno vpliva na dihalni ter srčno-žilni sistem.

7. Je cenovno dostopna.

Tečajnice z inštruktorico in vodjo.

KAKO SE LOTIMO NORDIJSKE HOJE Potem ko smo se odločili, da bomo pričeli z nordijsko hojo, je najbolje, da najprej opravimo tečaj pri vodniku ali inštruktorju nordijske hoje. Na tečaju vam bo nordijska hoja pobliže predstavljena.

Tu imamo tudi možnosti poskusa hoje z različnimi dolžinami palic, kar nam seveda kasneje olajša nakup palic.

KAJ POTREBUJEMO ZA PRAVILNO IZVEDBO NORDIJSKE HOJE Za pravilno izvedbo nordijske hoje potrebujemo v prvi vrsti prave palice, športna oblačila in obutev ter znanje, ki smo ga pridobili na tečaju nordijske hoje.

KAM NA TEČAJ? V okviru Centra za promocijo zdravja ZD Piran organiziramo strokovno voden TEČAJ NORDIJSKE HOJE, ki poteka v dveh zaporednih srečanjih v manjši skupini. Na prvem srečanju osvojimo osnovno tehniko hoje, na drugem srečanju se posvetimo posameznemu udeležencu. Srečanje se prične z vadbo za ogrevanje in zaključi z vajami za raztegovanje.

Vodi ga licencirana inštruktorica nordijske hoje. Ustrezne palice za nordijsko hojo za čas izvedbe tečaja dobite na tečaju.

Vsak korak šteje!

Tadeja Bizjak, mag. zdr. neg., koordinatorica ZV programov Zdravstveni dom Piran Vendi Rupnik, inštruktorica nordijske hoje pri ZNHS

NAPOTKI ZA PRAVILNO LOČEVANJE ODPADKOV

Shampo

MEŠANA EMBALAŽA POSODA Z RUMENIM POKROVOM / RUMENA VREČA

MLEKO

Plastenke pijač in živil, plastenke čistil in pralnih sredstev, jogurtovi lončki, vrečke, pločevinke živil in pijač, konzerve mačje in pasje hrane, embalaža za tekoča živila – tetrapak.

PLASTIČNA EMBALAŽA

ODSTRANI ZAMAŠEK

IZTOČI

STISNI

ZAPRI ZAMAŠEK

STISNI

ZAPRI ZAMAŠEK

TETRAPAK EMBALAŽA

IZTOČI

RAZSTAVI

KOVINSKA EMBALAŽA

IZTOČI

STISNI

STEKLO POSODA Z ZELENIM POKROVOM

Poslušajmo nasvete Karete Carlette: “Pravilno ločujmo, okolje varujmo”

Jaša Britovš ek O.Š. C. Kosma

ča Pir an

Steklenice in stekleničke živil, pijač, kozmetike in zdravil, kozarci vloženih živil, druga steklena embalaža.

Odpadki so pomemben problem sodobnega časa, saj jih je z razvojem družbe in potrošništva vse več. Vendar, vse več je tudi možnosti za njihovo ločevanje na izvoru. Javno podjetje Okolje Piran omogoča svojim uporabnikom enostavno ločeno zbiranje in hiter odvoz odpadkov v zbirni center oziroma prevzemnikom družb za ravnanje z odpadno embalažo. V tej zgibanki je nekaj koristnih napotkov, kako pravilno ločevati odpadke v namenske posode in vreče ter kontakti z nami, če želite več informacij, saj je težko vse nasvete spraviti na en list papirja.

IZTOČI

IZTOČI

»Plaža prihodnosti???« Odpadki v naravi dolgo razpadajo!

Vsak dan imamo v rokah tudi odpadke. Želimo, da boste podučeni, kam kateri odpadek oziroma embalažo odvržete, ko porabite izdelek.

Prosimo vas, čuvajte naše morje in okolje na splošno, saj boste v čistem okolju bolj zdravi in zadovoljni. Vsak odpadek zavrzite v pravo posodo, da ga bomo v nadaljevanju lahko ponovno predelali in vrnili v uporabo kot nov izdelek ali energijo. Poslušajmo nasvete Karete Carlette: “Pravilno ločujmo, okolje varujmo.”

Hvala, ker skupaj z nami skrbite za čisto okolje!

Ekipa Okolja

SHRANITE NAVODILA, LOČUJTE. HVALA!

Naša plaža bo čista, mi ločujemo odpadke Javno podjetje Okolje Piran, d.o.o., Arze 1b, 6330 Piran, junij 2013

* LOČENO ZBIRANJE KOSOVNIH ODPADKOV

PAPIR IN KARTON POSODA Z RDEČIM POKROVOM / RDEČA VREČA

Les, kovine, zeleni rez, ostali kosovni, el. / elektronska oprema, papir+karton, trda plastika, ravno steklo, mešani odpadki, tetrapak, pločevinke, plastika.

Prospekti, katalogi, pisarniški papir, pisemske ovojnice, časopisi, revije, zvezki, katalogi, knjige, ovojni papir in papirnate nakupovalne vrečke, kartonska embalaža in lepenka.

* ZELENI VRTNI ODPAD

V zeleni vrtni odpad sodijo odpadki z vrtov in parkov (odpadne veje, trava, listje).

ELEKTRIČNA IN * ODPADNA ELEKTRONSKA OPREMA

ORGANSKI KUHINJSKI ODPADKI RJAVA POSODA

V rjavo posodo smemo odlagati izključno odpadke v biorazgradljivih vrečkah, ki jih predelovalec lahko predela v bioplin ali kompost: ostanki in olupki sadja in zelenjave, pokvarjena živila, kavna gošča in kavni filtri, kosti in ribje koščice, čaj ter čajne vrečke, jajčne lupine, ostanki hrane.

*

Veliki gospodinjski aparati, klimatske naprave, električni radiatorji, mali gospodinjski aparati, oprema za IT in telekomunikacije: računalniki, tiskalniki, oprema za kopiranje, faksi, telefoni, mobilni telefoni), oprema za zabavno elektroniko: (radijski in televizijski sprejemniki), električna in elektronska orodja, oprema za razsvetljavo, igrače, medicinski pripomočki, avtomati.

Odpadke označene z zvezdico lahko krajani pripeljete vsak petek ob organiziranem ločenem zbiranju kosovnih odpadkov po letnem programu ali v zbirni center na odlagališče v Dragonji.

TEKSTIL IN OBLAČILA

NEKORISTNI ODPADKI ČRNA POSODA ZELENA VREČA

NOVOST! Junija, julija in avgusta, vsako soboto, od 8. do 12. ure prevzemno mesto na gramoznem parkirišču pred marino v Luciji.

V občini smo na več lokacijah namestili posebne zabojnike HUMANA, v katere lahko odlagate: OBLAČILA in IZDELKE IZ TEKSTILA, ČEVLJE ter IGRAČE (ČISTE).

Zaradi lažjega odvoza je pomembno le to, da jih odlagate v plastičnih vrečkah.

Zabojniki so postavljeni na naslednjih lokacijah: PIRAN: Zelenjavni trg; PORTOROŽ: Fizine (pri črpalki in “bivši Kaštel”; LUCIJA: Vojkova ulica (pri avtobusni postaji) in Obala (med črpališčem in slaščičarno Bučko), Šolska ulica.

NEVARNI ODPADKI Higienski artikli (vložki, plenice, ušesne palčke...), stari uničeni čevlji in uničen tekstil, rokavice za enkratno uporabo, pesek za mačje stranišče, vrečke za sesalec, zobne ščetke, umazane vrečke, umazan ovojni papir, uničene otroške igrače, video in audio kasete, zgoščenke, svinčniki, cigaretni ogorki, velike kosti, pepel...

Zbirni center Dragonja - 05 617 50 90 Poslovni prostor na Savudrijski ulici 13 v Piranu 05 617 50 79

Barve in sorodni pripomočki, čistila, organska topila, jedka čistila, zdravila in kozmetika, avtomobilska sredstva (motorno olje, avto kozmetika, barve in laki...), nevarni predmeti in snovi: fluorescentna svetila, fotokemikalije, živosrebrni termometri, različne kisline in baze, jedilna olja in masti, baterijski vložki in akumulatorji, izdelki za vrt. Nevarne odpadke krajani predajate 2 x letno po koledarju zbiralnih akcij.

ZELENA ŠTEVILKA

080 88 15

JP. Okolje Piran d.o.o.

05 617 50 00 E-mail: info@okoljepiran.si okoljepiran@siol.net

Več informacij o ločevanju na www.okoljepiran.si

KORISTNE INFORMACIJE Kuhinjske biorazgradljive odpadke je prepovedano odlagati v plastičnih vrečkah !

Za ta namen prejmete biorazgradljive vrečke.

V mestnem jedru Piran jih odložite pred svoja vrata med 18. in 20. uro poleti vsak dan, pozimi ob nedeljah NE!.

Po drugih naseljih v rjav zabojnik.

V primeru, da potrebujete dodatne informacije, pokličite na telefonski številki: 05 / 617 50 43, 05 / 617 50 35 ali nam pišite na e-mail: info@okoljepiran.si

Razdeljevanje rumenih, rdečih in biorazgradljivih vrečk na dom poteka po obstoječem programu, ki ga prejmete s koledarjem odvozov.

V starem mestu Piran lahko prevzamete vrečke v poslovalnici JP Okolje, na Savudrijski 13: pon-pet od 7.00 do 13.00; sobota od 8.00 do 12.00; sreda od 16.00 do 17.00. Tja lahko prinesete tudi odpadna kuhinjska olja, odpadne baterije, sijalke in žarnice. Tam naročite 2 x letno brezplačni odvoz kosovnih odpadkov iz starega mestnega jedra.

V mestnem jedru Pirana odložite rumene, rdeče in zelene vrečke pred svoja vrata v poletnem času med 22. in 7. uro naslednjega dne, v zimskem času med 21. in 7 uro naslednjega dne. V drugih naseljih vrečke predajte po koledarju.

* LA RACCOLTA DIFFERENZIATA DEI RIFIUTI INGOMBRANTI

CARTA CONTENITORE DAL COPERCHIO ROSSO / NEL SACCO ROSSO

Legno, metallo i rifiuti verdi del giardinaggio, elettrodomestici, carta+ cartone, oggetti in plastica rigida, lastre di vetro, ceramica, terracotta, porcelana rifiuti misti (tapeti, materassi, scarpe,...)

Opuscoli, cataloghi, carta d’ufficio, buste, quotidiani, riviste, quaderni, libri, carta d’imballo, sacchetti della spesa di carta, cartone.

* RIFIUTI VERDI

NOVITA`! Giugno, luglio e agosto, ogni sabato dalle ore 8 alle ore 12, punto raccolta sul parcheggio sterrato davanti della marina a Lucia.

I rifiuti verdi, composti dagli scarti vegetali del giardinaggio (rami potati, erba, foglie)

ELETTRICHE * LEEDCOMPONENTI ELETTRONICHE DI SCARTO

I RIFIUTI ORGANICI ALIMENTARI CONTENITORE MARRONE

Nel contenitore marrone si conferiscono solamente rifiuti nei sacchi biodegradabili dai quali è possibile ricavare il biogas: residui e bucce di frutta e verdura, alimenti avariati, fondi e filtri del caffé, ossa e lische di pesce, tè e bustine del tè, gusci di uova, residui di piatanze.

*

I rifiuti contrassegnati con la stellina possono essere conferiti dagli utenti ogni venerdì nel punto di raccolta organizzato dei rifiuti ingombranti oppure nel punto di raccolta presso la discarica di Dragogna.

In diversi punti del comune abbiamo collocato dei contenitori particolari della HUMANA, nei quali si possono conferire: VESTIARIO E TESSILI DISMESSI, SCARPE E GIOCATTOLI USATI... Per facilitare l’asporto di questi articoli è importante unicamente conferirli in sacchetti di plastica.

I contenitori sono collocati nei seguenti punti: PIRANO: Piazza delle erbe; PORTOROSE: Fisine (presso la stazione rifornimento carburanti) e presso il “Kaštel”; LUCIA: Via Vojko (incrocio con via del Sottopassaggio), Lungomare (tra la stazione di pompaggio e la pasticceria Bučko) e via della Scuola.

IL TESSILE

RIFIUTI NON RICICLABILI CONTENITORE NERO / NEL SACCO VERDE

Carta oleata o plastificata, pannolini e assorbenti, spugne sintetiche, oggetti e tubi in gomma, penne e pennarelli, giocatoli in plastica, sacchi per aspirapolvere, compact disc, musicassette, videocassette e le loro custodie in plastica, rasoi e spazzolini in plastica, sacchi, sacchetti, borse e involucri in nylon sporchi, carta, plastica e polistirolo sporco di alimenti, ceneri spente di stufe e caminetti, grandi ossi, guanti monouso, scarpe vecchie, mozziconi di sigarette.

Centro raccolta Dragogna 05 617 50 90 Il nostro ufficio in via Salvore 13 a Pirano 05 617 50 79

NUMERO VERDE

Gli elettrodomestici di grandi dimensioni, i climatizzatori, i radiatori elettrici, gli elettrodomestici di dimensioni minori, le componenti dei computer e per le telecomunicazioni, i telefoni, i cellulari, gli elettrodomestici adibiti allo svago, i giochi video, gli attrezzi elettrici ed elettronici, lampade e lampadari, giocattoli, ausili medici, distributori automatici...

RIFIUTI PERICOLOSI

I colori e gli ausili simili, gli agenti pulenti, i solventi organici e quelli corrosivi, i medicinali ed i cosmetici, gli ausili per le automobili (l’olio dei motori, la benzina, i prodotti per la cosmesi dei veicoli, le vernici e gli stucchi per le basi varie, gli olii ed i grassi commestibili, le pile e gli accumulatori di corrente, i prodotti di giardinaggio. La consegna dei rifiuti pericolosi viene effettuata dai cittadini due volte all’ anno in base al calendario di raccolta.

080 88 15

JP. Okolje Piran d.o.o.

05 617 50 00 E-mail: info@okoljepiran.si okoljepiran@siol.net

Per ulteriori informazioni www.okoljepiran.si

CONSIGLI SAGGI E VERDI E’ proibito gettare i rifiuti biodegradabili alimentari in sacchetti di plastica! Ogni nucleo famigliare riceve i sacchetti biodegradabili.

Nel centro storico di Pirano esponete il contenitore marrone davanti alla porta tra le 18 e le 20, d'estate ogni giorno, d'inverno no di domenica! Negli altri centri abitati nel cassonetto marrone.

Se desiderate ulteriori informazioni siete pregati di chiamare gli numeri telefonici: 05 / 617 50 43, 05 / 617 50 35 o di scriverci all’indirizzo di posta elettronica: info@ okoljepiran.si.

La distribuzione di sacchetti gialli, rossi e biodegradabili procede secondo l'attuale programma, che ricevete assieme al calendario di asporto rifiuti.

Nel centro storico potete prelevare i sacchetti nella nostra rivendita in via Salvore 13: da lunedi` a venerdi` dalle 7.00 alle 13.00; sabato dalle 8.00 alle 12.00 e mercoledi` dalle 16.00 alle 17.00. Lì potete consegnare anche gli olii commestibili di rifiuto, pile in disuso, lampadine a incandescenza e lampadine fluorescenti. Inoltre potete anche ordinare 2 volte all'anno, l'asporto gratuito dei rifiuti ingombranti dal centro storico.

Nel centro storico di Pirano depositate i sacchetti gialli, rossi e verdi davanti alla vostra porta; nel periodo estivo, tra le 22.00 e le 7.00 del giorno successivo, nel periodo invernale tra le 21.00 e le 7.00 del giorno successivo.

IMBALLAGGI MISTI CONTENITORE DAL COPERCHIO GIALLO / SACCO GIALLO

Shampo

CONSIGLI PER UNA CORRETTA RACCOLTA DIFFERENZIATA MLEKO

Contenitori di plastica di bevande, di detergenti, di yogurt, sacchetti, lattine di cibi e bevande, di cibi per animali, imballaggi per alimenti liquidi – tetrapak.

IMBALLAGGI IN PLASTICA

LEVA IL TAPPO

SVUOTA

SCHIACCIA

CHIUDI IL TAPPO

RIDUCI DI VOLUME

SCHIACCIA

CHIUDI IL TAPPO

TETRAPAK

SVUOTA

IMBALLAGGI METALLICI

SVUOTA

SCHIACCIA

VETRO CONTENITORE DAL COPERCHIO VERDE

Ascoltiamo i consigli di Kareta Carletta: “Proteggiamo l'ambiente con una corretta raccolta differenziata“.

Jaša Britovš ek O.Š. C. Kosma

ča Pir an

Le bottiglie di tutte le dimensioni di alimenti, bevande, cosmetici e medicinali, I contenitori di vetro degli alimenti conservati, altri imballaggi di vetro.

I rifiuti sono un importante problema contemporaneo, che con lo sviluppo della società e del consumo sono in continuo aumento. Però allo stesso tempo, ci sono sempre più possibilità della loro raccolta differenziata all'origine. L'azienda pubblica Okolje Piran rende possibile ai propri utenti una semplice raccolta differenziata e un rapido trasporto dei rifiuti nei centri di raccolta ossia il prelievo da parte delle società per il trattamento dei rifiuti di imballaggio.

All'interno di questo opuscolo ci sono dei consigli utili su come effettuare correttamente la raccolta differenziata negli appositi contenitori e sacchi nonché i nostri contatti se desiderate ulteriori informazioni, siccome è difficile inserire tutti i consigli su di un foglio di carta.

SVUOTA

SVUOTA

»La spiaggia in futuro???« I rifiuti in natura si degradano a lungo.

Ogni giorno avete per le mani anche dei rifiuti. Desideriamo che impariate dove mettere qualsiasi rifiuto o imballaggio dopo che lo avete utilizzato. Siete pregati di salvaguardare il nostro mare e l'ambiente in generale, pertanto in un ambiente pulito sarete più sani e soddisfatti. Gettate ogni rifiuto nel corretto contenitore, così lo potremo in seguito nuovamente rielaborare e rimettere in funzione quale nuovo prodotto o energia. »Ascoltiamo i consigli della nostra Kareta Carletta, proteggiamo l'ambiente con una corretta raccolta differenziata«.

Grazie di aver cura assieme a noi per un ambiente pulito.

Collettivo Okolje Ekipa Okolja CONSERVATE QUESTE ISTRUZIONI, DIFFERENZIATE. GRAZIE !

La nostra spiaggia sarà pulita, noi facciamo la raccolta differenziata.

Javno podjetje Okolje Piran, d.o.o., Arze 1b, 6330 Piran, giugno 2013

32 OKOLJE

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2013

Nove cene storitev javnih služb ravnanja z odpadki od 1. Junija 2013 Pišeta · Milica Maslo Bezer in Sandra Martinčič Loboda, obe JP Okolje Piran

Storitve ravnanja z odpadki za maj so od 1. junija 2013 obračunane po novi ceni in novi metodologiji (vključuje vse storitve, razvidne iz »zelene piramide« na sliki št.

1); za biološko razgradljive odpadke minimalno 1,8605 € na mesec na uporabnika (v primeru, da uporabnik sam kompostira odpadke, se ta znesek ne obračuna na podlagi izjave, ki jo uporabnik dobi na spletni strani in v poslovnih prostorih JP Okolje); obdelava komunalnih odpadkov znaša minimalno 1,1339 € na osebo pri uporabniku/gospodinjstvu mesečno in odstranjevanje/ odlaganje komunalnih odpadkov minimalno 2,6107 € na osebo na mesec (vključuje vse storitve, razvidne iz rdeče piramide na sliki št. 1). Cena na osebo se pomnoži s številom oseb pri uporabniku, plačniku položnice za ravnanje z odpadki (smetarine). Povsod je določena tudi cena javne infrastrukture, saj je obvezni sestavni del cene. Storitev zbiranja in prevoza, ki jo izvaja JP Okolje, se je preračunano na m3 zvišala za 1,12 €, cena obdelave je nova in skupaj z odlaganjem je od dosedanje cene na m3 višja za 5,6866 € (razvidno na sliki št 2).

Slika 1

Slika 2

Javno podjetje Okolje Piran, d. o. o, je skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS št. 87/2012) pripravilo Elaborat o oblikovanju cene storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Piran.

Občinski svet ga je obravnaval na seji 16. 4. 2013 in potrdil ter sprejel novo ceno storitev javnih služb ravnanja z odpadki v Občini Piran. (Vse cene v tem tekstu so brez DDV).

Sklep, v katerem so potrjene cene, je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 34/2013 in je objavljen

na spletni strani www.okoljepiran.si v rubriki Ceniki (cenik posameznih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki s prilogami).

Cene ravnanja z odpadki za gospodinjstva – ZiPg. V sklepu so cene določene na kg za posamezne javne službe in so za obračun mesečnih stroškov ravnanja z odpadki za uporabnike iz gospodinjstva preračunane v skladu z merili iz občinskih predpisov o ravnanju z odpadki glede na težo, volumen in nasipno gostoto. Zbiranje komunalnih odpadkov na uporabnika/gospodinjstvo znaša minimalno 7,3584 € na mesec za vse uporabnike v enakem znesku

Na podlagi sklepa o potrditvi cen bodo lahko uporabniki pri JP Okolje Piran uveljavljali olajšavo za plačilo smetarine v primeru, da so prejemniki denarne socialne pomoči po predpisih iz socialnega varstva v RS. Uporabniki/gospodinjstva oziroma družine, ki imajo šoloobvezne otroke, bodo lahko pri izvajalcu uveljavljale olajšavo, vključno od tretjega otroka dalje. Po prejemu prvega računa (v juniju za storitve, opravljene v maju), v primeru, da se podatki razhajajo, bodo lahko uporabniki opravili uskladitev dejanskih podatkov s podatki iz uradnih evidenc, na podlagi katerih izvajalec vrši obračun za opravljene storitve ravnanja z odpadki. Vsi obrazci so objavljeni na spletni strani v rubriki »obrazci«.

Za dejavnosti javne uprave in javnih storitev velja enaka cena kot za gospodinjstva in za vse 3 javne službe znaša preračunano v m3 18,3589 €/m3.

Cena za uporabnike iz dejavnosti gospodarstva (ZiPG) je po novem sestavljena drugače kot do sedaj. Preračunano na m3 po novem znaša: za zbiranje in prevoz 28,3424 €/m3 (doslej zamrznjena cena: 20.6208 €/m3) in se razlikuje od cene za gospodinjstva; za obdelavo znaša 2,768 €/m3, za odlaganje pa 6,3694 €/m3 in se ne razlikuje od cene za gospodinjstva, saj poteka po enakih postopkih za razliko od zbiranja, ki poteka različno. V celoti nova cena znaša 37,4798 €/m3 in je od sedanje višja za 27,46 %.

V primeru predajanja stisnjenih odpadkov (pres kontejnerji) se obračun obdelave in odlaganja vrši na težo odpadkov (značilno za večje hotele).

Glavni razlogi za višjo ceno so: več odvozov s prevzemnih mest zaradi ločenega zbiranja odpadkov na izvoru nastanka; obveznost obdelave mešanih komunalnih odpadkov; obveznost zbiranja in predelave biorazgradljivih odpadkov in zaprtje odlagališča Dragonja januarja 2011 ter odvoz na lokacijo, ki je oddaljena več kot 150 km. Na nobenega od teh razlogov izvajalec nima vpliva, saj gre za zakonske zahteve in objektivne okoliščine.

Na področjih, kjer lahko vplivamo na nižanje stroškov, smo že izvedli racionalizacije in iščemo nadaljnje notranje rezerve, med drugim tudi cenejše izvajalce na trgu storitev ravnanja z odpadki. Za nadaljnje nižanje stroškov bi bilo nujno tudi nižanje standarda storitve.

Na področju zbiranja in prevoza odpadkov so predvideni predračunski stroški, upoštevani pri izračunu cene za leto 2013, nižji za 183.000,00 € glede na stroške iz leta 2011, predvsem zaradi racionalizacije poslovanja in zaradi metodoloških zahtev izračuna cene. Zaradi nižanja stroškov dela zunanjega podizvajalca za zbiranje odpad-

33 Junij 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

kov, zmanjšanja števila zaposlenih v sektorju in splošnega varčevanja, kjer je bilo mogoče, smo v letu 2012 glede na leto prej znižali stroške za zbiranje in prevoz za 110.000,00 €.

Na področju obdelave in odstranjevanja odpadkov so predračunski stroški za leto 2013 nižji za 131.000,00 €. K temu je prispevalo izločanje 500 ton nedovoljenih odpadkov (predvsem zeleni vrtni odpad, les, karton, kosovni odpadki) pred pretovorom, ki jih naši delavci ročno izločajo pred prevozom na obdelavo. Iz tega naslova je JP Okolje v letu 2012 zmanjšalo izdatke občinskega proračuna za 73.500,00 €, ki jih je Občina Piran plačevala namesto uporabnikov za predajo odpadkov v nadaljnje ravnanje, razlika do 131.000,00 € pa je rezultat ustreznejšega ločevanja odpadkov s strani uporabnikov storitev (slika 3). Ločevanje moramo še izboljšati, s ciljem, da odložimo čim manj odpadkov in plačamo čim manj za obdelavo in odlaganje, kar bi lahko znižalo stroške teh storitev pri naslednjem izračunu marca 2014. Žal nam ločeno zbranih odpadkov ni dovoljeno prodajati, razen papirja in kovin, vso odpadno embalažo pa moramo brezplačno predati družbam za ravnanje z odpadno embalažo.

Občina Piran je v letih 2011, 2012 in 2013 do konca aprila iz občinskega proračuna namesto uporabnikov plačala stroške za prevoz, obdelavo in odlaganje odpadkov na drugem odlagališču v višini 1.806.758,12 €. Od maja 2013 morajo te stroške plačati povzročitelji odpadkov, saj subvencioniranje po predpisih ES ni dovoljeno.

NOVA METODOLOGIJA OBRAČUNA STORITEV RAVNANJA Z ODPADKI Ob uveljavitvi nove cene, s prenehanjem uporabe »zamrznjene

cene«, obenem preidemo na novo metodologijo obračuna storitev za javne službe ravnanja z odpadki.

Do sedaj so v starem mestnem jedru in individualnih hišah uporabniki/gospodinjstva plačevali za minimalno 1 m3 odpadkov na mesec, v večstanovanjskih objektih (blokih) pa so stroške delili glede na kvadraturo stanovanja. Na tak način obračuna smo pogosto slišali kritike, da je do uporabnikov v starem mestnem jedru in individualnih hišah nepravičen, a ga žal zaradi zamrznjenih cen ni bilo možno spreminjati. Sedaj velja za vse uporabnike enaka metodologija porazdelitve količine odpadkov in stroškov ravnanja z njimi.

Različne cene in obračuni ravnanja z odpadki glede na lokacijo prevzemanja odpadkov po državnih in občinskih predpisih niso več dopustni.

Glede na dejstvo, da odpadke povzročajo osebe, ki uporabljajo stanovanjske objekte, sta skladno z novimi občinskimi akti na podlagi letnih količin za posamezno javno službo ravnanja z odpadki izračunana minimalna količina v kg in minimalni volumen odpadkov na uporabnika/gospodinjstvo ter na osebo pri uporabniku/gospodinjstvu. Uporabniki iz počitniških stanovanj so skladno z občinskimi akti obravnavani kot enočlanska gospodinjstva. Če so v stanovanjih podnajemniki, se obračun vrši po številu oseb.

Za uporabnike iz dejavnosti gospodarstva, ki so vključeni v redni odvoz odpadkov, ki jim zadostuje minimalni obvezni obseg izvajanja javne službe, se bo obračun vršil na podlagi meril za določanje izhodiščnih volumnov iz Tehničnega pravilnika (UL RS 66/12). (Uporabniki iz dejavnosti so uvrščeni v kategorije iz 9. člena Tehničnega pravilnika na podlagi ankete, ki so jo izpolnili na poziv

OKOLJE

Slika 3

izvajalca javne službe.) Za uporabnike, ki presegajo minimalni tedenski volumen izvajanja javne službe, pri katerih ni enakomernih količin odpadkov oziroma količina niha, se bo obračun vršil na podlagi prostornine posod in pogostosti njihovega praznjenja (ne manj kot je minimalni volumen, ki je določen z merili v Tehničnem pravilniku). Pri zbiranju odpadkov v zabojnikih s stiskalno napravo (pres kontejnerjih) se obračun vrši na podlagi dejanske teže odpadkov, stehtanih v zbirnem centru Dragonja.

Zaključek Na nižanje stroškov ravnanja z odpadki bo vplivalo nadaljnje zniževanje količin odpadkov, predanih v predelavo/obdelavo in odlaganje, to pa lahko dosežemo s še več ločevanja na izvoru. Pri naslednjem elaboratu za izračun cene, v začetku leta 2014, bi se ta vpliv poznal na nižanju stroškov obdelave in odlaganja. Zato moramo še več ločevati. Trenutno ločimo 45 % vseh odpadkov, zbranih v občini Piran, možno pa je ločevati celo do 80 % na izvoru.

V juniju je v JP Okolje pričel delovati kontrolor pravilnosti

ravnanja z odpadki, ki na prevzemnem mestu opozori uporabnika na ugotovljene nepravilnosti. V primeru neupoštevanja opozorila sledita inšpekcijski postopek in predpisana globa.

JP Okolje načrtuje nadaljnje osveščanje in izobraževanje uporabnikov in prebivalstva v tej smeri. Pred oblikovanjem nove cene so v zadnjih letih izvedena izobraževanja po krajevnih skupnostih, šolah, vrtcih in v večjih hotelskih organizacijah. Do izstavitve prve položnice smo izvedli tudi predstavitve nove cene in nove metodologije v vseh osmih krajevnih skupnostih v Občini Piran. V juniju je JP Okolje Piran okrepilo možnosti za dodatne informacije na telefonski številki 617 5 000, kjer je vedno verižno dostopna vsaj 1 od 7 linij. Obrazci in vloge za uskladitev podatkov in olajšave pri plačilu ravnanja z odpadki so dostopni na spletni strani in v prostorih podjetja. V JP Okolje si bomo še naprej prizadevali zniževati stroške, pomembno pa je, da uporabniki ustvarijo čim manj mešanih komunalnih odpadkov, kajti za ravnanje z njimi plačamo največ, saj od januarja 2011 nimamo več svojega odlagališča.

Nudimo vam hitro in cenovno ugodno storitev digitalnega tiska:

Matris Design Obala 116 6320 Portorož Slovenija gsm: 051 393 770 mail: info@matrisdesign.com web: www.matrisdesign.com

katalogov, knjig, brošur jedilnih listov, cenikov vizitk zgibank letakov vabil, čestitk, voščilnic vstopnic, ...

34 SOLNI CVET / L'AFIORETO

VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Junij 2013

Vrtec Mornarček Piran

40-Letnica vrtca mornarček Piran Z razigranim plesom in pesmijo otrok je Vrtec Mornarček Piran v gledališču Tartini 24. maja 2013 obeležil 40. obletnico delovanja. Prireditev si je ogledala velika množica, tako staršev, kulturnikov in nekdanjih zaposlenih v Vrtcu Mornarček kot tudi drugih Pirančanov.

Otroci so v svojem nastopu, ki smo ga poimenovali »Mornarčkovo raziskovanje skozi čas«, prikazali vsebine projektov Unesca zadnjih deset let. Ob tej priložnosti in ob zaključku večera so mali mornarčki in zaposleni predstavili tudi novo himno vrtca »Mornarček«.

V Vrtcu Mornarček Piran si že vrsto let prizadevamo otrokom približati oddaljeno preteklost našega kraja, pri tem pa uresničujemo zamisli otrok, strokovnih delavcev in drugih zaposlenih. Z izvajanjem projekta spodbujamo vpetost vrtca v lokalno okolje ter prispevamo k njegovi

prepoznavnosti v širši slovenski in mednarodni javnosti.

Ob 40. obletnici delovanja je župan g. Peter Bossman Vrtcu Mornarček Piran podelil plaketo Občine Piran za uspešno udejanjanje poslanstva slovenskega vrtca ter za posredovanje vrednot, izročila in tradicije domačega kraja, kar je pomemben prispevek vrtca k razvoju kraja in Občine Piran kot celote.

Plaketo Občine Piran je v imenu župana v. d. ravnateljice Renati Novak podelila podžupanja ga. Meira Hot. Pod vodstvom kustosinje Obalnih galerij ge.

Nives Marvin je bila v galeriji Hermana Pečariča organizirana razstava otroških izdelkov z naslovom Kamen na kamen, ki si jo je bilo mogoče ogledati od 21. maja do 16. junija 2013.

Podružnica osnovne šole Diego e Vincenzo de Castro in vrtec »La Coccinella« Sečovlje Piše · Karmen Pines

Nadomestna gradnja šole z otroškim vrtcem Zaradi statične ogroženosti objekta podružnične osnovne šole Diego e Vincenzo de Castro in vrtca »La Coccinella« v Sečovljah se je Občina Piran skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport odločila, da poruši nevarni del objekta in na tem mestu zgradi novo varno in sodobno šolo z otroškim vrtcem.

Na podlagi izdelave različnih projektantskih rešitev se je kot najbolj ekonomična izkazala izvedba nadomestne gradnje. V pritličju objekta bodo na novo organizirani prostori italijanskega vrtca, ki so fleksibilno oblikovani, notranja zasnova omogoča maksimalno prilagodljivost, notranjo fleksibilnost (združevanje enot, delitev enot na manjše zaključene kotičke in prostore) in prehodnost. Vrtec bo v novih prostorih poleg dveh igralnic pridobil tudi nove sanitarije, garderobe, previjalnico in čajno kuhinjo. Igralnice z velikimi zastekljenimi površinami so zasnovane tako, da so povezane z zunanjo teraso, ki jo pred poletno vročino ščiti pergola. Oblikovanje vrtca je razgibano, igrivo, z značilnostjo mikroambientov. Zunanjost vrtca in tudi njegova notranja organizacija sta sodobno oblikovani. Za notranje prostore so izbrani topli, pralni in higie-

TRGOVINA IN SERVIS KOLES Obala 116 • 6320 Portorož - Lucija Tel.: 05/90-17-649 • E-mail: lucija@extremevital.com

nični naravni materiali. Lagodno orientiranje in občutek pripadnosti določeni enoti naj bi poudarjala tudi uporaba različnih barvnih odtenkov v posameznih enotah in na komunikacijah.

V nadstropju smo italijanski osnovni šoli namenili dve novi učilnici, pisarno in zbornico. Novi šolski prostori se preko hodnika in novega stopnišča povezujejo z obstoječimi v delu objekta, ki se ruši. Objekt v dveh nadstropjih ima cca 250 m2 notranjih površin, v sklopu vrtca pa se bo uredilo tudi manjše otroško igrišče.

Z novim objektom bo Občina Piran otrokom italijanske narodnostne manjšine iz Sečovelj zagotovila izobraževanje v maternem jeziku v lastnem kraju.

Investicijo v višini cca 430.000 evrov je na pobudo občine v celoti finančno podprlo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in s tem pokazalo skrb za ohranitev italijanske manjšine v tem prostoru.

Izvajalec del Planinvest, d. o. o., Portorož bo vse moči usmeril v gradnjo z namenom zagotovitve novih prostorov za novo šolsko leto 2013/14.

35 Junij 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Medkulturna srečanja Piše in foto · FHŠ

2. študentska konferenca »Leave Your Footprint« V sklopu tradicionalnega Humanističnega maratona so študentje 2. letnika smeri Medkulturno jezikovno posredovanje na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v ponedeljek, 20. maja 2013, organizirali 2. študentsko konferenco z naslovom »Leave Your Footprint« (Pustite sled za sabo). Konferenca pod mentorstvom dr. Neve Čebron se je odvijala v angleščini in se je osredotočala na temo medkulturnosti. Prav zato smo kot osrednjega govorca povabili Petra Bossmana, župana Občine Piran.

V svojem nagovoru nam je pripovedoval o svojem življenju v Piranu, o svojih preteklih izkušnjah ter o razlogih, ki so ga privedli v Slovenijo. Bili smo navdušeni nad njegovo življenjsko zgodbo, ki je zelo navdihujoča in nas je dodatno vzpodbudila k študiju.

Bossman nam je razložil, kako so ga kritične politične razmere v Gani prisilile, da je zapustil državo ter se odpravil v svet. Pot ga je vodila v takratno Jugoslavijo, natančneje v Ljubljano, za katero do takrat še ni slišal. Tam je nadaljeval študij medicine ter spoznal življenjsko sopotnico. Po končanem študiju se je nameraval vrniti v Gano, a sta se zaradi spleta okoliščin z ženo odločila ostati v Sloveniji. Kot splošni zdravnik se je kasneje zaposlil v Piranu, ki ga je zelo vzljubil. Zaradi predanega udejstvovanja se je močno navezal na piransko skupnost. Mesto, ki ga je izbral, je prav tako izbralo njega, ko ga je v letu 2010 izvolilo za župana.

Peter Bossman je v svojem govoru poudaril, kako je pomembno, da smo pripravljeni pomagati drugim, da sprejemamo raznolikost kultur ter da aktivno sodelujemo v skupnosti, v kateri živimo, saj je ta pomembnem dejavnik pri razvoju naše kulturne in osebne identitete.

Prihod znane in pomembne osebnosti na fakulteto je za nas velikega pomena, saj

Zanimive predstavitve so imeli tudi študentje 2. letnika Medkulturnega jezikovnega posredovanja na UP FHŠ.

to dokazuje, da fakulteta deluje dobro in je odprta vsem, hkrati pa smo lahko počaščeni, da si je Bossman kljub natrpanemu urniku vzel čas za nas.

Ker se pri študiju medkulturnega jezikovnega posredovanja učimo tudi pomena in vpliva kulture na jezike, se nam je zdela zelo zanimiva primerjava življenjskih vrednot v Sloveniji ter v afriških državah. Opomnil nas je, da je v življenju pomembno slediti pravim vrednotam, kot so družina, prijateljstvo, zaupanje, zvestoba in mnoge druge, za razliko od vrednot, ki jih postavlja v ospredje zahodna družba.

Opozoril nas je, da lahko zanemarjenje takih vrednot in grobo kršenje človekovih pravic pripelje do ponovitev vojn in drugih grozodejstev, ki so se kot posledica etničnega sovraštva in nestrpnosti zgodila v Srebrenici, Ruandi in drugod.

Bossman je poudaril, da je prihodnost v rokah mladih in da jo lahko krojimo samo s pravimi odločitvami, nesebičnostjo in aktivnim udejstvovanjem ter seveda z zagnanostjo pri študiju.

Edvin Dolenc, 2. letnik MJP Konferenca je bila zelo zanimiva, prav tako tudi predstavitve, ki so nam pokazale, kaj se dogaja po svetu. Piranski župan, dr. Peter Bossman je po mojem mnenju imel odličen, pa tudi ganljiv govor, ki je dal povod za razmislek o stvareh, ki so v življenju zares pomembne.

Janja Zorko, 2. letnik MJP Mladi se premalokrat zavedamo dejstva, da smo gonilna sila prihodnosti. In ravno to je poudaril dr. Bossman: da se je treba udejstvovati in biti aktiven ter da je treba skupnosti, v kateri živimo, tudi dajati in ne samo od nje jemati.

Marko Dimač, 2. letnik MJP Govor dr. Bossmana je bil zelo navdihujoč.

Z občudovanjem sem poslušal o njegovem aktivističnem delovanju proti režimu, preden je zapustil Gano, in o tem, kako mu je uspelo doseči tako pomembne cilje v življenju. Prevzela sta me njegova izjemna razgledanost in socialni čut, ko se je dotaknil problemov, ki so v današnjem globaliziranem svetu tako vseprisotni. Uspelo mu je zajeti vse, od preprostejših problematik do same srži problemov trenutnega družbenopolitičnega sistema.

Liminjanska cesta 96, 6320 Portorož tel.: +386 (0)5 677 86 22 fax: +386 (0)5 677 06 22 gsm: +386 (0)41 316 150 e-mail: isbe@siol.net

GRADBENIŠTVO IN TURIZEM

36 SOLNI CVET / L'AFIORETO

VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Junij 2013

Učenci OŠ Cirila Kosmača na tekmovanju Piše in foto · Lorena Lovrečič

8. otroška varnostna olimpijada V Pivki je potekalo tretje predtekmovanje za 8. otroško varnostno olimpijado, na katerem so četrtošolci z območja Policijske uprave Koper tekmovali v torek, 23. aprila. Na tekmovanje se je podalo tudi deset učencev z naše sole, in sicer pet učencev iz 4. a in pet učencev iz 4. b. Vreme nam je bilo naklonjeno in imeli smo se super.

Doroteja pravi takole: “V torek smo se odpravili na otroško varnostno olimpijado. Pred olimpijado smo šli v vojaški muzej. Tam je bilo veliko tankov in ena ogromna stara podmornica. Kasneje smo si ogledali gasilski, vojaški, policijski avtomobil in njihove pse. Ko smo končali z ogledom, smo se pripravili na olimpijado. Tekmovali smo z različnimi skupinami. Najprej smo igrali Človek ne jezi se. Erdogan je metal kocko, Eli pa je stopala po poljih. Ostali smo odgovarjali na vprašanja. Med drugo igro smo

sestavljali kocke. Vsaka skupina je morala sestaviti drugačen znak. Mi smo sestavljali policijskega. V tretji igri smo v koloni tekli okoli stožcev, nekaj učencev je šlo po vedro vode, ostali pa do brizgalke. Vedro vode smo zlili v brizgalko in z vodo skozi cev ciljali v vedro.

Ta dan mi je bil zanimiv in zabaven, ker sem se s svojimi prijatelji imela fajn.

V naslednji igri je moral kolesar kolesariti okoli stožcev. Pri znaku stop se je moral ustaviti, tekač pa mu je prinesel pismo. Nato se je kolesar moral odpeljati do naslednjega tekača, ki mu je dal drugo pismo. Nato se je odpeljal do konca proge, kjer je bil še tretji tekač, ki je pismi z odgovori prinesel do nas.”

Lara Marija svoje spomine opisuje takole: “5 učencev iz našega razreda je šlo v Pivko. Prvo so nas razvrstili v 3 skupine, mi smo bili tretja. Nato smo si šli ogledat Vo-

jaški muzej. Ko smo se vrnili, smo si šli ogledat različna vozila. Nato je prišlo tekmovanje v igri Človek ne jezi se. Bili smo zelo dobri, saj smo dobili celo 100 točk! V kolesarjenju se nismo odrezali dobro, saj smo

dobili 60 točk. Sestavljanje nam je šlo super, mi smo dobili 100 točk, nasprotniki pa 0, ker so imeli vse narobe. Igra z vodo tudi ni šla dobro, a smo dosegli 10. mesto od 21.”

V aprilu smo bili s strani Doga Koleji, zasebne osnovne šole v Mersinu, povabljeni na festival ob mednarodnem dnevu otroka, ki ga v Turčiji praznujejo 23. aprila. Tako se je 12 učencev naše šole v spremstvu ravnateljice Zlate Milič ter učiteljic Mojke Mehora Lavrič in Vike Kuštrin odpravilo na pot v Turčijo. V obmorskem mestu, imenovanem Mersin, smo pet dni spoznavali turško kulturo, glasbo, hrano, običaje, šolo, predvsem pa gostoljubne ljudi,

ki so nas sprejeli izredno prijazno.

Naši učenci so na prireditvah ob dnevu otroka sodelovali z venčkom narodnih plesov. S svojim nastopom so popolnoma navdušili občinstvo. Čas je za nekatere tekel kar prehitro.

Sklenila so se nova prijateljstva, izklesale so se življenjske izkušnje, nove ideje za nadaljnje sodelovanje. Bilo je čudovito in upamo, da bomo lahko jeseni tudi mi gostili vrstnike iz Turčije.

Osnovna šola Cirila Kosmača Piran Piše in foto · Vika Kuštrin

Obiskali smo Turčijo

Seča 198, SI-6320 Portorož • Telefon: + 386 (0)5 907 87 77 E-mail: info@residenceligo.com • www.residenceligo.com

37 Junij 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

OŠ Cirila Kosmača Piran Piše in foto · Vika Kuštrin

Drevo pred našo hišo V okviru UNESCO središča Piran je letos potekal pilotni projekt Drevo pred našo hišo.

Naši petošolci so si izmed vseh domačih dreves izbrali oljko in jo vzeli pod drobnogled. Raziskovali so njen izvor in zdravilne učinkovine ter simbolni pomen, se naučili marsikaj o njeni vzgoji, uporabi in nevarnostih, ki ji pretijo. Za mlajše učence so pripravili predstavitev ter naredili intervju s hišnikom

Darijem in Martinovim »nonotom«, ki sta čisto prava oljkarja.

Prvošolčki in petošolci so oljko likovno upodobili kot pravi umetniki.

Skupina učencev se je udeležila zaključka projekta, ki ga je organizirala OŠ Gračišče.

Tam so vsi udeleženci predstavili svoje delo ter se pozabavali in izvedeli še marsikaj novega o drevesih, ki že dolgo delajo senco hišam primorskega sveta.

Center za usposabljanje Elvira Vatovec Piše in foto · Nataša Brljavac

Dobili smo nov kombi V Centru za usposabljanje Elvira Vatovec smo se 27. maja 2013 zahvalili vsem donatorjem, ki so nam pomagali pri nakupu novega šolskega vozila, s katerim bomo lahko svojim učencem s posebnimi potrebami omogočili različne obšolske dejavnosti in olajšali prevoz otrok na invalidskih vozičkih. Med donatorji so različna podje-

tja, ustanove in društva, ki so nam pomagali s finančnimi sredstvi. Osnovne šole, vrtci, policijske postaje obalno-kraške regije ter druge ustanove, podjetja in posamezniki pa so nam pomagali z zbiranjem zamaškov. Vsem se še enkrat najlepše zahvaljujemo.

Šolska okolica zasijala v lepši podobi Piše in foto · kolektiv CUEV Strunjan

Šolska okolica zasijala v lepši podobi V našem centru je v soboto, 18. 5. 2013, potekala prostovoljna delovna akcija, ki jo je organizirala in izvedla UniCredit Banka Slovenije, d. d., iz Ljubljane. Številni zaposleni iz banke, predstavniki Inštituta za trajnostni razvoj, posamezni prostovoljci in zaposleni iz centra smo uredili šolsko okolico, da je zasijala v novi in lepši podobi.

Zasadili smo ekovrt v šolskem atriju, uredili prostor pred vhodom v šolo, zasadili njivo z različnimi zelišči in povrtnina-

mi, uredili zaraščene površine, pobarvali in porisali smo betonski zid okrog šole in pobarvali igrala na igrišču.

Za popestritev dogajanja so poskrbeli ansambel Slon in sadež, pevka Špela Grošelj in Manca Košir, ambasadorka projekta Šolski ekovrt.

Vsem srčnim ljudem, ki so sodelovali pri tej akciji oz. kakorkoli pomagali pri njeni izvedbi, da smo lahko skupaj preživeli čudovit in nepozaben dan, se iskreno zahvaljujemo.

38 SOLNI CVET / L'AFIORETO

VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Junij 2013

Mišljenje ni enako razmišljanju Piše · Ksenija Funa; foto · Marko Strle (oba CKSG Portorož)

CKSG Portorož gostil usposabljanje učiteljev Mag. Nastja Mulej je edina slovenska licencirana trenerka Šestih klobukov, Lateralnega razmišljanja in neposrednega poučevanja razmišljanja šolskih otrok po dr.

Edward de Bonu (CoRT). Usposablja učitelje, ki na svojih šolah vodijo Krožek za razmišljanje. 22. maja je obiskala koprsko podružnico Društva Bravo. Tokratno srečanje je bilo v CKSG Portorož.

Mišljenje ni enako razmišljanju. Otroka učimo razmišljati, ne misliti, poudarja ga. Mulej. Razmišljanje, ki ga poudarjamo od rojstva naprej, je kritično razmišljanje, logično razmišljanje, ki nas uči, da je le en odgovor pravilen, medtem ko je drugi nepravilen.

Tako je tudi v slovenskih šolah – v njih obstajata le dva možna odgovora: »da« in »ne«. S tem ne spodbujamo divergentnega mišljenja, pri katerem se upošteva druge možnosti, druge ideje, druge ljudi in konstruktivno razmišljanje.

Kljub temu pa učitelji od učencev pričakujejo, da bodo inovativni, neodvisni, kritični misleci, ki bodo naredili točno to, kar učitelji hočejo … Resnica je odlična, a ni dovolj.

Ga. Mulej kot alternativo tema skrajnima možnostma predlaga »zanimivo«. Že sama uporaba besede »zanimivo« pri šolskem delu spodbudi otroke, da si upajo sodelovati pri pogovoru z učiteljem.

Po nekaterih raziskavah otroci z uporabo orodij CoRT-a pridobijo samozavest, pri tem uživajo in se zabavajo. Razširijo svojo zaznavo in lahko vsako situacijo gledajo širše, ne več kot samoumevno, bližnje in samoljubno.

Pri poučevanju CoRT-a velja-

jo načela: jasno, preprosto, resno in osredotočeno. Če učencu postaviš splošno vprašanje, boš dobil splošen odgovor. Če pa učencu postaviš osredotočeno vprašanje, lahko pričakuješ osredotočen odgovor. Na začetku vsake učne ure CoRT-a učenci spoznajo in definirajo orodje razmišljanja, nato to orodje vadijo, spoznajo njegov postopek in načela ter izvedejo projekt. CoRT je sicer predviden za učence v starosti 10–11 let.

CoRT običajno traja dve šolski leti. Sestavlja ga šest sklopov po deset učnih ur. Ti so: CoRT 1 (Širina), ko učenci širijo svojo moč zaznavanja. S CoRT-om 2 (Organizacija) se učenci naučijo organizirati svoje razmišljanje. CoRT 3 (Interakcija) pomaga učencem opazovati svoje razmišljanje.

CoRT 4 (Kreativnost) pokaže učencem, kako spreminjati vzorce in koncepte, da lahko oblikujejo svoje razmišljanje. CoRT 5 (Informacije & Čustva) nauči učence, da se vprašajo, katere informacije imajo, katere potrebujejo, kje bi jih dobili, katera čustva in koristi lahko uporabijo pri informacijah.

CoRT 6 (Akcija) predstavi vizualne simbole, ki jih lahko uporabljajo, da usmerjajo razmišljanje.

Mi smo si podrobneje pogledali CoRT 1. De Bono pravi, da mora vsak najprej razmišljati pri sebi, nato te misli zapisati, nato pa svoje misli primerjati z drugimi v skupini. Tako smo tudi mi vsako miselno nalogo najprej reševali sami, nato smo jih predstavili skupini. Pri vsaki miselni nalogi smo skupino zamenjali, da bi lahko zaradi različnih pogledov bogatili drug drugega.

Po CoRT-u je treba najprej treba definirati miselno nalogo, svoje namene, cilje. Kajti če natančno poznamo svoje cilje, jih lažje dosežemo. V isti situaciji imamo namreč ljudje različne cilje. Do končnega cilja nas vodi veriga majhnih ciljev, pri čemer vsak od njih sledi prejšnjemu. Cilji morajo biti dovolj blizu, dovolj uresničljivi in dovolj možni, da jih dejansko lahko dosežemo. Obstaja mnogo ciljev, toda nekateri so pomembnejši od drugih.

Pred vsakim dejanjem, načrtovanjem je treba upoštevati vse relevantne dejavnike. Poskušamo videti celotno sliko, kolikor je mogoče široko. Nato moramo ugotoviti, kakšna so stališča drugih ljudi. Ta so za nas dejstva. Učimo se upoštevati druge ljudi, tudi če se ne strinjamo z njihovim zornim kotom. Spoznamo, da nismo center sveta. Ko se otroci naučijo uporabe tega orodja, upade število konfliktov med njimi.

Ena od miselnih tehnik nas uči, da je vsaka ideja za nekaj dobra, negativna in zanimiva, ter da kjer je problem, tam je rešitev.

Brez uporabe tega orodja so naše

Čistilni servis

Biljana Pajić s.p., Ulica Svobode 99, 6330 Piran

Tel.: 040 435 260

ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE 24 UR NA DAN

odločitve odvisne od našega razpoloženja.

Razmišljati je treba tudi o prioritetah, kaj je za nas najbolj pomembno. Vsaka problemska situacija ponuja več alternativnih možnosti, zato jih je treba poiskati čim več. Tista, ki se je najprej spomnimo, ni nujno najučinkovitejša.

Pomembno je vzeti si dovolj časa za iskanje alternativ, s čimer se izognemo kasnejšim nesoglasjem.

Na koncu pa ne smemo pozabiti razmisliti še o posledicah, takojšnjih, kratkoročnih, srednjeročnih pa tudi dolgoročnih, ki jih lahko naša odločitev prinese. Namreč, vsaka naša odločitev ima neko posledico za nas v prihodnosti.

Tudi to, da smo gospo Mulej poslušali dobri dve uri in pol, ima takojšnjo posledico za nas, poslušalce. Ko bo tašča naslednjič za kosilo skuhala vampe, se ne bomo več takoj namrdnili in povabilo vljudno odklonili, temveč bomo brž poiskali še pozitivne in zanimive faktorje pri tem povabilu in morda razsodili, da pa se povabilu le splača odzvati.

39 Junij 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

UMETNOST

Piran je še bolj mesto umetnikov Piše in foto · Janez Mužič

Imamo dve novi galeriji: Caffe galerijo in Galerijo BF Pred poletjem je Piran dobil kar dve novi likovni galeriji. Prva je na Ribiškem trgu v na novo odprtem lokalu Caffe galerija, drugo, ki je na Ulici svobode 83, pa je njen lastnik, Pirančan Bojan Fras, poimenoval Galerija BF. Ni malo obiskovalcev Pirana in seveda tudi domačinov, ki se jim toži po stari mestni Kavarni Galerija in njenem častitljivem meščanskem šarmu. S prenovo sedaj modernistične notranjosti Mestne galerije, v kateri je bila, je žal dokončno izginila in z njo je mesto izgubilo delček svoje »dunajske« zgodovinske zgodbe, pa tudi nevsiljiv likovni razstavni prostor. V njej so se namreč menjavale priložnostne razstave največkrat lokalnih umetnikov.

Konec aprila pa je ob robu mandrača v poslopju nekdanjega Gea Collegea odprla vrata nova Caffe galerija. Za vse dopoldansko lenobne ljubitelje mediteranskega klepeta ob piranski kavici ima podobne ambicije kot prej omenjena priljubljena kavarna. V njej se lesketa klavir, ob katerem petkove in sobotne večere popestrijo priznani pianisti, pa tudi glasbene skupine in pevci. Na otvoritvi lokala je tako že navduševal piranski baritonist Neven Stipanov in nakazal, da bo prostor ob morskih hladnih jedeh in kozarčku čez poletje napolnjevala sproščujoča živa glasba. Vodja lokala, Pirančan Pehadini Sead Adi, ki je gostinske izkušnje nabiral v evropskih alpskih smučarskih centrih, je ob otvoritvi napovedal tudi likovne razstave. Zanje bo skrbel »berlinski Pirančan« Repi Repya, ki je tam prvi postavil na ogled svoja platna, med njimi značilne velike portrete

Galerije BF in prve razstave v njej.

Otvoritev razstave v Caffe galeriji.

Marilyn Monroe, Mone Lize, Nefretete ter Marie Terezije. Otvoritev razstave je bila 25. maja in je potrdila pričakovanja, da bo Piran s Caffe galerijo ponujal likovnikom novo priložnost predstavljanja, njegovim obiskovalcem pa prijetne trenutke ob pogledih na platna in kavici ali kaki drugi pijači.

Razstavo je odprla podžupanja Meira Hot, ki je med drugim dejala, da je Piran lahko ponosen, da je dobil tako kavarno z galerijo, ki bogati mesto z razstavami in glasbenimi nastopi. Sicer je bil večer tega dne zanjo zelo likovno obarvan, saj se je dobro uro pred tem udeležila tudi

otvoritve nove Galerije BF v Ulici svobode. Tam je čestitke izrekla Bogdanu Frasu, priljubljenemu piranskemu čarovniku, ki je pritličje hiše, v kateri stanuje njegova družina, preuredil v prijetno in skrbno zasnovano galerijo. Veliko zaslug za to ima restavratorski mojster Polde Belec, prva strokovna moč restavratorjev Anbota, ki je izvirno izdelal čudovite parketne pode galerije.

Vsekakor velja opozoriti nanje, saj gre za enkratno mojstrsko in umetniško delo, kakršnega v Piranu pri prenovah kletnih prostorov nismo vajeni. Na otvoritvi galerije je bil Belec med Frasovo zahvalo deležen

navdušenega ploskanja, enakih pohval pa je bila deležna tudi Frasova žena Vanda za podporo pri tem ne tako majhnem projektu svojega soproga. »Na začetku sem celo razmišljal, da bi zaradi te mojstrovine Poldeta Belca galerijo poimenoval kar Galerija na tleh. Sicer pa je imel v teh prostorih oče nekoč ključavničarsko delavnico. Prostor sem obnavljal 18 let, počasi in sam, vmes pa sem se pred osmimi leti po naključju začel ukvarjati s slikarstvom.

Kadar nisem čaral, sem vse več slikal, udeležil sem se likovne kolonije in tako sem padel v krog slikarjev ter se odločil, da bo v kleti naše hiše galerija,« opisuje rojstvo galerije Bogdan Fras.

Galerija ima dva prostora. V prvem so ob odprtju pospremili na pot razstavo slikarja Marka Krvine, v drugem pa so na ogled dela Bogdana Frasa, kiparja Emirja Krajišnika in ambientalnega umetnika ter Pirančanom dobro znanega someščana Marka Jezernika. Slednji v galerijo, za katere delovanje bo skrbel, delno seli tudi svoj nekdanji atelje Šterna, ki ga je imel na Bolniški ulici. Tudi sicer se je Frasu pridružil pri rojstvu galerije BF, saj je med drugim izdelal podobe na steklih njenih vrat.

Odprtje galerije in razstave, ki jo je na pot pospremila s predstavitvijo avtorjev in njihovih del kustosinja Obalnih galerij Nives Marvin, je preraslo v nadvse družaben in živahen piranski ulični dogodek.

Nanj je Bogdan Fras namreč povabil vse sosede, prijatelje in piranske ljubitelje umetnosti, za glasbeni program pa sta poskrbela Predrag Živanović in Pino Vežnaver.

AERODROM PORTOROŽ d.o.o.

Sečovlje 19, 6333 SEČOVLJE, SLOVENIJA T: +386 5 617 51 40 F: +386 5 672 25 30 E: info@portoroz-airport.si U: www.portoroz-airport.si

Panoramski poleti

Padalski skoki

Letalska šola

Taxi leti

Facebook.com/PortorozAirport

Restavracija

Duty Free Shop

40 UMETNOST

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2013

Razstava MURA ODPRTO na ogled do 1. septembra Piše in foto · OGP

Ustvarjalni svet soboške modne konfekcije v Mestni galeriji Piran V sodelovanju s Pomurskim muzejem Murska Sobota bo v piranski Mestni galeriji do 1. septembra 2013 na ogled razstava Mura odprto. Avtorici razstave sta Zdenka Ščančar, dolgoletna modna oblikovalka v Muri, in Metka Fujs, ravnateljica Pomurskega muzeja. Slednja je o razstavi zapisala: „Razstava je nastala kot del obsežnejšega projekta Mura-odprto, ki je bil del programa Pomurskega muzeja Murska Sobota v programu Evropske prestolnice kulture, Maribor 2012. Vsebina projekta je bila tovarna konfekcije Mura iz Murske Sobote, poleg pričujoče razstave pa je obsegal še etnološki dokumentarni film s spomini Murinih delavk, ulično razstavo fotografij iz srede 20. stoletja in katalog plastik sodobnega slovenskega kiparstva v Murinem parku skulptur, ki jih je muzej odkupil iz stečajne mase nekdanjega podjetja.

Muzej je z razstavo sodeloval tudi v mrežnem projektu, ki je pod naslovom Uf industrija povezal muzejske institucije in po eno društvo iz partnerskih mest Evropske prestolnice kulture Ptuja, Raven, Novega mesta, Maribora, Velenja in Murske Sobote. Na različnih razstavah in na primeru industrijskih podjetij iz okolice sodelujočih je bilo predstavljeno, kako industrija uporablja ustvarjalnost pri oblikovanju svojih proizvodov in celostne grafične podobe: od blagovnih znamk do embalaže in različnih oblik oglaševanja.

Razstava Ustvarjalni svet soboške modne konfekcije zato ni razstava o zgodovini Mure, čeprav je obenem tudi to. Predvsem je razstava, ki želi na primeru do nedavna največje tovarne modne konfekcije v srednji Evropi pokazati tisti del delovnega procesa, katerega skupni imenovalec so

Piranske gimnazijke v vlogi manekenk na otvoritvi razstave v družbi podžupana Občine Piran, Bruna Fonde.

bile inovativnost, ustvarjalnost in domišljija. Mura je bila desetletja tista, ki je pomurskemu prostoru zagotavljala delovna mesta, gradila stanovanjske bloke, zaradi Mure se je razvijal javni prevoz, gradila je počitniška naselja … Mura pa je tudi odkupovala umetniška dela za

svojo zbirko in v pretežno ruralni prostor prinašala novo oblikovanje ter ga povezovala s sodobnimi modnimi trendi. Del tega je ostal za vedno zapisan v pomurskem in slovenskem prostoru v duhu enega od Murinih sloganov: »Zapisano v genih.«

Nastop orkestra in zbora iz sosednje Italije Piše in foto · Nataša Cvišič

Promenadni koncerti na Tartinijevem trgu Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in ZKD Karol Pahor Piran vsako leto organizirata cikel promenadnih koncertov. V okviru cikla je v soboto, 8. junija 2013, na Tartinijevem trgu nastopil osemdesetčlanski orkester in zbor iz sosednje Italije. Pod budnim očesom varuha trga, Giuseppeja Tartinija, sta se predstavila Glasbeno in kulturno društvo Farra d' Isonzo in otroški pevski zbor Audite nova iz Staranzana. Pod vodstvom Gianne Visintin, Annalise Clemente in Chiare Spessot so občinstvo popeljali na »popotovanje po evropski mali-veliki glasbeni literaturi«, kot so poimenovali svoj program, v okviru katerega so izvedli dela Alberta Curcija, Paula Hindemitha, Benjamina Brittna in Dariusa Milhauda. »Namen promenadnih kon-

certov je popestritev in obogatitev kulturnega in turističnega dogajanja v občini Piran. Tartinijev trg nudi idealen naravni ambient za izvedbo tovrstnih prireditev, pri čemer pridejo bolj do izraza večje zasedbe pihalnih in big bend orkestrov z dokaj lahkotnim repertoarjem skladb. V zadnjih letih je občutiti porast ansamblov in zasedb iz tujine, ki izrazijo željo po izvedbi takšnega nastopa na Tartinijevem trgu,« je povedala Elizabeta Fičur iz ZKD Karol Pahor Piran.

V juniju so sicer že izvedli koncert pihalnega orkestra Musikkapelle St. Veit-Andritz-Stattegg iz Avstrije, ki pa je bil žal okrnjen zaradi deževnega vremena. Kljub temu so bili gostje iz Avstrije navdušeni nad lepotami našega mesta.

Konec meseca, 29. junija, ob 20. uri se bo na trgu predstavil še

MS Big Band St. Stefan im Rosental iz Avstrije, ki ga bo vodil Karl Pfeiler.

V ZKD Karol Pahor ocenjujejo, da je tovrstno sodelovanje tudi izjemna priložnost za promocijo Pirana. Skupine iz tujine namreč s seboj pripeljejo tudi večje število spremljevalcev in se v naši občini

zadržijo tudi dva do tri dni. »Poleg osemdesetih nastopajočih na koncertu zbora in orkestra iz Italije je bilo prisotnih še preko osemdeset spremljevalcev, ki so v Piran prispeli s štirimi velikimi avtobusi in se v mestu zadržali od 16. do 23. ure,« je pomen kulturnega sodelovanja opisala gospa Fičur.

41 Junij 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

UMETNOST

Glasbena šola Piran Piše · B. G.

Mednarodni uspehi mladih piranskih pianistov Glasbena šola Piran se lahko pohvali, da so se njeni učenci klavirja iz razreda prof. Bojana Glavine samo v zadnjih treh letih udeležili kar desetih domačih in tujih klavirskih tekmovanj, na katerih so osvojili izjemno število nagrad – kar 56, od tega 21 prvih!

Najnovejši uspehi prihajajo z dveh tekmovanj: Koroškega klavirskega tekmovanja v Radljah ob Dravi, ki je potekalo med 22. in 24. majem ter z Mednarodnega glasbenega tekmovanja »Tomaž Holmar« za klavir in harmoniko, ki se je odvijalo med 31. majem in 2. junijem v Naborjetu (Malborghetto, Udine, IT).

Na koroškem tekmovanju z mednarodno udeležbo iz Avstrije, Hrvaške, Srbije, Italije in Slovenije je Nina Rupnik prejela zlato nagrado in zasedla 2. mesto med 30 pianisti, kar je velik uspeh za učenko 3. razreda klavirja, saj je poleg tega postala tudi dobitnica posebne nagrade za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja (B. Glavina: Spominčice, Zvončki). Enak uspeh sta dosegli tudi 12-letni Tiara Stergulc in Dea Kolenc v disciplini klavirski duo, ki sta tudi prejeli zlato nagrado in bili

drugi med 12 dui ter prav tako prejeli posebno nagrado za najboljšo izvedbo slovenske skladbe (B. Glavina: Pomladna glasba). V isti kategoriji je tekmoval še en piranski duo: Ana Simčič in Tadej Sivić, ki sta z osvojenim 5. mestom in visokim številom točk prav tako prejela zlato nagrado. »Ekipni« uspeh Pirančanov je s srebrno nagrado zaokrožila še Rea Štrukelj Pahović.

Teden dni po koroškem tekmovanju so sledile nove preizkušnje: v idilično planinsko mestece Naborjet (Malborghetto) na tromeji Italije, Slovenije in Avstrije se je iz Pirana odpravila skupina sedmih tekmovalcev, ki je v močni konkurenci štirih držav osvojila kar šest nagrad. Najbolje se je odrezal duo Tiara Stergulc in Dea Kolenc, ki jima je petčlanska strokovna žirija dodelila 1. nagrado (tudi denarno) in nastop na zaključnem koncertu nagrajencev. Štiri druge nagrade so si v svojih starostnih kategorijah priborili Nina Rupnik, Dea Kolenc, Tadej Sivić ter duo Ana Simčič in Tadej Sivić, tretjo nagrado je dobila Rea Štrukelj Pahović, Lana Pavlović pa je prejela diplomo di merito. Prav vsi pa so izstopali s poustvarjalno energijo in doživetimi

izvedbami skladb različnih obdobij in stilov.

Ponovno velja omeniti, da piranski učenci nimajo osnovnih pogojev za dobro delo, saj so se za nujno potrebne pripravljalne nastope na tek-

movanja ob pomanjkanju svoje dvorane spet morali nenehno »seliti« in gostovati v Izoli, Kopru, Sečovljah in Luciji. Piranska glasbena šola (v Tartinijevem mestu!) je še vedno edina v Sloveniji, ki nima svoje dvorane!

Rezultati ostalih učencev iz GŠ Koper in GŠ Izola na tekmovanju »Tomaž Holmar«: Disciplina klavir: Christian Špringer – 1. nagrada, Ana Grzetič – 2. nagrada, Lana Petrovič – 2. Nagrada; vsi trije iz GŠ Koper iz razreda prof. Selme Chicco Hajdin.

Disciplina harmonika: Matej Legat – 3. nagrada; iz GŠ Izola iz razreda prof.

Mirjane Gvozdenac.

Veronika Vižintin – 2. nagrada; iz UG Koper iz razreda mag. Erike Udovič Kovačič Disciplina komorne skupine: skupina ETNOTOK – 3. nagrada iz GŠ Izola; mentorji: M. Gvozdenac D. Kitić, B. Kuret

Portret pianista Piše · B. G.

Dobitnik zlatega violinskega ključa je Matija Gorela Matija Gorela je bil med prvimi učenci klavirja v dislociranem oddelku v Sečovljah. Prva dva razreda je obiskoval pri učiteljici Piroški Sič Birsa, nato pa je prišel v razred učitelja Bojana Glavine.

V zadnjih petih letih šolanja v Glasbeni šoli Piran se je udeležil sedmih klavirskih tekmovanj. Že leta 2009 je na Tekmovanju mladih pianistov Primorske na Vrhniki v 1.A kategoriji prejel srebrno priznanje. Istega leta v decembru je na 5. mednarodnem tekmovanju Paolo Spincich v Trstu prejel 2. nagrado. V maju 2010 je najprej v italijanskem Gradu (sln. Gradežu) na 2. mednarodnem tekmovanju v močni konkurenci osvojil 3. nagrado (tudi denarno), naslednje leto, 2011, pa na Koroškem klavirskem tekmovanju v Radljah ob Dravi z mednarodno udeležbo iz petih držav v 5. kategoriji dosegel 1. mesto in zlato nagrado ter nastopil na koncertu prvonagrajencev. V preteklem šolskem letu se je konec marca udeležil Primorskega tekmovanja mladih pianistov v Idriji in v 1.B kategoriji prejel srebrno plaketo. V maju 2012 pa je na 2. koroškem klavirskem tekmovanju v Radljah ob Dravi spet prejel zlato nagrado, osvojil 2. mesto in bil izbran za zaključni koncert nagrajencev. Januarja 2013 je na 2.

Mednarodnem tekmovanju »Ivan Rijavec« v Spodnji Idriji prejel 3. nagrado in bronasto medaljo.

Sodeloval je tudi v skupnem projektu UG Koper in GŠ Koper »Elementi modernizma v Bartokovi glasbi«, s katerim se je uspešno predstavil v Kopru, Sežani in na zelo odmevnih Slovenskih klavirskih dnevih EPTE v Murski Soboti novembra 2011.

19. junija 2010 se je kot gost s tremi skladbami predstavil tudi na koncertu Slovenskega okteta v Kulturnem domu v Svetem Petru. Zadnja tri leta je aktiven tudi v komorni igri – v glasbeni skupini OŠ Sečovlje, s katero je pod mentorstvom prof. Nenada Jurina nastopil na številnih prireditvah, med drugim ob krajevnih praznikih v Sečovljah, Marezigah in v Luciji.

Vsa leta je zelo uspešno nastopal na šolskih, zunajšolskih in raznih tematskih nastopih, med katerimi izpostavljam dva: tematski nastop ob 200-letnici rojstva skladatelja Roberta Schumanna v dvorani GŠ Koper in večer v dvorani GŠ Izola ob 200-letnici rojstva Frederica Chopina.

Matija ima v vseh sedmih razredih glasbene šole odličen uspeh, tako pri klavirju kot tudi pri nauku o glasbi. V svojem glasbenem šolanju je pokazal vrsto

Na zaključnem koncertu GŠ Piran v Tartinijevem gledališču 29. maja.

pozitivnih značilnosti, zaradi katerih že nekaj let spada med najboljše učence naše šole. Te so poleg inteligentnosti in hitrega dojemanja tudi radovednost in veselje do novega, razumevanje in sprejemanje različnih glasbenih vsebin in vedno doživeto, ustvarjalno izvajanje skladb. Prav Matiji sta tudi posvečeni dve klavirski skladbi B. Glavine: »Dve melodiji za levo roko za Matijo« in Lahke variacije na ljudsko temo »Tječe, tječe bistra uoda«.

42 UMETNOST

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2013

Balet v simfoniji morja Piše · V. G., foto · FPA, d.o.o.

Učitelji Glasbene šole Piran v baletno-glasbeni pravljici Za letošnjo predstavo baletnega oddelka Glasbene šole Koper ob zaključku šolskega leta je Manjana Milostnik, učiteljica baleta, gledalcem pripravila prav posebno glasbeno doživetje, kakršnega v Kopru še nismo bili deležni. V Gledališču Koper smo bili priča baletno-glasbeni pravljici, ki že z naslovom »Morska simfonija« namiguje na tematiko, ki jo imamo Primorci najraje.

Milostnikovo sedaj že nekaj let poznamo ne le kot izredno uspešno baletno pedagoginjo, ampak tudi kot iznajdljivo scenaristko in koreografinjo baletnih predstav. Tako kot lansko leto je tudi letos v predstavo vključila živo glasbo, ki so jo izvajali učenci in učitelji Glasbene šole Koper ter podružnice Piran.

Prisluhnili smo violinistu Bogomirju Petraču, flavtistki Olgi Sosič, klarinetistu Robertu Staniču ter Bojanu Glavini v vlogi pianista. V ansamblu sta nastopili tudi dve učenki Glasbene šole Koper Apolonia Vidic z violončelom pod mentorstvom Igorja

Švarca in Tadeje Žele ter Lejla Umer s harfo pod mentorstvom Lučke Joksič. K sodelovanju je Milostnikova letos povabila tudi pevke in pevce otroškega in mladinskega pevskega zbora Glasbene šole Koper. Pod vodstvom Vanje Gregorič je 40 pevcev zapelo pet zborovskih skladb Bojana Glavine z morsko tematiko, ki so pripomogle k lažjemu razumevanju zgodbe, hkrati pa so s tem omogočili nastopajočim baletkam nekaj trenutkov oddiha v 60-minutni predstavi. Posebnost letošnje baletne predstave je vsekakor glasba, ki jo je prav za to priložnost napisal primorski skladatelj in učitelj klavirja v piranski glasbeni šoli Bojan Glavina. Baletke so plesale na kolaž melodij, ki so bile pravzaprav priredbe njegovih skladbic za otroške in mladinske pevske zbore, ter nekaj skladb, ki so nastale prav po naročilu Manjane Milostnik. Pesmica za otroški pevski zbor o čarovnici Mari, v kateri je skladatelj uglasbil besedilo Piroške Sič Birsa, učiteljice

klavirja iz Pirana, je v gledališču doživela krstno izvedbo. Glavina se je izkazal kot izreden poznavalec mladih in njihovega glasbenega okusa. V nekaterih skladbah je plesalke, pevce in občinstvo popeljal v vesele in hudomušne glasbene trenutke, občasno pa se je poglobil tudi v melodije romantičnih razpoloženj.

Milostnikova je v zgodbo vključila vse učenke baletnega oddelka glasbene šole. Tako kot

Razstavišče Monfort Portorož Piše in foto · Obalne galerije Piran

Okrogla miza v Monfortu Razstavo Izgubljeni artefakti Azada Karima v Prostoru za sodobno umetnost Monfort Portorož smo 24. maja nadgradili z okroglo mizo s poznavalci kurdske in bližnjevzhodne kulture in problematike. Sodelovali so novinar, publicist in kolumnist

ERVIN HLADNIK - MILHARČIČ, ki je bil več let dopisnik z Bližnjega vzhoda, slikar Azad Karim, Kurd po rodu, ki živi v Ajdovščini, in Silva Karim, njegova soproga in občasna obiskovalka Kurdistana.

Tomi Portorož - Portorose Hotel - Restavracija

v preteklih letih sta bili tudi letos uprizorjeni dve predstavi, ki se vsebinsko sicer nista razlikovali, vendar sta bili tehnično prilagojeni znanju nastopajočih.

Na obeh je skupaj nastopilo 200 otrok, vsaka je na odru zbrala okoli 120 nastopajočih. Poleg otrok je nastopil tudi šestčlanski ansambel glasbenikov, ki je bil skupaj z zborom ves čas na odru.

Obe predstavi si je ogledalo nekaj več kot 600 obiskovalcev.

43 Junij 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

UMETNOST

Literarno druženje ob pesnikovi sedemdesetletnici Piše · Ksenija Petaros Kmetec, Mestna knjižnica Piran – Biblioteca civica Pirano; foto · Marko Matičetov

Igrive pesmi Marka Kravosa v Kosmačevi hiši Tržaški pesnik, esejist, pisatelj in prevajalec Marko Kravos je letos 16. maja dopolnil sedemdeset let. Pri Založništvu tržaškega tiska je ob tej priložnosti izšla dvojezična zbirka novih pesmi Sol na jeziku – Sale sulla lingua, pri Mladinski knjigi pa antologija, ki prinaša avtorski izbor pesmi iz različnih obdobji njegovega skoraj 50-letnega pesniškega ustvarjanja, ki jo je naslovil V kamen, v vodo. Po avtorjevih besedah se naslov prve zbirke poigrava z vražo, da se ptico ulovi »tako, da ji daš sol na rep«, naslov druge pa je izbral zato, ker se morajo pesmi vklesati v človekovo okolje, prostor, zgodovino, obenem pa se gibati, spreminjati in ljubeče pretakati, kot to počne voda.

V počastitev sedemdesete obletnice in pravkar izdanih pesniških zbirk je Mestna knjižnica Piran priredila v Kosmačevi hiši literarni večer, ki ga je vodila slavistka Jasna Čebron. V pogovoru

s pesnikom nam je odkrivala zanimive odtenke njegove poezije, ki jo zaznamujejo vedrost, hudomušnost, ironija in tako tematska kot jezikovna raznolikost. Le na videz lahkotna poezija razodeva v ozadju resne teme ter pesnikovo široko in raznovrstno humanistično znanje. Nad vsem pa prevladuje veselje do življenja, kar se odraža tudi v Kravosovih duhovitih izjavah v pogovoru. Marko Kravos je dolga leta prijateljeval s pisateljem Cirilom Kosmačem in je z nami delil tudi spomine na njune dolge, velikokrat celonočne – do jutranje zarje – zanimive pogovore. Prisluhnili smo tudi pesnikovi recitaciji, ki sta jo odlično dopolnila glasbenika iz Dekanov, Tarcizija Kofol in Nevio Miklavčič, s Kravosovimi uglasbenimi pesmimi.

Ob zaključku prazničnega literarnega druženja je Marko Kravos občinstvo prijetno presenetil. Vsem je podaril zgibanko s pesmijo V ka-

men, v vodo in svojim portretom, ki ga je narisal Avgust Černigoj 13. 9. 1979. Zgibanka je izšla v samozaložbi.

Marku Kravosu smo zaželeli, da bi tako plodno in uspešno kot do sedaj ustvarjal še mnoga mnoga leta.

Galerija Herman Pečarič Piran napoveduje Piše in foto · Obalne galerije Piran

Razstava Ta ocean, strašno odprt Razstava Ta ocean, strašno odprt Herman Pečarič, Avgust Černigoj, Lojze Spacal Otvoritev: sreda, 26. junij 2013, ob 20. uri Trajanje: 26. junij 2013–5. januar 2014

Opus Hermana Pečariča (1908–1981) se kaže kot izziv za nova strokovna ovrednotenja in interpretiranja. Avtor je namreč ustvarjal v času, ko sta visoko umetnost modernizma opredeljevali reducirana likovna govorica in konceptualizacija umetnosti znotraj kulture. Ker Pečarič tem smernicam mednarodnega sveta umetnosti ni sledil, je veljal za konzervativnega slikarja. Toda glede na današnjo dekonstrukcijo institucij in norm umetnosti prejšnjega stoletja vsebuje njegovo delo potenciale, vredne novega premisleka.

Konec junija bomo postavili razstavo, ki bo Hermana Pečariča soočila z Lojzetom Spacalom in Avgustom Černigojem. Tri likovno različne ustvarjalce bo povezovala tema ladij, ladjedelnic in ladjedelniških delavcev, ki so bili vsakdanja realnost izbranih umetnikov, saj so živeli v Trstu in Piranu.

Tema ni aktualna le zaradi globalnih gospodar-

skih sprememb, temveč je civilizacijsko in kulturno privlačna. Še posebej pa je zanimiva za prikaz dogajanj v polpretekli zgodovini umetnosti. Izbrani umetniki so namreč teme, povezane z obalo in morjem, upodabljali ne le reducirano in abstrahirano, temveč tudi realistično figuralno, kar je bilo v zadnjih desetletjih manjkrat javno predstavljeno. Glede na politično-ideološki kontekst predvojnega in povojnega Trsta in povojnega Pirana ima odločitev o ustvarjanju v tovrstnem slogu še dodatni pomen. Povezana je s politično opredelitvijo samih ustvarjalcev in odseva zapletene politično-ideološke tokove, ki so določali razmerja med fašizmom in demokratičnimi tendencami ter tudi med samimi strujami komunizma.

Naslov razstave je povzet po romanu Borisa Pahorja, ki bo letos praznoval stoletnico rojstva. Pisatelj je dobro poznal ne le kulturno ustvarjanje predvojnega in povojnega Trsta in slovenske Istre, ampak tudi izbrane umetnike, ki jih je podpiral in z nekaterimi celo prijateljeval. Poleg tega je knjiga, ki je izšla leta 1989, dnevniški zapis Pahorjevega življenja med junijem 1974 in februarjem 1976. Opisuje dogodke, povezane z javnim zapisom Edvarda Kocbeka o

Herman Pečarič, Ladjedelnica z delavci, 1957, olje na platnu, 50 x 69,5 cm. povojnih pobojih, objavljenih v tržaški reviji Zaliv.

Knjiga odpira teme, ki so bile potlačene v vsakdanjem javnem diskurzu prejšnje države, razstava pa na ogled postavlja primerjavo, ki še čaka na strokovno umetnostnozgodovinsko interpretacijo o vlogi figurativnega v likovni umetnosti širšega prostora Slovenije v desetletju pred drugo svetovno vojno in po njej.

44 UMETNOST

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2013

Monfort Portorož Piše · Andrej Medved; foto · Damijan Kracina

Prostor za sodobno umetnost Monfort Portorož PRIMORSKA LIKOVNA UMETNOST: NEK DRUG POGLED 1990–2013 Goran Bertok, Ive Tabar, Dean Verzel, Marko Peljhan, Bojan Štokelj, Damijan Kracina Otvoritev: petek, 5. julij, ob 20. uri Trajanje: 5. julij–4. september 2013

Zasnova razstave je nastala v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja kot »reakcija« in kot »odklon« od nekega drugega razstavnega projekta, ki je poskušal prikazati tradicionalno likovno umetnost primorskih ustvarjalcev. Zamisel zajema različne tehnične in likovne pristope in postopke: fotografijo, video, dizajn, ambientalne postavitve, performans, akcije in body art ter skoraj kozmične, vesoljne, idealne postavitve. Povabili smo Marka Peljhana, Damijana Kra-

Sanitarium 2010, keramika in drugi materiali.

cino, izbrali smo Štokljevo zapuščino, Gorana Bertoka, Deana Verzela in Iveta Tabarja … Vsi so na neki način perfekcionisti, ki svoje delo gradijo na »popolnosti« celote in detajla, z vizijo in temeljno, skoraj metafizično

vsebino – sporočilom. Vsi so na svojem področju uveljavljeni umetniki, doma in v tujini.

Peljhan nas vedno znova preseneča s svojimi »sky labi«, z močno znanstveno, raziskovalno in miselno poanto, Kracinove

prostorske postavitve vključujejo tudi ostale likovne pristope in prvine, z včasih šokantnim in igrivim sporočilom, Štokelj je mojster več medijskih projektov, Bertok deluje v mejni zoni groze, krutosti, minljivosti in smrti, Verzelovi projekti so mejne, idealistične projekcije, ki združijo različne elemente v celostno osebno umetnino, na meji skrajnega esteticizma in/ali dogodka, ki nas šokira, in Ive Tabar gradi svoj body art, s tem da posega v telo, v rentgenizirano in čutno – lastno – telo na meji akcionizma.

Izšel bo tudi študijski katalog, s spremnim tekstom Deana Mehmedoviča in kustosa razstave Andreja Medveda, s celotno dokumentacijo o avtorjih v obdobju od konca tisočletja do danes, tako da bo razviden njihov umetniški opus skozi daljše obdobje, tudi z bodočimi in nerealiziranimi projekti.

Eskobars odvisnikom: Poiščite pomoč!

Piše · Janez Mužič; foto · Domen Lombergar

Piranska skupina končala glasbeno turnejo »Igrali smo za vse, ki se zdravijo, za vse, ki so končali zdravljenje, in predvsem za vse, ki se še niso odločili za zdravljenje. Zlasti slednje želimo spodbuditi, da se odločijo za rešitev iz vajeti trdih drog, da poiščejo pomoč,« je po mini slovenski turneji gotovo najbolj znane piranske glasbene skupine Eskobars povedal njihov bobnar Bogdan Sojič. Tudi sam je ob pomoči drugih članov skupine dokazal, da je pot iz odvisnosti možna.

Turnejo so začeli aprila v Novi Gorici, kjer so v Škrabčevi dvorani igrali za vse, ki so uspešno zaključili program zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog v zavodu Pelikan. Sledili so nastopi v različnih komunah po Sloveniji, zadnji koncert pa so sredi maja priredili kar pred Zdravstvenim

domom Ljubljana Center na Metelkovi ulici, kjer so jih v za koncert nenavadnih jutranjih urah lahko spoznali tudi tisti, ki prihajajo v tamkajšnji Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog.

Z neobičajnim koncertom pred zdravstvenim domom so pritegnili pozornost kar nekaj uporabnikov metadona iz naključne publike in z njimi poklepetali o svojih pesmih ter seveda tudi o težavah z mamili. »Veseli smo, če smo vsaj malo prispevali k razbijanju tabuja o drogah,« je bil po koncertu zadovoljen Bogdan.

Skupino Eskobars sestavljajo Jure Lesar, Bogdan Sojič, Rok Druscovich in Teo Colori, slovensko javnost pa so nase odmevneje opozorili že leto po svojem nastanku, ko so pred štirimi leti

zmagali na natečaju ItakDžafest.

Kmalu so sledili nastopi v sklopu koncerta skupin The Killers in Plavi Orkestar v ljubljanski Hali Tivoli ter številni drugi, za jesen pa pripravljajo naslednjo ploščo.

Seveda je vsak njihov nastop je še zlasti v Piranu in okolici

deležen velikega zanimanja. Da imajo svojo pot v svetu glasbe in tudi v svetu naših življenj z vsemi radostmi ter stranpotmi odločno začrtano, je pokazala tudi njihova zadnja mini turneja v podporo vsem, ki se zdravijo zaradi odvisnosti.

45 Junij 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

ŠPORT

Rokometni klub Piran se predstavi Piše in foto · Darjan Murovec, sekretar in koordinator RK Piran

Bogata tradicija rokometa v piranski občini Klub nadaljuje več kot 56-letno bogato tradicijo igranja rokometa v piranski občini.

V Piranu je to najuspešnejši ženski klub, saj je v preteklosti dosegal najvišje naslove (večkrat je bil državni in pokalni prvak, vzgojil je vrsto slovenskih reprezentantk tako v mlajših kot tudi v članski kategoriji ter bil prvi klub na Obali, ki je v letih 1998–2003 uspešno sodeloval tudi na evropskih tekmovanjih). Tako se je v letu 2000 uvrstil v osmino finala za Pokal EHF (Evropske rokometne zveze).

V letu 2004 je zaradi različnih težav prišlo do ukinitve mladinsko-članskega pogona, vendar je koncept piranske šole rokometa ostal in se na novo organiziral v društvu Rokometna šola Piran. Ta se je leta 2009 preimenovala v ROKOMETNI KLUB PIRAN, saj je društvu uspelo, da je s svojim kakovostnim delom – predvsem so združile moči tri najuspešnejše generacije piranskih rokometašic, ki so prevzele trenersko in upravljalsko funkcijo v klubu – v kratkem zgradilo celotno piramido: od najmlajših do vključno članic.

Da so na pravi poti, se je pokazalo kaj kmalu, saj so že leta 2005 piranske osnovnošolke postale državne prvakinje.

Z veseljem ugotavljamo, da smo vse začrtane cilje ne samo dosegli, temveč na športni ravni celo presegli, saj je tekmovalna sezona 2010/11 prinesla naslov državnih prvakinj v kategoriji kadetinj in 2. mesto v kategoriji mladink na državnem prvenstvu. V lanski tekmovalni sezoni 2011/12 pa so naše mladinke ponovno osvojile 2. mesto na mladinskem državnem prvenstvu. To je že sedma medalja za RK PIRAN v zadnjih petih tekmovalnih sezonah v kategorijah kadetinj in mladink. Tako ima Piran eno najperspektivnejših ekip mladih rokometašic v Sloveniji. Članska ekipa je sestavljena predvsem iz srednješolk in nekaj študentk. Pod vodstvom trenerke in bivše vrhunske igralke Dalije Erceg so po predlanskem 10. mestu in lanskem odličnem 6. mestu v državnem prvenstvu 1. A državne rokometne lige v letošnji tekmovalni sezoni 2012/13 prav tako zasedle odlično 6. mesto v 1. A državni rokometni ligi in se uvrstile

v četrtino finala Pokala Slovenije. Mladinke pa so ponovno osvojile odličje, saj so zasedle odlično 3. mesto na državnem prvenstvu.

Kadetinje so letos zasedle 4. mesto v skupini zahod, medtem ko so mlajše deklice A zasedle končno 9. mesto na državnem prvenstvu.

Seveda vodimo tudi krožke minirokometa na vseh treh piranskih osnovnih šolah.

Te mlade igralke vstopajo tudi v državne reprezentance: do vključno lanske tekmovalne sezone sta bili mladinski reprezentantki Lea Krajnc in Polona Barič, sedaj sta to Nina Bužekijan in Amina Jagurdžija, rezervi za kadetsko reprezentanco Slovenije pa sta Alin Unuk in občasno Anja Mattica. V prejšnjih letih je bila kadetska in mladinska reprezentantka tudi Valentina Panger, Nevenka Milakovič je bila še v lanski sezoni kadetska reprezentantka, Manuela Hrnjić je bila v preteklosti tako kadetska in mladinska kakor tudi članska reprezentantka Slovenije, Veronika Malačič pa je bila v lanski tekmovalni sezoni članica selekcije starejših deklic.

Danes ima klub preko 140 članov (od tega 90 igralk in 5 trenerjev ter 22 drugih strokovnih delavcev: medicinsko osebje, zapisnikarji, časomerilci, organizatorji tekmovanj itd.).

Kakovostno delo, predvsem trenerskega kadra, ni ostalo neopazno, nasprotno, mlade rokometašice na Obali (tudi iz Izole in Kopra) želijo nadaljevati svojo športno pot v Piranu. Tako v Piranu po “naravni poti” nastaja ekipa, ki predstavlja kar nekakšno obalno selekcijo najperspektivnejših rokometašic.

To pa pred piranski klub postavlja nove izzive. Zagotovo bo v naslednjem srednjeroč-

nem obdobju 2013–2017 piranski klub pred naslednjim kakovostnim preskokom, to je uvrstitev te mlade ekipe med pet najboljših v Sloveniji v naslednji tekmovalni sezoni in nato v dveh do treh letih v sam vrh slovenskega rokometa. Pri tem si želimo tudi pri mlajših dosegati uvrstitve med tri najboljše v Sloveniji ter pri najmlajših še povečati število vključenih v klub.

Vsemu temu mora seveda slediti izboljšanje še drugih pogojev, tudi povečanje finančnih sredstev. Povedati moramo, da smo vse te rezultate v zadnjih 8 letih dosegli z amaterskim pristopom ter brez nadgradnje s tujimi igralkami. Kmalu pa ne bomo več konkurenčni, če ne bomo postali polprofesionalni klub, saj si dekleta, posebno v teh težkih časih, ne morejo “privoščiti športa”, kajti ta od njih zahteva profesionalnost (vsakodnevni treningi, tudi do dvakrat na dan, in več kot 50 tekem na leto), zato poizkuša klub pridobiti potencialne donatorje oz. sponzorje, ki jih nujno potrebuje za realizacijo svojih programov in obstanek.

Na koncu velja pohvaliti zlatega sponzorja za minulo tekmovalno sezono 2012/13: MARINA PORTOROŽ, d. d., ter OBČINO PIRAN in STARO OLJKO, d. o. o., SPLOŠNO PLOVBO PORTOROŽ, d. o. o., CASINO RIVIERA in CASINO PORTOROŽ ter obvezno podjetje ROISS DVA, d. o. o., LJUBLJANA, RESTAVRACIJO PAVEL Piran in vse ostale donatorje, brez katerih ne bi uspešno izvajali svojih rokometnih programov.

46 ŠPORT

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Junij 2013

Veliki nastop v Avditoriju Piše in foto · Jerneja Tratnik Lacovich

S Flipom skozi svetovne muzikale Prva junijska sobota je za piranski Flip minila v znamenju velikega nastopa v Avditoriju.

Letošnjega, ki so ga poimenovali »S Flipom skozi svetovne muzikale«, si je ogledal tudi piranski župan Peter Bossman. Flipovci so še posebej toplo pozdravili slovenskega šampiona Aljaža Pegana, ki je naslednji dan, prav na svoj rojstni dan, še zadnjič tekmoval in zaključil svojo bogato tekmovalno pot.

Flipovci so v uro in pol trajajoči predstavi občinstvo popeljali skozi znane svetovne muzikale in vanje vpletli akrobatiko, gimnastiko, gledališko igro, skoke z male prožne ponjave, petje in ples ter vse skupaj povezali s skeči. Nastopili so vsi, ki skozi vse leto vadijo v Flipu, od najmlajših petletnikov do najstarejših, ki vadijo v skupini Senior. Najmlajši so z malimi nerodnostmi in tremo pridobili simpatije občinstva, vrhunski tekmovalci, med njimi tudi svetovni viceprvaki, člani slovenske reprezentance, pa so navdušili z vratolomnimi akrobacijami.

Od Aljaža Pegana so se Flipovci poslovili s

Flipovci so Aljažu Peganu podelili posebno medaljo na poseben način.

pesmijo in koreografijo, napisano posebej zanj.

Pegan se jim je vidno ganjen zahvalil za darilo, posebej pa se je zahvalil tudi Stasji Mehora, dolgoletni Flipovi trenerki in režiserki, za njen prispevek k razvoju športa.

Poleg Flipovcev so nastopile še članice gimnastičnega društva Capris iz Kopra in plesna skupina Pike iz Pivke. Kot posebni gost se je predstavila danska skupina National Danish Performance Team, ki se je na svetovni turneji pod pokroviteljstvom danske kraljice ustavila tudi v Avditoriju. Občinstvo so navdušili z izjemno dovršenostjo predstave.

V Avditoriju so Flipovci premierno predstavili tudi koreografijo, s katero bodo kot predstavniki Evrope od 27. do 29. junija sodelovali na ameriškem gimnastičnem festivalu v Universal Studios v Los Angelesu. Flipovci tako odhajajo že na peto gostovanje v ZDA. Poleg sodelovanja na gimnastičnem festivalu bodo v Kaliforniji pridno trenirali v znamenitem centru Erica Willa, nastopili za slovenske izseljence in ameriške prijatelje v Los Angelesu in San Diegu. Seveda pa bo nekaj časa tudi za ogled znamenitosti zveznih držav Kalifornije, Arizone in Nevade.

Ekipno najboljši Pirančani Piše in foto · Janez Mužič

RPD Piran je izpeljal atraktivno tekmo podvodnih ribičev Kakih 40 od dva do pet kilogramov težkih ugorjev, dobrih deset brancinov, lep škarpoč in nekaj konjev, vran, salp ter lumbrakov – to je ulov, ki se je 11. maja znašel na kamnitih mizah piranskega Ribiškega trga. Bilo je ob zaključku odprtega mednarodnega prvenstva Primorske v podvodnem ribolovu, ki je štel tudi za prvi krog državnega prvenstva za letošnje leto. Organiziral ga je RPD Piran in spomnimo, da si to društvo skupaj z DRM Ljubljana deli čast najstarejšega tovrstnega kluba v Sloveniji. Imajo okoli sto članov in v svoje vrste vabijo vse, ki jih zanimajo podvodni ribolov, trnkarjenje, podvodna fotografija ali pa si želijo v šolo potapljanja.

Ribolova se je udeležilo devet tekmovalcev iz RPD Piran, trije iz PLK Koper, štirje iz Tritona Portorož in šest iz Proporelle Koper. Lovili so na širšem območju celotne slovenske obale, seveda le tam, kjer je podvodni ribolov dovoljen, in torej ne v ribjih rezervatih, pristaniščih, vhodih v pristanišča ter tam, kjer bi motili druge. Član slovenske državne reprezentance, Pirančan Dušan Krajnik, z udeležbo ni bil zadovoljen, saj imamo, kljub temu da gre za dokaj redek šport, v Sloveniji kar nekaj društev podvodnega ribolova, v katerih organizirano deluje okoli 80 ribičev. Žal jih na tekme prihaja le dobrih 20 iz ka-

Zmagovalec tekme Moreno Matjašič z delčkom svojega ulova.

kih šestih klubov. »Očitno gredo ostali raje lovit za lasten užitek na primer kar v Španijo, Grčijo ali na Karibe in jim ni do športnih rezultatov,« komentira Krajnik.

Tekmovanje je trajalo 6 ur in dovoljeno je bilo uporabljati eno ali več podvodnih pušk, ki se napenjajo z lastno močjo. Napenjanje puške zunaj vode je prepovedano in kot potapljači morajo za seboj vleči bojo. Seveda lovijo na dah in za ribiče po besedah Krajnika tudi globina okoli 20 m ni težava. Tekmovalci uporabljajo motor-

ne čolne, ki si jih zagotovijo sami, vsak čoln pa mora imeti usposobljenega spremljevalca, »barkarijola«, ki ne sme biti tekmovalec.

Pogoji pod vodo so bili glede na vremensko napoved dobri. Vidljivost na globini je bila zadovoljiva, meter do dva, kar je za naše morje dobra vidljivost. Na točkovanju se je na koncu tehtala vsaka ulovljena riba, ki je bila težka najmanj 400 g, izjema so bili ugorji, ki so morali biti za točke težki najmanj 2.500 g. Vsak gram ribe je prinesel eno točko, vsak ugor, ki je bil nad omenjeno težo, pa 1.500 točk. Od lepšega ulova omenimo 2.499 g težkega brancina, ki ga je uplenil Dušan Erjavec iz RPD Piran, in skoraj 700 g težkega škarpoča, ki je redkost za naše morje in ga je ujel Andrej Kante, prav tako iz RPD Piran.

In končne uvrstitve? V konkurenci posameznikov je zmagal Moreno Matjašič iz RPD Piran, pred Kristijanom Šumberacem iz Porporelle Koper in Dušanom Krajnikom iz RPD Piran.

Ekipno je bilo prvo RPD Piran, drugo Porporella Koper in tretje društvo Triton Portorož.

Sodnik na tekmi je bil predsednik RPD Piran Sandi Ramušević, ki je na koncu ocenil: »Tekma je bila zelo tesna in predvsem v ekipnem delu zelo dobra, saj sta imeli kar dve tretjini ekip veljaven ulov. To se zgodi redko.«

47 Junij 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

ŠPORT

2. Mednarodni odbojkarski turnir STP Piše in foto · Sports Tourism Portoroz

Pirančankam zmaga ušla za las Na turnirju smo podelili tudi priznanja najboljšim igralkam v kategoriji: • najboljša blokerka: Sara Parović, OK AS BEOGRAD, Srbija; • najboljša podajalka: Renko Ilić Rudy, OK MELIA HOTELS UMAG, Hrvaška; • najboljša sprejemalka: Koni Trobec, OK ANKARAN, Slovenija; • najboljša igralka: Sabrina Calcina, OK ŠD PIRAN, Slovenija.

Končni vrstni red: 1. mesto: OK AS BEOGRAD 2. mesto: ŠD PIRAN 3. mesto: OK MELIA HOTELS UMAG 4. mesto: OK ANKARAN 5. mesto: OK BLED 6. mesto: ŽOK ZAVAROVALNICA MARIBOR, LJUTOMER 7. mesto: OK LUKA KOPER 1 8. mesto: OK LUKA KOPER 2 9. mesto: ŽOK PARTIZAN ŠKOFJA LOKA 10. mesto: OK VALJEVO 014 2 11. mesto: OK OLIMP 12. mesto: OK VALJEVO 014 1

Najboljše ekipe 2. Mednarodnega turnirja Sports Tourism Portorož v družbi župana Občine Piran Petra Bossmana.

Podjetje Športni Turizem Portorož, d. o. o., je v športni dvorani v Luciji organiziralo 2. Mednarodni odbojkarski turnir za kadetinje.

Od 24. do 26. maja 2013 se je 170 igralk iz 3 držav pomerilo med seboj v predtekmovanju, v nedeljo pa v zaključnih dvobojih za razvrstitev. 2.

Mednarodni odbojkarski turnir so po odličnem finalnem dvoboju osvojile igralke OK AS Beograd iz Srbije, ki so bile boljše od svojih vrstnic iz

domačega kluba ŠD Piran. V tekmi za 3. mesto je slavila ekipa OK MELIA HOTELS iz Hrvaške, ki je bila po 3 nizih boljša od ekipe OK ANKARAN. Pred finalno tekmo je igralke, njihovo strokovno vodstvo ter gledalce v Športni dvorani v Luciji nagovorili župan Občine Piran Peter Bossman, ki je pohvalil organizacijo odbojkarskega turnirja ter vsem igralkam zaželel srečo tudi v prihodnje.

Twirling in mažoretni klub Lucija Piše · Ivana Jana Potočnik

Twirling Lucija na zmagovalnem odru V mariborski športni dvorani Ljudski vrt – Lukna se je 20. in 21. aprila odvijal finale državnega prvenstva v twirlingu, na katerem so plesale tekmovalke, ki so si nastop prislužile na marčevskih kvalifikacijah.

Twirling in mažoretni klub LUCIJA se je kljub svoji mladosti in majhnosti udeležil svojega prvega tekmovanja, na katerem so članice, stare od 6 do 14 let, v različnih kategorijah nanizale odlične uspehe.

Vsaka članica je s seboj odnesla vsaj eno medaljo ali palico. Uspešnejši rezultati so bili sledeči: Zlata medalja: Par višji nivo junior – Nika Štebljaj Vajngerl in Nika Zemljak Srebrna medalja: Freestyle nižji nivo kadet – Urška Margon Freestyle višji nivo junior – Nika Štebljaj Vajngerl Bronasta medalja: Freestyle višji nivo junior – Nika Zemljak Par nižji nivo junior – Eva Štebljaj Vajngerl in Urška Margon Par nižji nivo kadet – Zala Brdar in Juni Mislej

Zlate palice v Basic Strutu so si prislužile mlajše članice: Zala Brdar, Juni Mislej in Sara Margon, srebrno palico pa Noemi Čič.

Tekmovalke trenirajo pod mentorstvom Ivane Jane Potočnik, zahvale pa gredo tudi ostalim trenerkam Tanji Sredojević, Sari Vidic in Andreji Zankoč ter spodbudnici ge.

Heleni Štebljaj, brez katere organizacija ne bi bila tako uspešna.

MTZS je uspešno opravila vlogo gostitelja 13. državnega prvenstva. Dobrodošlico udeležencem in navijačem sta ob otvoritvi tekmovanja izrekla predsednica MTZS ga.

Nada Skuk ter direktor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti mag. Igor Tršar. Tokratne koreografije je ocenjevalo šest sodnikov, od tega tri slovenske sodnice Tjaša Skuk, Barbara Čuk in Anita Omerzu ter trije mednarodni sodniki Stephanie Paulus-Resche iz Nemčije, Isabella Beltramo iz Italije in Xavier Papin iz Francije. Članice, ki so dosegle uspešne rezultate v višjem nivoju, se lahko kvalificirajo na evropsko prvenstvo, ki bo letos na Švedskem, in se udeležijo svetovnega pokalnega prvenstva na Nizozemskem.