Solni cvet maj 2013

Lucija · Nova vas · Piran · Portorož · Padna · Sečovlje · Strunjan · Sveti Peter

Lokalno glasilo Občine Piran - Brezplačen izvod za vsako gospodinjstvo

04 Razpis za ideje za skladišča soli

05 Za boljšo podobo kraja in dvig kakovosti bivanja

06 Pravni center za varstvo človekovih pravic

13 Festival vrtnic in cvetja ta vikend v Portorožu

41 Košarkarski klub Splošna plovba Portorož v 1. SKL

Maj, 2013 št: 24

Občina Piran aktivno dela na področju povečanja mobilnosti. Z velikim veseljem naznanjamo, da smo v sklopu projekta »Podpora trajnostnim oblikam mobilnosti v obalnih mestih«, z akronimom Adria.MOVE IT!, ki ga v okviru Instrumenta za predpristopno pomoč sofinancira EU, Jadranski čezmejni program IPA, pridobili 100 koles, ki bodo na voljo za izposojo od 20. maja naprej. Kolesa »Piranko« bodo na voljo tako krajanom kot obiskovalcem.

Več o izposoje mestnih koles po t.i. knjižničnem sistemu preberite na naslednjih straneh in vabljeni k uporabi.

Ker gre za pilotski projekt, bo občina na podlagi izkušenj uporabnikov projekt

prilagajala, saj je cilj vzpostaviti sistem, ki bo uporabnikom prijazen. Zato vas vabimo, da svoje predloge posredujete na rok.humar@piran.si ter razvoj projekta spremljate na www.piran.si.

K večji mobilnosti bo pripomogel tudi »Maestro«, električno vozilo, ki bo kmalu zopet vozil po Piranskih ulicah in je za uporabnike brezplačen. Naj napovemo še novo električno dostavno vozilo, ki smo ga ravno tako pridobili v sklopu projekta Adria.MOVE IT! in bo kmalu na voljo za uporabo. Vozilo bo krajankam in krajanom Pirana služilo za dostavo večjega tovora na relaciji Fornače – Piran, za odvoz kosovnih odpadkov iz starega mestnega jedra in za drugo.

02 UVODNIK

Spoštovane bralke, spoštovani bralci, Pred vami je nova, vsebinsko bogata številka Solnega cveta.

Te dni boste brali in slišali, da se začenja nova turistična sezona, vendar mislim, da mora biti v naši občini turistična sezona vse leto.

Poletni meseci so res vrhunec sezone, a glede na to, da je naša glavna panoga turizem, moramo vsi delovati v smeri, da gostje k nam prihajajo skozi vse leto. Da to niso zgolj prazne besede, pričajo naša prizadevanja. Lansko leto smo veliko časa in energije namenili pripravi dokumentacije za projekte, ki jih želimo izpeljati v naslednjih letih.

V kratkem bo občinski svet odločal o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za center Lucije, ki je mišljen kot javno-zasebni projekt, z izpeljavo katerega bi občanke in občani pridobili sodoben zdravstveni dom, novo knjižnico, park, novo tržnico, prireditveni prostor, krajevna skupnost bi pridobila nove prostore v stari postaji Parenzane idr. S tem projektom bi Lucija dobila urbano središče, ki si ga zasluži, in ne bi bila zgolj spalno naselje, temveč živahna, urbana soseska. V

SOLNI CVET / L'AFIORETO

pripravi je tudi OPPN za termalno riviero pred marino, ki bi prinesla nova delovna mesta in podaljšanje turistične sezone. K popestritvi turistične sezone bodo v prihodnosti nedvomno doprinesla skladišča soli. Ravno sedaj poteka natečaj, katerega cilj je pridobiti strokovno najustreznejšo vsebinsko-programsko, urbanistično, krajinsko in arhitekturno rešitev za območje skladišč soli v Portorožu.

Poleg velikih načrtov veliko pozornosti namenjamo tudi manjšim projektom, ki pa so zelo pomembni. Že od začetka mojega mandata dajemo zelo velik poudarek lajšanju socialnih stisk ljudi.

Med drugim smo zvišali subvencije za stanovanja, imamo nov center za brezdomce, od aprila brezplačno pravno svetovanje, že tretje leto uspešno poteka projekt delitve toplih obrokov in v kratkem bomo v sodelovanju s centrom za socialno delo ponudili zemljo, primerno za obdelovanje. Naj omenim še projekt z naslovnice, saj smo kot partner v projektu Adria.MOVE IT! pridobili 100 koles in 3 električna vozila, ki bodo popestrili turistično ponudbo in omogočili občankam in občanom lažje gibanje v mestu in okolici.

Tako bo olajšano tudi gibanje med številnimi prireditvami, ki smo jih pripravili za vas. Letošnje poletje prinaša veliko zanimivih in kakovostnih dogodkov za vse okuse. Vljudno vabljeni in dobrodošli, o njih pa vas bomo sproti obveščali tudi v Solnem cvetu.

Želim vam prijetno poletje! Župan Peter Bossman

Kazalo 03 04 05 06 07 08 09 09 10 10 11 12 12 13 13

Maj 2013

AKTUALNO V Piranu 100 novih koles za izposojo Poziv za udeležbo za pridobitev variantnih rešitev Razvojni projekt NOVA LUCIJA V Piranu odslej brezplačna pravna pomoč za socialno ogrožene občane Sodelovanje med Piranom in Indianapolisom obrodilo sadove V zaledju tudi letos živahno 18. INTERNAUTICA in 10. regata Marinada s koncertom Zdravka Čolića Križarka Seaburn obiskala Piran 16. Slovenska turistična borza (SIW) v Portorožu V Piran tudi zaradi zdravja Znamke, ki nas postavljajo na zemljevid morskih držav Piransko srečanje z morjem Župnija Piran ima nova bronasta zvonova Festival vrtnic in cvetja Nova športno turistična agencija

14, 15 16 17 18 19

ZGODBE LJUDI Zlati grb Občine Piran Rozi Kandus in Albertu Pucerju Tartinijevo priznanje je prejel Bojan Glavina Zakonca Mikeln Upokojitev – nov začetek Štiri morske milje Vanje Pegana

20

IZ DNEVNIŠKEGA ROMANA "ROKA, NEVIDNO PERO" Svetloba v piranu

21

COMUNITÀ DEGLI ITALIANI / ITALIJANSKA SKUPNOST Simposio Tartiniano in casa Tartini a Pirano

22 22 23 24 24 25 25 26 26

DRUŠTVA Čarobni svet školjk v Piranu z novimi neprecenljivimi primerki Tartinijev trg je dobil svojo praznično tržnico Bojan Loboda – starosta piranskega in slovenskega športnega ribištva Ko ribiči povabijo žene v naravo Lucijski glasbeno-pravljični cikel Morigenos se je tudi uradno preselil v Piran CAPOEIRA tudi v piranski občini Brezplačne storitve na Rdečem križu za vse Razpis »PORTON« Društva Anbot Piran

27 27 28 28 29

VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE Slovenski diplomanti turizma uspešno do dela v EU Zaključek projekta pravljice za mlade vseh let Izmenjava igrač CUEV Strunjan zbiral sredstva za nakup kombija Srečanje z Borisom Pahorjem

30 31 31 32 32 33 33 34 34 34

UMETNOST František Čap je pri nas našel drugi dom Obeleženje 321. obletnice rojstva Giuseppeja Tartinija V piranski knjižnicipripravili razstavo o Indianapolisu Nov uspeh piranske glasbene šole Sarajevski gledališčniki navdušeni nad Piranom V Monfortu razstavlja Azad Karim Obalne galerije Piran na 6. Istrskem sejmu umetnosti Piranski Quartet Svečani velikonočni baletni koncert Kvartet klarinetov glasbene šole Piran dosegel lep uspeh

35 35

DEDIŠČINA Zanimive okrogle obletnice v letu 2013 Predstavitev spletnega portala Kamra in povabilo k sodelovanju

Izdajatelj: Občina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran

36 37 37

SOLINE Se varstvo narave »splača«?

Novi most in informacijski center Solinarski praznik skozi objektiv

Izšlo: V Piranu, Maj 2013

Vse nepodpisane fotografije: Arhiv občine Piran

38

ZDRAVJE Piransko srečanje generacij

Odgovorna urednica: Slavica Tucakov

Oblikovanje in prelom: Emigma d.o.o.

Vsa nepodpisana besedila: Slavica Tucakov

Tisk: Tiskarna Vek

Lektura: Petra Jordan

Naklada: 8.000 izvodov

39 39 40 41 42 42 43 43

ŠPORT Uspešna ženska sekcija ŠK Flip Piran je dobitnik Bloudkove plakete za leto 2012 Mirko Bogić prejel posebno priznanje župana Občine Piran Splošna plovba zaplula med elito Odbojkarice Pirana v polfinalu državnega prvenstva Mladi plavalci obiskali župana Veteranski teniški reprezentanci Slovenije in hrvaške Istre Podelili priznanje »obalni šahist leta 2012«

Lokalno glasilo Občine Piran Solni cvet - L'Afioreto 24

03 Maj 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

AKTUALNO

Projekt Adria.MOVE IT!

V Piranu 100 novih koles za izposojo

Občina Piran je v sklopu projekta »Podpora trajnostnim oblikam mobilnosti v obalnih mestih«, z akronimom Adria.MOVE IT!, ki ga v okviru Instrumenta za predpristopno pomoč sofinancira EU, Jadranski čezmejni program IPA, pridobila 100 koles, ki bodo na voljo za izposojo od 20. maja naprej.

Pilotski projekt Piranko in kolesa bodo javnosti predstavljena danes, v soboto, 18. maja 2013 na dogodku Piran pedalira s pričetkom ob 9.30 na Tartinijevem trgu v Piranu.

KAJ JE PIRANKO? Piranko je storitev izposoje mestnih koles po t.i. knjižničnem sistemu, ki vključuje 97 mestnih koles in 3 tricikle za prevoz manjšega tovora. Gre za pilotski projekt »Podpora trajnostnim oblikam mobilnosti v obalnih mestih«, z akronimom Adria.

MOVE IT!, ki ga v okviru Instrumenta za predpristopno pomoč sofinancira EU, Jadranski čezmejni program IPA. KAKO IN KJE SI LAHKO IZPOSODIM KOLO? Kolo Piranko si lahko izposodijo krajani s stalnim prebivališčem na območju ožjega mesta Piran in obiskovalci.

Krajan s stalnim prebivališčem na območju ožjega mesta Piran si lahko izposodi kolo tako, da izpolni prijavnico, ki je dostopna na spletnih straneh www.piran.si, www.okoljepiran.si, ali jo dvigne v prostorih Občine Piran, JP Okolje in Krajevne skupnosti Piran.

Po uspešno opravljeni prijavi v prometni pisarni JP Okolje na glavni avtobusni postaji v Piranu in s sprejemom splošnih pogojev dostopa in uporabe, prejme krajan uporabniško kartico Piranko, s pomočjo katere si lahko v prometni pisarni JP Okolje izposodi kolo Piranko. Po končani izposoji mora krajan kolo vrniti na točko izposoje, prometno pisarno JP Okolje na glavni avtobusni postaji v Piranu.

Ker gre za pilotski projekt, bo občina na podlagi izkušenj uporabnikov projekt prilagajala, saj je cilj vzpostaviti sistem, ki bo uporabnikom prijazen. Vse novosti bodo posredovane medijem in objavljene na www.piran.si.

Obiskovalci si lahko kolo Piranko izposodijo v prostorih Turistično informacijskega centra v Piranu ali Portorožu.

Ob izposoji kolesa prejme uporabnik ključe od ključavnice kolesa.

KOLIKO STANE IZPOSOJA KOLES? Izposoja koles Piranko je brezplačna.

Uporabnik plača le letno članarino za pokritje stroškov vodenja računa in nadomestilo za izdelavo uporabniške kartice v višini 5,00 EUR z DDV. ZA KOLIKO ČASA SI LAHKO IZPOSODIM KOLO? Kolo Piranko si lahko uporabnik izposodi do največ 7 (sedem) dni. V primeru, da bi rad uporabnik podaljšal izposojo kolesa za dlje kot 7 (sedem) dni, je to možno le v kolikor so kolesa razpoložljiva (prosta).

Obiskovalci si lahko kolo izposodijo za en dan.

KJE LAHKO KOLO SHRANIM? Uporabnik kolo uporablja nepretrgoma in ga lahko shrani v svojih prostorih (kleti, garaži, pritličju). Na voljo bo pet novih stojal za kolesa, t.i. »Piranko točk«, kjer bodo tudi informacijske table: Prešernovo nabrežje (pri svetilniku), Prvomajski trg, avtobusna postaja v Piranu, vhodna rampa parkirišča Fornače, vhod v garažno hišo Fornače (spodaj).

KAJ ČE MI KOLO UKRADEJO? Uporabnik je dolžan s kolesom ravnati kot dober gospodar na način, da je možnost poškodbe, uničenja ali izginotja minimalna.

V času izposoje, dokler se kolesa ne vrne na točko, kjer si ga je uporabnik izposodil (krajan –prometna pisarna JP Okolje, obiskovalec - Turistično informacijski center Piran ali Portorož ) je za kolo odgovoren uporabnik sam in s tem prevzema vso odgovornost, da bo ravnal v skladu s splošnimi pogoji. Za vso škodo, ki nastane med samo uporabo kolesa, je odgovoren uporabnik.

Piran pedalira Dogodek je namenjen vsem kolesarjem, ki želijo srednjeveško obmorsko mestece odkriti na drugačen način. Tisti, ki na dveh kolesih radi prebudijo svoj pustolovski in tekmovalni duh, se bodo lahko v prvem delu dogodka pomerili na rekreativni progi, ki vodi skozi nekaj najbolj skritih piranskih kotičkov, ulic, velbov in obzidnih vrat, mimo vseh piranskih cerkva, palač ter ostalih znamenitosti. Najpomembnejši kolesarski izziv pa bo premagati nekaj zelo zahtevnih piranskih vzpetin. Najboljši ne bodo nagrajeni le s čudovitim pogledom na lesketajoče morje, pokalu za najboljšega bomo dodali še nekaj lepih praktičnih nagrad.

Več na: www.piranpedalira.com.

04 AKTUALNO

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Maj 2013

Skladišča soli: 1. faza: IDEJE

Poziv za udeležbo za pridobitev variantnih rešitev Občina Piran je s sklepom občinskega sveta decembra 2012 v svojo posest pridobila obe skladišči soli z namenom ohraniti obstoječe dejavnosti v skladišču Monfort (trgovino, galerijo) ter poiskati nove vsebine in programe za skladišče soli Grando, v katerem se sol ne skladišči več, objekt pa s svojo izjemno lego, dimenzijami in kulturno-zgodovinsko vrednostjo predstavlja izjemen prostorski in razvojni potencial.

Občina Piran razpisuje izbor variantnih rešitev za območje skladišč soli. Vabimo vas, da pri tem sodelujete. Projektna naloga Skladišče soli je objavljena na spletni strani Občine Piran. V njej so opredeljeni vsi potrebni podatki in vsebine za sodelovanje pri pripravi vaših predlogov.

Cilj izdelave variantnih rešitev je pridobiti strokovno najustreznejšo rešitev za vsebinsko - programsko, urbanistično, krajinsko in arhitekturno rešitev za območje skladišč soli v Portorožu.

Proces iskanja najustreznejše variantne rešitve bo razdeljen v dve, med seboj neodvisni fazi.

V prvi fazi bo potekal izbor najustreznejše IDEJE – iskala se bo najustreznejša programsko – vsebinska rešitev. Nanjo se lahko prijavijo vsi, ki mislijo, da imajo pravo IDEJO. Komisija za izbor najustreznejše variantne rešitve bo izbrala najustreznejšo IDEJO – programsko – vsebinski pre-

dlog, pri čemer bo upoštevala usmeritve in kriterije, navedene v projektni nalogi.

Cilj iskanja so najustreznejše rešitve programske, urbanistične ter arhitekturne zasnove na obravnavanem območju in sicer tako, da: • se programsko, vsebinsko, prostorsko in oblikovno nadgradi in obogati obravnavano območje obalnega pasu, • se območje kvalitetno naveže na ožjo in širšo okolico, • se upoštevajo obstoječe naravne danosti prostora ter kvalitetni elementi grajenega prostora, • se uporabi svež arhitekturni pristop s hkratno reinterpretacijo principov tradicionalnega graditeljstva, • se upošteva smiselno zaokrožitev ožjega območja z navezano na obalni pas ter integracijo območja v celovito oblikovanje obale od Pirana do Bernardina vse do Lucije.

Najboljšo IDEJO bo izbrala komisija za izbor najustreznejše ideje, ki jo sestavljajo: Župan Občine Piran Peter Bossman (predsednik komisije), podžupan Občine Piran Bruno Fonda, občinski svetnik in predsednik KS Portorož Slavko Ivančič, občinska svetnica Jožica Purić, vodja Hotela Tartini Andreja Frelih, vodja Urada za gospodarstvo in turizem Občine Piran Ljubo Bertok in občan Janez Sterle.

Območje med skladišči soli v Portorožu na morski strani je sedaj »območje za pešce«, v katerem je poleg pešcev dovoljena le vožnja kolesarjev in uporabnikov posebnih prevoznih sredstev. Na »območju za pešce« je parkiranje in ustavljanje osebnih in drugih vozil prepovedano.

Svoje prispevke lahko pošljete do 17.6.2013 na: Občina Piran, Tartinijev trg 2, 6320 Piran, s pripisom: IDEJA – variantna rešitev za območje skladišč soli.

Izbrana IDEJA bo javno predstavljena in nagrajena z vsoto 500 EUR.

05 Maj 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

AKTUALNO

Za boljšo podobo kraja in dvig kakovosti bivanja Piše · T.P., foto · Peter Uhan, arhiv Scapelab in Arhitekti Dobrin

Razvojni projekt NOVA LUCIJA pripombe, sami pa upamo, da nam je uspelo odgovoriti na čim več vprašanj in razrešiti nekatere dileme. Če bo zanimanje, bomo podobna srečanja organizirali tudi v prihodnje.

Trg bo novo srce kraja, ki doslej ni imel svojega središča. Lucija bo z njim dobila prostor srečevanj in povezovanj, ki bo omogočal kakovostno preživljanje prostega časa./ vir: Scapelab in Arhitekti Dobrin

Lucija leži ob morju, poznamo pa jo predvsem kot spalno predmestje Portoroža in Pirana ter naselje stanovanjskih blokov, nasproti katerih ležijo velike prazne površine. Kljub številnim slabostim trenutne ureditve, mnogi v Luciji prepoznavajo prostor velikih priložnosti.

Občina Piran je skupaj s partnerjem projekta- Marino Portorož tako sprožila Razvojni projekt Nova Lucija, ki predvideva celovito ureditev področja, sestoji pa iz treh korakov. Najprej naj bi Lucija dobila urejeno središče kraja ter mnoge potrebne javne programe, nato naj bi na mestu sedaj zapuščenih parkirišč nastalo termalno kopališče, v tretjem koraku pa bo urejen obalni del, skupaj s posodobitvijo Marine in ureditvijo kanala s komunalnimi privezi.

Novo središče kraja Obrisi tega, kar bi lahko Lucija postala, so bili začrtani v januarju, ko je Občina Piran javno razgrnila osnutek prostorskega načrta za prvi korakobmočje središča Lucije. Mnogi krajani so izrazili zanimanje za projekt ter podali svoja vprašanja in pripombe. Na podlagi teh je nastal dopolnjen projekt za ureditev središča Lucije. Ta predvideva ureditev krajevnega trga, novo tržnico, sodoben zdravstveni dom, knjižnico, sta-

novanja, parkirna mesta v podzemni garaži ter obširen park.

Ta bo z ureditvijo in zasaditvijo okoli 250 dreves nudil mnogo priložnosti za druženje, igro in rekreacijo, prostor pa bo povezal in mu dal privlačen mediteranski pridih.

Sodelovanje s krajani Ker je zanimanje za projekt veliko, velik in razveseljiv pa je tudi odziv krajanov, ki se konstruktivno vključujejo v načrtovalski proces, je Marina Portorož kot partner projekta skupaj z občino in načrtovalci (birojema Scapelab in Arhitekti Dobrin) 19. in 20. aprila organizirala dvodnevno srečanje s krajani. Na uspešnem srečanju, ki se ga je v dveh dneh udeležilo okoli 250 krajanov, so predstavili dopolnjene načrte za ureditev središča kraja in načrte za celotno območje Razvojnega projekta Nova Lucija. Krajani vseh generacij so podali mnoga in raznolika mnenja o predvideni ureditvi, zbrani komentarji pa so tudi za načrtovalce izjemno dragoceni in bodo skrbno preučeni pri nadaljnem načrtovanju projekta.

Občinski svet bo dopolnjen osnutek načrta za prvo fazo projekta, ki zajema ureditev središča Lucije s parkovnimi površinami, zdravstvenim domom, tržnico in knjižnico, predvidoma obravnaval v mesecu maju.

Sebastjan Selan, direktor Marine Portorož

Kratek pogovor s Sebastjanom Selanom, direktorjem Marine Portorož Nam lahko zaupate, zakaj se vam je zdelo pomembno organizirati srečanje s krajani?

Kot partnerjem pri projektu se nam zdi izredno pomembno krajane, ki tukaj bivajo, spoznati, jih vključevati v proces ter z njimi sodelovati v večjem obsegu, kot to predvideva zakonodaja.

Veliko predlogov krajanov je v prilagojenem načrtu že upoštevanih, pri oblikovanju končnih rešitev pa bodo potrebni kompromisi.

Kakšni so rezultati srečanja?

Lucijo želimo urediti tako, da bo prijetna za prebivalce. Krajani so se srečanja udeležili v lepem številu in podali mnoge koristne

Krajane skrbi, kako bo Marini Portorož uspelo projektu zagotoviti načrtovano vsoto finančnega vložka.

Marina Portorož v zadnjih letih dosega dobre poslovne rezultate in skupaj s sovlagatelji lahko uspešno speljemo razvojni projekt, ki je eden največjih v zadnjih letih na Obali. Pogovarjamo se z različnimi sovlagatelji, ki se zanimajo za vstop v različne faze projekta, kot investitorji in kot solastniki.

Je res predvideno, da bo Marina Portorož podrla svoje ograje?

Z novimi povezavami in mostovi čez kanal Fazan bodo krajani Lucije dobili dostop do morja, kjer načrtujemo tudi ureditev dveh plaž. Iskreno povedano, smo bili do predlaganega podiranja ograj dolgo zadržani, saj te za goste marine predstavljajo veliko prednost. Vendar drži, Marina Portorož bo po novem brez ograj! Želimo se povezati s krajem in končno skleniti obmorsko pešpot od Pirana do solin, kar bo tudi velika turistična pridobitev.

Arhitekturna delavnica za otroke, ki so v času, ko so se starši sprehodili skozi Marino Portorož, zgradili celo mesto./ foto: Peter Uhan

06 AKTUALNO

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Maj 2013

Pravni center za varstvo človekovih pravic Foto · Dean Grgurica

V Piranu odslej brezplačna pravna pomoč za socialno ogrožene občane

Martina Boben, Margerita Jurkovič in Špela Kocjančič so pravnice, ki socialno ogroženim nudijo brezplačno pravno pomoč v Piranu.

V četrtek, 9. maja 2013, se je v Piranu odprla pisarna Pravnega centra za varstvo človekovih pravic. Občina Piran je v starem mestnem jedru, na Vojkovi ulici 8, pravni pisarni omogočila brezplačno uporabno prostorov.

Pravni center za varstvo človekovih pravic je neprofitni zavod zasebnega prava, ustanovljen 1. aprila 2013, z namenom nudenja brezplačnega pravnega svetovanja socialno ogroženim osebam, širjenja pravne kulture v lokalnem okolju, podpore lokalnim nevladnim organizacijam ter pomoči posameznikom pri varovanju ustavno varovanih človekovih pravic. Po pomoč na pravno pisarno se lahko osebe v socialni stiski obrnejo s pravnimi vprašanji z različnih pravnih področij, in sicer z družinskega, delovnega prava, prava socialne varnosti, dednega prava, upravnih postopkov in izvršilnega prava.

Kot je na otvoritvi povedala direktorica

Pravnega centra za varstvo človekovih pravic Margerita Jurkovič, so v prvem mesecu delovanja sprejeli že 27 oseb, od tega so bile 3 žrtve družinskega nasilja, 11 žrtev kršitev delovnega razmerja ter 13 oseb z vprašanji iz upravnega prava. »V prihodnje želimo postati podporno okolje tako za posameznika kot tudi za nevladne organizacije v lokalnem okolju, saj smo prepričani, da lahko prek neposredne pomoči malemu človeku pripomoremo k izboljšanju klime v družbi,« je sklenila Jurkovičeva.

Na otvoritvi je bila prisotna podžupanja Občine Piran Meira Hot, ki je povedala, da je zavedanje o vedno večji potrebi ljudi po pravni pomoči dejansko zavedanje o poglabljanju krize v družbi. Podžupanja je izpostavila, da »v občini Piran v mandatu župana Petra Bossmana dajemo zelo velik poudarek lajšanju socialnih stisk ljudi, zato je današnja otvoritev za nas velikega pomena«. Naštela je še nekaj projektov, s

Z Vami že vec kot 10 let

katerimi občina pripomore k zmanjšanju socialnih stisk: projekt dodelitve toplih obrokov, ki uspešno poteka že tretje leto, zvišanje subvencij za stanovanja, novi center za brezdomce in v povezavi s tem pilotski projekt, v sklopu katerega jim bo občina Piran v sodelovanju s centrom za socialno delo dala na razpolago kmetijsko zemljišče za obdelavo. »Te stvari se navzven ne vidijo in ne bleščijo kot nova promenada, vendar nam več pomenijo. Da slišimo glas malega človeka. Da s projekti razveselimo ljudi z dna družbene lestvice. Te zahvale so najbolj pristne in takrat vemo, da delamo prav,« je poudarila podžupanja Meira Hot. Za brezplačni pravni nasvet se uporabniki lahko na Pravni center obrnejo vsak ponedeljek in sredo med 8. in 16. uro po predhodnem telefonskem naročanju na telefonski številki 031/772-737. www.pravni-center.si

07 Maj 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

AKTUALNO

Izmenjava osebja Fakultete za turistične študije – Turistica in Idiana University – Purdue University Indianapolis Piše in foto · Miha Lesjak

Sodelovanje med Piranom in Indianapolisom obrodilo sadove

2. maja 2013 se je Miha Lesjak na povabilo pisarne župana Grega Ballarda udeležil sestanka na temo povezovanja pobratenih mest ter ob obisku županu predal pismo g. Bossmana in simbolično darilo.

Piran in Indianapolis (glavno mesto države Indiana, ZDA) sta pobrateni mesti (pobuda slovenske skupnosti v Indianapolisu) že od leta 2001. Prizadevanja za sodelovanje temeljijo na obiskih delegacij obeh mest ter povezovanju na gospodarskem, kulturnem in izobraževalnem področju.

V preteklih letih je sodelovanje potekalo predvsem v obliki sodelovanja na izobraževalnem področju (osnovna šola), kulturnem (knjižnica) ter v obliki praktičnih izmenjav študentov (Visoka šola za podjetništvo). Aktivno sodelovanje dokazujejo tudi dejavnosti med Univerzo na Primor-

skem, Fakulteto za turistične študije – Turistica, in Idiana University – Purdue University Indianapolis (IUPIU). Prvi obisk predstavnikov IUPUI sega že v leto 2006.

V letu 2012 sta se na pobudo občine Piran in UP FTŠ – Turistica dva predstavnika IUPUI (prof. S. Hji-Avgoustis in ga. S. Leslie, vodja študijskih programov v tujini) udeležila mednarodne znanstvene konference Encuentros, ki jo je organizirala UP FTŠ – Turistica. Obisk je bil osnova za študijske aktivnosti na področju mednarodnega sodelovanja med institucijama. V študijskem letu 2012/13 sta instituciji izvedli

videokonferenčna predavanja (Global Dialog Course). Študenti obeh fakultet so imeli priložnost preko videoprenosov v živo sodelovati in se izobraževati na področju turizma (Urban Tourism Class). Poleg tega sta fakulteti aktivni na področju izmenjave zaposlenih ter skupnih prijav mednarodnih projektov (ZDA-SLO).

Leta 2011 (ob desetletnici sodelovanja) je Indianapolis obiskala delegacija občine Piran, v septembru 2013 pa svoj prvi obisk Pirana načrtuje župan Indianapolisa, g.

Greg Ballard z delegacijo.

Plod sodelovanja med UP FTŠ – Turistica in IUPUI je tudi izmenjava osebja. V času od marca do junija 2013 Miha Lesjak, zaposlen na UP FTŠ – Turistica, deluje in raziskuje na partnerski instituciji IUPUI, Indianapolis (oddelek za šport in turizem PETM). 2. maja 2013 se je na povabilo pisarne župana Grega Ballarda udeležil sestanka na temo povezovanja pobratenih mest ter ob obisku županu predal pismo g. Bossmana in simbolično darilo. Na srečanju v mestni hiši v Indianapolisu so bili še člana odbora pobratenih mest, predsednik J. Laposa in ga. S. Leslie ter prof. S. Hji-Avgoustis (IUPUI) in dr. J. Gladden, dekan oddelka za šport in turizem na IUPUI (na fotografiji). Glavna tema sestanka so bili obisk župana Ballarda v Piranu, ki bo predvidoma septembra, in možnosti sodelovanja med pobratenima mestoma v prihodnosti. Župan Indianapolisa Ballard je poudaril, da se že veseli obiska Pirana.

Miha Lesjak, doktorski študent in asistent Univerze na Primorskem, Fakultete za turistične študije – Turistica na Idiana University – Purdue University Indianapolis (IUPIU) od marca do junija v sklopu izmenjave zaposlenih deluje na oddelku za šport in turizem (PETM), kjer raziskuje in predava.

Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem in poslovnim partnerjem.

08 AKTUALNO

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Maj 2013

Praznik olja in bledeža v Padni Piše · Turistično združenje Portorož, g. i. z.

V zaledju tudi letos živahno Eno lepših doživetij med prvomajskimi prazniki je ponujal kulinarični Praznik olja in bledeža v Padni, slikoviti in spomeniško zaščiteni vasici v zaledju Pirana. Obiskovalci so lahko na tridnevni prireditvi okusili odlična oljčna olja iz slovenske Istre, kulinarične mojstrovine iz bledeža (blitve) ter druge domače izdelke.

Od petka, 3., do nedelje, 5. maja 2013, je v Padni potekal Praznik olja in bledeža. Obiskovalci so na tridnevni prireditvi okusili odlična oljčna olja iz slovenske Istre, kulinarične mojstrovine iz bledeža (blitve) ter ostale izdelke, ki jih ustvarjajo prebivalci ene najlepših istrskih vasic.

Prireditev, ki je potekala drugo leto zapored, je organiziralo Turistično združenje Portorož v sodelovanju z vaškim Turističnim društvom Škurša in Krajevno skupnostjo Padna. Kljub neugodnim vremenskim razmeram, ki so vplivale na pridelek, so obiskovalci Praznika olja in bledeža v Padni imeli veliko poskusiti in doživeti. Organizatorji so se povezali s pridelovalci iz sosednjih vasi, zato je bilo oljčnega olja in bledeža dovolj za vse, ki so prišli na kulinarični vikend v Padno.

Namen prireditve so tudi odkrivanje in spoznavanje avtohtonih sort piranskega oljčnega olja ter promocija oljčnega olja slovenske Istre. Za lokalne proizvajalce je praznik pomembna priložnost za predstavitev in prodajo njihovih izdelkov.

Padna je ena najlepših istrskih vasi v zaledju Pirana. Obdana je z oljčnimi nasadi, v katerih so nekatera drevesa stara tudi več kot 300 let. Padenci so se že od

nekdaj ukvarjali s kmetijstvom, svoje pridelke in izdelke so prodajali v obmorskih mestih. Znani so bili na primer po odličnem in zdravilnem domačem oljčnem olju, sadju, mleku, doma pečenem kruhu in zelenjavi. Izpostaviti velja blitvo, saj vedo domačini povedati, da so naši predniki prav z blitvo »zgradili« zvonik (1885), ki se dviga ob cerkvi sv. Blaža, zavetnika vasi. Z zaslužkom od prodaje zimske in letne blitve so namreč finančno prispevali h gradnji zvonika.

Obiskovalci so se lahko sprehodili po vasi, na stojnicah poizkusili domače dobrote in kupili oljčno olje. Prireditev je ponujala tudi možnosti za številne aktivnosti in zabavo na pristni vaški »fešti«. Za oglede sta bili odprti tudi galerija Božidarja Jakca in cerkev sv. Blaža.

V sodelovanju z društvom Pangea in agencijo Autentica so bile v času praznika organizirane tudi športne aktivnosti. Obiskovalci so se bodo lahko podali

na približno 12 kilometrov dolg Boškarinov pohod, ki je potekal po starih vaških poteh od Padne preko Nove vasi in Krkavč do Puč. Na poti so pohodniki lahko okušali razne istrske dobrote ter si ogledali folklorni nastop Šavrinov in Šavrink. Za ljubitelje kolesarjenja je bil zanimiv Boškarinov

kolesarski maraton, ki je potekal mimo Pomjana, Babičev, Boršta, Trušk, Popeter, Loparja, Svetega Antona, Vanganela in spet nazaj v Padno.

Organiziran je bil tudi brezplačen avtobusni prevoz na relaciji Piran–Portorož–Lucija–Sečovlje–Padna.

Da je bila Padna med praznikom olja in bledeža čista in urejena, sta pripomogla tudi župan Peter Bossman in podžupanja Meira Hot, saj sta teden dni pred praznikom skupaj z vaščani, predsednikom KS Padna Denisom Gojo in sodelavci, čistila Padno. Žalostno, koliko smeti ljudje odvržejo v naravo in na kakšno divje odlagališče smo naleteli.

Toda z dobro voljo in delom, so bili odpadki odstranjeni.

09 Maj 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

AKTUALNO

Navtični konec tedna

18. INTERNAUTICA in 10. regata Marinada s koncertom Zdravka Čolića V petek, 10. maja, je vrata odprla 18. INTERNAUTICA pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in župana Občine Piran Petra Bossmana.

Kot je v nagovoru na otvoritvi dejal župan Bossman: "Osrednji navtični dogodek v Sloveniji kot tudi v širšem območju srednje Evrope predstavlja pomembna prizadevanja za ponovno oživitev navtičnega trga in s tem tudi navtičnega turizma pri nas. Slednji je perspektivna, poslovno zanimiva in okolju dovolj prijazna dejavnost. Je ena tistih gospodarskih priložnosti, ki jo glede na primerjalne prednosti in predvsem z lastnimi pobudami in znanji velja izkoristiti. Prav tako svojo veljavo vedno znova potrjuje s predstavitvijo inovatorskih dosežkov na področju plovil, ki so plod dela slovenskih inovatorjev. Vsako leto organizatorji pripravijo številne novosti in tudi letošnji sejem ne bo izjema. Internautica sledi trendom in prepričani smo, da bo privabila mnogo navtičnih navdušencev, ljubiteljev morja in lepega."

Do sedaj je bila portoroška razstava navtike organizirana tako, da se je vse dogajanje strnilo v šest zaporednih dni enega tedna – od torka do nedelje. Glede na izkušnje zadnjih

let in analizo obiska prireditve so prišli do zaključka, da bo za uspeh prireditve, obisk in poslovne rezultate razstavljavcev bistveno bolje, če Internautico 2013 organizirajo na način dveh podaljšanih vikendov. Letos bo tako potekala med 10. in 12. ter med 17. in 19. majem.

Kaj vse se bo dogajalo na 18. Internautici, si oglejte na: http://www.internautica.net/.

Burnin Yachting Club pa že desetič zapored pripravlja tradicionalni navtični dogodek leta Marinada, ki bo potekal na Obali v soboto, 18. maja 2012.

Regata Marinada bo ob 12. uri štartala v marini v Izoli. Regatno polje bo postavljeno v akvatoriju med Izolo in Portorožem.

Za novinarje in goste, željne ogleda regate, bo ponovno organizirana spremljevalna ladja, kjer bodo pričeli s prijetnim druženjem na ribjem pikniku.

Druženje udeležencev regate, članov Burin Yachting Cluba, navtičnih profesionalcev, pokroviteljev, partnerjev in povabljenih novinarjev bo ob 18. uri v Kongresni dvorani portoroškega Avditorija, kjer bo svečana podelitev pokalov in bogatih nagrad najboljšim jadralcem regate s pogostitvijo.

V Amfiteatru portoroškega Avditorija bo začimbo 10. jubilejni Marinadi 2013 dodal legendarni ZDRAVKO ČOLIĆ.

18. Internautico so s simboličnim rezanjem traku otvorili »bog Neptun«, župan Peter Bossman, Tina Komel, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter Samo Omrzel, minister za infrastrukturo in prostor.

Pogled na Piran z morja jemlje dih

Križarka Seaburn obiskala Piran Če ste bili v soboto, 11. maja, v Piranu, ste lahko občudovali križarko Seabourn, ki je bila zasidrana. Križarka je v Piran prišla prvič in po vsej verjetnosti ne zadnjič. Na krovu je bilo okoli 400 gostov, večinoma iz ZDA, Avstralije in Velike Britanije. Goste so s čolni pripeljali do pomola in nato so imeli na izbiro izlet v Padno, Ljubljano, veliko pa se jih je odločilo za ogled Pirana.

Križarko si je ogledal tudi župan občine Pi-

ran Peter Bossman v spremstvu podžupanje Meire Hot, direktorja turističnega združenja Portorož Jadrana Furlaniča, predsednika KS Padna Denisa Goje, direktorja Atlas Express Janeza Mačka in sodelavk iz kabineta. Srečal se je s kapitanom ladje Markom Dexterjem, ki ni skrival navdušenja nad Piranom in dejal, da so bili tudi gostje ob prihodu v piranski zaliv kljub slabemu vremenu navdušeni.

Na Internautici je Društvo DOVES-FEE Slovenia, Nacionalni koordinator programa Modrih zastav, ki so okoljski znak, podeljen 3849 naravnim kopališčem in marinam v 46 državah v Evropi, Afriki, Novi Zelandiji, Braziliji, Kanadi in na Karibskih otokih, podelil kar 14 modrih zastav za kopalno in turistično sezono 2013. Prejela jo je tudi Centralna plaža Portorož, s katero upravlja JP Okolje Piran. Prevzel jo je Nesi Dulai, vodja sektorja turistične infrastrukture v JP Okolje Piran.

10 AKTUALNO

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Maj 2013

Največji poslovni dogodek slovenskega turističnega gospodarstva Piše in foto · TZP

16. Slovenska turistična borza (SIW) v Portorožu Slovenska turistična borza (SIW – Slovenian Incoming Workshop) je največji poslovni dogodek slovenskega turističnega gospodarstva in kot taka predstavlja odlično priložnost za poglobitev dosedanjih sodelovanj ter za vzpostavitev novih vezi.

Na SIW-u se vsako leto sreča preko 250 ponudnikov slovenskega turističnega gospodarstva z izbranimi organizatorji potovanj in predstav-

niki turističnih agencij iz več kot 30 držav. V času borznega dogajanja je opravljenih več kot 3500 poslovnih sestankov, hkrati pa program udeležencem omogoča sproščeno druženje, spoznavanje kraja, regije in celotne Slovenije, saj se po borznem dogajanju tuji udeleženci odpravijo še na študijske ture, kjer odkrivajo lepote Slovenije. SIW 2013 je potekal med 18. in 20. aprilom v Portorožu.

V petek, 19. aprila so se udeleženci na predvečer 11. Solinarskega praznika zbrali v Piranu.

Na voljo so bile stojnice z avtohtono ponudbo. Prijeteno dogajanje je pritegnilo tudi veliko ostalih obiskovalcev, ki so uživali v akrobatskih mojstrovinah ŠK Flip Piran in košarkaških akrobatih Dunking Devils. V Piranu je bil tudi Lipko, maskota EuroBasket 2013.

Piran gosti prvo konferenco zdravju prijaznih turističnih destinacij Jadrana Piše · Janez Mužič

V Piran tudi zaradi zdravja V začetku aprila je v Piranu v organizaciji Hotela Tartini potekala prva Partnerska konferenca zdravju prijaznih turističnih destinacij Jadrana (AHVN – Adriatic Health and Vitality Network).

Zbralo se je 50 predstavnikov iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Črne gore, ki si prizadevajo bolje razvijati in ponujati zdravstveni turizem. Projekt poteka od leta 2011 in je podprt z evropskimi sredstvi Jadranskega čezmejnega programa IPA ter ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Kot je povedala direktorica Hotela Tartini Andreja Frelih, ki je koordinatorica projekta za piransko občino, je bila na konferenci v ospredju izmenjava dobrih praks z iskanjem poti za skupno promocijo avtentične in trajnostne turistične ponudbe partnerjev. »Duh tega projekta je promovirati območje celotnega Jadrana kot zdravo turistično destinacijo,« je poudarila.

Na projektu, ki se bo zaključil prihodnje leto, intenzivno delajo že poldrugo leto, obenem pa oblikujejo tudi skupno promocijsko spletno stran adriatichealthylifestyles. com, ki bo vsebovala avtentične, trajnostne in zelene turistične ponudbe območij, v katerih delujejo

Za konferenco je bilo v državah vzdolž Jadrana precej zanimanja.

partnerji. Pričakujejo, da bo projekt začetek dobrega sodelovanja vzdolž Jadranskega morja, z njim pa bodo uporabniku, ki bo iskal destinacijo za krajši ali daljši dopust, ponudili enoten nabor ponudnikov kvalitetnih turističnih storitev z izbranega območja. V ta namen bodo pripravili tudi skupne standarde in zaveze, v nadaljevanju pa pričakujejo, da se bo mreža še širila in da bo vključenih več sto ponudnikov.

Frelihova pravi, da je v piranski občini takih ponudnikov veliko in da so zaenkrat v projekt vključili res najboljše iz našega prostora. Med njimi so prepoznavne blagovne znamke, kot so ribogojnica Fonda, Piranske soline in lokalni ponudni-

ki oljčnega olja. Piran ob tem tako računa predvsem na ponudbo istrskih posebnosti, ki bi lahko zadržale gosta dlje kot samo dan ali dva, kar se dogaja sedaj.

Kot zanimivost povejmo, da v sklopu ponudbe na primer partnerji iz Sarajeva stavijo na svoje ugodne zobozdravstvene storitve.

Tam namreč deluje več kot 200 na mednarodno priznanih univerzah usposobljenih zobozdravnikov, cene pa so konkurenčne, kar so že zaznali tudi turisti iz tujine. V Črni gori se zanašajo na neokrnjeno naravo, soteskanje, kolesarjenje, pohodništvo in kulinariko, v Buzetu pa na zdraviliški turizem in domačo istrsko hrano.

Na konferenci je vodja sektorja za razvoj in promocijo turizma na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Mateja Tomin Vučkovič poudarila, da turistične destinacije vse bolj prepoznavajo potencial zdravja in da je prav zdravje skupaj z aktivnim turizmom ter naravo eden glavnih atributov, ki jih izpostavljajo pri turistični promociji Slovenije. Ocenjuje, da je slovenski potencial za razvoj produktov na področju zdraviliškega turizma, aktivnosti v naravi in podobnih oblik preživljanja prostega časa velik in da je prepoznaven tudi v slovenski Istri. »V prihodnje bo treba te produkte povezati in jih na trgu predstavili celoviteje. Usmeritev v zeleno je trend v globalnem prostoru, ampak ključne prednosti imajo tiste države, ki so dejansko zelene. Slovenija ima tukaj neprimerno prednost pred ostalimi državami,« je dodala.

Vučkovičeva je predstavila tudi strategijo razvoja slovenskega turizma do leta 2016, ki načrtuje, da se bo na letni ravni do takrat število nočitev povečevalo za 2 %, število prihodov turistov za 4 %, obseg prilivov iz naslova izvoza potovanj pa za 6 do 8 %.

11 Maj 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

AKTUALNO

Piranski akvarij Piše · Janez Mužič

Znamke, ki nas postavljajo na zemljevid morskih držav V začetku aprila so prizadevni piranski akvaristi v sodelovanju s filatelistično-numizmatičnim društvom Hippokampos Piran predstavili že sedmo osebno znamko s podobo kakega prebivalca našega morja. Po prvi znamki z upodobitvijo kavala leta 2010 in kasneje spirografa, fratra, kanoče, špara in morske vetrnice je zdaj prišla na vrsto orada. Nadvse dejaven pobudnik za izdajo znamk Mitja Jančar je tudi ob tej priložnosti poskrbel za med filatelisti priljubljeno maksimum karto – za razglednico z istim motivom z znamko in priložnostnim žigom.

Ideja o teh znamkah se je izkazala za nadvse dobrodošlo, saj imajo izrazit promocijski učinek. V Akvariju poleg njih namreč ponujajo tudi razglednice z motivi slovenskih morskih rib in tujci ter na primer otroci, ki ga še zlasti množično obiskujejo s šolskimi skupinami, lahko staršem, dedkom in babicam ter prijateljem ob lepih pozdravih v prav posebni obliki sporočijo, da so bili v tem morskem svetu.

Tako je na predstavitvi znamke z orado piranska podžupanja Meira Hot z veseljem poudarila: »Akvarij je delček tega, kar nas osvešča o velikem bogastvu, ki ga imamo v našem morju, osebne poštne znamke pa prispevajo k promociji Akvarija in postavljajo slovenijo na zemljevid morskih držav.« Obenem je povedala, da bodo na pobudo Marjana Tonči-

Mitja Jančar ne skriva zadovoljstva ob izidu sedme znamke z motivom našega morskega življa.

ča poskrbeli za postavitev dodatnih informativnih tabel, ki bodo po Piranu obiskovalce usmerjale k Akvariju.

Izvirnost piranskega Akvarija je pohvalil tudi vršilec dolžnosti ravnatelja novoustanovljene Gimnazije, elektro in pomorske šole Borut Butinar, pod katero po novem spada Akvarij: »Če ima ta šola kaj lepega, je to vsekakor Akvarij. Zato seveda podpiramo lokalne zanesenjake pri takšnih podvigih in jih bomo tudi v prihodnje,« je povedal.

Sicer pa kaže, da bo Akvarij, ki ga letno obišče kakih 50 tisoč radovednežev, letos končno dobil svoje plovilo. To bo 7 do 8 metrov dolg tipičen jadranski ribiški čoln, ki bo namensko dodelan za večjo stabilnost in z opremo, ki bo

omogočala tudi potapljanje. Imel bo kabino, vgrajen motor, kompresor za zrak, dvigalko, hidravlično platformo… O potrebi po takšnem čolnu je Marjan Tončič, ki že vrsto let diha z Akvarijem, dejal: »Če ne bi bilo prizadevnih piranskih ribičev, ki nam večino prebivalcev naših bazenov prinesejo, ko se kaj zanimivega znajde v njihovih mrežah, akvarij ne bi bil tak, kot je. Vse bolj pa nas je strah, da bo ribičev vse manj in s tem tudi vse manj eksponatov, ki jih bomo morali zato bolj iskati sami. Ker tudi sicer svojega plovila nimamo, se ga nadvse veselimo.« Po Butinarjevih besedah bo okoli 100 tisoč evrov zanj prišlo iz evropskih sredstev, 30 tisoč pa jih bo prispevala šola.

Ob rastoči seriji osebnih

znamk Akvarija velja poudariti, da gre zaenkrat za edine slovenske znamke, ki »dišijo« po ribah oziroma morju. Kot kaže, pa se bo končno zganila tudi Pošta Slovenije, sej se, kot je povedal Jančar, za september napoveduje izid štirih priložnostnih znamk, na katerih naj bi bili cipelj, črnika, sipa in želva. Njihova velika posebnost bo, da bodo posute s piransko soljo iz Sečoveljskih solin. Idejo za to je dal sam, oblikoval pa jih bo Matjaž Učakar, ki je naredil tudi vseh sedem podob za znamke Akvarija. Jančar napoveduje, da bodo slane znamke prve tovrstne znamke sploh in zato svetovna zanimivost.

Piranski Akvarij letno obišče preko 50 tisoč radovednežev in kljub slabemu vremenu je imel med zadnjimi prazniki več obiska kot lani. Občinski svetnik Marjan Tončič je v imenu Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran, ki upravlja Akvarij Piran, podal pobudo za postavitev ustreznega števila usmerjevalnih tabel za Akvarij.

Na predstavitvi sedme osebne znamke Akvarija Piran je podžupanja Občine Piran Meira Hot omenila, da je skladno z občinskim odlokom o oglaševanju za tovrstno dejavnost zadolžen in pristojen Javni zavod Avditorij Portorož, ki bo v kratkem izvedel postavitev usmerjevalnih tabel na ključnih prometnicah.

Nudimo vam hitro in cenovno ugodno storitev digitalnega tiska:

Matris Design Obala 116 6320 Portorož Slovenija gsm: 051 393 770 mail: info@matrisdesign.com web: www.matrisdesign.com

katalogov, knjig, brošur jedilnih listov, cenikov vizitk zgibank letakov vabil, čestitk, voščilnic vstopnic, ...

12 AKTUALNO

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Maj 2013

Fotomonografija Boruta Furlana Piše · Janez Mužič

Piransko srečanje z morjem Ljubiteljem Pirana se je razkril še en običajnim očem skrit in zato skoraj neznan pogled nanj. Omogoča ga sredi februarja predstavljena obsežna fotomonografija z naslovom »Piran – kjer se stikata morje in mesto«. Njena velika posebnost je, da poleg Pirana razkriva tudi njegov skrivnostni podvodni svet, ki to mesto obkroža kar s treh strani. Knjige, ki bi na tak način informativno in predvsem estetsko predstavljala mesto in s tem prispevala k njegovi promociji, Piran še ni imel.

Gotovo ni naključje, da so ob velikem zanimanju ljubiteljev morja in tega mesta knjigo prvič pokazali na piranski Morski biološki postaji. Predstavlja več kot 300 fotografij podvodnega fotografa Boruta Furlana, ki so nastale tako pod vodo kot tudi v Piranu. Ob izidu je povedal, kako

je najprej razmišljal le o monografiji podvodnih fotografij, a jih je pozneje posnel še na kopnem, predvsem take, ki so na meji med arhitekturo Pirana in morjem.

Tako ob piranskem podvodnem svetu predstavlja še piranski Akvarij, muzej podvodnih dejavnosti, pomorski muzej, ribogojnico Fonda, Sečoveljske soline in ne nazadnje seveda tudi piranske ribiče.

Nad takim pristopom je bil navdušen tudi župan Peter Bossman, ki je dejal, da knjiga prepričljivo dokazuje, kako tesno Piran živi z morjem in s tem, kar je v njem. To na svoj način v besedilih, ki spremljajo fotografije, potrjuje tudi dr. Tom Turk, ki je med drugim zapisal, da si Piran zasluži brezsmrtnost, k čemur sedaj brez dvoma prispeva tudi ta monografija.

Knjigo so predstavili dr. Tom Turk, dr. Irena Fonda, Peter Bossman in Borut Furlan.

Knjiga je nastala po prizadevanjih solastnice in direktorice ribogojnice Fonda dr. Irene Fonda, njen izid pa je omogočil evropski sklad in je prvi rezultat v projektu skupnega sofinanciranja Slovenije in EU ter Evropskega sklada za trajnostni razvoj ribištva. Tako je

v njej v povezavi s Piranom predstavljena tudi dejavnost ribogojstva. Kot je povedala dr. Irena Fonda, bodo več izvodov knjige, ki je natisnjena v slovenskem in angleškem jeziku, dali šolam ter knjižnicam, sicer pa je namenjena vsem, ki jih privlači Piran.

Darilo berlinske župnije sv. Konrad Piše ·Z. B.

Župnija Piran ima nova bronasta zvonova Na slovesnem prevzemu bronastih zvonov, ki jih je Piranu podarila župnija sv. Kondrad v torek, 9. aprila, v Berlinu, so bili prisotni predstavniki Župnije Piran, piranski gasilci, predstavniki dnevnika Primorske novice in piranski župan Peter Bossman.

Naslednji dan sta bila zvonova pripeljana v Piran in postavljena na župnijski vrt.

V nedeljo, 21. aprila, je ob slovesnosti praznovanja piranskega zavetnika sv. Jurija nova berlinsko-piranska zvonova blagoslovil koprski škof dr. Jurij Bizjak. Na blagoslovitvi so bili prisotni tudi gostje iz Berlina s slovenskim duhovnikom v Berlinu Izidorjem Pečovnikom.

Botra podarjenih zvonov sta dr. Peter Bossman in dnevnik Primorske novice.

www.hotel-tartini-piran.com tel.: 05 67 11 600 e-mail: info@hotel-tartini-piran.com

13 Maj 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

AKTUALNO

Portorož, 18.–19. maj 2013 Piše in foto · Turistično združenje Portorož, g. i. z.

Festival vrtnic in cvetja

Portorož bo ta konec tedna gostil že drugi Festival vrtnic in cvetja. Obiskovalci bodo lahko na dvodnevni prireditvi okusili kulinarične mojstrovine iz vrtnic ter kupili sadike vrtnice Portorož in drugo cvetje za ureditev svojih vrtov.

Portorož ima bogato botanično tradicijo, nekatere rastline v urejenih parkovnih zasaditvah so stare tudi več kot sto let. Kultura urejanja vrtov in javnih površin pa postaja vse močnejša tudi med prebivalci, kar je v našem osrednjem turističnem središču še posebej dobrodošlo.

V rožnem vrtu, prizorišču festivala, najdemo kar 123 vrst vrtnic. Nekatere izmed njih se ponašajo s častitljivo starostjo, saj so bile vzgojene med letoma 1887 in 1925. Najnovejša pridobitev rožnega vrta pa je vrtnica Portorož. Prvo sadiko je župan Peter Bossman posadil leta 2011, še 120 sadik portoroške posebnosti pa so v različnih predelih kraja posadili letos. Vrtnica z registriranim imenom Portorož, ki je lani dala prve cvetove edine sadike, bo tako v letošnjem maju prvič zacvetela množično.

Marija Terčelj je na novinarski konferenci 14. maja izdala nekaj zanimivosti portoroškega rožnega vrta: "Rožni vrt sta leta 2006 zasnovala

krajinski arhitekt dr. Vladimir Vremec, ki je tudi izbral vrtnice, in arhitektka Stanka Pustoslemšek Koren. Namenoma so bile izbrane vrtnice, ki so bile vzgojene v času, ko se je v Portorožu pričel razvijati turizem. Gre za vrtnice iz zbirke žlahtniteljev Rose Barni iz Pistoie (Toskana) in večina teh ni v redni prodaji."

Obiskovalci drugega Festivala vrtnic in cvetja si bodo v soboto, 18., in v nedeljo, 19. maja, lahko ogledali stojnice s ponudbo cvetja, vrtnic, dišavnic in izdelkov domače obrti, okusili pa bodo lahko tudi kulinarične mojstrovine iz vrtnic. Kupili bodo lahko sadike vrtnice Portorož in drugo cvetje za ureditev svojih vrtov.

Jadran Furlanič: "Letos festival poteka malo kasneje kot lani, saj smo se prilagodili času cvetenja vrtnic. Še posebej smo se potrudili, da bo na festivalu dovolj cvetlične ponudbe. Na voljo bo tudi omejena količina vrtnic Portorož."

V soboto ob 18. uri bo svečano odprtje festivala, ki ga bodo popestrili člani društva Rosa Klementina v svojih kostumih. Navzoče bosta pozdravila župan občine Piran Peter Bossman in direktor Turističnega združenja Portorož Jadran Furlanič. Prisotni bodo tudi predstavniki Občine Opatija, ki bodo v znak dobrega sodelovanja prejeli vrtnico Portorož. Priletela bo skoraj dobesedno z neba, saj jim jo bo izročil član padalske šole Paranoja, ki bo z vrtnico v naročju skočil iz letala in pristal na portoroški plaži.

Letošnji Festival vrtnic in cvetja bo ponudil kar nekaj novosti. V soboto in nedeljo ob 11. uri bo organiziran sprehod po portoroških parkih.

Pot bo vodila mimo parka ob Grand Hotelu Metropol, Vile sv. Marka, parka ob drevoredu lip (Koprska cesta), parka hotela Kempinski Palace Portorož, parka hotela Marko, do parka Rastelli in ob morju nazaj do parka pri portoroški ploščadi. Obiskovalci se lahko za sodelovanje na sprehodu prijavijo na festivalu, na stojnici ŠKID Jaz sem najboljši. "Vedno znova pozabljamo, koliko zelenih površin ima Portorož. Mislim, da je

GO Portorož

Nova športno turistična agencija V centru Portoroža (pri ploščadi) se je aprila odprla Športno turistična agencija GO PORTOROŽ, ki ponuja programe tako za lokalne prebivalce kot obiskovalce ter turiste.

Ponudba GO PORTOROŽ obsega izlete, športe, kot so jahanje, tek, nordijska hoja, šola golfa in rolanja, jadranje, surfanje, kajtanje, potapljanje, ribolov, pla-

vanje, padalstvo, letalstvo, in možnost najema plovil, vozil, koles in limuzin.

Dobrodošli so tudi otroci, za katere je še posebej dobro poskrbljeno. Ponujajo tudi potovanja, počitnice, križarjenja in prodajo letalskih vozovnic.

Na enem mestu lahko dobite vso ponudbo kraja z okolico. Vabljeni, da jih obiščete.

čas, da ljudi seznanimo s portoroškimi parki," je povedal Mojmir Kovač.

V soboto bosta organizirana delavnica o pripravi cvetličnih aranžmajev pod vodstvom cvetličarke Nataše Zlatič in pogovor o ureditvi vrta z Nino Froggatt, univ. dipl. ing. krajinske arhitekture, v nedeljo pa delavnica o sajenju in vzgoji vrtnic pod vodstvom predstavnikov vrtnarije Ruzzier.

V nedeljo ob 16. uri bo dražba vrtnice Portorož. Izkupiček od prodaje bo namenjen Centru za korekcijo sluha in govora Portorož.

Pomembna novost bo tekmovanje Najlepši portoroški vrt. Tričlanska komisija, katere članice so domačinka Irena Dolinšek, cvetličarka Nataša Zlatič in absolventka gozdarstva Dora Kovač, bo med 16. in 18. majem ocenjevala portoroške vrtove, ki se bodo prijavili na tekmovanje. V nedeljo popoldne bo razglašen zmagovalec, ki bo prejel nagradni bon vrtnarije Ruzzier v višini 300 evrov. Prijave zbirajo v TIC Portorož.

S kulinarično ponudbo nas bodo na festivalu razvajali kuharski mojstri LifeClass hotels & spa, restavracija Tomi in Casa del Sal. Sladkali se bomo lahko z vrtničnimi piškoti in naravnimi sadnimi sokovi, profesionalni barmani pa bodo mešali (alkoholne in brezalkoholne) koktejle iz vrtnic. Prav za Festival vrtnic in cvetja 2013 je bilo pripravljeno tudi novo vino, in sicer polsladki muškat rose Portorož iz vinske kleti Mahnič, ki bo podrobneje predstavljen v soboto zvečer.

Ingrid Mahnič je o vinu povedala: "Gre za sorto cipro oz. muškat ruža z izrazito noto vrtnice, jagod, jagodičevja in agrumov. Po stari tradiciji bomo v četrtek, 16. maja, kot uvod v festival posadili vrtnico Portorož v vinograd cipro."

Festival bo ponudil tudi obilo zabave, glasbe in plesa. Nastopili bodo učenci glasbene šole Piran ter člani baletne skupine Metulj in plesnega kluba Swank. V soboto zvečer bo za vzdušje poskrbela italijanska glasbena skupina The Angels.

Vse aktivnosti festivala bodo brezplačne.

14 ZGODBE LJUDI

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Maj 2013

Intervju Piše · Nataša Cvišič

Zlati grb Občine Piran Rozi Kandus za nesebična prizadevanja za socialno in pravično družbo

Z Rozi Kandus, letošnjo prejemnico najvišjega občinskega priznanja, zlatega grba Občine Piran, sva se za srečanje domenila kje drugje kot v čitalnici piranske mestne knjižnice. Upokojeno učiteljico Pirančani dobro poznajo in vedo, da skoraj vsak dan okoli 10. ure po pravilu zahaja v knjižnico, če le more. Prišla je, ni se opravičila, čeprav ji je prihajajoča zima že zagodla s prehladom in je robček ves čas najinega kramljanja romal tja pod nos. »Ne jemljem nobenih zdravil, razen neke tablete za oči, zaradi katerih bom šla kmalu še na en pregled. Očala potrebujem za branje, za čiščenje zelenjave in podobno, za televizijo ne. Če se le da, pridem sem vsak dan. Pregledam tisk, da ne znosim domov preveč papirja. Zanima me vse. Domov dobivam le Nedeljski dnevnik, tu pa najraje berem tržaški Il Picolo, ker veliko vedo. Posebno pred volitvami so o nas te dni izčrpno pisali in tudi o dogajanju na Hrvaškem. Televizije pa ne gledam veliko,« je stekel najin pogovor, v katerem mi je kmalu postalo jasno, kako klena in predvsem bistra, pa čeprav navzven krhka, je 91-letna Pirančanka.

Vse življenje je bila družbeno dejavna in je še danes ena od najbolj aktivnih meščanov.

Je predsednica krajevne organizacije ZB Piran, članica izvršnega odbora ZB za vrednote NOB občine Piran, svoje znanje ter izkušnje pa je ne nazadnje delila tudi pri delu društva upokojencev, Zveze prijateljev mladine, Rdečega križa, tabornikov…

Po upokojitvi se še zlasti ni odrekla delu z mladimi. Pogosto skupaj z borci obiskuje šole, se druži z otroki, jim prenaša svoje znanje, izkušnje in vrednote prijateljstva, solidarnosti, enakosti, tolerantnosti ter spoštovanja med ljudmi.

O tem pravi: »Dosti sem delala z mladimi. Na šoli v Sečovljah, kjer sem bila zaposlena, smo imeli krožke, pripravljali smo nastope za praznike, tudi v gledališču v Piranu. Zadnja leta s člani ZB za vrednote NOB občine Piran mlade v

Piranu, Luciji in Sečovljah seznanjamo z našimi spomini in vrednotami. Lani samo se sami ponudili, letos pa so nas kar povabili, naj ponovno pridemo. Nazadnje smo šle med njih skupaj s Tatjano Kosovel in Vojko Štular ter smo jim pripovedovale, kako je bilo. Mladi kažejo velik interes za našo preteklost, zelo pozorno nas poslušajo in celo na cesti me ustavljajo ter sprašujejo, kdaj spet pridemo.« Za svoje delovanje je prejela številna občinska in državna odlikovanja. Med drugim leta 1991 posebno zahvalo za pomoč pri humanitarni akciji zbiranja in nudenja pomoči beguncem. Društvo upokojencev Piran jo je razglasilo za častno članico. Prejela je tudi zlato plaketo Zveze združenj borcev Slovenije za zvestobo v boju za osvoboditev primorskega ljudstva, leta 2008 pa diplomo za prizadevanje in uspeh pri razvijanju zdravstvenovzgojne in humanitarne dejavnosti.

Aktualna družbena dogajanja skrbno spremlja tudi danes in o vse več protestih nezadovoljnih po Sloveniji pravi: »Čudno je, ne vem, kaj bo. Na kakšen protest bi šla, a kaj, ko njihovi cilji niso nič kaj konkretno definirani. Ko so bili sindikalni protesti tudi zaradi odvzetih pokojnin kar 26.000 ljudem, predvsem borcem, sem šla na protest v Ljubljano, ki ga je organiziral Semolič. Je iz Prvačne, iz naših krajev. Verjetno bom šla, da bom na tekočem z dogajanjem, samo cilji naj se bolj izoblikujejo. Vsekakor upam na spremembe, da nam bo šlo bolje in da ne bo samo varčevanje. Preveč dobesedno smo vzeli to besedo, zaradi tega so trgovine prazne, turističnih gostov ni, v trgovinah pa je toliko lepih stvari in poceni. Sem si rekla, da si bom ne glede na ceno kupila kaj lepega za obleči, takoj ko bo bolje.« Skupaj preletiva njeno pestro življenjsko pot. Rodila se je 10. avgusta 1921 v Vrtovinu pri Ajdovščini, kjer sta starša družino s petimi hčerami preživljala s kmetovanjem in manjšo trgovino. Osnovno šolo je obiskovala v domači vasi in uspešno končala italijansko učiteljišče v Gorici. Sledil je vpis na fakulteto za tuje jezike in književnost na Univerzi v Benetkah. Ker je bil študij drag, se je zaposlila kot suplentka na različnih šolah. Najbolj sta ji ostali v spominu osnovni šoli v Borjani v občini Kobarid in Otlica-Predmeja v občini Ajdovščina.

To je bil čas druge svetovne vojne, ki tudi njej ni prizanesla in je morala prekiniti študij.

Ko je še poučevala na Otlici, so italijanski karabinjerji marca 1943 z obtožbo sodelovanja s partizani v množični aretaciji žensk zaprli tudi njeni sestri in mamo ter kasneje še očeta. Prvega maja 1943 je glavni inšpektorat javne varnosti za Julijsko krajino iz Trsta tudi zanjo izdal ukaz o odvzemu prostosti. Aretirali so jo in jo po dol-

gem zaslišanju ter krutem mučenju zaprli v zapor pri jezuitih v Trstu. Večkrat so jo premestili v različne zapore, dokler se ni po kapitulaciji Italije septembra 1943 končno vrnila domov ter se vključila v aktivistično delo na terenu. Postala je sekretarka mladinske organizacije v takratni občini Črniče. Ustanavljala je odbore mladinske organizacije in razvijala kulturno ter prosvetno dejavnost. Kmalu je postala referentka za prosveto v okrožnem odboru OF za vipavsko območje. V tem času je ustanovila številne partizanske šole.

Poleti 1944 je delovala v Komisiji za agitacijo in propagando, ki jo je vodil legendarni član OF in kasneje pisatelj Vid Vremec - Voljan.

Postala je dopisnica Tanjuga za srednjo Primorsko in širše območje, ki je obsegalo tudi Tržič in Ronke. Kljub vojnemu času in mnogim nevarnostim so se dopisniki izobraževali na različnih tečajih. Tako je bila njena najnevarnejša pot na usposabljanje v Semič v Beli krajini, kamor so jih vodili kurirji, ki so poti dobro poznali. Usposabljala se je za novinarski poklic in izboljšala svoje znanje slovenščine.

O svojem novinarskem delu pravi: »Imela sem mrežo dopisnikov s srednje Primorske.

Bili so celo v italijanskem Tržiču, Ronkah, tako rekoč v vsakem kraju, novice pa smo pošiljali naprej preko kurirjev. Za to delo sem celo prejela priznanje, ampak je ostalo v bunkerju v neki štali v Renčah, kjer so me skrili in od koder smo morali drugam. Ko sem bila tam pred dvema letoma, štale ni bilo več, tam je stala nova stavba. Sodelovala sem tudi s Partizanskim dnevnikom, predhodnikom Tržaškega primorskega dnevnika.« Po osvoboditvi si je želela nazaj v svoj učiteljski poklic. Krajši čas je poučevala v Kanalu ob Soči, nato so jo premestili na italijansko osnovno šolo v Sečovlje. Leto dni kasneje je opravila državni strokovni izpit in nato diplomirala na Višji pedagoški šoli v Ljubljani. V letih 1956 in 1957 se je izpopolnjevala v angleškem jeziku v Cambridgeu in se leta 1957 zaposlila na osnovni šoli Cirila Kosmača Piran, kjer je do upokojitve številne mlade generacije Pirančanov poučevala angleški jezik. Istočasno je učila angleščino tudi na italijanski gimnaziji Antonio Sema v Piranu.

Leta 1963 jo je svet za šolstvo pri občinski skupščini Koper imenoval za svetovalko za angleški jezik za slovenske in italijanske osnovne šole na celotnem območju zavoda Koper.

Tudi danes Rozi ne miruje. »Veliko me vabijo na razne prireditve, tudi iz italijanske skupnosti, in če le morem, grem, povsod pa le ne morem. Sicer pa pišem žalostne stvari. Pišem poslovilne govore za pokojnimi in se tudi na ta način osebno poslovim od vsakega tovariša, prijatelja.«

15 Maj 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

ZGODBE LJUDI

Intervju Piše · Nataša Cvišič

Zlati grb romal k Albertu Pucerju v Padno

Občina Piran je ob svojem prazniku že tradicionalno podelila najvišja občinska priznanja. Zlati grb so letos namenili kar dvema nagrajencema.

Na osrednji prireditvi v Avditoriju Portorož sta ga iz rok župana Petra Bossmana prejela Rozi Kandus in Alberto Pucer.

Alberto Pucer že 34 let dela v piranski enoti Pokrajinskega arhiva Koper, širši javnosti pa je poznan tudi kot zgodovinar, publicist, radijski sodelavec, kulturnik, ljubitelj etnologije, arheologije, kulinarike kot istrske kulturne dediščine, glasbe, gledališča.

Ureditev galerije Božidarja Jakca v Padni, piranski grb z rdečim križem na modri podlagi, preprečitev selitve piranskega arhiva v Koper so le nekateri rezultati njegovih prizadevanj. Njegovo posebno poslanstvo, ki ga vztrajno opravlja še danes, pa je raziskovanje, odkrivanje in predstavljanje istrskega zaledja širši javnosti. Naše vasi in njihove prebivalce, običaje in navade, praznovanja ter tradicionalno istrsko kuhinjo nam skuša približati skozi razstave, simpozije, delavnice, oddaje, sejme in druge prireditve. Še posebej sta odmevni prireditvi Dnevi olja in bledeža v Padni ter Dnevi česna in vina v Novi vasi, ki sta njegova zamisel.

V obrazložitvi za nagrado so člani komisije zapisali: “Zlati grb Občine Piran prejme za svoj doprinos k širši prepoznavnosti Občine Piran in popularizaciji Pirana in njegovega zaledja, celotne Občine Piran in Istre nasploh. Z raziskovanjem in proučevanjem, negovanjem in posredovanjem arhivskega gradiva širši javnosti, obujanjem starih običajev in navad je pomembno prispeval tudi k razvoju turizma in promociji Pirana doma in v tujini.”

Med stoletja starimi dokumenti o Istri nam je vedno nasmejani Alberto povedal marsikaj zanimivega.

Kaj vam pomeni nagrada zlati grb? Ste jo pričakovali, vas je presenetila?

Zelo sem zadovoljen in ponosen, da so moji sovaščani, ki so me predlagali, ocenili, da si to zaslužim. Prav tako sem vesel, da so se s tem strinjali tudi občani Pirana. Tako kot Kocjančičeva nagrada, ki sem jo prejel pred petnajstimi leti, pa mi tudi zlati grb pomeni vzpodbudo, da se bom še naprej trudil za promocijo in dobrobit naše celotne občine.

Zaposleni ste v piranskem arhivu. Kakšna je njegova vloga v mestu?

Arhiv kot institucija ni odprtega tipa kot recimo muzej. Vloga arhiva je, da pridobiva arhivsko gradivo, pomembno za zgodovino področja, ki ga pokriva, da ga hrani, neguje in daje v uporabo. Njegova naloga je tudi občasno predstavljanje gradiva javnosti. Arhivsko gradivo je namreč “mrtvo”, z raznimi razstavami in publikacijami pa zaživi.

Ljudje si težko predstavljajo delo arhivarja.

Kakšne delovne naloge imate?

V arhivu je poleg mene zaposlen sodelavec Marjan Rožac, ki je najbolj zaslužen za to, da sem prejel občinsko priznanje. Je namreč eden redkih v naši okolici, ki obvlada latinski jezik.

Brez znanja latinščine pa bi bilo delo v arhivu praktično nemogoče. Vsak od naju pokriva svoje področje, on starejši del gradiva, jaz pa novejšega. Trenutno Marjan obdeluje testamente, ki jih je okrog devet tisoč, jaz pa podfonde občine Piran, ki so bili do sedaj samo vpisani, obdelani pa še ne. Med najine naloge torej med drugim sodijo urejanje in popis gradiva, da ga lahko potem damo v uporabo raziskovalcem, priprava razstav gradiva, skozi katere predstavljamo tudi sam kraj, ter nega gradiva. Tu namreč hranimo pergamentne listine, ki so živ material, zato jih je treba ves čas pregledovati, in če se pojavi kakšna plesen, to sporočiti restavratorjem, da jih potem restavrirajo.

Arhiv je po gradivu najstarejši v Sloveniji in med najstarejšimi v Evropi. Kakšne dokumente hranite in v katero leto segajo najstarejši?

Piranski arhiv hrani notarske, tako imenovane pergamentne listine, dukale, to so doževa pisma, testamente in druge kodekse. Najstarejši dokument sega v leto 1173, najstarejši prepis pa je iz leta 1031. Med najbolj dragocenimi dokumenti sta najstarejša papeška listina v Sloveniji iz leta 1187 ter original pogodbe, ko je Piran podpisal vdanostno listino pod Benetkami, iz leta 1283. Poleg tega smo dolžni hraniti arhivsko gradivo institucij, šol in podobno, ki ne obstajajo več, recimo Rudnika Sečovlje in Ladjedelnice Piran. Imamo pa tudi fototeko, kjer hranimo razglednice, fotografije, načrte, prospekte in drugo.

Ali so ti dokumenti kdaj tudi na ogled?

Originalov seveda ne moremo dati na ogled, ker jim svetloba, sprememba temperature in drugi pogoji škodijo. Razstavimo pa digitalne kopije dokumentov.

V arhivu ste že 34 let. V tem času ste dodobra osvojili zgodovino Istre. Kakšen je odnos ljudi do nje? Jo dovolj poznamo, nas sploh zanima?

Mislim, da vedno bolj. S predstavljanjem arhivskega gradiva se namreč zbuja zanimanje v ljudeh. Dober primer je naše zaledje. Nekoč se nihče ni zmenil zanj, nikakršnih gradiv ni

bilo, zdaj je na srečo zanimanja vedno več. To je ena izmed pomembnih vlog arhiva. Arhiv je črpališče, ki se lahko vnese v običaje, praznike, turizem in podobno.

Kaj lahko po vseh letih prizadevanj za oživitev istrskega podeželja poveste o njegovi vključenosti med turistične destinacije? Je dobilo svoje mesto na turističnem zemljevidu ali še vedno sodi med neizkoriščen potencial?

Potencialov je še veliko, svoje mesto na zemljevidu pa je končno dobilo. Vse se je začelo dolgo nazaj, ko sem se vračal domov skozi Portorož, kjer je bilo polno tabel turističnih agencij, ki so vabile na Brione, v Postojnsko jamo, Lipico, na “šoping” v Trst in Benetke, niti ena ni vabila v naše zaledje. To me je zelo bolelo. Potem so me v času pred sezono, aprila, maja, turisti spraševali, kje se kaj dogaja, in ko sem jim naštel dogodke v zaledju, ni nihče vedel zanje, ker ni bilo nikjer napisano. Marsikdo je tudi med dopustovanjem v slabem vremenu zašel v Padno in bil presenečen, saj ni vedel zanjo. Pa sem si rekel, da je treba to zaledje nekako predstaviti ljudem. Gradiva je vedno več, ponudimo lahko veliko, obisk raste, tako da sem zadovoljen z rezultati.

Težava je le v tem, da želijo turistični organizatorji vse prireditve stlačiti v čas glavne sezone, zaradi česar se več odmevnih dogodkov zgodi na isti dan.

Nekdo bi moral to koordinirati.

Niste samo zbiratelj podatkov, temveč tudi receptov zanimivih istrskih jedi ...

Zbiranje receptov sem začel čisto slučajno.

Leta 1979 smo z dr. Bogatajem pripravljali ogromno etnološko razstavo po Padni, po kateri nam je ostalo veliko gradiva, ki sem ga posredoval naprej, recepti pa so mi ostali. Potem so mi na Primorskih novicah ponudili, da bi objavljal recepte mediteranskih jedi, sledil je predlog za knjigo ... Zdaj je izšla že druga. Zanimanje je veliko, predvsem za drugo, ki je etnološkega značaja, me pa zelo zelo moti, da zaradi popularnosti uporabljajo istrska imena za jedi, v katerih so sestavine, ki vanje ne sodijo. S tem kvarijo tipično istrsko kuhinjo, torej našo kulinarično dediščino. Koleraba ne sodi v bobiče, konjak pa ne v bakala, prav tako fritole ne morejo biti kuhane.

Kakšen je odziv na vaše vodene kulinarične večere “Pozabljeni okusi Istre” po izolskih gostilnah?

Ljudje so zelo zadovoljni, skoraj nam ne pustijo oditi. Poleti so prišli tudi Američani, Italijani in drugi tujci, ki so bili tako navdušeni, da so rekli, da jih moramo nadaljevati tudi prihodnje leto. Sam sem želel prireditev razširiti še na občini Koper in Piran, sedaj se namreč dogaja le v izolski. Zaradi povpraševanja bomo prihodnje leto večere razširili, tako da bodo enkrat na mesec za domačine in enkrat za goste iz notranjosti države.

V vašem opusu je že nekaj zanimivih knjig.

Lahko v kratkem pričakujemo kakšno novo?

Doma imam že pripravljeno knjigo “Istrske štorje”, a bi rad, da bi izšla dvojezično. V knjigi so zbrani miti, legende, pripovedi, zapisi, recimo o morskem čudu v Piranu, in podobno.

16 ZGODBE LJUDI

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Maj 2013

Izjemni dosežki s področja kulture Piše · A. G.

Tartinijevo priznanje je prejel Bojan Glavina

Tartinijevo priznanje za izjemne dosežke s področja kulture, ki pomembno oblikujejo kulturno življenje prebivalcev občine Piran, je letos prejel profesor klavirja in skladatelj Bojan Glavina. Priznanje mu je podelil župan občine Piran Peter Bossman na prireditvi ob kulturnem prazniku, kjer je bil slavnostni govornik Ivo Svetina, pesnik in dramatik ter podpredsednik Društva slovenskih pisateljev, gostja večera pa Elda Viler. Poleg nje so v bogatem kulturnem programu nastopili Mladinski pihalni orkester Piran pod vodstvom dirigenta Iztoka Babnika, balerina Tijuana Križman Hudernik, piranski gimnazijci z recitali in Rok Felicijan na klarinetu.

Skladateljski uspehi Bojana Glavine Bojana Glavino v Piranu poznamo predvsem kot uspešnega glasbenega pedagoga, ki že več kot dvajset let poučuje klavir in komorno igro na Glasbeni šoli Piran. Tu velja omeniti, da je s svojimi učenci klavirja v tem času na domačih in tujih tekmovanjih prejel okrog 60 nagrad in plaket ter posebna priznanja za uspešnega klavirskega pedagoga. Manj pa

ga poznamo kot skladatelja, čeprav spada med najplodnejše slovenske glasbene ustvarjalce.

Njegov skladateljski opus obsega okrog 300 raznovrstnih del, med katerimi je veliko nagrajenih na slovenskih in mednarodnih natečajih za kompozicijo.

Več kot polovico skladb je posvetil otrokom in mladini. Njegove skladbe so izvajane v Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji, Avstriji, Španiji, na Portugalskem, v Rusiji, Ukrajini, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem, Poljskem, v Bolgariji, na Finskem, v Albaniji in Turčiji. Bil je ustanovitelj in urednik glasbene revije Zveze primorskih glasbenih šol »Primorska sozvočja« (1999–2005). Je tudi aktiven pianist – s klarinetistom Robertom Staničem je posnel samostojni CD ob 50-letnici GŠ Piran (2006), prav tako pa tudi s Triom Julius (klarinet, violončelo, klavir; 2012).

V tem letu je Društvo slovenskih skladateljev izdalo njegov avtorski CD »Zvočne pokrajine« z izbranimi komornimi skladbami slovenskih in italijanskih izvajalcev. Na tiskovni konferenci 13. novembra v Ljubljani je omenjeno društvo predstavilo – skupaj s še štirimi CD-ji priznanih slovenskih skladateljev, Božidarja Kosa, Janija Goloba, Črta Sojarja Voglarja, Bojana Adamiča in TASF – tudi CD Bojana Glavine. Poleg zgoščenk je potekala še predstavitev edicij društva, ki skrbi tudi za založniško promocijo svojih članov – skladateljev. Med drugim so tu uvrščene celo štiri nove zbirke Bojana Glavine, nastale letos, vse za komorne zasedbe od tria do septeta.

Gre za »Pet haikujev« za sekstet klarinetov, »Daljna, hladna morja« za bariton, trobento, violino, violo, violončelo, harmoniko in tolkala, »Album fragmentov I« in Album fragmentov II« – obe zbirki za klarinet, violončelo in klavir. Razen zadnje (še neizvedene), so vse v letošnjem

letu doživele uspešne (krstne) izvedbe: »Pet haikujev« je izvedel Slovenski sekstet klarinetov z umetniškim vodjo Jožetom Kotarjem v Ljubljani v okviru Koncertnega ateljeja DSS, »Daljna, hladna morja« je v sklopu Ljubljanskega poletnega Festivala izvedel Ansambel za sodobno glasbo Gaudeamus z umetniškim vodjo Aleksandrom Spasićem (izvedba je bila tudi v Novem mestu), »Album fragmentov I« pa je bil predstavljen na Noči slovenskih skladateljev v Škofji Loki v izvedbi klarinetista J. Kotarja, violončelista K. Hvale in pianista L. Ferrinija. Velja omeniti, da je vse naštete zbirke notografsko pripravil in uredil Iztok Peroša.

Piranski skladatelj je bil uspešen tudi na prestižnem 8. mednarodnem klavirskem tekmovanju »Chopinov zlati prstan« v Radovljici. Organizator vsako leto razpiše natečaj za nove slovenske klavirske skladbe, ki potem postanejo obvezne skladbe za posamezno leto (izvajajo izključno Chopinova dela). Za to leto je bila izbrana in nagrajena njegova skladba »Eterični preludij«. V kategoriji do 16 let se je z delom slovenskega skladatelja spoznalo in s to obvezno skladbo nastopilo 13 tekmovalcev iz kar desetih evropskih držav. Chopinovo zmago je odnesla Paola Ropuš iz Hrvaške, posebno nagrado za najboljšo izvedbo slovenske skladbe – »Eteričnega preludija« – pa je prejel Ivan Bašić iz Srbije.

Novih idej in glasbenih projektov ne zmanjka, trenutno pa je pri Bojanu v delu in pripravi večji in zahtevnejši projekt – cikel štirih skladb z naslovom »Angeli« (na pesmi Toneta Pavčka) za zbor in orkester. Skladba nastaja po naročilu Društva prijateljev glasbe v Kopru ob njihovi 50-letnici, izvedba pa je načrtovana za 5. april 2013, za slavnostni koncert v koprskem gledališču.

17 Maj 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

ZGODBE LJUDI

Srečanja v Piranu Piše in foto · Nataša Cvišič

Zakonca Mikeln V Mestni knjižnici Piran že peto leto zapored poteka niz prireditev, ki so jih poimenovali Srečanja v Piranu. Na njih ob prijetnem druženju predstavljajo Pirančane, ki pomembno oblikujejo ali pa so oblikovali piransko skupnost. Gosta drugega srečanja v letošnjem letu, ki so ga v knjižnici pripravili 8. novembra, sta bila Alenka Aškerc Mikeln, priznana pedagoška delavka in pobudnica ustanovitve slovenske mreže Unescovih šol, in Tone Mikeln, pomemben konservator in ugleden družbenopolitični delavec. Zakonca je številnim prisotnim predstavil novinar Boris Šuligoj.

Alenko Aškerc Mikeln Pirančani poznajo kot dolgoletno ravnateljico piranske osnovne šole in nacionalno koordinatorko slovenske mreže Unescovih šol. V času njenega ravnateljevanja so morali pred dvajsetimi leti na vrat na nos ustanoviti begunsko šolo, saj so v Kopru od projekta odstopili zaradi množičnega upora tamkajšnjih staršev. Ravno zaradi posebnega odnosa, ki ga je šola razvijala z begunsko šolo, je bila kot prva v Sloveniji povabljena v Unescovo mrežo šol, katere naloga je načrtno vplivanje na mlade z namenom, da bi krepili znanje in pripravljenost za medsebojno sprejemanje kljub drugačnostim. Piranski šoli se je kasneje pridružilo še petnajst slovenskih šol in oblikovala se je prva mreža na nacionalni ravni. »Morali smo biti resnično previdni, saj se je upor staršev razširil po celotni Obali.

Bil je zelo zahteven projekt, zato sem še toliko bolj vesela, da nam je uspel. V okviru begunske šole smo nato izpeljali projekt, zaradi katerega smo bili povabljeni v mrežo Unescovih šol. Bistvo tega projekta je bilo v tem, da smo pet tednov v letu reševali čisto življenjske probleme domačega kraja z različnih vidikov, se povezali s strokovnjaki, krajani, starši in s tem vključili šolo v življenje mesta,« je spomine na begunsko šolo strnila Mikelnova.

Tone Mikeln velja za pionirja Medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo Piran, kamor so ga kot študenta napotili leta 1966. Tam je bil ravnatelj, kasneje namestnik ravnatelja in konservator. Pod njegovim strokovnim in organizacijskim vodstvom so stekle številne prenove in predstavitve kulturnih spomenikov v Piranu. Med najodmevnejše sodijo prenova mestnega obzidja, revitalizacija Tartinijevega trga, obnova Minoritskega samostana, opuščene cerkve sv. Donata in nazadnje Hotela Palace. »Vzpostavil je nekakšen spomeniškovarstveni katekizem, zaradi katerega so obalni kraji bistveno bogatejši, kot bi bili sicer, saj so ohranili spomenike, ki ponazarjajo njihovo bogato kulturo in spodbujajo zavest o moči, nadarjenosti in znanju naših prednikov. Tone je nekakšen angel varuh kulturne dediščine,« je njegov pomen za regijo opisal Šuligoj.

Mikeln je poudaril, da so vsi uspehi rezultat timskega dela, med neuresničenimi projekti pa mu je najbolj žal za podzemno garažno hišo. »Hudo žal mi je, da nam ni uspelo

zgraditi podzemne, tunelske garaže ob vstopu v Piran, nasproti avtobusne postaje.

Na fakulteti za arhitekturo smo organizirali delavnico na to temo, sodelovali smo in pripravili gradivo za diplomsko nalogo, za katero je avtorica prejela Prešernovo nagrado, naredili smo vse, pa ni uspelo. S to garažo bi Piran popolnoma drugače zaživel, saj bi rešila celo vrsto težav,« je dejal.

Danes sta zakonca Mikeln tipična upokojenca, ki nimata nikoli dovolj časa, najraje pa ga preživljata v vlogi starih staršev.

Ponosna sta, da so se vsi trije otroci kljub razmišljanju o odhodu odločili za življenje v Piranu, med njegovimi ključnimi težavami pa sta izpostavila izseljevanje domačinov in selitev dejavnosti iz mesta. »Zelo si želim, da bi imel Piran malce večji odstotek prebivalcev, ki v mestu stalno živijo, saj bo sicer izgubil svojo identiteto,« je poudarila Alenka, Tone pa dodal: »Ustaviti moramo trend selitve dejavnosti, ki so pomembne za normalno funkcioniranje mesta, ter vrniti tiste, ki smo jih izgubili. Sicer pa vedno pravim, kdor z mestom ne trpi, ta z mestom ne živi. Mesto je treba imeti rad, v dobrem in slabem.«

18 ZGODBE LJUDI

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Maj 2013

Piše · Irena Dolinšek

Upokojitev – nov začetek

Če malo pomislim, so bila vedno vsa leta – "moja leta". Razlika med tistimi prej in temi po upokojitvi je le, da je imel prej teden 7 dni in eno nedeljo, zdaj imam pa vsak dan nedeljo. Kako preživeti nedeljo, pa je popolnoma odvisno od mene. Ker sem dvojčica, je to kar naporna, a lepa odločitev.

V tem letu sem se pridružila vojski kakšnih 570.000 slovenskih upokojencev, katerih ustvarjalni potencial je v naši družbi sramotno podcenjen.

V 40 letih svoje kariere sem se preizkusila v različnih službah – predvsem na področju turizma.

Poslovna pot me je peljala od tajnice v piranskem muzeju do turističnega vodnika in dela v turističnih agencijah, skupaj s kolegi smo (še v časih rajnke Jugoslavije) postavljali temelje takrat še novega poklica hotelskega animatorja, z leti pa sem svoje delovanje razširila na področje organizacije razvedrilnega programa znotraj različnih kulturnih in hotelskih hiš ter v kraju nasploh.

Ko svoje delo obvladaš in opravljaš z veseljem, te to nagradi z veliko mero osebnega zadovoljstva in sreče. Tako sta se posel in moje zasebno življenje ves čas tesno prepletala. Zadnja leta mojega službovanja so bila podobna bogati žetvi po dolgih letih priprav. Sposobni sodelavci z obilico pozitivne energije so kljub neprijaznim časom botrovali nastanku lepih in pomembnih dogodkov, ki so osrečili znatno število ljudi. Celo vreme, od katerega so bile odvisne velike prireditve na prostem, nam je bilo največkrat naklonjeno – včasih se mi zdi, da prav zaradi optimizma in lepih želja. Pesimizem okolice in vse skromnejša sredstva, ki so bila na voljo, niso mogli ustaviti ustvarjalnosti in tako smo s sodelavci vedno znova dokazovali, da je nemogoče – mogoče.

Ustvarjalnost pa ima še enega zagrizenega sovražnika, to je Nezaupanje, ki navadno izvira iz Neznanja in se zelo rado skrije za Avtoriteto. Kljub občasnim polenom nevoščljivih, pa včasih tudi zlobnih ljudi, mi je ob sodelovanju mnogih dragocenih sodelavcev uspelo realizirati večino zastavljenega.

Postavljena sem bila pred mnoge izzive in možnosti za samorealizacijo. Moj življenjski recept so vedno sestavljali: znanje, talent, entuziazem ter resno delo, sodelovanje in izmenjava izkušenj, najpomembnejša pa sta bila gotovo optimizem ter zaupanje v dobro pri ljudeh. Če naredim inventuro ob upokojitvi, lahko zakličem: »Juhuuu, dobro je šlo!«, si kot Edith Piaff zapojem tisto: »Je ne regrette rien ...« in se prav po otroško veselim

novosti, ki so pred mano.

Ker ne morem iz svoje kože (sem pač hiperaktivna, komunikativna in radovedna dvojčica), bom tudi v tretjem življenjskem obdobju iskala vedno nove priložnosti za ustvarjalnost.

Kaj bom torej počela?

- Dobila sem povabilo Pokrajinskega muzeja Koper, da naslednje leto tam pripravimo razstavo o zabavi v Portorožu nekoč, in tako je tu že prvi res pomemben projekt.

Urediti moram svoj zasebni arhiv, v katerem sem vsa leta dokaj natančno zbirala številne dokumente, fotografije in videomaterial s področja turizma in zabave, ki nazorno govorijo o tistem bolj veselem delu življenja prebivalcev in gostov v našem prelepem Portorožu, od leta 1985 naprej.

- Nadaljevala bom sooblikovanje nekaterih že tradicionalnih projektov na Obali, saj so povezovanje v več jezikih, animacija ter organizacija zabavnih dogodkov znanja del mene in bodo še naprej na voljo vsem, ki jih bodo potrebovali – tudi v obliki prijateljskega nasveta.

- Kot aktivna upokojenka bom zdaj imela več časa tudi za dobrodelnost, ki je bila vedno del mojega dela, a se zaradi nerazumevanja nekaterih mnoge akcije niso mogle bolj razviti.

Ni kaj, res grem veselo v novo življenjsko obdobje, polna otroške odprtosti za vse, kar prihaja, in navdušena nad časom, ki ga bom lahko intenzivneje posvečala družini, prijateljem in živalim.

Vsem mojim nekdanjim sodelavcem pa hvala za nepozabne trenutke skupnega dela.

Predstavite svojo ponudbo na najbolj obiskanem turističnem portalu Slovenske Istre.

19 Maj 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

ZGODBE LJUDI

Nova knjiga piranskega pisatelja Piše in foto · Nataša Cvišič

Štiri morske milje Vanje Pegana Ob koncu minulega leta je bila v Mestni knjižnici Piran predstavitev nove knjige piranskega pisatelja Vanje Pegana z naslovom Štiri morske milje. Avtorja knjige sta predstavila bibliotekarka in varuhinja domoznanske zbirke Ksenija Petaros Kmetec ter komparativist, novinar in radijski urednik na RTV Slovenija Matej Juh. Vanja Pegan je druženje s knjigami pričel ravno v piranski knjižnici, kjer je še kot študent opravljal delovno prakso, svojo literarno pot pa je začel z dvema otroškima knjigama. Leta 1999 je izšla njegova dvojezična slikanica Citronček in Giovanin, leto kasneje pa še petjezična Mesto 2000.

Po knjigah za otroke je leta 2002 objavil zbirko dvanajstih kratkih zgodb Kopanje mornarjev v topli vodi, ki sta ji sledila dva romana, leta 2005 Čoln in leta 2006 Pisatelj, Adam in pilot. Druga zbirka kratkih zgodb z naslovom Nebo davnega poletja je na knjižne police prišla leta 2007, dve leti kasneje pa je Pegan ljubiteljem branja postregel še z dvema knjigama, za širši krog bralcev je pripravil roman Potovanje na začetek poti, za otroke pa slikanico Tonin. »Vanja je pisatelj, ki je na slovenski literarni zemljevid uvrstil Piran in slovensko morje. Skozi njegove kratke zgodbe in romane spoznavamo slovensko morje in Piran v bolj ali manj odmaknjeni preteklosti in sedanjosti,« je o avtorju in njegovih delih povedala Ksenija Petaros Kmetec.

Morje igra osrednjo vlogo tudi v Peganovi najnovejši zbirki kratkih zgodb, saj se ves čas prepleta z življenji junakov. Kot nekakšen nevidni prijatelj, ki je vedno poleg, pripravljen na popotovanje v spomine in fantazijo ali na beg v samoto. V njegovih rokah je vsakdanjost videti drugačna, junakom predstavlja vzporedni svet, kamor se lahko zatečejo in kot jadrnica v vetru razprejo svoja jadra. V njem se rodita pesem in prijateljstvo, vzvalovijo spomini, povrne se smisel. Tudi avtor se pogosto za-

teče med valove, vsak torek in petek zjutraj na svoji Rosalbi izpluje iz Pirana in se na varni distanci spopade s svojim doživljanjem zunanjega in notranjega sveta.

Tako kot v Peganovih dosedanjih knjigah je tudi dogajanje v Štirih morskih miljah postavljeno v Piran. Skozi oči junakov nam avtor riše njegove kotičke tako živo, da se besede v naših mislih zlivajo v podobe, in tako subtilno, da začutimo njegovo ljubezen do rodnega mesta, s katerim je še vedno močno povezan, kljub temu da živi v sosednji Izoli. »V Piranu delam, svojo jadrnico imam privezano v piranskem mandraču, ne predstavljam si, kako bi lahko bil še več v Piranu. Zelo dobro razumem ljudi, ki so prišli v Piran in tu našli ogromno navdiha. Mislim, da vsi, ki smo se zaljubili vanj, preprosto ne moremo brez njega,« je dejal.

Prav tu, v Piranu, vse njegove knjige tudi nastajajo, saj pravi, da je pisatelj zave-

Tomi Portorož - Portorose Hotel - Restavracija

zan k temu, da piše o svetu, v katerem živi: »Pisanje in branje leposlovja je nekaj, kar mora biti nujno skregano s površinskostjo in banalnostjo današnjega sveta. Pisatelj ljudi opominja, da na svetu ni samo šov.

Med njim in bralcem je intimen odnos, pisatelj ne sme nikoli pisati ciljni publiki, sicer to postane 'Hollywood', ki ga je danes v literaturi ogromno. Sam ne bom nikoli pisal literarnega Hollywooda.« Vanja je na začetku srečanja dejal, da je pisatelj vedno sam. Tistega večera, ki so ga v knjižnici pripravili s pomočjo Vinske kleti Černe iz Ankarana in Restavracije Pavel 2 iz Pirana, vsekakor ni bil, saj so mu prisluhnili številni ljubitelji njegovih del, ki so napolnili knjižnico do zadnjega kotička. Zagotovo se vsi strinjajo z Matejem Juhom, ki je dejal: »Peganove knjige so kot slikanje in kot komponiranje glasbe.«

20 IZ DNEVNIŠKEGA ROMANA "ROKA, NEVIDNO PERO"

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Maj 2013

Piranske razglednice Piše · Igor Bizjan

Svetloba v piranu

XXIV. Za praznike je življenje v Piranu povsem odvisno od vremena. Če je sončno, so vsi gostinski lokali polni, ljudje so boljše volje, odprti, mediteranski način življenja se razmahne do prijetnih razsežnosti. Srečevanja so polna lepih želja in voščil. Sonce nas dela odprte, poživlja misli in prežene turobne skrbi.

XXV. Sončno jutro. Po dolgem sprehodu sem očiščen in pomlajen.

Piran me pričakuje v razprtem talilnem loncu drugačnosti. Prisluškujem hrupu ulice, klepetu meščanov. Če sem dovolj pozoren, vsak lahko sproži metaforo, ki je uporabna za zapis. Enzo pravi, kmetje so se ravnali po naravi, čuvali so jo in ohranjali, liberalni kapitalizem se ravna po profitu, zato bo šlo vse k hudiču. Kaj odpiramo, ko se srečujemo drug z drugim, zamolčane resnice in skrivnosti ali temne težnje destruktivnosti, smo milostni ali odpiramo stare rane. Kaj nas vodi, kruta pragmatičnost ali spontano veselje ob srečanju ...

XXVI. Turizem smo ljudje, ki imamo silne težave z birokracijo, saj je potrebno za peko giric ob morju pridobiti 25 dovoljenj. Na večeru, kjer smo razpravljali v turizmu, smo ugotovili, da se v Piranu lahko preživljamo z turizmom. Pametni ljudje mogoče razmišljajo, da bi v mestecu postavili betonarno, a potrebno se je vprašati, zakaj se nekaterim ne splača oddajati sob, saj bi potrebovali osebnega računovodjo, da bi bilo hudobno uradniško žrelo srečno. Tuhtali smo in tuhtali, kako turistom iztrgati kakšen evro več, sinila mi je genialna ideja. Na Tartinijevem trgu bomo v živo razstavili prebivalca. Humanus Pirančikus Avtentikus in Homo Fo-

reštikus Žabarus bosta ženskam na ogled in otip. Lahko bodo izmerile dolžino uda, ponosa obeh protagonistov. Zbirali bomo prostovoljne prispevke, da ne bo zlovešča občina pobrala dvajsetprocentni davek Pred leti smo v društvu Obzorje prebivalce in turiste preko plakatov vabili, naj pridejo na ogled sončnega zatona, ne zadeti, trezni, a so bili plakati hitro raztrgani. Piran je zavetišče za male, zavržne živalce, turisti si nas ogledajo, spijejo kapučino in gredo dalje. Predlagal sem, da bi ob vhodu v mesto zaračunavali 5 EUR, saj smo eksotična, izumirajoča vrsta.

Prvič sem igral moro v domači gostilni. Takoj se mi je priljubila, nič ni potrebno razmišljati. Vsak igralec ima v roki tri kovance, nobenega ali vse tri položiš v pest in po intuiciji, obrazu nasprotnika poskušaš ugotoviti skupno število kovancev v obeh rokah. Zabavno in kratkočasno!

V starih dobrih kavbojkah se je na obrazu hladnega revolveraša izkristalizirala vsa življenjska zgodba, pri mori je prav tako pomembna psihološka igra, tik pred odločilno besedo, odrešujočo, pravo številko, ki te lahko naredi za najbolj uglednega človeka v gostišču. Stari mački so mi lepo spraznili denarnico, saj sem moral plačati davek, neznanja in naivnosti, zgubil sem nekaj tekočih rund. Dolgovi iger, kvartopirski dolgovi so sveti dolgovi, potrebno jih je takoj poravnati, drugače moški postane navaden pezde. Svet gre počasi in sigurno k hudiču, kriza nam klesti družinsko srebrnino, nič nimamo od življenja, a igramo moro. V pošteni igri, z enakimi možnostmi za vse, je tudi za nas reveže verjetnost, da postanemo zmagovalci. Življenje zna biti na trenutke pravično za vse, ne samo za izbrance kapitala.

XXVII. Dan pred solinarskim praznikom in praznikom sv. Jurija smo prostovoljci okraševali ulico IX. Korpusa, skupaj s spetim bršljanom in kičastimi podobami svetlečega piranskega grba iz kartona, ki jih je naročila občina brez estetskega okusa.

Na visokih lestvah sta soborca, tovariša, obešala okraske čez ulico, držal sem lestev in skrbel za zabavni program, ko sem mimoidočim turistom

razlagal, da snemamo akcijski film, mistični plezalec. Mične mladenke, sem vabil, da bi preizkusili kakšen nov položaj v zraku, vidno vznemirjene so se hihitale, na robu orgiastične veselosti. Če že država propada, moramo podpreti krščanski etos (finančna afera, sum očetovstva pri bivših nadškofih sta močno skrhala ugled cerkve), v teh težkih časih brez moralnih in nravstvenih vrednot, ko se za davkoplačevalski, občinski, stanjšani košček kruha društva borijo brez milosti in obzirnosti. Ob prostovoljnih delovnih akcijah za skupno dobro se meščani bolje spoznamo, ustvarijo se nove zabavne zgodbe, pripetljaji, ki bodo še dolgo burili gostilniška omizja. Združevanje dobro mislečih nam bo pomagalo preseči krizni boj vsakega z vsem, vrednote grabežljivosti je potrebno zamenjati s dobrodelnostjo in tovarištvom, partizanske vrednote, cerkveno, duhovno etiko je potrebno povezati v novo, energijsko dodano vrednost, da bomo premagali težke čase, tujost, brezobzirnost ...

Jutro, sobota, praznik solinarski in praznik sv. Jurija. Zmenim se z mojstrom komunikacije, ki zamudi eno uro. Mediteranska (balkanska) posla, čas ni nikomur gospodar. Z improvizirano cizo odpeljeva roštilj na Punto. Seveda se je peklo šele popoldne, ljudje, nevajeni sprehodov, se težko prebijejo na skrajni konec rta. Potem postopam med štanti, na srečo sije sonce, turizem je na odvisen od lepega vremena. Nekaj se bo prodalo, vsak trgovec ima v žepu skromno računico, potrebno je biti zadovoljen z malim, niso časi, da bi na hitro obogateli. Oživljenje starih običajev v Piranu zbudi veliko pozornost turistov, doma zašite lepe, elegantne obleke so odvisne od ženske, jih zna s ponosom nositi. Moški pogledujemo v kipeča nedrja, z užitkom bi jezik zarinili med hlebčka sladkosti. Podnevi ob praznikih in nedeljah nastopi praznina, ljudje radi vidijo, da se dan brez dela napolni z dogodki. Samo da se nekaj dogaja, si želi moderni človek, da ni potrebno razmišljati o vsakdanjih travmah, problemih. Postopam, iščem svojo senco, ki bo sončen dan prevesila v rahlo opit večer. Na Prvomajskem trgu finale večera, projek-

cija starih, redko videnih fotografij 1870–1970. Čista nostalgija po starih dobrih časih, ko je bil svet še nedolžen, brez sodobne tehnologije, ki nas omamlja in zasužnjuje. Glasba starih popevk, italijanske kancone, Kameleoni, Nasmeh poletnih dni, Moni, ki je kasneje kot toliko naših ljudi iskala srečo v tujini, v Ameriki. Takrat Piran še ni bil mesto brezbrižnih duhov, na obledelih slikah se je videlo mnoštvo ljudi, ki so živeli z mestom in za mesto, čutili so pripadnost kulturi, italijanskemu jeziku, potem so staroselci odšli, nastala je praznina, avtohtonih prebivalcev naenkrat ni bilo več. Mediteransko kulturo ljubezni do morja, starih običajev, spoštovanja do kraja, v katerem živiš, se je potrebno na novo naučiti.

Smo dorasli težki nalogi, dediščini čezmejnih očakov?

XXVIII. Sanjal sem, da je bilo v Piranu tako kot včasih, preden so domačini s seboj odnesli duh Mediterana.

Vsak kamen očiščen, vse hiše restavrirane, ljudje ponosni, da živijo v mestu. Morje ne govori (valovi) italijansko, slovensko ali jugoslovansko, morje je kozmična duša sveta.

PIRAN // Duša morja / v starem kamnu / valovi.

XXIX, Jesen je prišla, čisto, tiho, s nevidnimi prsti je skodrala vodo in ohladila zrak. V Piranu pogrešam odpadlo listje, znak minevanja, bližajočega zatišje, ki poka pod čevlji.

Morska voda jeseni telo čisti, krepi in ga počasi pripravlja na zimsko mirovanje. Turistični delavci preštevajo dobiček in izračunavajo, ali bodo lahko uspešno prezimili. Kdor je čez poletje lenaril, lahko pričakuje trdo, neusmiljeno bitko za vsakdanje preživetje. V obmorskem mestecu pozimi ustvarjalno preživijo samo najmočnejši, ostali se bodo še globlje zataknili v nezdrave navede, otopelost in pričakovanje usodnega trenutka razsvetlitve, ki ponavadi pride po trdem delu na sebi. Kdor je zdaj sam, še dolgo sam ostane, nad pisma sklonjen, knjige neprebrane, in ko listje porjavi, bo šel z nemirom tavat med platane, poje pesnik, veliki Rilke.

21 Maj 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

COMUNITÀ DEGLI ITALIANI ITALIJANSKA SKUPNOST

Dedicato a Tartini 2013 Scrive · Neven Stipanov, Foto · Nataša Cvišič

Simposio Tartiniano in casa Tartini a Pirano Al fine di celebrare il noto violinista, Giuseppe Tartini, l'omonima comunità degli italiani di Pirano, in collaborazione con l'Istituto Musicologico SAZU e l'Università degli Studi di Padova, ha organizzato un simposio internazionale dedicato allo studioso di Tartini; il musicologo, Pierluigi Pietrobelli scomparso nel 2012. La conferenza, intitolata, Giuseppe Tartini: Ricerche sulla vita, le opere e il suo tempo, è stata introdotta dal vicesindaco di Pirano, signore Bruno Fonda, che ha porto un ringraziamento ai presenti nonché ai fautori del convegno.

Tartini si propose, che la sua musica parlasse all'animo degli ascoltatori ed è per tale motivo, che Fonda ha ribadito l'importanza del rispetto da parte di tutti per il patrimonio musicale, che il compositore ha lasciato alla cittadina di Pirano e al mondo. Il vicesindaco ha infine ugurato a tutti un proficuo lavoro. Quest'anno si è giunti al quarto Convegno dedicato agli stidi su Tartini. Ad esso vi hanno preso parte dieci conferenzieri, che hanno esposto le loro tesi in inglese ed italiano.

Ad introdurre la conferenza, coadiuvata dalla signora Metoda Kokole, è stato il professore dell'Università di Padova, membro dell'Accademia di Salisburgo nonché amico di Petrobelli, il musiclogo Sergio Durante.

Ha intitolato la sua esposizione: Il contributo di Pierluigi Pietrobelli agli studi su Giuseppe Tartini spiegando, che Petrobelli si era interessato a Tartini a partire dagli inizi della sua ricerca quando discusse la tesi di laurea (1957) all'Università di Roma: Giuseppe Tartini, le fonti biografiche. Il suo lavoro venne poi pubblicato dalla casa editrice viennese, Universal. Oltre allo studio su Tartini, il musicologo Petrobelli si occupò della musica medievale, della cultura settecentesca e di Giuseppe Verdi.

Durante ha specificato, che Petrobelli diede uno slancio allo

sviluppo della musicologia italiana.

A continuare il simposio è stata Maruša Župančič dell'Università di Lubiana con un lavoro relativo al violinismo all’epoca di Tartini nell’odierno territorio della Slovenia. Nel XVIII secolo, le influenze della cultura musicale provenivano dall’Italia, dall’Austria e dalla Germania. Con Gabriello Puliti giungono nel 1618 le prime documentazioni relative al repertorio violinistico nell’attuale territorio della Slovenia. Lo studio del violino veniva praticato nelle cerchie nobiliari a Lubiana a partire dal 1701 quando venne istituita l’Accademia Philarmonicorum, che disponeva di un coro e di un’orchestra in cui suonavano i violinisti del collegio dei Gesuiti e di Lubiana. Gli strumenti ad arco venivano utilizzati dai nobili del castello di Borl e Dornava (in Stiria) e dai marchesi Gravisi di Capodistria.

L’arte del violino veniva impartita dagli ordini monastici come ad esempio dalle Orsoline di Lubiana, dai Minoriti di Ptuj, dai Francescani di Pirano e Novo Mesto, dai Domenicani di Marenberg ed altri. La prima compagine stabile con strumenti ad arco venne costituita a Lubiana nel 1730. Della vasta produzione di allora ad oggi sono state rinvenute le Sympho-

nias a 2 Violinis cum Basso ed il Concentus a 4 Violinis et 5 Instrumentalis rispettivamente di Wolfgang Conrad (1688-1766) e Giovanni Battista Polc (16851750), le Sonate per Trio e quelle per violino rispettivamente di Francesco Bonporti, Johan Sgatberoni, Francesco Pollini, František Benedikt Dussik ed altri. In Slovenia vengono conservati i seguenti trattati (manoscritti) per violino: Principi di Musica di Vincenzo Panerai (Capodistria), il manuale didattico Versuch einer gründlichen Violinschüle di Leopold Mozart (padre di Wolfgang), edito ad Augsburg nel 1756 ed il trattato Ainweisung zum Violinspielen für Schulen und für Selbstunterrischte di Johann Adam Hiller del 1792, che fu edito a Lipsia.

Per quanto concerne le botteghe di liutai, a Isola si ha notizia di Vincenzo Morona nato nel 1689.

Il proseguo del dibattito con Guido Viverit dell’Università di Padova a riguardo della proprietà intellettuale nella musica del Settecento ha fatto luce sulla tutela della proprietà privata in quel periodo in particolare con quella di Giuseppe Tartini e dei suoi allievi della Scuola delle nazioni tramite i rapporti epistolari che mantenne con i suoi editori. Il copyright venne promulgato dalla regina d'Inghilterra, di Scozia ed Irlan-

da, Anna Stuart nel 1710.

Nella esposizione, Viverit ha evinto, che nel caso di Giuseppe Tartini solo due tra le 10 Sonate, l’op 1 (del 1734) e l’op.

2 (del 1745) per violino e basso continuo sono state autorizzate dall’editore. La prima opera venne pubblicata ad Amsterdam e la seconda a Roma.

Margherita Canale del Conservatorio Giuseppe Tartini di Trieste ha parlato dei Concerti solistici per violino ed orchestra di Tartini e del catalogo tematico. Dalla prima indagine sulle fonti tartiniane risalente al 1935 è stata attuata dal musicologo greco, Dounias (Die Violinkonzerte Giuseppe Tartinis als Ausdruck einer Künstlerpersönlichkeit und einer Kulturepoche, Wolfenbüttel-Berlin) sono emersi nuovi manoscritti.

Il catalogo Dounias fornisce 125 Concerti di cui 6 risultano spuri o comunque non di Tartini.

Allo stato attuale si è scoperto, che 5 fra questi sono del maestro tranne uno. A seguire Dunias è il catalogo delle Sonate di Tartini risalente al 1975. A non essere stati ancora catalogati sono: i 4 Concerti, le Sonate per altri strumenti, le Sonate a 4, il repertorio sacro e la catalogazione delle opere incerte (attribuite a Tartini o ai suoi allievi).

Allo stato attuale non è stato rinvenuto alcun autografo delle composizioni di Tartini. Dal momento che gli stessi Haydn e Mozart annotarono le loro opere forse si potrebbe rinvenire pure il catalogo tartiniano. Il materiale tartiniano è poi di difficile datazione, perché egli stesso era solito modificare nel tempo le proprie composizioni (con tagli, aggiunte e modificazioni). Il Catalogo di Modena conta 160 Concerti di cui 140 circa sono di Tartini di cui gli autografi (conservati presso la biblioteca antoniana) sono solo 60. La ricerca per la integrazione del catalogo di Dunias è partita dall’opera D21 del 1762.

22 DRUŠTVA

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Muzej školjk in polžev z vsega sveta Piše in foto · Čarobni svet školjk

Čarobni svet školjk v Piranu z novimi neprecenljivimi primerki ČAROBNI SVET ŠKOLJK se je spet obogatil z zanimivimi lupinami polžev, školjk, rakov, zvezd ... Naj jih omenimo samo nekaj.

Ste vedeli, da so polži lahko tudi smrtonosni? Morski polž geografski stožec (Conus geographus) ima močan strup, s katerim omrtviči svoj plen, npr. ribe. Žrtev geografskega stožca je lahko tudi človek! Tega polža boste po novem lahko videli v našem muzeju. Še ena zanimivost: nekateri polži vse življenje plavajo in se

nikoli ne dotaknejo tal. Še bolj presenetljivo pa je, da nekatere vrste teh plavajočih polžev tvorijo mehko lupino, ki jo lahko stisnemo (kot žogico proti stresu) in se nato povrne v prvotno obliko. Cymbulia peroni je polž s takšno nenavadno lupino, ki jo boste lahko opazovali v našem muzeju.

Izvirni spominki, ki jih ponuja Čarobni svet školjk, kažejo tudi na enkratnost in drugačnost tega muzeja.

Kdaj vas pričakujemo: april–maj od 11.00 do 18.00 in

junij–september od 10.00 do 21.00. Urnik za naprej in več o vsebini pa si lahko ogledate na naši spletni strani, do katere lahko dostopate tudi preko www.mediteranum.si, na Facebooku pa nas najdete s ključnimi besedami Čarobni svet školjk.

Zagotavljamo vam, da teh in mnogih drugih pridobitev še niste videli in da boste presenečeni nad čarobnim muzejem, ki ga nikakor ne smete zamuditi.

Društvo meščanov mesta Piran Piše in foto · Nataša Cvišič

Tartinijev trg je dobil svojo praznično tržnico Tartinijev trg je ob koncu minulega leta dobil povsem svojo praznično tržnico. V Društvu meščanov mesta Piran so jo sicer organizirali že lani na Prvomajskem trgu, z letošnjim letom pa so se odločili za selitev na osrednji trg ter razširitev projekta. V prihodnje bo namreč tržnica spremljevalni dogodek vseh pomembnejših prireditev v mestu.

K sodelovanju so pritegnili pridelovalce različnih dobrot iz našega zaledja, ki so se z veseljem odzvali vabilu in meščane počastili s svojo prisotnostjo. Obiskovalci so lahko tako poizkusili okusna domača vina, likerje, marmelade, tartufade in druge okusne dobrote iz Abitantov, Trseka, Belvedurja in drugih krajev iz naše okolice.

S posebno ponudbo je mimo-

idoče očarala stojnica domačega umetnika, slikarja Marka Jezernika, ki si je prav za Tartinijeve tržnice omislil povsem novo kolekcijo "osvežilnih napitkov", ki privabljajo tako z embalažo kot imenom. Orng C, brinovec Napoleon, sadjevec Sadist in Mojster Jager so obiskovalce tako navdušili, da jih je kmalu zmanjkalo.

V prazničnem času navadno namenimo pozornost tudi tistim, ki potrebujejo pomoč, zato so na tržnici pripravili posebno dobrodelno stojnico, na kateri so se zbirala oblačila, hrana in druge stvari za ljudi v stiski.

Prihodnja Tartinijeva tržnica s svojo bogato ponudbo bo popestrila prvomajske praznike, stojnice pa se bodo šibile pod dobrotami tudi v poletnem času, ko bo zanje rezerviran en vikend v mesecu.

Marko Jezernik ob svoji stojnici.

TRGOVINA IN SERVIS KOLES Obala 116 • 6320 Portorož - Lucija Tel.: 05/90-17-649 • E-mail: lucija@extremevital.com

Maj 2013

23 Maj 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

DRUŠTVA

Naše barve je zastopal na številnih svetovnih in drugih prvenstvih Piše · Janez Mužič

Bojan Loboda – starosta piranskega in slovenskega športnega ribištva

Medalje, pokali, plakete in spominska darila, ki ga spominjajo na prijetne trenutke in zmage.

Piransko Ribiško društvo Oradela bo letos obeležilo 20 let delovanja. Marca so se njegovi člani zbrali na redni letni skupščini in prevetrili delo preteklega leta, ga ocenili za uspešnega ter postavili program za naprej. Začetek leta pa je bil tudi priložnost, da nazdravijo svojemu nadvse spoštovanemu članu, Pirančanu Bojanu Lobodi, ki je februarja zaokrožil 80 let. Kolegi ribiči so mu namreč pripravili »fešto« in se mu skupaj s predstavnikom Ribiške zveze Slovenije Egonom Brecejem zahvalili za njegov pomemben prispevek k razvoju našega športnega ribištva.

Med drugim je bil prvi predsednik Zveze za športni ribolov na morju Slovenije, podpredsednik Mednarodne federacije za športni ribolov na morju (FIPS-M), pobudnik številnih ribiških dogajanj na morju doma in v Evropi, predvsem pa je bil in je še vedno izvrsten športni ribič, ki je naše barve zastopal na številnih svetovnih in drugih prvenstvih.

Bojan Loboda živi nad Piranom in z njegovega doma se odpira čudovit pogled na morje, s katerim ga povezujeta poklic pomorščaka in športni ribolov kot hobi. Njegov dom z množico pokalov, medalj, plaket in spominskih daril ne skriva neštetih spominov na prijetne ribiške trenutke in zmage.

Rodil se je v Ljubljani, od koder se je družina zaradi očetovega poklica preselila v Kraljevo in se nato leta 1941 vrnila v Slovenijo. Leta 1949 je v Ljubljani naredil malo maturo in se vpisal v Srednjo pomorsko šolo Piran, na oddelek za ladijskega strojnika. V Piran se je takrat preselila vsa družina, saj je bil oče premeščen na piransko pomorsko šolo, kjer je predaval tehnični pouk.

Po šoli je do leta 1970 kot asistent in nato upravitelj stroja obplul ves svet. Vmes je naredil še Višjo pomorsko šolo, od poklica pomorščaka pa se je poslovil leta 1970 in je bil nato do upokojitve leta 1991 vodja nabavnega oddelka v Splošni plovbi. Z ženo Marico iz Hrpelj sta se poročila leta 1956 in imata sina Arisa in Denisa, ki sta prav tako končala pomorsko šolo, Denis pa je tako kot oče eden najuspešnejših ribičev Oradele.

S športnim ribolovom se Bojan ukvarja od leta 1949, ko je imel 16 let, bolj aktivno in kot član športno-ribiškega društva RPD Piran pa od leta 1971, tako da je že dopolnil pol stoletja svojega hobija. Leta 1975 je postal vodja ribiške sekcije društva in takrat se je začela tudi njegova funkcionarska pot. Leta 1983 je bil v Madridu izvoljen za podpredsednika Federacije za športni ribolov na morju FIPS-M, kar je bil vse do leta 2009, torej celih 26 let.

In njegovi športni uspehi? Leta 1978 in 1981 je bil klubski in državni prvak v ribolovu s čolna posamezno in ekipno. Leta 1981 je kot prvi Slovenec postal član jugoslovanske reprezentance in nastopil v nemškem Heileghafnu, kjer je naša ekipa osvojila ekipno srebrno medaljo.

Leta 1983 je bil član državne reprezentance, ki je v Franciji osvojila naslov svetovnega ekipnega prvaka, na svetovnem prvenstvu leto kasneje pa ekipno bronasto medaljo. Zadnji nastop za državno reprezentanco je imel leta 1985, ko je na svetovnem prvenstvu v Rovinju osvojil srebrno medaljo.

Za športne dosežke je leta 1983, 1984 in 1985 prejel plaketo Zveze za telesno kulturo Slovenije, leta 1983 zlato značko Zveze za telesno kulturo Jugoslavije za vrhunski športni dosežek in tudi občinsko plaketo za športne dosežke.

Poleg tega so mu tuje ribiške zveze podelile vrsto priznanj za delo v Mednarodni federaciji za

športni ribolov. Ponosen je, da je leta 1987 na kongresu FIPS-M predlagal uvedbo mladinskega svetovnega prvenstva v lovu z obale. Predlog je bil soglasno sprejet, ena od njegovih zaslug pa je tudi, da je Slovenija leta 1998 gostila svetovno prvenstvo v lovu s palico iz zasidranega čolna, leta 2007 pa evropsko prvenstvo v ribolovu z roko iz zasidranega čolna.

Oradela v letu 2012 Na redni skupščini Oradele so ocenili, da je bilo njihovo delo lani uspešno, še zlasti pa so zadovoljni z delom z mladimi. Na 40 treningih je namreč sodelovalo več kot 60 otrok, na poletni šoli ribolova pa preko 200 in med njimi so bili tudi iz tujine. Poleg tega je Domen Semprimožnik v disciplini v trnkarjenju s palico iz zasidranega čolna U21 postal državni prvak, Andrej Djurič pa je zasedel 8. mesto.

Izvedli so 7 krogov klubskih tekmovanj, tekmo med »Primorci« in »celinci«, prvo sipijado in ne nazadnje XVI. Pokal Oradela.

V različnih disciplinah so sodelovali na državnih prvenstvih in številnih pokalnih ter mednarodnih tekmovanjih, ob zaključku skupščine pa so naslednjim najbolj uspešnim članom podelili medalje za leto 2012: - za ribolov z obale: Milorad Škrokov, Frenk Godnič in Mario Druscovich, - za ribolov z roko iz zasidranega čolna seniorji: Marko Bajc, Frenk Godnič in Milorad Škrokov, - za ribolov s palico iz zasidranega čolna: Dušan Zorman, Branko Krigl in Denis Loboda, - za ribolov z obale: Jure Novak, Lukas Lipužič in Den Zudič, - za ribolov z obale mladinci: Domen Semprimožnik, Andrej Djurič in Jan Mauser, - za Oradelino sipijado: Andrej Djurič, Frenk Godnič in Vesna Pereza.

Bojanu Lobodi so ribiški kolegi nazdravili še na mnoga leta.

24 DRUŠTVA

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Maj 2013

Tradicionalni pohod za dan žena Piše · Janez Mužič

Ko ribiči povabijo žene v naravo Ribiško društvo Oradela Piran je ob dnevu žena že devetič organiziralo rekreativni pohod od Tartinijevega trga do kmečkega turizma Deluka v dolini Dragonje. Kot je povedal prizadevni organizator in podpredsednik Oradele Mario Druscovich, so športni ribiči, malo za šalo, malo zares, pred leti ugotovili, da premalo naredijo za svoje žene, da samo hodijo na morje na ribičijo, one pa so medtem same doma. »Zato smo se odločili, da naredimo tudi nekaj zanje, da jih za dan žena skupaj peljemo ven v naravo. Tako se je rodil pohod, na katerega so seveda vabljeni tudi vsi

drugi in še zlasti ženske,« pravi.

Pohod ima vsako leto več udeležencev. Letos jih je bilo že trideset in med njimi več žensk, kot moških. 19 kilometrov dolga pot jih je vodila ob obali mimo Lucije in nato proti Sečovljam v dolino Dragonje. Počasnejši so jo prepešačili v slabih štirih urah in pol, najhitrejši pa je bil predsednik Oradele Branko Černac, ki je postavil rekord z dvema urama in pol. Na cilju jih je čakalo obilo dobre volje in domača hrana: bobiči, njoki in fuži s kokošjo ali divjačino ter ne nazadnje seveda tudi refošk in malvazija.

Na cilju pohoda v Dragonji.

Med glasbo in besedami Piše in foto · Društvo Mirare Lucija

Lucijski glasbeno-pravljični cikel Ob zaključku Tartinijevega leta se je v Luciji odvijal cikel pravljic o glasbi Deček z violino, ki jih je zasnovala Tina Bržan.

Glasbeno-pravljične urice so bile prežete z otroško igrivostjo in barvitostjo besed.

Najmlajšim otrokom so odpirale brezmejne svetove glasbe, melodij in ustvarjalnega duha od oktobra do decembra lanskega leta. »Pravljično-glasbene urice so zasnovane v duhu pravljičarstva, ki se prenaša iz roda v rod. Moje pravljice so prežete s pravljičnimi zgodbami mojega otroštva, ki mi jih je pripovedovala mama. V njih je delček nje, mene, moje babice in delček vsakega otroka, ki mu jih pripovedujem in jih bo v sebi nosil naprej in morda pripovedoval svojim otrokom. Pripovedovanje pravljic ni recitiranje teksta. Ob poteku zgodbe se namreč vsakič drugače vanjo umeščajo odzivi otrok, in tako pravljična zgodba zaživi kot edinstvena

in neponovljiva,« je povedala Tina Bržan.

Deček z violino je v decembrski pravljici Darilo, zaključni zgodbi glasbeno-pravljičnega cikla, iskal darilo za mamo. Spoznal je, da najlepših daril ne najdemo v velikih trgovinah, ampak se moramo ustaviti in jih najti v srcu. Ker glasbo vedno nosimo s seboj, jo lahko kadar koli podarimo tistim, ki jih imamo radi. Deček je mami podaril pesmico, violina pa je otrokom podarila zvezdice, ki prinašajo srečo. »Namen pravljice in glasbe je, da dosežeta vsakega otroka.

Glasbeno-pravljične urice so brezplačne. To je naš doprinos k utišanju socialne izključenosti in potrošniške bitke, ki poteka tudi med najmanjšimi in najranljivejšimi občani – otroki,« so dodali v društvu.

Projekt glasbenega pravljičarstva se s ciklom Mamine pravljice nadaljuje tudi v letu 2013 in enkrat mesečno gostuje v prostorih Knjižni-

Pravljična zgodba vsakič znova zaživi kot edinstvena in neponovljiva.

ce Lucija. »Za pravljičarja je največje darilo, ko te otroške oči gledajo direktno do srca in hvaležno sprejemajo besede in pesmi. Prepričana sem, da bodo tudi odrasli, ki so nekoč davno sami bili otroci, začutili pomen ohranjanja pravljičarstva in take projekte podpirali,« je še povedala Tina Bržan. »Navdušeni smo, da nas vsak mesec pričakuje večje šte-

vilo nasmejanih otroških oči, s katerimi se potapljamo v svet glasbe in pravljic, projektu pa se je pridružila tudi Občina Pivka, kjer bomo gostovali v prihodnjih mesecih«. Z grenkobo pa je dodala, da domača Občina Piran v letu 2013 projekta glasbenega pravljičarstva za najmlajše otroke ni podprla.

25 Maj 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

DRUŠTVA

Slovensko društvo za morske sesalce Piše · Janez Mužič

Morigenos se je tudi uradno preselil v Piran Tudi v Morigenosu so sklenili, da je čas za spremembe in tako pravijo: »Piran je naš!« Veselijo se namreč uradne preselitve v Piran, ki ima za njihovo delovanje že od samega začetka zelo pomembno vlogo. Njihov novi naslov je Kidričevo nabrežje 4, 6330 Piran, kjer domuje vsem znan piranski Akvarij.

Vse kontaktne številke in e-naslovi ostajajo nespremenjeni.

Obenem so se odločili tudi za osvežitev imena društva, ki se po novem imenuje Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce. Ocenili so namreč, da je to ime krajše in enostavnejše od prejšnjega, predvsem pa bolj celovito povzema področje njihovega delovanja.

Kakor koli že, za vse ljubitelje delfinov še vedno ostajajo na

kratko Morigenos.

O njihovi dejavnosti te dni povejmo, da je letošnjega 30. marca minilo natanko deset let, odkar so spoznali delfine Morigenosa, Deinona, Fokija in Alenko. »Takrat še nismo vedeli, da jih bomo v naslednjih desetih letih redno videvali v našem morju in da bodo skupaj s svojimi prijatelji, ki smo jih spoznali kasneje, postali nekakšni simboli varstva delfinov v Sloveniji,« pravijo. Dodajajo, da sta Morigenos in Deinon najpogosteje opažena delfina v slovenskih vodah, Foki in Alenka pa tudi ne zaostajata prav dosti.

Nekatere od njih so srečali tudi že letos. Tako ugotavljajo, da so slovenske vode zanje pomembne, saj se vanje redno vračajo že deset let.

Če vas zanima več o delu Morigenosa, o delfinih, o tem, kako jih med seboj ločijo, kako jih videti v živo, kako se udeležiti njihovega tabora ali celo

kako kakega posvojiti, vas vabijo, da obiščete njihovo spletno stran www.morigenos.org ali www.facebook.com/morigenos.

ŠKD Tribo Unida Piše · Aleksandra Belle

CAPOEIRA tudi v piranski občini Gre za afrobrazilsko umetniško obliko, ki združuje elemente borilnih veščin, glasbe in plesa. Razvila se je v kolonizirani Braziliji, kjer so se afriški sužnji pod pretvezo glasbe in plesa učili borilnih veščin.

Danes je capoeira ena največjih predstavnic brazilske kulture na svetu.

Igra capoeire se izvaja v »rodi«, to je krogu, ki ga tvorijo capoeiristi. Na čelu kroga se nahaja »batteria« – capoeiristi z inštrumenti. Najpomembnejši inštrument je berimbau, narejen iz lesenega loka, na katerem je napeta jeklena struna. Buča v spodnjem delu deluje kot resonator. Berimbau naznani začetek in konec rode, določi hitrost igre in ima pomemben simbolni pomen.

Batterio tradicionalno tvorita

še atabaque in pandeiro (tamburin).

Capoeiristi se pri igranju na inštrumente izmenjujejo, pojejo in ploskajo, znotraj kroga pa se odvija premišljena igra dveh capoeiristov.

Z redno vadbo se naučimo samoobrambe, povečamo gibljivost telesa, pridobimo telesno moč, izboljšamo koordinacijo v prostoru in razvijemo občutek za ritem. Capoeira je primerna za vsakogar, mlajše in starejše, ženske in moške, bolj in manj razgibane …

V piranski občini se s poučevanjem capoeire ukvarja ŠKD Tribo Unida pod vodstvom Iurija Rodriguesa da Conceicaa, ki ga v svetu capoeire poznajo pod vzdevkom Profesor Tirindin. S capoeiro se je začel ukvarjati s sedmi-

mi leti v Braziliji in sedaj želi predstaviti delček svoje kulture tudi vam, zato vabljeni, da pridete v fitnes center v Luciji in brezplačno poskusite.

Za dodatne informacije pokličite 031 661 158 (Sandra) ali pišite na email: tribo.unida.sl@ gmail.com.

26 DRUŠTVA

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Maj 2013

OZ Rdeči križ Piran Piše in foto · OZ Rdeči križ Piran

Brezplačne storitve na Rdečem križu za vse

Kako v teh kriznih časih, ko pogosto dvakrat obrnemo vsak evro, s kar najmanjšim trudom poskrbeti za lastno zdravje, ki je naše največje bogastvo, obenem pa ob vseh storitvah, ki jih vsakodnevno ali občasno potrebujemo, izkoristiti storitve zdravstvenih delavcev, arhitektov in še koga s strani piranskega Rdečega križa, kjer nam vse to lahko brezplačno ponudijo prostovoljci na različnih lokacijah po občini?

Pomlad je čas, ko se poslovimo od bolj težke in nezdrave zimske hrane ter pomanjkanja gibanja in se posvetimo različnim preventivnim pregledom ali se preprosto odločimo, da bomo naredili nekaj zase in svoje boljše počutje. Prvi korak je lahko že to, da preverimo nekaj najosnovnejših krvnih vrednosti. Naslednje brezplačne meritve (prispevek le za ceno posameznega kontrolnega lističa): • MERITVE KRVNEGA HOLESTEROLA (prispevek 2 evra),

• MERITVE KRVNEGA SLADKORJA (prispevek 1 evro) in • MERITVE KRVNEGA PRITISKA (brezplačno) lahko opravite na naslednjih lokacijah: • Na sedežu Krajevne skupnosti Strunjan: VSAK DRUGI ČETRTEK V MESECU MED 8.00 in 9.30 (prostovoljka Karmen Kos).

(Datumi v letu 2013: 9. 5., 13. 6., 11. 7., 12. 9., 10.

10., 14. 11. in 12. 12.)

• Na sedežu Doma družbenih dejavnosti Beli križ: VSAK DRUGO SREDO V MESECU MED 8.00 in 9.30 (prostovoljka Karmen Kos).

(Datumi v letu 2013: 8. 5., 12. 6., 10. 7., 11. 9., 09. 10., 13. 11. in 11. 12.)

• Na sedežu Krajevne skupnosti Lucija: VSAK PRVI TOREK V MESECU MED 8.00 in 9.30 (prostovoljki Tatjana Detoni in Zlatka Zorc).

(Datumi v letu 2013: 7. 5., 6. 6., 2. 7., 3. 9., 1. 10., 5.

11. in 3. 12.)

• Na sedežu Rdečega križa Piran: VSAK DRUGI PONEDELJEK V MESECU MED 8.30 in 9.30 (prostovoljka Boža Povšnar in Karolina Sedej).

(Datumi v letu 2013: 13. 5., 10. 6., 9. 9., 14. 10., 11.

11. in 9. 12.)

• Na sedežu Krajevne skupnosti Sečovlje: VSAK DRUGI MESEC, PRVI TOREK V MESECU MED 8.15 in 9.30 (prostovoljki Dušica Gajšt in Brigita Vodopivec).

(Datumi v letu 2013: 7. 5., 3. 9. in 5. 11.)

(Zaradi točnosti rezultatov priporočamo, da ste od prejšnjega večera od 22. ure dalje tešči).

Če potrebujete nasvet arhitektke, ko urejate lastništvo svoje nepremičnine ali se vam je zapletlo pri njenem upravljanju, se morda odločate glede prodaje, nakupa, pa tudi oddaje, najema, če ste vključeni v spremembe prostorskega načrta ali bi radi obvarovali zdravje in okolje, v katerem se nahajate, in če razmišljate o preureditvah, pa ne veste, kako bi se lotili upravnih postopkov, katera soglasja in dovoljenja so potrebna ter kako jih pridobiti, kako voditi gradnjo, ko iščete rešitve za uporabnost prostorov z manjšimi stroški, ali če preprosto želite spremeniti opremo, da bi se bolje počutili, ter vnesti novosti, da bi nekaj prihranili, potem se zglasite na sedež Območnega združenja Rdečega križa Piran (Župančičeva 14 v Piranu), kjer vsak četrtek deluje Postaja RK v času med 16. in 18. uro. Naštete vrste pomoči izvaja prostovoljka arhitektka dr. Margareta Jeraj, ki ima še zlasti dragocene izkušnje na področju ravnanja z nepremičninami. Brezplačne arhitekturne storitve so namenjene vsem občanom.

Doslej so se za tovrstno pomoč najpogosteje zglasili: starejši ob odhodu v dom starejših z željo, da uredijo pravno-finančne zadeve s svojimi praznimi stanovanji in si s tem izboljšajo varnost in prihodke; mlajše družine glede načrtovanih adaptacij, sobodajalci, predstavniki zavodov in drugih neprofitnih ustanov (kot so zdravstvene, socialne, vzgojno-izobraževalne, kulturne ali športne ustanove), društev, socialnih podjetij, nevladnih organizacij ipd., prav tako pa številni občani, ki so na RK prišli po zelo preproste rešitve, pa tudi po zelo strokovne in kompleksne odgovore pri postopkih, preko katerih jim je z veseljem pomagala prostovoljka Margareta.

Vljudno vabljeni!

10. let Društva Anbot

Razpis za najlepše prenovljena vhodna vrata v starem mestnem jedru Pirana »PORTON« Ker se Društvo Anbot ukvarja predvsem s prenavljanjem starega in tudi mestnega pohištva (npr. naoknice na piranskem svetilniku), je cilj tega natečaja, da polepšamo staro mesto tudi s prenovo vhodnih vrat. Že samo čiščenje ali barvanje vhodnih vrat lahko polepša hišo in vso ulico.

Zato vabimo občane, da se udeležijo natečaja; nagrada bo vsekakor zanimiva in vzpodbudna, v duhu delovanja Društva Anbot.

Pravila: 1. Beseda »porton« pomeni vhodna vrata stavbe.

2. Na natečaj se lahko prijavijo posamezniki – lastniki stavbe in »portona« ali stanovalci – lastniki stavbe, ki imajo skupna vhodna vrata.

3. Vrata morajo biti stara najmanj 50 let.

4. Prenovljena vrata morajo biti: očiščena,

nepoškodovana, po potrebi pobarvana, hkrati pa naj ohranijo svoj prvotni videz.

5. Ob prijavi je treba priložiti fotografijo vhodnih vrat pred prenavljanjem in po njem, podatke o hiši (ulica in številka) ter podatke udeleženca.

6. Tričlanska neodvisna komisija bo nepreklicno odločila o zmagovalcu.

7. V komisiji bodo predstavniki Društva Anbot, Krajevne skupnosti Piran in Zavoda za spomeniško varstvo Piran.

8. Nagrada bo podeljena na proslavi 10. obletnice Društva Anbot v juniju 2013.

9. Nagrajencu poleg nagrade pripada medeninasta plaketa »Naj porton leta 2013, Piran, Društvo Anbot«.

Prijavo pošljite na naslov Društva Anbot, Župančičeva 3, 6330 Piran, najkasneje do 31. maja 2013 v zaprti ovojnici s pripisom »Porton«.

Društvo Anbot pod vodstvom Natalije Planinc je že polepšalo občinsko stavbo, saj so 11. in 12. maja očistili in prebarvali vhodna vrata, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.

27 Maj 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Fakulteta za turistične študije – Turistica, Univerza na Primorskem Piše · Nataša Gržinić

Slovenski diplomanti turizma uspešno do dela v EU

Fakulteta za turistične študije – Turistica (Univerza na Primorskem) je v letošnjem letu dobila odobreno sofinanciranje projekta »Slovenski študentje turizma in njihov vstop na trg dela EU/Slovenian university students of tourism and their labour market entry in EU (SSLaME)«. Projekt SSLaME je namenjen študentom turizma, ki bodo v kratkem stopili na nacionalni trg dela in trg dela celotne Evropske unije. Gre za nacionalni projekt, ki pa vključuje tudi strokovnjake iz Italije in Avstrije in je namenjen poglobitvi znanj in veščin bodočih diplomantov turizma o splošnih značilnostih delovanja nacio-

nalnega trga dela in trga EU; pogojih dela v turističnih organizacijah; učinkovitih pristopih in tehnikah iskanja službe v Sloveniji in drugih članicah EU; iskanju zaposlitvenih ponudb z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije; medkulturnih razlikah in dialogu v času globaliziranega turističnega gospodarstva; zakonodaji in pogodbah, ki so osnova za zaščito delojemalcev v odnosu do delodajalcev; možnostih, ki jih imajo slovenski študentje turizma za delo, še preden vstopijo na trg dela.

Izvajalci, ki pri tem projektu sodelujejo s Turistico, so Zavod RS za zaposlovanje, Sindikat GiT, LTO Bovec in Kranjska Gora, Zavod za turizem Kranj, HIT Alpinea, MKG, Istrabenz Turizem, Istrabenz, Vanadis, SLORI Trst, Univerzi v Trstu in v Beljaku. Ti sodelujejo pri izvedbi predavanj, delavnic, okrogle mize, strokovne ekskurzije v Kranjsko Goro in drugih podpornih aktivnosti

do marca 2013. Vodja projekta, dr. Metod Šuligoj, izpostavlja, da skušajo na fakulteti v okviru tega projekta še posebej zagotoviti mesta za študente v težji socialni situaciji, da se bodo lahko čim bolj uspešno orientirali na širokem trgu dela.

Informacije o projektu Slovenski študentje turizma in njihov vstop na trg dela EU/ Slovenian university students od tourism and their labour market entry in EU (SSLaME).

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada.

Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov 2007–2013, razvojne prioritete 3: »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«; prednostne usmeritve 3.3 »Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva«.

Več informacij o projektu OP RCV_VS-12-6 na www.turistica.si.

Podelili priznanja varovancem Varstveno delovnega centra Koper (enota Portorož) Piše in foto · Karmen Kodarin, Knjižnica Lucija

Zaključek projekta pravljice za mlade vseh let V četrtek, 9. maja, smo v polni lucijski knjižnici podelili priznanja varovancem Varstveno delovnega centra Koper (enota Portorož), ki so s sodelovanjem v nadaljevanju projekta Pravljice za mlade vseh let osvojili že tretjo bralno značko.

Dogodek je z branjem humornih istrskih štorjic Nelde Štok Vojska sooblikovala Mirella Bonaca Arzenšek, razveselili pa so se tudi glasbenega presenečenja – istrske skladbe sta zaigrala violinist Rok Kleva Ivančić in kitarist Klemen Domjo. Odlična razstava njihovih izdelkov bo na ogled v lucijski knjižnici do konca maja. Vabljeni!

28 SOLNI CVET / L'AFIORETO

VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Maj 2013

Dan za spremembe v Centru za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan Piše · Renata Štefančič

Izmenjava igrač

Dan za spremembe je zasnovan pod okriljem Slovenske filantropije, ki je krovna slovenska organizacija na področju prostovoljstva. V letošnjem šolskem letu smo se tudi mi pridružili mreži prostovoljskih organizacij v Sloveniji. V četrtek, 4. 4. 2013, smo se med 8.00 in 15.00 pridružili eni največjih prostovoljskih akcij.

V nasprotju s potrošniškim duhom je potekala izmenjava igrač. Zbirali so se tudi prosto-

voljni prispevki za donacijo v šolski sklad za nakup novega kombija.

Nekaj predmetov iz akcije smo s pomočjo humanitarne organizacije tudi podarili socialno ogroženim družinam.

Ta dan so potekale tudi naslednje delavnice: • delavnice v naravi (izvajalec prostovoljec Mitja Horvat), kjer so učenci spoznali in pridobili veščine, ki so potrebne

za preživetje v naravi (kurjenje ognja); • kulinarične delavnice (pod vodstvom učiteljice Renate Štefančič in Ksenije Rakuša), kjer so se učenci naučili pripraviti zelenjavne in sadne jedi, ki so bile spomladansko obarvane in so bile prav slastne za naše brbončice; • joga smeha (izvajalke prostovoljke Društva Energetska matrica), kjer so se učenci

sprostili ob glasbi ter se nasmejali do ušes; • zvočna kopel s planetarnimi gongi (vodila prostovoljka Milva Vukovič), kjer so udeleženci sproščali tako telo kot duh.

Hvala vsem učencem, staršem, zaposlenim, prostovoljcem ter vsem ostalim, ki ste s svojim doprinosom pripomogli k uspešnemu dnevu ter nasmehu na obrazu vseh.

Dobrodelna prireditev Piše in foto · Olga Stele

CUEV Strunjan zbiral sredstva za nakup kombija V Centru za usposabljanje Elvira Vatovec v Strunjanu in v podružnični enoti v Divači se izobražuje in usposablja osemdeset otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Da bi svojim varovancem omogočili varnejši prevoz na različne obšolske dejavnosti, saj je stari kombi že dotrajan, si v Centru prizadevamo

pridobiti denarna sredstva tudi preko dobrodelnih prireditev.

Društvo Energetska matrica (Associazione di matrice energetica) je 23. marca 2013 v prostorih centra v Strunjanu organiziralo in izvedlo dobrodelno prireditev. Terapevti društva in fizioterapevtka iz centra so ponudili vadbo joge smeha, biote-

rapijo, zdravljenje brez dotika, različne masaže in fizioterapevtske vaje. Za dodatno popestritev je poskrbela glasbena skupina Bambus band.

Društvo Energetska matrica je dobrodelno prireditev nadaljevalo še 6. aprila 2013 v prostorih Osnovne šole Bogomirja Magajne v Senožečah v organi-

zaciji naše podružnične šole iz Divače.

Zbrana sredstva obiskovalcev je društvo namenilo Centru za nakup kombija.

Vodstvo in kolektiv CUEV Strunjan se društvu Energetska matrica in vsem, ki so sodelovali in pomagali pri izvedbi obeh prireditev, iskreno zahvaljujeta.

29 Maj 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Dan žena v CKSG Portorož Piše · Ksenija Funa, CKSG Portorož

Srečanje z Borisom Pahorjem

Dan žena je za zaposlene na CKSG Portorož vedno lepo in posebno doživetje. Ravnatelj v goste povabi nekoga, ki nas navdihne s svojo glasbo, recitiranjem svojih pesmi ali na nas naredi velik vtis že s tem, da govori o sebi in z nami deli svojo življenjsko zgodbo.

Letos nas je obiskal gospod Boris Pahor, ki šteje že skoraj 100 pomladi, številnim Slovencem in Slovenkam znani pisatelj. Z njim se je pogovarjala dr. Tatjana Rojc, ki se v glavnem posveča literarni kritiki in

primerjalni književnosti. Kot predavateljica slovenske književnosti in prevajanja sodeluje z univerzami doma in na tujem.

Poudarila je, da ni naključje, da se je prav na dan žena gospod Pahor odločil govoriti nam, ženskam. Nadaljevala je z mislijo, da se prav na dan žena spominjamo številnih žensk, delavk, ki so pred stoletjem zgorele v neki newyorški tekstilni tovarni … in tudi »njegove« ženske – ženske, o katerih piše gospod Pahor – so gorele. Pahor se v svojih knjigah namreč spomni številnih

žensk, ki so jih med drugo svetovno vojno kremirali, njihov pepel pa se je dvigal v zrak v obliki tulipana … Mene, članico mlajših generacij, se je njegovo nazorno pričevanje globoko dotaknilo. V današnjih dneh se ne govori več o tem, kaj vse so morali ljudje pretrpeti, ko so se borili za svoj narod in svoj jezik. Še posebno pa vseh teh grozot ne slišiš od nekoga, ki jih je zares doživel in jih zna tako doživeto opisati, prav nič olepšano, da ti zastane dih in se ti naježijo vse kocine. Pa še kakšna solza spolzi po licu.

Predvsem pa po njegovi doživeti pripovedi začutiš globoko spoštovanje do svojih prednikov …

Gospa Rojc ga je spretno vodila med njegovimi deli in nam z branjem nekaterih vrstic iz teh knjig skušala prikazati, kako sočen, topel in živ je njegov jezik in kakšen spoštljiv odnos do žensk ima gospod Pahor.

Temu je dodal še kakšen utrinek sam, hkrati pa večkrat kakšno hudomušno rekel na račun moških in se nam, ženskam, s tem še bolj prikupil. Z ženskami preprosto zna, bi lahko rekli.

Skupaj sta predstavila njegovo zadnjo knjigo – Knjigo o Radi, ki vsebuje zapise o življenju s Pahorjevo življenjsko sopotnico Rado Premrl (sestro narodnega heroja Janka Premrla - Vojka), s katero sta skupaj preživela petdeset let. Pahorja in Rado je med drugim družila preteklost – oba sta izkusila italijansko diktaturo in oba sta bila ponosna na svojo narodno identiteto. Pahor nam je zaupal številne intimne podrobnosti iz svojega življenja. Poudaril je, da je bil prav on prvi slovenski pisatelj, ki je začel pisati tudi o intimnem odnosu dveh ljudi, kar se za tiste čase ni spodobilo.

Kljub zavidljivi starosti so mu poldrugo uro misli tekle brezhibno, povsem jasno in zbrano. Zmotilo ga ni niti pokašljevanje – zaupal nam je, da se na ta dan ne počuti najbolje. Na koncu si je prijazno vzel čas za podpisovanje knjig in celo za posamična fotografiranja. Bil je zvezda našega deževnega popoldneva, dneva žena 2013.

Seča 198, SI-6320 Portorož • Telefon: + 386 (0)5 907 87 77 E-mail: info@residenceligo.com • www.residenceligo.com

30 UMETNOST

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Maj 2013

Mnogi Pirančani se režiserja še živo spominjajo Piše · Janez Mužič

František Čap je pri nas našel drugi dom Ni malo Pirančanov, še zlasti tistih, ki so nastopili v njegovem filmu Naš avto (1962) ali katerem drugem, ki se Frante, kot so klicali režiserja češkega rodu Františka Čapa, še živo spominjajo. Na to, da so ga poznali, so ponosni mnogi, tako da so ob januarski 100-letnici njegovega rojstva radi obudili spomin nanj. Tudi za naslednje mesece v piranski Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini načrtujejo še nekaj dogodkov, povezanih s tem slavnim priseljenim Pirančanom.

Rodil se je 7. decembra 1913, umrl pa je 12. januarja 1972 v Portorožu, star komaj 58 let. Skupnost Italijanov je tako sredi januarja ob obletnici njegovega rojstva povabila na spominski večer, ki so ga pripravili skupaj z »Istituto film a společnost Repubblike Češke«. Na njem sta njegovo življenjsko pot in delo obudila scenaristka Hana Slavikova in režiser Rodrigo Morales, predavatelja na češki akademiji za filmsko umetnost v Pragi, ki sta zaslužna, da je spomin na Čapa še danes živ.

Na Češkem, kjer je manj znan, ga na novo odkrivajo, omenjena pa pripravljata dokumentarni film o njem. Obenem so v prostorih Skupnosti Italijanov odprli razstavo njegovih karikatur in nekaj fotografij ter dokumentov.

Dogodka se je udeležil tudi veleposlanik Češke republike pri nas Peter Voznica, ki je povedal, da državi zadnja leta veliko sodelujeta pri predstavljanju osebnosti, ki nas zbližujejo.

Obujanje spomina na režiserja so nadaljevali februarja, ko je bil njemu in filmu posvečen tradicionalni piranski pustni ples.

Ob prihajajočem solinarskem prazniku načrtujejo projekcijo njegovega filma Kruh in sol, junija nameravajo povabiti na še več projekcij njegovih del, na dan njegove smrti, 7. decembra, pa naj bi predvajali nastajajoči dokumentarni film Slavikove in Moralesa.

Po napovedih predsednika filatelistično-numizmatičnega društva Hippokampos Piran Mitje Jančar-

Upal je, da se bo kdaj smel vrniti domov, a je pri nas preživel skoraj 20 let.

Koprodukcijski film Kruh in sol (La ragazza della solina), v katerem je igral Marcello Mastroianni, je bil posnet v Sečoveljskih solinah.

ja bo takrat Pošta Slovenije izdala priložnostno znamko, posvečeno njegovemu filmu Vesna, društvo, ki skuša navezati stike s filatelisti iz Čapovega rojstnega kraja, pa pripravlja spominski ovitek.

František Čap se je v Portorož preselil leta 1957. Pirančani vedo povedati, da je vedno dajal videz urejenega, skoraj aristokratskega človeka. Po njihovih besedah je nastopal dostojanstveno, bil je zelo razgledan, simpatičen in duhovit. Tisti, ki so ga bolje poznali, se ga spominjajo tudi kot občutljivega, mehkega in kar preveč lahkovernega človeka, drugi kot posebneža in tudi veseljaško radodarnega. Poseben je bil tudi zaradi homoseksualnosti, kar v tistih časih ni bilo družbeno sprejemljivo, in ne nazadnje mu je

marsikdo zavidal, da je živel s privlačnima portoroškima sestrama Ido Petronio, s katero je bil kljub svoji spolni usmeritvi poročen, in Licio. Pokopan je na piranskem pokopališču, v mestu pa nanj spominja tudi prehod z njegovim imenom in s spominsko ploščo, ki so mu jo postavili leta 2005, ob 100-letnici slovenskega filma.

Ko je leta 1953 prišel v Slovenijo, je imel za seboj že nadvse pestro ustvarjalno življenje, v katerem pa je bil na Češkem po drugi svetovni vojni kljub veliki ljubezni do domovine zaradi režima nadvse nesrečen. V svetu češkega filma je uspel zelo mlad in je bil pri 26 letih najmlajši režiser v Evropi, ki je posnel celovečerni film. Leta 1941 je za Nočnega metulja prejel nagrado za najboljši tuji film v Be-

netkah, leta 1946 je uspeh ponovil v Cannesu, prav tako za najboljši tuji film s protivojno tematiko, nato pa je leta 1948 prišel navzkriž s komunističnim režimom s filmom Bela tema. »Zanj je dobil že nekaj nagrad, a ga je na festivalu delavskega filma žirija, sestavljena iz samih delavcev, kritizirala, češ da je premalo proletarski. Odvrnil jim je, da filma ne razumejo in da niso poklicani za filmsko kritiko.

S tem je postal razredni sovražnik,« je povedal Morales.

Zelo je bil navezan na mater, s katero mu je leta 1949 v tretjem poskusu uspelo ilegalno uiti iz komunističnega režima v München.

Tam je nadaljeval kariero in k sebi so ga vabili Francozi in Italijani, o čemer Morales pravi: »Bil je režiser ameriškega tipa, in če bi odšel v ZDA, bi bil gotovo uspešnejši od Miloša Formana. Kot domoljub je vedno upal, da se bo lahko vrnil na Češko in ustvarjal tam.« Naključje je hotelo, da je srečal direktorja Triglav filma Branimirja Turno in sprejel povabilo, da pri nas posname Vesno. Ko je češka po okupaciji Sovjetske zveze 1968 zaprla meje, ga je strlo in Slovenijo je še bolj sprejel za drugi dom. Med drugim je ustvaril filme Trenutki odločitve (1955), dokumentarni film Piran (1965) in italijanski koprodukcijski film Kruh in sol (La ragazza della solina), v katerem je igral Marcello Mastroianni. Živel je v vili v Portorožu in pri srcu mu je bil Piran, a sledila so za film slaba leta, dela zanj je zmanjkalo in postajal je vse bolj razočaran. Po izobrazbi je bil agronom, zato se je v hrvaški istrski vasici Marušići na najeti kmetiji lotil kurje farme, ki nikoli ni povsem zaživela, saj je bil umetnik in ne poslovnež. Postajal je vse bolj izgubljen, kot velikega domoljuba pa ga je dodatno razjedalo spoznanje, da se na Češko ne bo nikoli vrnil, saj se je bal, da ga bo režim tam zaprl. Nekateri pravijo, da se je zadnja leta preveč predajal alkoholu in je v bolnišnici umrl zaradi odpovedi jeter.

31 Maj 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

UMETNOST

V Skupnosti Italijanov so se poklonili našemu rojaku Piše · Nataša Cvišič

Obeleženje 321. obletnice rojstva Giuseppeja Tartinija V Skupnosti Italijanov so se tudi letos na svojstven način poklonili našemu rojaku, Giuseppeju Tartiniju, ki je v Piranu preživel zgodnja leta svojega razburljivega življenja.

Ob 321. obletnici njegovega rojstva so pripravili kar nekaj dogodkov, s katerimi so počastili spomin na najpomembnejšega piranskega meščana, mednarodno priznanega violinista in skladatelja. Tako v soboto, 6. aprila, kot v nedeljo, 7. aprila, so za obiskovalce pripravili prav poseben ogled Tartinijeve hiše, ki so ga poimenovali »Sprehod skozi Tartinijev čas«. Igralci dramske skupine so prisotne popeljali skozi različne prizore iz obdobja, ko je v hiši živela znamenita družina Tartini, ter jim predstavili najpomembnejše dogodke, ki so zaznamovali

skladateljevo življenje. S pristno igro in kostumi iz tistega časa so obiskovalcem na izviren način približali tako Tartinija kot čas, v katerem je živel.

Kot se spodobi, sta bila oba večera namenjena glasbi. Na sobotnem so se predstavili študentje državnega konservatorija

Pobrateni mesti Piše in foto · Aleš Majer, Mestna knjižnica Piran

V piranski knjižnici pripravili razstavo o Indianapolisu Piran in Indianapolis, glavno mesto ameriške zvezne države Indiana, sta pobrateni mesti vse od leta 2001. Na kulturnem področju sta svoj kamen v mozaiku medsebojnega sodelovanja med obema mestoma prispevali tudi Mestna knjižnica Piran in splošna knjižnica v Indianapolisu (Marion County Public Library). Lansko jesen so v tej knjižnici pripravili razstavo o Piranu, letos pa se je v piranski knjižnici predstavilo to 14. največje mesto v Združenih državah Amerike, v katerem od okrog 800.000 ljudi živi tudi

približno 25.000 prebivalcev slovenskih korenin. S pomočjo ameriških kolegov, ki so nam po pošti poslali večino gradiva (knjig, predmetov), se Indianapolis, njegova zgodovina, glavne znamenitosti itn. nenadoma niso zdeli več tako oddaljeni.

S tovrstnim sodelovanjem smo premostili slabih 5000 milj, kolikor ločuje obe mesti, vsekakor manj napornih od »500 milj Indianapolisa«, svetovno znane dirkaške prireditve. Upajmo, da je bila omenjena razstava le ena od etap v medsebojnem sodelovanju.

Cesare Pollini iz Padove, ki so pod vodstvom Paola Faldija poleg Tartinijevih izvajali tudi dela Corellija in Vivaldija. V nedeljo pa so obiskovalci lahko prisluhnili koncertu z naslovom »Giuseppe Tartini, njegovi učenci in somišljeniki«. Na odru Gledališča Tartini je z igranjem na iz-

virne zgodovinske instrumente nastopil Ensemble Tartini 1721 iz Padove, ki se mu je pridružil čembalist in muzikolog Domen Marinčič.

Program, poimenovan »Posvečeno Tartiniju«, se je zaključil v ponedeljek, 8. aprila, torej na dan, ko so leta 1692 v Krstilnici sv. Janeza Krstnika krstili malega Giuseppeja, ko je v Tartinijevi hiši potekal mednarodni muzikološki simpozij z naslovom »Giuseppe Tartini in raziskave njegovega življenja, del in časa«. Simpozij je priredil Muzikološki inštitut ZRC SAZU iz Ljubljane, na njem pa je pod vodstvom dr. Metode Kokole sodelovalo deset predavateljev iz Slovenije, Italije, Velike Britanije, Nemčije in Združenih držav Amerike.

32 UMETNOST

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Maj 2013

Štiri srebrne nagrade za piranske pianiste Piše · B. G.

Nov uspeh piranske glasbene šole V Izoli je lani decembra potekalo prvo mednarodno klavirsko tekmovanje »Insula« v organizaciji KUD Ars Haliaeti. V petih starostnih skupinah je nastopilo 29 mladih pianistov – poleg Slovenije še iz Hrvaške, Avstrije, Italije ter celo Kitajske in Tajvana. Strokovno žirijo, ki je ocenjevala izvedbe, so sestavljali uveljavljeni pianisti in pedagogi: Massimo Gon iz Italije, Erwin Kropfich iz Avstrije in Christian Tarla iz Francije.

V močni konkurenci so se odlično odrezali štirje mladi pianisti piranske glasbene šole – vsi iz razreda Bojana Glavine –, ki so v svojih kategorijah vsi prejeli srebrne nagrade. To so: Nina Rupnik, Tadej Sivić, Rea Štrukelj Pahović in Dea Kolenc.

Ta uspeh je še ena potrditev nadarjenosti omenjenih učencev in kvalitetnega dela piranske glasbene šole.

Kamerni teatar 55 iz Bosne in Hercegovine Piše in foto · Nataša Cvišič

Sarajevski gledališčniki navdušeni nad Piranom Na začetku marca so v Gledališču Koper gostili znameniti Kamerni teatar 55 iz Bosne in Hercegovine. Sarajevski gledališčniki so na koprskem odru uprizorili večkrat nagrajeno predstavo Žaba, ki jo igrajo že od leta 2008, z njo pa so navdušili tudi primorsko občinstvo. Predstavo si je ogledalo tudi veliko Pirančanov. Člani gledališke ekipe so v prostem času spoznavali lepote Obale in zadnji dan gostovanja obiskali tudi naše mesto. V vetru in dežju, a z veliko dobre volje, so sarajevske goste sprejeli člani Društva meščanov mesta Piran in zanje pripravili nepozaben dan.

Najprej jim je Alberto Pucer v piranskem arhivu predstavil najpomembnejše arhivske listine. Podkovani z zgodovinskim orisom mesta so si z zanimanjem ogledali

Tartinijevo hišo, kjer jim je Duška Žitko predstavila življenje znamenitega piranskega violinista in skladatelja, pozdravil pa jih je tudi novi direktor Pomorskega muzeja Franco Juri. Zaradi vremena okrnjen ogled mesta se je zaključil z obiskom stolne cerkve sv. Jurija z Župnijskim muzejem in Občinske palače s Tintorettovo dvorano.

Tako režiser predstave, Elmir Jukič, kot ostali sodelavci so bili nad našim mestom kljub dežju navdušeni in so večkrat izrazili željo po ponovnem obisku. Dragan Klarica iz Gledališča Koper je namignil, da že potekajo pogovori o novem gostovanju še v letošnjem letu, v ekipi pa so bili še posebej navdušeni nad idejo o gostovanju v Gledališču Tartini. Tako bi lahko bolje spoznali Piran, hkrati pa razveselili meščane s svojo predstavo.

»Čuti se, da ima mesto dušo, domačini pa so zelo gostoljubni.

Veleposlanik BiH v Ljubljani je izrazil željo po gostovanju predstave Žaba v prestolnici, morda bi jo lahko takrat odigrali še v Piranu,« so zapisali po vrnitvi v Sarajevo.

Vodja ekipe, Duška Amidžič, je predsedniku društva Marjanu Maslu v spomin izročila monografijo, ki so jo izdali ob 50-letnici delovanja tega uspešnega sarajevskega gledališča.

Liminjanska cesta 96, 6320 Portorož tel.: +386 (0)5 677 86 22 fax: +386 (0)5 677 06 22 gsm: +386 (0)41 316 150 e-mail: isbe@siol.net

GRADBENIŠTVO IN TURIZEM

33 Maj 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

UMETNOST

Multimedijska razstava IZGUBLJENI ARTEFAKTI Piše · Nives Marvin

V Monfortu razstavlja Azad Karim Akademski slikar Azad Karim, po rodu Kurd (rojen leta 1954 v kurdistanskem Arbilu v Iraku, po šolanju v Bagdadu je končal študij slikarstva na ljubljanski ALU), je že trideset let prisoten na slovenskih in tujih razstaviščih.

Prepoznaven je s slikarsko kodo v specifični barviti in znakovni poetiki ter s prepletanjem izkušenj evropskih modernizmov in vzhodnjaškega misticizma. Izstopa s svojskim ikonografskim pomenoslovjem, znotraj katerega so za gledalca posebej privlačni skrivnostne pismenke in napisi, nosilci njegovega intimnega spomina in sporočila. Njegovo likovno izpoved opredeljujejo žlahtne antične civilizacije med Evfratom in Tigrisom, sodobna politična dogajanja v tem delu sveta ter njegovo doživljanje vsakdana v Sloveniji, kjer živi od leta 1976, ter v najširšem globalnem svetu.

Azadu Karimu je lansko povabilo nizozemskega muzeja Rijksmuseum van Oudheden iz Leidna z bogato mezopotamsko zbirko pomenilo še poseben izziv - pripraviti razstavo svojih del tako, da se sooči z lastno sodobno likovno interpretacijo in hkrati vzpostavi dialog z razstavljenimi muzealijami, artefakti.

Nastal je multimedijski projekt Izgubljena dediščina, ki ga je za pričujočo razstavo Izgubljeni artefakti v portoroškem Monfortu nadgradil z novimi deli in z avtorsko postavitvijo. Tu se zrcalita umetnikova neprekinjena angažiranost v zvezi s svetovnim političnim dogajanjem ter njegov kritični odnos do polpretekle zgodovine Kurdistana, do vojnega obdobja in katastrofalnih posledic za ljudi, narode ter zlasti njihovo več tisoč let ohranjeno kulturno dediščino. Avtorjeva senzibilnost, njegova mentalna in emocionalna zavzetost ter razo-

čaranje ob nezaslišanih vandalskih dejanjih kraj, ropov in uničevanja kulturnih spomenikov, ki so se v zadnjih dvajsetih letih dogajali tudi blizu nas, na Balkanu, in so aktualne za vse čase in za vse kraje tega sveta – so se opredmetili v novi sodobni likovni preinterpretaciji, v novi, osebnostno avtonomni zgodbi in sporočilu. Z uporabo različnih zvrsti in tehnik (slike v mešani tehniki na platnu, skulpture, digitalni tisk, mobili, video) ter s premišljeno postavitvijo v konkretno razstavišče, postane sleherno likovno delo in projekt kot celota novodobni spomenik konkretne identitete in entitete ter pomnik z močnim izpovednim nabojem sedanji visoko razviti civilizaciji. Izstopajo avtorjeva etična naravnanost, njegovi najbolj intimni pogledi in dojemanja preteklosti in sedanjosti ter nikoli dorečena vpra-

šanja o vlogi človeka znotraj lastne civilizacije in večnega univerzuma. Razstava Izgubljeni artefakti torej s svojim sporočilom presega zgolj konkreten čas in prostor ter gledalcu odpira poti v mentalni in duhovno izzivalen angažma.

Trajanje razstave: 29. 3.–25. 6. 2013 V sklopu razstave bo v petek, 24. 5. 2013 ob 17. uri v razstavišču Monfort Portorož okrogla miza s poznavalci kurdske, iraške in bližnje vzhodne kulture in problematike.

Sodelovali bodo novinar, publicist in kolumnist ERVIN HLADNIK MILHARČIČ, ak. slikar AZAD KARIM (rojen v Iraku in Kurd po rodu) in pedagoginja SILVA KARIM. Pogovor bo povezovala kustosinja Nives Marvin.

ARTEXCHANGE Rovinj Piše · Nives Marvin

Obalne galerije Piran na 6. Istrskem sejmu umetnosti V produkciji Muzeja suvremene umjetnosti Istre iz Pulja in v organizaciji Pučkog otvorenog učilišta Grada Rovinj je med 10. in 13. 5. potekal tradicionalni, že šesti Istrski sejem umetnin s povabljenimi galerijami iz različnih držav, tudi iz Slovenije. To je edini tovrstni sejem sodobne likovne umetnosti v tem delu Evrope (s finančno podporo Istrske županije in Mesta Rovinj), njegov namen pa je med drugim promovirati Istro kot enotno destinacijo

z bogato in vsestransko sodobno likovno produkcijo in ponudbo. Organizator je izdal katalog s predstavitvami vseh sodelujočih galerij in predstavljenih umetnikov. 6.

ARTEXCHANGE Rovinj je slavnostno odprl župan Istrske županije Ivan Jakovčić, v času sejma sp bile organizirane še spremne prireditve.

Obalne galerije Piran so promovirale dela dveh avtorjev iz že realiziranega programa naše ustanove. MIRSAD BEGIĆ (ro-

jen leta 1953, diplomiral 1979 iz kiparstva na ljubljanski ALU) bo predstavljen s skulpturami z avtorske razstave Veliki čuvar, ki je bila postavljena v portoroškem Monfortu), Rajmund Kocbek iz Kopra (rojen leta 1952, leta 1981 diplomiral na ljubljanski ALU) pa z izborom slik iz pregledne razstave Preludiji, ki je bila na ogled v Mestni galeriji Piran.

34 UMETNOST

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Maj 2013

Priložnost več za piranske likovnike Piše · Janez Mužič

Piranski Quartet V množici likovnih razstav in dogodkov po piranskih galerijah je v začetku februarja mesto doživelo še enega prav posebnega. Največji piranski antikvariat, ki je za zapornico takoj ob vstopu v mesto, se je namreč, natrpan z dragocenimi starinami, za dva meseca spremenil v nadvse neobičajno, a atraktivno likovno galerijo.

Dogodek je bil za Piran dokaj nenavaden, saj ima mesto, ki je znano po likovni ustvarjalnosti, kar nekaj galerij, zanj pa se je cenjeni piranski starinar Goran Mijić odločil, ker, kot je povedal, želi piranskim ustvarjalcem, na katere včasih eminentne galerije kar pozabijo, ponuditi priložnost več za predstavljanje.

Tako se je s svojimi deli predsta-

vil mladi Vasja Vidmar, ki prizadevno išče sveže in nove likovne poti, za kar je med drugim predlani na piranskem ekstemporu prejel posebno nagrado. Ob njegovih delih so bila platna Repyja Repije, rojenega v Bihaću, ki ima atelje v Berlinu, a je pred tremi leti začel svojo umetniško epizodo še v Piranu, kjer je znan tudi po neobičajnih razstavah v nekdanjem predoru železniške proge Parenzane nad Portorožem. Predstavila sta se še Milan Todić, ki je diplomiral na likovni akademiji v Zagrebu in ima atelje v Piranu, ter Denis Senegačnik, ki je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in tam lani zaključil še specialistični magistrski študij slikarstva. Ima status samo-

stojnega ustvarjalca in od nedavnega prav tako živi in ustvarja v Piranu.

Razstava je pokazala, da si Pirančani želijo več razstav svojih someščanov, saj je bilo že njeno odprtje, ki je preraslo v prav posebno prijetno druženje, deležno tako velikega obiska, da je bil sicer velik prostor

starinarnice pretesen. Vsaj enakega obiska bi si gotovo želele tudi druge veliko prostornejše piranske galerije zvenečih imen. Razstavo si je ogledal tudi župan Peter Bossman, ki je, navdušen nad njo in vzdušjem na otvoritvi, obljubil več podpore za tovrstne izvirne piranske umetniške dogodke.

Vrhunski plesalci navdušili Piše · Elizabeta Fičur, vodja OI JSKD Piran, foto· Franc Krajnc

Svečani velikonočni baletni koncert Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je v sodelovanju z Društvom baletnih umetnikov Slovenije, ZKD Karol Pahor Piran in Avditorijem Portorož tudi letos organizirala Svečani velikonočni baletni koncert. Prireditev je bila v veliki dvorani Avditorija v nedeljo, 31. marca.

Nastopili so vrhunski baletni plesalci in solisti SNG Opera in balet Ljubljana in Maribor ter člani Društva baletnih umetnikov Slovenije.

V prvem delu programa so odplesali odlomke klasičnih baletov Labodje jezero, Chopiniana, Don Kihot, Bajadera in Romeo in Julija ter posame-

zne plesne koreografije. Nastopili so: Catarina de Meneses, Matjaž Marin, Tetiana Svetlična, Zala Dodič, Urša Vidmar, Dana Petretič, Siniša Bukinac, Alena Medič in Anton Bogov.

V drugem delu programa pa sta občinstvo več kot navdušila Rosana Hribar in Gregor Luštek s 40 minut trajajočo plesno predstavo DUET 14, ki osvaja srca številnemu občinstvu tako doma kakor tudi v tujini.

Organizacija plesnih dogodkov in predstav v sodelovanju z Društvom baletnih umetnikov Slovenije ima v Piranu že nekajletno tradicijo.

Poleg velikonočnega koncerta bomo v letošnjem letu organizirali še Gala

baletni večer pod zvezdami, ki bo 25. junija na Tartinijevem trgu, in 12. Gala baletni večer novih koreografij na slovensko glasbo, ki bo v Avditoriju Portorož predvidoma 10. novembra.

Sicer pa se organizatorji že aktivno pripravljajo na organizacijo letošnjega Festivala plesa Piran 2013, ki bo potekal od sobote, 22., do vključno torka, 25. junija, na Tartinijevem trgu v Piranu.

Mednarodno glasbeno tekmovanje »Svirel« Piše in foto · Robert Stanič

Kvartet klarinetov glasbene šole Piran dosegel lep uspeh Od 6. do 14. aprila se je v Štanjelu odvijalo mednarodno glasbeno tekmovanje »Svirel« v organizaciji Univerzitetnega pihalnega orkestra Ljubljana. V kategoriji komornih skupin do 15. leta starosti je sodeloval kvartet klarinetov glasbene šole Piran v sestavi: Nina Tomič, Ylenia Žiber, Sindi

Krajnc (klarinet) in Kevin Oblak (bas klarinet). Med konkurenco osmih skupin iz vse Evrope je dosegel 84 točk od 100 in za 1 točko zgrešil bronasto nagrado. Kljub prostorskim težavam za poučevanje in nastopanje učencev glasbene šole Piran je to lep uspeh in vzpodbuda za nadaljnje delo.

35 Maj 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

DEDIŠČINA

Iz zgodovine Pirana Piše · Alberto Pucer

Zanimive okrogle obletnice v letu 2013 840 let najstarejše piranske notarske pergamentne listine, napisane v Ogleju leta 1173. Z njo je oglejski patriarh Voldoricus podaril samostanu v Beligni (pri Ogleju) posestvo pri Piranu v Istri, katerega meje zajemajo območje od Seče do Albucana (tega kraja danes ni več), od koder gre do Nožeda in vse do morja, z druge strani pa se spušča od Albucana do vodnjaka v dolini Sečovelj in vse do morja, z močvirjem in ribjimi lovišči vred. Poleg tega prepušča samostanu tudi vse pravice, ki jih ima patriarh v cerkvah na tem območju, in sicer za cenzus 20 freisinških denarjev, ki jih mora samostan na dan sv.

Mohorja in Fortunata poravnati oglejski cerkvi. Patriarh si tudi zagotovi zase in svoje naslednike spodoben sprejem in oskrbo, če bi kdaj obiskal te kraje.

Beneški krilati lev z grbom pirana v taci.

750 let najstarejšega piranskega dukala, to je doževega pisma, napisanega v Benetkah 28. novembra 1263. Z njim je beneški dož Rayneri Zeno zahteval od piranskega župana Senesija de Bernardija in njegovih naslednikov, da prenehajo nadlegovati tamkaj poročene Benečane z neupraviče-

nimi bremenitvami.

730 let podpisa vdanostne listine Pirana Beneški republiki. To se je zgodilo januarja leta 1283.

Zbor mestnih plemičev je namreč v cerkvi sv. Andreja sklenil predati mesto s celotnim ozemljem Beneški republiki. Piranski odposlanci so nato odšli v Benetke

in podpisali prostovoljno vdanostno listino.

670 let prikazanja sv. Jurija dvema ribičema v Piranu julija leta 1343. Legenda pripoveduje, kako je sv. Jurij rešil Piran in Pirančane. V noči z 20. na 21. julij 1343 se je nad Piranom razbesnel orkan. Strele so švigale vsepovsod, morje je besnelo. Takrat se je dvema ribičema prikazal sv. Jurij in jima zagotovil, da bo mesto rešil pred katastrofo. Neurje se je takoj umirilo, mesto je bilo rešeno in prav tako polja v okolici.

Glas o rešitvi se je takoj razlegel po Piranu in Pirančani so sv. Jurija imenovali za svojega zavetnika ter mu na vrhu griča nad mestom posvetili cerkev, ki jo je blagoslovil oglejski patriarh Bernard 24. aprila 1344 prav na njegov god.

Križ iz ščita sv. Jurija pa so upodobili v svojem grbu.

Kulturna in domoznanska dediščina na spletu Piše · Ksenija Petaros Kmetec, foto · Aleš Majer

Predstavitev spletnega portala Kamra in povabilo k sodelovanju V okviru domoznanske dejavnosti Mestne knjižnice Piran je v Knjižnici Lucija 10. aprila potekala zanimiva predstavitev spletnega portala digitalizirane domoznanske in kulturne dediščine Kamra (www.kamra. si). Predstavitveni večer je piranska knjižnica pripravila v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Srečka Viharja Koper. Portal nam je besedno in slikovno predstavila bibliotekarka Laura Chersicola iz koprske knjižnice.

Portal Kamra so vzpostavile osrednje območne slovenske knjižnice leta 2005. Pri vnašanju vsebin na portal sodelujejo vse splošne knjižnice v Sloveniji oziroma njihovi domoznanski oddelki.

Poleg vnašanja lastnih digitaliziranih vsebin knjižnice vzpostavljajo, vsaka na svojem lokalnem območju, partnerstva z ostalimi kulturnimi, izobraževalnimi in drugimi ustanovami, društvi in posamezniki. Poleg splošnih knjižnic tako danes v Kamri

sodeluje že 138 partnerjev.

Na portalu objavljamo zbirke digitaliziranih objektov, katerih originali so varno shranjeni na različnih lokacijah. Vsebine so predstavljene kot zgodbe, kar pomeni, da digitaliziranim objektom s pripadajočimi metapodatki (fotografije, razglednice, avdio- in videozapisi itd.) dodamo besedilo o temi, ki jo predstavljamo.

Poleg besedila v slovenskem jeziku lahko dodamo tudi prevod ali povzetek v italijanskem in/ali madžarskem jeziku. Zapisom so dodani tudi kontaktni podatki o avtorjih vsebin in povezave na sorodne vsebine. Ob postavitvi na Kamro vsi digitalni objekti dobijo zaščitni vodni znak portala.

Cilji portala so koordinirano zbiranje različnih domoznanskih vsebin, omogočanje kreativnega sodelovanja uporabnikom, promocija in ohranjanje kulturne dediščine v digitalni obliki in dostop na daljavo.

Kamra je dinamičen portal, ki se ne-

Bibliotekarki Ksenija Petaros Kmetec in Laura Chersicola.

nehno spreminja in izboljšuje.

Vsebine na Kamri so od leta 2010 dostopne tudi v evropski večjezični digitalni knjižnici Europeana (www. europeana,eu), ki ponuja dostop do evropskih kulturnih zakladov v digitalni obliki.

Obisk portala vztrajno raste. Ob koncu leta 2011 so beležili 186.086 obiskov, ob koncu leta 2012 pa 243.934.

Vabimo vas k sodelovanju.

Vsem, ki se boste odločili sami posta-

vljati svoje vsebine na portal, koprska splošna knjižnica nudi brezplačno usposabljanje. Ostalim bomo vsebine postavili na Kamro v knjižnici. Svetovali in pomagali vam bomo tudi pri pisanju besedil. Svoje želje in vprašanja sporočite Lauri Chersicola (laura. chersicola@kp.sik.si), bibliotekarki v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper, ali Kseniji Petaros Kmetec (ksenija.petaros@pir.sik.si), bibliotekarki v Mestni knjižnici Piran.

36 SOLINE

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Maj 2013

Natura 2000 Piše · KPSS

Se varstvo narave »splača«?

Zavarovana območja narave in območja Natura 2000 se ustanavljajo z namenom, da se zavaruje in ohranja raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst in njihovih življenjskih okoljih. Pojem varstvo narave je nastal šele ob koncu 19. stoletja; prej posebnih ukrepov za ohranjanje narave človeštvo sploh ni potrebovalo, saj nas je bilo na Zemlji bistveno manj, predvsem pa nismo živeli na potrošniški način. Če bi danes vsi ljudje na Zemlji živeli tako kot povprečen Američan, bi potrebovali 4,5 planeta Zemlja, da bi zadostili vsem potrebam ljudi na svetu!

Ob omembi pojma varstvo narave žal večina ljudi še vedno pomisli le na ukrepe, s katerimi ohranjamo npr. ogrožene in redke živali in rastline. Le redki pa se ob tem zavedajo dejstva, da brez ohranjene narave in naravnih procesov tudi človek na Zemlji ne more preživeti. Koristi, ki jih imamo ljudje od ohranjene narave, imenujemo ekosistemske storitve. Zeleno rastlinje na planetu proizvaja kisik, ki ga dihamo, pitna voda se očisti v peščenih nanosih, čebele in ptice oprašujejo rastline, brez katerih ljudje ne bi pridelali dovolj hrane za svoj obstoj.

Ohranjena narava je tudi potencial za razvoj turizma in vir številnih zaposlitev za lokalno skupnost.

V okviru projekta LIFE+ MANSALT, ki se izvaja v Sečoveljskih solinah, obnavljamo nasipe, ki bodo zagotavljali uspešno gnezdenje ptic in uspevanje slanoljubnih rastlin v solinah. Neposredno korist od teh del ima tudi lokalna skupnost, saj se zmanjšuje nevarnost poplav ob visokem plimovanju morja. A to je le ena, najbolj vidna korist ohranjene narave v Sečoveljskih solinah.

Enkratno solinsko okolje privablja številne obiskovalce, predvsem tiste, ki si želijo oddahniti od stresnega vsakdana in iščejo območja, kjer se lahko sprostijo. Od leta 2002 se je število obiskovalcev, ki obiščejo Sečoveljske soline, povečalo za petkrat. Obiskovalci uživajo v blagodejni solinski mikroklimi in čistem zraku. Malo znano je, da

Primož Hieng – Med ekosistemske storitve štejemo tudi estetske užitke, ki jih doživljamo ob pogledu na območje solin.

»petola«, značilni biosediment, na katerem se prideluje piranska sol, sprošča ogromne količine kisika. Smo kdaj razmišljali, kaj bi dobili, če bi vse te koristi preračunali v denarju? V italijanskem narodnem parku Majella so ekonomisti izvedli takšno ovrednotenje; če si dovolimo posplošitev, da je ta park stokrat večji od Krajinskega parka Sečoveljske soline, oziroma če bi tam izračunane vrednosti ustrezno zmanjšali glede na razliko v velikosti obeh območij, potem bi lahko za KPSS zapisali naslednje številke: v solinah se letno proizvede okoli 2,5 milijona kilogramov kisika, kar v denarju znaša okoli pol milijona evrov na leto. Tu se absorbira okoli 20 tisoč ton onesnaženega zraka in 3 tisoč ton ogljika. Uravnavanje hidrološkega in temperaturnega režima v parku je ekvivalent pol milijona evrov. Te številke bi morale tudi splošno javnost prepričati, da se varstvo narave »splača«.

LIFE+ je finančni instrument EU, ki je namenjen izključno varstvu okolja. Podpira izvajanje okoljske politike EU, vzpodbuja projekte, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju in tiste, ki predstavljajo dodano vrednost v smislu ohranjanja okolja in narave v državah EU. Je tudi glavni finančni mehanizem za izvajanje projektov v območjih Natura 2000, kamor so uvrščene tudi Sečoveljske soline.

Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove.

37 Maj 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

SOLINE

Krajinski park Strunjan ima nove pridobitve Piše · Brina Knez

Novi most in informacijski center 29. 3. 2013 so se zaključila obnovitvena dela na lesenem mostu v Krajinskem parku Strunjan, ki je zaradi dotrajanosti predstavljal veliko nevarnost za obiskovalce parka, zatorej ga je bilo treba sredi poletne turistične sezone v letu 2012 zapreti oziroma prepovedati prehod čezenj.

Obnova mostu pomeni veliko pridobitev za Krajinski park Strunjan in kraj, saj predstavlja priljubljeno prehodno pot, obenem pa povezuje bregove pretočnega kanala Lagune Stjuža. Izvedbena dela na lesenem mostu so bila delno financirana s strani Občine Piran, večina pridobljenih sredstev pa je iz projekta SALTWORKS. Pri projektu gre za vrednotenje, razvoj in promocijo solin na programskem območju preko določitve dobrih praks za koriščenje območij in infrastruktur. Zaključek obnove mostu je le ena izmed nalog, ki jih zajema to projektno delo. Projekt obsega tudi ureditev dostopne poti oziroma obnovo dela nasipa do

solinarskih hišk.

V solinarskih hišah trenutno poteka obnova, v kateri bodo urejeni informacijski center in prostori za solinarsko dejavnost. Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Obnova se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013. Delež Evropskega sklada za regionalni razvoj je 85 % nepovratnih sredstev, ki so dodeljena na osnovi prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva in obsegajo do 75 % upravičenih stroškov, delež proračuna Republike Slovenije v okviru navedene prednostne usmeritve pa je 15 %. Za izvajanje projekta je odgovorno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS – Direktorat za kohezijsko politiko.

Dela bodo zaključena predvidoma do poletja 2013.

Solinarski praznik skozi objektiv

Novost letošnjega Solinarskega praznika je bil natečaj za najboljšo za najboljšo piransko slano jed / izdelek. Zlato plaketo »Slan Piran 2013«, ki jo je podelil župan Peter Bossman, je prejelo KTD Čikole Čakole iz Pirana za jed "Prepovedana ljubezen". Foto: Nataša Cvišič

Zanimivost letošnjega praznika je bilo tekmovanje v vlečenju vrvi »Piran vs. ostali svet« pred Gledališčem Tartini Piran. K dvakratno zmagi ekipe Piran sta prispevala tudi župan Peter Bossman in podžupanja Meira Hot. Foto: Nataša Cvišič

Solinarska družina v povorki, ki je potekala od avtobusne postaje Piran proti Tartinijevem trgu. Foto: Nataša Cvišič

Mladinski pihalni orkester Piran je nepogrešljiv del Solinarskega praznika.

Foto: Nataša Cvišič

38 ZDRAVJE

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Maj 2013

60 let prostovoljnega krvodajalstva v Sloveniji Piše · V. K.

Piransko srečanje generacij V sistemu solidarnega koncepta zdravstva je ureditev nacionalne preskrbe s krvjo in krvnimi izdelki zelo pomembna. Krvodajalstvo pri tem nastopa v osrednji vlogi, in to velja za vsako državo, ne glede na njeno ureditev. Preskrba s krvjo je namreč nepogrešljiva dejavnost, ki omogoča delovanje sodobnega zdravstvenega sistema.

Začetki transfuziologije in krvodajalstva v Sloveniji segajo v obdobje po koncu druge svetovne vojne, ko je bil v Ljubljani pri Centralni vojni bolnici ustanovljen transfuzijski oddelek. Tam so 4. junija 1945 odvzeli in konzervirali prvih 19 steklenic krvi.

Ta pomemben mejnik na področju transfuzijske službe oz. krvodajalstva praznujemo kot dan krvodajalstva. Z razvojem zdravstva so se povečevale potrebe po večjih količinah krvi, kar je imelo za posledico ustanavljanje transfuzijskih postaj pri bolnišnicah.

Pomemben mejnik je bilo tudi leto 1953, ko je organizacijo krvodajalstva prevzel Rdeči križ Slovenije ter vzpostavil prostovoljno, brezplačno in anonimno krvodajalstvo.

Preskrba s krvjo metaforično poteka od vene dajalca do vene prejemnika in zajema tri neločljiva in prepletena področja: področje krvodajalstva, področje zbiranja, predelave in testiranja ter področje klinične uporabe krvi. Na podlagi naštetih področij se med seboj prepleta tudi delo odgovornih izvajalcev: Rdeči križ Slovenije s svojimi območnimi združenji, transfuzijska služba in uporabniki – zdravniki in pacienti.

Vendar je prvi pogoj za ustrezno preskrbo s krvjo zadostno število krvodajalk in krvodajalcev.

9. marca 1953, torej pred 60 leti, je v Zagorju prvič potekala organizirana krvodajalska akcija pod okriljem Rdečega križa Slovenije. Ta izjemni dogodek nacionalnega pomena

Z leve: oče Frenk Godnič (daroval kri 49-krat!), mama Irena (28-krat), nekdanja prostovoljka RK Lucija Barlič, Zorica Šutič (partnerica sina Arjana, ki sedi ob njej na desni), ki ima v naročju Mio – najmlajšo članico družine Godnič (najbrž bodočo krvodajalko), ter Martina Udovičič in Zlata Zorec – obe zapriseženi krvodajalki in prostovoljki pri OZRK Piran.

je nedvomno prispeval k temu, da se je organizirano krvodajalstvo pričelo razvijati in širiti povsod po državi. V 60 letih razvijanja in širjenja duha prostovoljnega krvodajalstva smo skupaj dosegli imenitne in zavidljive rezultate. Naša država sodi med tiste, ki pokrivajo vse potrebe po krvi same. Uspehi pri takem organiziranem krvodajalstvu, kot ga imamo, nas upravičeno uvrščajo v evropski vrh. Trend vse bolje organiziranega krvodajalstva, ki se je razvil od t. i. aktivističnega načina organiziranja v preteklosti pa do današnjega vse bolj ciljno usmerjenega krvodajalstva glede na pokrivanje dejanskih potreb po krvi in krvnih skupinah, je pomembno prispeval k razvoju širšega zdravstvenega sistema.

Načela delovanja največje humanitarne organizacije, delo številnih generacij predanih prostovoljcev Rdečega križa, zvesti krvodajalci ter dejstvo, da je krvodajalstvo preraslo v vseslovensko gibanje za življenje, je Rdečemu križu Slovenije kot humanitarni organizaciji nacionalnega pomena Republika Slovenija z zakonom zaupala zelo pomembno in odgovorno nalogo. In sicer organiziranje prostovoljnega krvodajalstva na način, ki še danes zagotavlja zdravstvu dovolj zbrane krvi za vse

potrebne programe. Rdeči križ Slovenije to nalogo opravlja s 56 območnimi združenji skoraj vseh 365 dni na leto. Vsakih 5 minut nekdo v državi potrebuje kri, na letni ravni pa je naberemo kar 42.000 litrov od cca 110.000 krvodajalcev.

V zadnjih letih kljub socialni in gospodarski krizi v državi beležimo vedno več krvodajalcev na akcijah, ki potekajo na terenu in transfuzijskih oddelkih. To dejstvo nedvomno kaže, da krvodajalstvo še naprej ostaja najbolj množična in najbolj plemenita oblika solidarnosti v Sloveniji.

Zato ostaja naša zaveza, da mora širša družbena skupnost še bolje spoznati in ceniti ter ohranjati vrednote prostovoljnega krvodajalstva, še posebej pa mora ceniti ljudi iskrenega, humanega in odprtega srca, kot so krvodajalci in krvodajalke, ki nesebično darujejo kri bodisi enkrat, dvakrat, trikrat ali večkrat letno.

Obeleženje prve krvodajalske akcije izpred 60 let je bilo 9. marca letos v Zagorju. Proslave RKS se je udeležila naša občanka in dolgoletna prostovoljka piranskega Rdečega križa, sicer takratna bolničarka Lucija Barlič (Cilka), ki je ob tem prejela tudi posebno priznanje. Na poti v rodno Zagorje sta jo spremljali hčer-

Čistilni servis

Biljana Pajić s.p., Ulica Svobode 99, 6330 Piran

Tel.: 040 435 260

ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE 24 UR NA DAN

ka Ida in prostovoljka RK Karmen Kos. Cilka je pri svoji 93 letih še zelo zdrava in čila, zato se kot prijetna sogovornica zelo rada razgovori o starih »rdečekrižarskih« časih. Ko se je pred več kot 50 leti preselila iz rodnega Zagorja v Piran, je ostala zaprisežena prostovoljka znotraj Krajevnega odbora RK Piran, kjer je delovala še do pred desetletjem.

V naši občini pa imamo tudi NAJ KRVODAJALSKO DRUŽINO, ki je pred kratkim kri darovala istočasno (fotografija je nastala takoj po darovanju šestih od sedmih članov družine Godnič iz Pirana v prostorih Oddelka za transfuzijo v Izoli).

Kmalu zatem so obiskali našo legendo rojstva krvodajalstva, go. Cilko, v Domu starejših občanov v Luciji, kjer prebiva že tretje leto. Da je bilo srečanje še bolj praznično in veselo, je predsednica Krajevnega odbora RK Lucija Zlata Zorec Cilki izročila šopek rož s simboličnimi šestimi cvetovi (za vsako desetletje eno gerbero), krvodajalka Martina Udovičič pa »naj krvodajalski družini« slastno torto, ki jo je izdelala in podarila Stara pekarna iz Lucije (katere solastnik, Jaka Šoba, je na veselje vseh nas tudi sam redni piranski krvodajalec in član prostovoljske ekipe prve pomoči pri RK).

Bliža se tradicionalni teden Rdečega križa (8.–15. maj), ki je letos posvečen 60-letnici anonimnega, prostovoljnega in brezplačnega krvodajalstva na Slovenskem. V tem času potekajo po državi številni lokalni in državni dogodki, na katerih lahko ljudje bolje spoznajo to najstarejšo humanitarno organizacijo, ki letos praznuje častitljivih 150 let (Mednarodni Rdeči križ, slovenski RK bo ta jubilej praznoval leta 2016).

Več si lahko ogledate na spletni strani Območnega združenja Rdečega križa Piran: www.piran.ozrk.si.

39 Maj 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

ŠPORT

Balinarski klub ANTENA Piše · BK ANTENA

Uspešna ženska sekcija Balinarski klub ANTENA Piran ima tudi uspešno žensko sekcijo. Že tretje leto zapored, 2010, 2011 in 2012, so balinarke dosegle prvo mesto.

V OBZ (območno balinarsko zvezo) Slovenska Istra je ženska sekcija Balinarskega kluba Antena vključena že deseto leto. V OBZ tekmujejo z obalnimi balinarskimi klubi, in kot rečeno, so že tretje leto odlične prve! In kaj je tisto, kar prispeva k uspešnemu balinanju?

Prav gotovo ljubezen do tega športa, redni treningi, prijazni medsebojni odnosi ter ne nazadnje dobra organizacija in pogoji za trening.

Za odlične uspehe gre zasluga vsaki balinarki posebej, vsem skupaj in tudi vodstvu kluba, ki mu predseduje Milan Todorovič, organizator balinarskih turnirjev pa je Zdravko Taškar. Iskrene čestitke vsem!

Balinarke Antene se udeležujejo tudi turnirjev, ki jih organizirajo balinarski klubi po vsej Sloveniji in v Trstu. Gre za področna in državna tekmovanja. Balinarke Antene zastopajo tudi Društvo invalidov Piran, Društvo upokojencev Piran in Društvo istrskega prijateljstva.

Pridružite se jim!

Info: 031 346 567.

Izjemen uspeh Piše · Jerneja Tratnik Lacovich

ŠK Flip Piran je dobitnik Bloudkove plakete za leto 2012 Flipovo jubilejno leto je doživelo vrhunec, ko so prejeli obvestilo, da so dobitniki Bloudkove plakete. Velika čast je bila klubu podeljena ne le zaradi visoke obletnice delovanja, saj je v letu 2012 praznoval okroglih 60 let, ampak predvsem zaradi pomembnega prispevka k razvoju slovenskega športa, kot je bilo zapisano v obrazložitvi strokovne komisije.

Lepšega zaključka praznovanja si v Flipu niso mogli zamisliti, hkrati pa se zahvaljujejo za številne čestitke. Zagotovo je prejemnik Bloudkove plakete v ponos tudi občini.

Ob tem ne gre pozabiti, da je Bloudkovo plaketo pred 20 leti prejela tudi Stasja Mehora, mentorica, trenerka in režiserka v Flipu, za organizacijsko delo pri razvijanju množičnega športa, za prizadevnost v športni vzgoji v šolah in vrtcih.

Sicer pa je Flip prejel še nekatera druga priznanja v za-

dnjem obdobju. Posebno plaketo je prejel ob 50. obletnici Gimnastične zveze Slovenije, katere ustanovni član je. Ista nacionalna panožna zveza pa je Stasji Mehora podelila priznanje za življenjsko delo »zlati telovadec« za izjemen prispevek na področju športa.

Gimnastična zveza Slovenije je piranski Flip že enajsto leto zapored razglasila za najboljši klub v programu Gimnastika za vse. Med posamezniki pa so priznanja za najboljše športnike dobili še Ilarija in Rebeka Grižon, Kristina Vatovec in Daniel Golenač.

Tudi na podelitvi najboljših športnikov občine Piran so bili Flipovi predstavniki večkrat poklicani na oder. Nagrajeni Flipovi državni prvaki, nekateri tudi v več kategorijah, so Ilaria in Rebeka Grižon, Daniel Golenač, Ana Janko, Katjuša Simčič in Kristina Vatovec. Flip pa je dobil posebno priznanje Občine Piran.

Bloudkova plaketa za 2012 v rokah Flipovcev.

Nagrade so velika čast in obveza. Zato v Flipu še naprej pridno delajo in trenirajo. V letošnji sezoni so se udeležili že več tekmovanj doma in v tujini, osvojili lepo število medalj in pokalov in tudi sami organizirali dve državni pr-

venstvi. Ob tem se pripravljajo na veliki nastop, ki bo 1. junija v Avditoriju, in na gostovanje v Ameriki, kjer bodo konec junija sodelovali na festivalu ameriške gimnastične zveze, kamor so povabljeni kot predstavnik stare celine.

40 ŠPORT

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Maj 2013

Športnik leta 2012 Piše in foto · Nataša Cvišič

Mirko Bogić prejel posebno priznanje župana Občine Piran Na letošnji prireditvi Športnik leta v Tartinijevem gledališču so med drugim podelili tudi posebno priznanje župana Občine Piran. Gospod Peter Bossman ga je izročil našemu dolgoletnemu someščanu, Mirku Bogiću, ki je svoje življenje posvetil jadranju.

Mirka Bogića je pot še kot mladeniča zanesla iz rodnega Šibenika v Slovenijo, kjer je v Ljubljani končal študij geografije in za diplomsko delo prejel Prešernovo nagrado. Po študiju se je zaposlil kot kustos v Geografskem muzeju Slovenije in to delo opravljal vse do upokojitve.

Ker je ljubil morje in jadranje, je hitro začel z veslanjem po Ljubljanici, leta 1949 pa je ustanovil Jadralni klub Ljubljana, ki je takoj po prvi regati dobil priveze v piranskem pristanišču ter prostore za prenočišče in opremo. Klub je od ministrstva za notranje zadeve pridobival posebna dovoljenja za jadranje po morju, ker je v tistem času to območje pripadalo coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. Njihove jadrnice so bile prve, ki so plule pod slovensko zastavo. Mirno lahko rečemo, da je Mirko Bogić (skupaj s sodelavci) začetnik organiziranega jadranja v Sloveniji.

Piran se mu je prikupil že ob prvem srečanju, a je do upokojitve tu preživljal le vikende in poletja, ko je jadral. Po upokojitvi je takoj zapustil prestolnico in svoje življenje povsem posvetil morju. Zadnjih 36 let ima tako dve stalni prebivališči – na morju svojo šestmetrsko jadrnico in na kopnem Piran.

Mirko je bil tudi med začetniki poučevanja jadranja in velja za zelo spoštovanega in karizmatičnega učitelja. Njegov namen je bil spraviti na morje čim več ljudi iz osrednje Slovenije. Svoje znanje je prenesel na več tisoč navdušencev nad jadranjem, zaradi česar je med ljudmi velikokrat slišati govorice, da je naučil jadrati pol Slovenije.

Do svojega 90. leta je na raznih seminarjih, fakultetah in po jadralskih klubih

predaval o pomenu vremena pri jadranju, za kar je leta 2000 prejel zlato plaketo Zveze geografskih društev Slovenije za več kot tridesetletno prizadevno, uspešno in odmevno delo pri razvoju in uveljavljanju slovenske geografije.

Napisal je več knjig o pomorstvu, med drugim je sodeloval celo pri prvem priročniku o jadranju v slovenskem jeziku. Njegove knjige so izjemno dragocene, saj do potankosti pozna domačo obalo, vremenske pogoje in tehniko jadralskega športa. Neštetokrat je prekrižaril Jadran, se udeležil številnih regat in vsaj stokrat tudi zmagal, a bolj kot zmage mu je bilo pomembno predvsem to, da lahko uživa na morju. Je tudi idejni vodja tradicionalne regate Šavrinka, ki jo klub organizira vse od leta 1975 in za katero je tudi izbral ime – po pogorju slovenske Istre.

Regata je v našem prostoru edinstvena, saj je postavljena kot navigacijska s startom v Piranu, etapnima ciljema in startoma v Izoli in Kopru ter zaključkom v Piranu.

Prejel je tudi veliko nagrad za prostovoljno delo v športu, med njimi leta 2000 tudi priznanje za življenjsko delo Športne zveze Slovenije. »Mirko Bogić je poosebljenje slovenskega jadralstva, človek, ki je posvetil svoje življenje temu priljubljenemu športu in skrbi za nove generacije jadralcev, ki ga z znanjem, pridobljenim na njegovih tečajih, razvijajo naprej,« so zapisali v obrazložitvi nagrade za Mirkove dosežke.

Mirko kljub svojim skoraj 97 letom še danes redno dvigne jadra na svoji jadrnici in izpluje iz piranskega mandrača. Še na mnoga leta, Mirko!

Gradbena mehanizacija, špedicija d.o.o.

Liminjanska cesta 96, Lucija, 6320 Portorož tel.: 05 677 90 15 • gsm: 041 64 80 67 • e-mail: company@siol.net, lulicdoo@siol.net

41 Maj 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

ŠPORT

Portoroški košarkarji so suvereno opravili s tekmeci v 2. SKL Piše in foto · Košarkarski klub SPLOŠNA PLOVBA Portorož

Splošna plovba zaplula med elito Sezono, v kateri so proslavili 20-letnico delovanja kluba, so košarkarji Splošne plovbe okronali z napredovanjem v prvo ligo, za nameček pa so se v pokalnem tekmovanju uvrstili med najboljših osem moštev.

Pred pričetkom novega prvenstva so v portoroškem drugoligašu razmišljali o uvrstitvi okrog tretjega mesta, ki naj bi bila v skladu s kakovostjo igralskega kadra in finančno močjo kluba. Že uvodni krogi pa so razkrili, da se lahko košarkarji pod vodstvom trenerja Konstantina Subotića kosajo z vsakim nasprotnikom. Tekmeci so padali kot domine, s prihodom Saša Ožbolta pa je mesto rož in okolico zajela prava košarkarska evforija, ki ni pojenjala do konca sezone. »Pred sezono smo malce pomladili moštvo in ga okrepili na nekaterih mestih. Upali smo na mesta pod vrhom, realen domet moštva pa naj bi bilo tretje mesto. Takšnega uspeha si res nismo predstavljali,« je pričakovanja pred pričetkom sezone predstavil Subotić.

Prvi vrhunec sezone je bila uvrstitev na zaključni turnir Pokala Spar. Portorožani so v zadnjem krogu kvalifikacij ugnali tudi prvoligaša iz Škofje Loke in s tem dokazali, da je bila že letošnja ekipa povsem konkurenčna moštvom iz spodnjega dela lestvice Lige Telemach. Nov dokaz kakovostnega dela je prišel na zaključnem pokalnem turnirju v Celju, kjer so se ladjarji v četrtfinalu odlično upirali kasnejšim finalistom, Heliosu iz Domžal. Razpoloženja v moštvu in okrog njega ni pokvaril niti edini prvenstveni poraz pri najnevarnejših tekmecih iz Šenčurja, saj so si s serijo 13 uvodnih zmag že zagotovili varno prednost na vrhu lestvice.

Župan Peter Bossman je 18. aprila v občinski palači sprejel košarkaše in vodstvo kluba Košarkarski klub Splošna plovba Portorož, ki so dosegli zgodovinski uspeh in se uvrstili v prvo slovensko košarkarsko ligo. Župana so prijetno presenetili in mu podarili dres s podpisi vseh igralcev, ki si ga je takoj nadel Župan jim je čestital za ta izjemen uspeh in zaželel veliko uspeha v prihodnje!

Zaključek prvenstva ni prinesel pretresov, motivirana portoroška »kazenska ekspedicija« pa je nadaljevala z zmagovitimi predstavami, tako da je dokončna odločitev o prvaku 2. SKL padla že konec marca na domačem obračunu z mariborskim Branikom, ki ni pokvaril vnaprej načrtovanega slavja. »Z uvrstitvijo v prvo ligo smo izpolnili sanje. Ta uspeh je nekaj enkratnega za naš klub in naše okolje. Vesel sem, da sem lahko prispeval svoj delež k temu uspehu,« je po zmagi

nad Branikom razmišljal Ožbolt, ki je skupaj s soigralci in zvestimi navijači bučno proslavil napredovanje med elito. Tudi zadnji dve tekmi so novopečeni prvoligaši odigrali zbrano in prvenstveno sezono zaključili s 23 zmagami in le enim porazom.

Zgodovinsko sezono so tako zaključili na najlepši možen način, pred strokovnim štabom in upravo kluba pa so meseci napornih priprav na zahtevno prvoligaško tekmovanje. »Takoj moramo začeti

iskanje dodatnih sredstev, ki nam bodo omogočila enakovreden boj s preostalimi prvoligaši. Sredstva bomo morali pametno porabiti, razmetavanja z denarjem pa zagotovo ne bo,« je odločen predsednik kluba Alojz Jurjec. Podobno razmišlja tudi bivši prvi mož kluba in predsednik uprave glavnega sponzorja Splošne plovbe Egon Bandelj: »Moštvo, ki si je izborilo nastop v prvi ligi, je bilo izjemno homogeno, pred nami pa so novi izzivi. Za nastopanje v Ligi Telemach bo treba vse skupaj dvigniti na višji nivo, tudi igralski kader bo potreboval kakšno okrepitev. Vse pa bo seveda odvisno od finančnega stanja.« Poleg zvestih sponzorjev, ki klubu že vrsto let stojijo ob strani, bo morala uprava poiskati še dodatne vire financiranja, svoje pa bo morala dodati tudi lokalna skupnost, ki so ji uspešni športniki zagotovo najlepša reklama. Tega se zaveda tudi piranski župan Peter Bossman, ki je po tekmi z Branikom dejal: »Uvrstitev v prvo ligo je odlična promocija za naš kraj.« Glavno breme uvrstitve v prvo ligo so letos nosili Sašo Ožbolt, Jaka Zagorc, Aljoša Remus in Adin Kavgić, pomemben delež so prispevali tudi Žiga Percel, Alen Katonar, Simon Maršič, Aleks Cvetičanin in Žiga Bahor, poškodbe pa so od parketa oddaljile Davida Mora in Borisa Gverića, ki že imata tudi prvoligaške izkušnje. V naslednjih tednih se bo v obalnih košarkarskih krogih zagotovo veliko razglabljalo o morebitnih kadrovskih spremembah, prioriteta vodilnih pa mora biti ohranitev obstoječega jedra, ki je s svojim odnosom do portoroškega dresa dokazalo, da si zasluži priložnost tudi v naslednji sezoni.

42 ŠPORT

SOLNI CVET / L'AFIORETO

Maj 2013

Odbojkarska sekcija ŠD Piran Piše · ŠD Piran Odbojkarska sekcija

Odbojkarice Pirana v polfinalu državnega prvenstva Ekipa starejših deklic (rojene 1998 in mlajše) odbojkarske sekcije ŠD Piran se je z dvema zmagama na zadnjem turnirju A-lige kot edina obalna ekipa uvrstila v polfinale državnega prvenstva.

Polfinalni turnir bo potekal 11.

5. 2013, za igranje v ŠD Lucija bo podana kandidatura. Nasprotnice mladih perspektivnih Pirančank bodo igralke Prevalj, NKB Maribor in Vital Ljubljana. Trener ekipe Pirana je prof. šp. vzg. Milovan Bulič, ki je pred leti z ekipo kadetinj že postal državni podprvak.

Odbojkarska sekcija ŠD Piran je v lanskem letu praznovala 20 let delovanja. V tem času se je vadbe vsako leto udeležilo okrog 100 deklet. Poleg naslova državnih podprvakinj v kategoriji kadetinj so se ekipe tudi v ostalih kategorijah na državnem tekmovanju uvrščale visoko. Tako so deklice v mini odbojki igrale v finalu državnega

prvenstva in osvojile tretje mesto, v odbojki na mivki so dekleta osvojila naslov državnih prvakinj v kategoriji deklic in kadetinj ter uvrstitev na evropsko tekmovanje. Članska ekipa trenutno nastopa v 3. državni ligi, že dvakrat je nastopala tudi v 2. ligi, v pokalnem tekmovanju pa se je enkrat uvrstila v četrtfinale.

Vadbo vodijo usposobljeni trenerji odbojke, od katerih so trije profesorji športne vzgoje (Milovan Bulič, Ljudmila Stefčeva Breulj in Albis Petretič). Že nekaj let je vodja sekcije Bogdan Pajek tudi trener in sodnik tako za odbojko v dvorani kot na mivki.

V lanskem letu, ob 20-letnici, je bil maja organiziran 1. Mednarodni turnir kadetinj, ki se ga je udeležilo deset ekip iz Srbije, Hrvaške in Slovenije. Drugi turnir bo potekal letos od 24. do 26. 5.

2013 v Športni dvorani Lucija.

V spomin na pokojnega Plinia Tomazina, pobudnika, soustanovitelja in dolgoletnega predsednika ŠD Piran, odbojkarska sekcija vsako leto januarja prireja turnir za mlajše kategorije deklic Memorial Plinio Tomazin.

Vadba odbojke je namenjena

vsem deklicam od začetka osnovne šole naprej in poteka tako po osnovnih šolah kot v športni dvorani Lucija. Vpis je mogoč ob torkih in četrtkih v Luciji po 16. uri, informacije pa so dosegljive na bogdan.pajek@gmail.com ali tel.

041 357 123.

PK Biser Piran Piše in foto · Arhiv PK Biser Piran

Mladi plavalci obiskali župana V sredo, 27. 3., so mladi plavalci in plavalke obiskali piranskega župana Petra Bossmana v prostorih občinske palače. Županu so na kratko predstavili letošnje dosežke z državnih prvenstev, kjer so piranski plavalci pošteno mešali štrene tako med starejšimi kadeti kot med mlajšimi dečki in deklicami. Župana so mladi plavalci vprašali, ali se bo kot častni član pridružil letošnjemu plavalnemu maratonu. Župan je z njimi delil svoje »plavalne« spomine in izku-

šnje iz mladosti in jim zagotovil, da se bo, če mu bo le čas dopuščal, tudi letos pridružil maratonu. Župana so med drugim povprašali, ali lahko upajo na izgradnjo bazena, ki ga tako kot oni željno pričakujejo številni drugi občani piranske občine. Predstavili so mu pogoje, v katerih trenirajo, za kar so še kako hvaležni Grand Hotelu Metropol Portorož, ki jim nudi edini primeren bazen za treninge v piranski občini. Kot edini med slovenskimi

klubi imajo treninge v slani morski klorirani vodi, kar še dodatno otežuje pogoje dela.

Vendar, kot so dejali, jim to ne zmanjšuje motivacije za vsakdanji trening!

AERODROM PORTOROŽ d.o.o.

Sečovlje 19, 6333 SEČOVLJE, SLOVENIJA T: +386 5 617 51 40 F: +386 5 672 25 30 E: info@portoroz-airport.si U: www.portoroz-airport.si

Panoramski poleti

Padalski skoki

Letalska šola

Taxi leti

Facebook.com/PortorozAirport

Restavracija

Duty Free Shop

43 Maj 2013

SOLNI CVET / L'AFIORETO

OKOLJE

Poglabljanje medsosedskih odnosov

Veteranski teniški reprezentanci Slovenije in hrvaške Istre V soboto 20. aprila sta se v dopoldanskem času na teniških igriščih v Portorožu pomerili veteranski teniški reprezentanci Slovenije in hrvaške Istre. Gre za tradicionalno srečanje, ki je potekalo že peto leto, rezprezentanci pa se vsako leto snideta dvakrat. Turnir sta otvorila župan občine

Piran Peter Bossman in župan mesta Buje Edi Andreašić. Župan Bossman je povedal, da so tovrstna srečanja še en dokaz dobrih medsosedskih odnosov in da fizična meja v Istri že dolgo ne predstavlja meje v glavah ljudi, saj na tem ozemlju že mnoga leta živijo prijateljski narodi.

Šahovsko društvo Piran Piše in foto · Andrej Žnidarčič

Podelili priznanje »obalni šahist leta 2012« Šahovsko društvo Piran je četrtič podelilo priznanja »obalni šahist leta 2012«.

Prejeli so jih: Valter Pregarac (Piran), Filip Matijević in Veronika Franca (Val), vsi za

uspešne nastope na domačih in mednarodnih turnirjih, ekipa leta pa je postala prva ekipa Šahovskega društva Koper za uvrstitev v 1. slovensko ligo – zahod.

Na sliki (od leve): Valter Pregarac, Filip Matijević, Veronika Franca in velemojster Vlatko Bogdanovski, čelni mož koprske ekipe.

Datumi: januar 2012 - julij 2012 Starost: 20 - 49 Občine: Izola, Koper, Piran N: 221 Vir: Mediana RM

38,1 16,4

7,7

6

3,6 CENTER

NAGRADNA KRIŽANKA št. 4 Solni cvet Izžrebani nagrajenci križanke iz 23. številke glasila Solni cvet so: Nadja Atelšek iz Portoroža, Jadran Pincin iz Kopra in Mirko Vincelj iz Portoroža. Vsak od nagrajencev prejme: bon za kemično čiščenje, torbo za oblačila in par elegantnih nogavic Levante. Obvestilo o nagradi so dobili po pošti. Čestitamo!

Naš sponzor MARE – Več kot čistilnica je tudi tokrat pripravil komplete praktičnih nagrad za naše ugankarje. Če se želite potegovati za eno od nagrad, pošljite rešeno križanko do 31. 5. 2013 na naslov: Mare – Več kot čistilnica, Liminjanska 78, 6320 Portorož. Ne pozabite pripisati svojega imena in priimka ter naslova!

Pri žrebanju bomo upoštevali samo po eno poslano pravilno rešeno križanko! Želimo vam obilo ugankarskih užitkov!