Knjizni katalog KUD Police Dubove by KUD Police Dubove

Knjižni katalog KUD Police Dubove

www.policadubova.org

2010–2015

Kazalo Zbirka Eho........................................................................................................................................... 3 Alexandra Berková Temna ljubezen ......................................................................................................... 3 Michel Faber Evangelij ognja..................................................................................................................... 4 Jacek Dehnel Pupa....................................................................................................................................... 5 Radka Denemarková Jaz pa vprašam, kdo to tolče ................................................................................ 6 Virginia Woolf Jakobova soba ................................................................................................................... 7 Jerzy Franczak Nečloveška komedija........................................................................................................ 8 Egon Bondy Bratje Ramazovi.................................................................................................................... 9 Virginia Woolf Leta ...................................................................................................................................10 Jakuba Katalpa Nemci: geografija izgube...............................................................................................11 Zbirka Kam .......................................................................................................................................12 Iztok Osojnik Kosovel in sedem palčkov ..............................................................................................12 Zbirka KONS .....................................................................................................................................13 Claribel Alegría Več kakor zloščen kamen (izbrane pesmi, proza in intervju)..................................13 Zbirka Solaris ...................................................................................................................................14 Stanisław Lem Solaris................................................................................................................................14 J. G. Ballard Suša........................................................................................................................................15 Zbirka Trans-.....................................................................................................................................16 Iztok Osojnik Svinje letijo v nebo (utopični roman) ............................................................................16 Zbirka Uvid........................................................................................................................................17 Maja Storch Hrepenenje močne ženske po močnem moškem...........................................................17 Karl Jaspers Vprašanje krivde ..................................................................................................................18 Gilles Deleuze Nietzsche ..........................................................................................................................19 Zbirka Zlati čoln ...............................................................................................................................21 Srečko Kosovel Kalejdoskop: Izbrane pesmi/Wiersze wybrane........................................................21 Amnestija: amnezija: Antologija sodobne slovenske poezije / Amnestija: amnezija: Antologija suvremene slovenske poezije ...................................................................................................................22 Berlin, Odisej in noč: Antologija sodobne slovenske poezije / Berlin, Odysseus und die Nacht: Anthologie der slowenischen Gegenwartspoesie ..................................................................................22 Na Zlatem čolnu: Antologija pesmi o Škocjanu / On the Golden Boat: The Škocjan Poems Anthology....................................................................................................................................................22 Izredne izdaje ...................................................................................................................................23 Amin Maalouf Taniosova pečina.............................................................................................................23 Alenka Bevčič Jutro na obzorju ...............................................................................................................23 Przekladka V: Dreszcz czytelniczy, dreszcz translatorski/Premost V: Bralski srh, prevajalski srh24 Przekladka VI: Potyczki tłumacza z metaforą / Premost VI: Prevajalčev spoprijem z metaforo.24

Zbirka Eho Prevodno leposlovje

Naslov izvirnika: Temná láska Prevedla in spremno besedo napisala Tatjana Jamnik Obseg: 168 strani Format: 129x198 mm Vezava: broširana Leto izdaje: 2012 Zbirka Eho, 1 ISBN 978-961-93382-1-6 Maloprodajna cena: 19,90 €

Zbirka Eho

Alexandra Berková Temna ljubezen

Med knjigami Alexandre Berkove je roman Temna ljubezen nedvomno najbolj odkrita in brezkompromisna kritika patriarhalne družbe: celovito prikazuje degradacijo ženskosti, usodo žensk, ujetih v tradicionalne partnerske odnose in družbene vloge, ter uničujoče učinke, ki jih ima moški način vodenja družbe za ljudi, živali in naravno okolje. Skozi prvoosebno pripoved postopoma spoznavamo protagonistko Karolíno, njen odnos do sebe in z najbližjimi, ter sledimo njeni preobrazbi v procesu samospoznavanja in samoočiščevanja. Iz začetne viktimizacije se Karolíni uspe prebiti do spoznanja, da je za svoje življenje odgovorna sama – da ji ni treba škodovati sama sebi in da zmore poskrbeti zase. Ena ključnih tem v knjigi je tako odgovornost ženske do same sebe. Avtorica pa tudi karikira delovanje postkomunistične države, npr. njeno neracionalno organizacijo, namnožitev uradnikov, skorumpiranost politikov, ukinjanje socialne države. Skupine, ki držijo v rokah vse vzvode moči, so predstavljene z alegorijo Belega, Zlatega in Rdečega prašiča. Ti delujejo samovoljno in despotsko, ljudstvo jih v resnici ne briga kaj dosti, njihovi varčevalni ukrepi so namenjeni zgolj utrjevanju lastnega oblastniškega položaja. Ob branju Temne ljubezni se zavemo lastne ujetosti v vcepljene vzorce razmišljanja in obnašanja. Kar naenkrat ne beremo več tuje zgodbe, ob kateri lahko kvečjemu sočustvujemo z junaki – ta knjiga govori o meni, o tebi, o nas vseh, tiče se nas vseh: žensk in moških. Alexandra Berková (1949–2008) je češka prozaistka, scenaristka, esejistka in publicistka. Študirala je na Filozofski fakulteti v Pragi, kjer je tudi doktorirala. Sprva je bila zaposlena kot knjižna urednica, pozneje se je preživljala s honorarnimi deli, mdr. je pod psevdonimi pisala scenarije za Češkoslovaško televizijo. Od začetka 90. let je poučevala kreativno pisanje na Zasebni gimnaziji Josefa Škvoreckega in na Literarni akademiji v Pragi. Sodelovala pri ustanovitvi češkega Društva pisateljev, Gruče čeških pisateljev Mamut in gibanja Nova humanost, pomembno vlogo je odigrala tudi pri oživitvi češkega PENkluba. V svojih knjigah, publicističnih besedilih in javnih nastopih je opozarjala na anomalije češke družbe, kot so neenak položaj žensk, ksenofobija in nestrpnost nasploh. Njen kratkoprozni prvenec Knjiga z rdečimi platnicami (1986, 1988, 2003) je s 60.000 prodanimi izvodi postal prodajna uspešnica, za roman Magorija ali Zgodba velike ljubezni (1991) pa je prejela prestižno nagrado Egona Hostovskega. Napisala je še knjige Trpljenje vdanega Zmeneta (1993; slov. prevod 2004), Temna ljubezen (2000) in Banalna zgodba: Filmska zgodba o preprosti življenjski poti (2004). Prevod knjige je podprlo Ministrstvo za kulturo Češke republike.

Naslov izvirnika: The Fire Gospel Prevedel Iztok Osojnik Obseg: 196 strani Format: 129x198 mm Vezava: broširana Leto izdaje: 2012 Zbirka Eho, 2 ISBN 978-961-93382-1-6 Maloprodajna cena: 24,90 €

Zbirka Eho

Michel Faber Evangelij ognja

Theo Griepenkerl, izvrsten poznavalec aramejskega jezika, je med obiskom arheološkega muzeja v Mosulu v ruševinah, ki jih je povzročila nenadna eksplozija bombe v neposredni bližini, nepričakovano našel papirusne svitke iz prvega stoletja našega štetja. Na svitkih, ki mu jih je uspelo iz Iraka pretihotapiti v Kanado, je bil v aramejščini, to je v jeziku, ki ga je govoril sam Jezus, zapisan t. i. Peti evangelij. Malh, njegov antični avtor, spreobrnjeni ovaduh velikega duhovnika Kajfe, je v njem zelo realistično, lahko bi rekli celo naturalistično popisal zadnje dni Jezusovega življenja: aretacijo v vrtu Getsemani in križanje na Golgoti. Vendar ga je za razliko od drugih evangelistov prikazal kot povsem običajnega, trpečega in umrljivega človeka, ki nikoli ni vstal od mrtvih. Roman se odvija na dveh ravneh: po eni strani se bralec postopoma seznani s samim evangelijem, po drugi strani pa sledi usodi prevedenega rokopisa, objavljenega v knjigi izpod peresa najditelja in prevajalca Thea Griepenkerla, alias Thea Grippina, ter peripetijam, ki jih objavljena knjiga in avtor doživljata na predstavitveni turneji po Ameriki. Knjiga doživi velikanski uspeh, avtorja pa tok dogodkov potegne v vrtinec odzivov, ki se proti koncu knjige stopnjujejo do osupljivega vrhunca, ob katerem se porodi vtis, da se usoda junaka/avtorja petega evangelija še enkrat, seveda na drugačen, sodoben način ponovi tudi v usodi prevajalca Thea Griepenkerla. Roman je napisan duhovito, pretresljivo, z odličnim poznavanjem najsodobnejših razmer na knjižnem trgu in psihologije množične bralske javnosti. Michel Faber knjigo izrecno uvršča v val sodobnih apokrifnih in alternativnih prikazov Kristusovega življenja ter se na to poplavo sionskih zgodb, esenskih naukov, Brownove Da Vincijeve šifre in drugih podobnih skrivnostnih zgodb odziva z etično globoko začutenim satiričnim romanom, ki se ljubko norčuje iz založniške industrije, bralca pa prevzame z magnetično silo in ga ne izpusti, dokler knjige ne prebere do njenega tragikomičnega konca. Odlično, lahkotno branje izredno senzibilnega humanista in briljantnega pripovedovalca zgodb. Michel Faber se je rodil leta 1960 na Nizozemskem. Pri sedmih letih se je s starši preselil v Avstralijo, kjer je diplomiral na univerzi v Melbournu – študiral je flamščino, filozofijo, retoriko in angleščino s posebnim poudarkom na besedilih v anglosaksonski in srednjeveški angleščini. Preden je uspel kot pisatelj, se je med drugim preživljal kot snažilec, pozneje pa kot bolničar po različnih bolnišnicah v Sydneyju. Leta 1993 se je z ženo Evo Youren, o kateri sam pravi, da je njegova najbolj natančna bralka, in sinovoma preselil na Škotsko, kjer še vedno živi in dela. Doslej je objavil devet odmevnih proznih del, za katera je prejel več nagrad: zbirke kratkih zgodb Some Rain Must Fall (Nekaj dežja le mora pasti, 1998), The Fahrenheit Twins and other stories (Dvojčka Fahrenheit in druge zgodbe, 2005), The Apple: Crimson Petal Stories (Jabolko: zgodbe škrlatnega cvetnega lista, 2006) in Vanilla Bright Like Eminem (Vanilijevo svetel kot Eminem, 2007), noveli The Hundred and Ninety-Nine Steps (Sto devetindevetdeset korakov, 2001) in The Courage Consort (Skupina Courage Consort, 2002) ter romane Under the Skin (Pod kožo, 2000), The Crimson Petal and the White (Škrlatni cvetni list in bela, 2002) in The Fire Gospel (Evangelij ognja, 2008). Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

Naslov izvirnika: Lala Prevedla Jana Unuk Obseg: 376 strani Format: 129x198 mm Vezava: broširana Leto izdaje: 2012 Zbirka Eho, 3 ISBN 978-961-93382-2-3 Maloprodajna cena: 24,90 €

Zbirka Eho

Jacek Dehnel Pupa

Dehnelov roman Pupa (Lala, 2006) je posvečen resnični osebi, pisateljevi babici Heleni Bieniecki, ki se je je v otroštvu prijel vzdevek Pupa. Meandrasta, vrtinčasta, arabeskna govorjena naracija z babico Pupo v vlogi moderne Šeherezade, obenem zanosne pripovedovalke in radožive glavne junakinje romanesknih dogajanj in anekdot, nas odnese v preteklost pripovedovalčeve družine in nam nekje na stiku zgodovine in sociologije nevsiljivo slika pozabljene in izgubljene čase, kraje, dogodke in družbene sloje. Roman o babici je obenem tudi roman o vnuku, pripovedovalcu Jacku, o njegovi življenjski in umetniški rasti. Idilična družinska saga, v katero nas pripoved sprva varno zaziba, se proti koncu romana razkroji v trpek opis bolezni in odhajanja, starosti in nemoči. Pripovedna nit se začne trgati in pripovedno tkivo fragmentarizirati, ko babici vse bolj slabi spomin in peša telo. Za odnos med babico in vnukom, ki ji, vse bolj nebogljeni in nemi, zdaj posoja glas v obupnem poskusu rekonstruirati in zakrpati njeno pripoved ter jo rešiti pred dokončnim uničenjem in pozabo, je značilno vzdušje prefinjenega humorja, spoštovanja, sočutnosti, obžalovanja ter pristno občutenje človeške navezanosti in bližine. Besedilo odlikujeta bleščeč pripovedni slog in pretanjena mreža asociativnih, motivnih in stilističnih navezav na sočasne in starejše poljske pisatelje, glavna junakinja Pupa pa je eden najmočnejših in najbolj živih ženskih likov v sodobni poljski literaturi. Jacek Dehnel (1980, Gdansk), eden najvidnejših mladih poljskih prozaistov in pesnikov, je končal polonistiko na Fakulteti za mednarodne individualne humanistične študije Varšavske univerze, je tudi slikar in prevajalec. Živi v Varšavi. Pupa (2006) je njegov prvi roman in najbolj znano prozno delo, ki je z opisom prisrčnega odnosa med počasi ugašajočo babico in vnukom pa tudi z živim prikazom poglavij iz poljske zgodovine, približane skozi konkretno usodo pisateljeve družine, pritegnilo široke kroge poljskih bralcev vseh generacij. Napisal je še zbirki kratkih zgodb Kolekcija (1999) in Trg v Smirni (2007), cikel štirih miniromanov Balzakiana (2008), roman Saturn, Črne slike iz življenja moških iz Goyeve družine (2011) ter esejistični deli Panorama (2009) in Kozmografija ali trideset potepuških apokrifov (2012). Nič manj ni cenjen kot pesnik, avtor šestih pesniških zbirk: Vzporedna življenja (2004), Odprava na jug (2005), Pesmi (2006), Britev trenutka (2007), Kontrolni ekran (2009) in Rubriki izgub in dobičkov (2011). Je nagrajenec Sklada Kościelskih (2005) in dobitnik »potnega lista Polityke« (2006). Roman Pupa je preveden v hrvaščino, hebrejščino, litovščino, španščino, nemščino, turščino, slovaščino, italijanščino in madžarščino. Prevod knjige je podprl poljski Inštitut za knjigo (Instytut Książki).

Naslov izvirnika: A já pořád kdo to tluče Prevedla in spremno besedo napisala Tatjana Jamnik Obseg: 192 strani Format: 129x198 mm Vezava: broširana Leto izdaje: 2013 Zbirka Eho, 4 ISBN 978-961-93382-4-7 Maloprodajna cena: 19,90 €

Zbirka Eho

Radka Denemarková Jaz pa vprašam, kdo to tolče

Roman Jaz pa vprašam, kdo to tolče je prva knjiga iz trilogije o srednjeevropskem 20. stoletju (sledila sta ji Denar od Hitlerja in Kobold), v kateri Radka Denemarková brezkompromisno odpira pereče teme sodobne družbe, kot so izvori totalitarizma, manipuliranje z množicami in različne oblike nasilja, ter raziskuje in razširja meje jezika, pa tudi romana kot literarne zvrsti. Na Madžarskem so to knjigo označili kot eksistencialno detektivko, avtorica pa jo je opredelila takole: »Groteskno napeta zgodba nekega umora in usodne povezanosti moškega in ženske, ki se utapljata v negotovosti samote, bi se lahko odigrala kjerkoli. A okolje gledališča odpira enkraten prostor za globlje strasti in histerije, v katerem povrhu vsega nekega dne zastor dokončno pade. Energično delujočim, pasivnim zijalom in zakulisnim manipulatorjem. Alternacij za naša življenja ni. Ne igramo v gledališču enega igralca. Preteklosti in tesnobe ne moremo sleči kakor kostim. Še tako neznatno življenjsko ›vlogo‹ je treba odigrati vestno. Gostujoči režiser Buch to sluti, pisateljica in dramatičarka Birgit to ve. In kdor ve, je ponavadi utišan. Gre za potemnelo podobo človeškega rodu, ki ne zmore presekati hudičevega kroga.« Radka Denemarková (1968) je češka pisateljica, dramatičarka, literarna zgodovinarka, scenaristka, prevajalka in dramaturginja, večkratna dobitnica prestižne češke nagrade Magnesia Litera, pa tudi drugih domačih in tujih nagrad. Potem ko je doktorirala iz semiotike, se je zaposlila na Inštitutu za češko literaturo pri Češki akademiji znanosti, hkrati pa je kot lektorica in dramaturginja delala v praškem gledališču Divadlo Na zábradlí. Od leta 2004 je samozaposlena. Objavlja študije o gledališču, prevaja iz nemščine (razprave, dramska besedila, prozo), piše scenarije za televizijske dokumentarce in igrane filme. Leta 1998 je izdala monografijo Sam svoj sovražnik (Sám sobě nepřítelem) o češkem režiserju, scenaristu in igralcu Evaldu Schormu. Pozornost literarne strokovne in bralske javnosti je vzbudila že z romanesknim prvencem Jaz pa vprašam, kdo to tolče (A já pořád kdo to tluče, 2005), roman Denar od Hitlerja (Peníze od Hitlera, 2006; slov. prevod 2010) in t. i. faktografski roman Smrt, ne bo te strah, ali Zgodba Petra Lébla (Smrt, nebudeš se báti aneb příběh Petra Lébla, 2008) pa sta bila nagrajena z Magnesio Litero (2007, 2009). V Divadlu Na zábradlí so leta 2011 premierno uprizorili njeno dramo Spalne hibe (Spací vady), ki je lani izšla tudi v knjižni obliki. Leta 2011 je izdala roman Kobold (slov. prevod 2013) in prejela Magnesio Litero za prevod knjige Atemschaukel Herte Müller. V Nemčiji so ji za Denar od Hitlerja (Ein herrlicher Flecken Erde, 2009) podelili usedomsko literarno nagrado (2011) in nagrado Georga Dehia (2012). Njena dela so bila doslej prevedena v 15 jezikov. Izdajo knjige sta podprla Ministrstvo za kulturo Češke republike in Javna agencija za knjigo RS.

Naslov izvirnika: Jacob’s Room Prevedla Jana Unuk Obseg: 224 strani Format: 129x198 mm Vezava: broširana Leto izdaje: 2013 Zbirka Eho, 5 ISBN 978-961-93382-5-4 Maloprodajna cena: 24,90 €

Zbirka Eho

Virginia Woolf Jakobova soba

Za Jakobovo sobo (1922) si je Virginia Woolf zamislila romaneskno obliko, radikalno drugačno tako od svojih prejšnjih romanov kot od tradicionalnega romana sploh: »... nobenega gradbenega odra; komaj kje vidna kakšna opeka; vse somrak razen srca, strasti, razpoloženja, vse tako svetlo žareče kot ogenj v megli«. Z njo je izrazila svojo percepcijo sveta kot neprestanega toka sprememb, namesto trdne konstrukcije je uvedla tekočo pripoved, impresionistično sestavljeno iz fragmentarnih prizorov. Z rabo različnih perspektiv namesto ene same, stabilne, je opozorila na izmuzljivost in nestalnost človeškega značaja: Jakoba Flandersa spoznavamo skozi bežne vpoglede ljudi, ki jih nanj vežejo različna čustva, sledimo njegovim premikom skozi prostor od študentske sobe, do Italije in Grčije, vzpona na Akropolo pa do zgovorne praznine njegove sobe po njegovi prezgodnji smrti na bojiščih prve svetovne vojne. Kot opozarja Louise A. Poresky, je impresionistično besedilo mogoče brati tudi kot zapis Jakobove podzavesti, niz na videz površnih ljubezenskih prigod pa kot premagovanje materine podobe na psihični poti iskanja lastnega jaza. Jakobova soba je končno tudi urbani roman, ki slika anonimni vrvež velemestnih človeških množic. Čeprav je knjiga tudi elegija za pisateljičinim bratom Thobyjem, Jakob ni samo žrtev, ampak tudi predstavnik patriarhalne družbe, ki proizvaja vojne. Kot številni vrstniki se brez upiranja vključi v sistem, ki mu – drugače kot nekaterim ženskim likom – daje prednosti izobrazbe, kariere, osvajanja sveta. Ta ambivalenca navdihuje pisateljičino bleščečo ironijo. Virginia Woolf se je rodila leta 1882 v Londonu kot Adeline Virginia Stephen, tretji otrok zgodovinarja in biografa Leslieja Stephena in Julie Prinsep Duckworth Stephen. Njena mladost je bila zaznamovana z bolečimi izgubami: leta 1895 ji je umrla mati, leta 1897 polsestra Stella, leta 1904 oče in leta 1906 – kmalu po skupnem potovanju v Grčijo – še brat Thoby. Po materini smrti je prvič doživela duševni zlom; duševna bolezen se ji je občasno ponavljala vse življenje. Doma se je izobraževala v očetovi bogati knjižnici, v letih 1897–1901 pa je študirala grščino, latinščino, nemščino in zgodovino na King's Collegeu v Londonu. Po očetovi smrti so skupaj s sestro, bratoma in njunimi študijskimi kolegi zasnovali vplivno gibanje bloomsburyjevcev; iz tega kroga je bil tudi njen mož, pisatelj Leonard Woolf. V ozračju vojne, v strahu pred nemško invazijo in boleznijo se je pisateljica 28. marca 1941 utopila v reki Ouse v bližini svoje podeželske hiše v Sussexu. Za eksperimentalno modernistično prozo Virginie Woolf je značilna odpoved linearni pripovedi, zgoščena liričnost, tok zavesti in naglo menjavanje pripovednih perspektiv, vendar tudi živ dialog z literarno tradicijo. Napisala je deset romanov: Izlet na odprto morje (1915), Noč in dan (1919), Jakobovo sobo (1922), Gospo Dalloway (1925; slov. 1965), K svetilniku (1927; slov. 1988), Orlanda (1928; slov. 1974), Valove (1931; slov. 1986), Flusha (1933; slov. 2011), Leta (1937) in Med dejanji (1941; slov. 2013). Pisala je še kratko prozo, eseje, polemično esejistiko: Lastna soba (1929; slov. 1998), Tri gvineje (1938; slov. 2000), in dnevnike. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

Naslov izvirnika: Nieludzka komedia Prevedla Tatjana Jamnik Obseg: 142 strani Format: 129x198 mm Vezava: broširana Založba: KUD Police Dubove & Zveza Modro-bela ptica Leto izdaje: 2014 Zbirka Eho, 6 ISBN 978-961-93382-6-1 Maloprodajna cena: 19,90 €

Zbirka Eho

Jerzy Franczak Nečloveška komedija

Če naj poskusimo na kratko označiti Nečloveško komedijo Jerzyja Franczaka, potem bi nemara lahko rekli, da gre za provokativen, nihilističen in intelektualno rafiniran roman o sodobnem zločinu in kazni, pa tudi o teži odločitev in odgovornosti. Zgodba je na prvi pogled znana in enostavna: vase zaprt intelektualec se sooča z eksistencialno stisko, izgubi službo, tlačani v fotokopirnici, njegovo dekle pa ravno takrat začuti potrebo, da bi imela otroka … A globlje ko stopamo v pripovedni gozd, več je presenečenj. Avtor besedilo gradi na prenovitvah znanih literarnih motivov in nazadnje nas pripelje do nepričakovanega, grozljivega konca. Lahkoten družbeni roman o neprilagojenosti in občutku neizpolnjenosti se nenadoma zaobrne v groteskno grozljivko. Nečloveška komedija je izbrana, eruditska igra. Že naslov jasno namiguje na Dantejevo Božansko komedijo in Balzacovo Človeško komedijo, pa tudi na druge svetovne ali poljske klasike, kot so Shakespeare, Lope de Vega, Zygmunt Krasiński … Vendar to delo ni zgolj posrečen kolaž medbesedilnih navezav, prikritih citatov, besedilnih in besednih prenovitev, avtorskih metafor in domislic. Nasprotno, gre za odlično skomponirano, čistokrvno prozo, ki ogromno pove o nas samih. Ogledalo, ki ga Franczak postavlja pred nas, ne prizanaša nikomur. Kot ugotavlja Patrycja Pustkowiak, »bi bila knjiga pravzaprav zelo črnogleda, če ne bi bila – na naše veliko olajšanje – neznansko zabavna«. Nečloveška komedija je prvi del trilogije, v kateri drugoplanski liki ene knjige stopijo v prvi plan in v naslednji knjigi prevzamejo vlogo pripovedovalca. Tako v romanu Da capo – mračni pripovedi o družinskem nasilju, čustvenem hladu in ujetosti v družbene in spolske vloge – svojo zgodbo opiše Kamil, brat Emila iz Nečloveške komedije, v NN pa več stranskih oseb monologizira nad truplom brezdomca, ki so ga po naključju našli na nočni krakovski ulici. Jerzy Franczak (1978) je poljski prozaist, esejist in literarni znanstvenik. Diplomiral je iz polonistike na krakovski Jagelonski univerzi, kjer je tudi doktoriral in trenutno predava modernistično literaturo in kulturologijo. Na poljski nacionalni televiziji (TVP Kultura) je več let vodil oddajo o novih knjigah, sedaj ureja knjižno prilogo tednika Tygodnik Powszechny. Na literarno prizorišče je stopil kot pesnik. Med leti 1997 in 2006 je izdal več knjig poezije, v katerih je kritika prepoznala nadrealizem in smer t. i. pogumne imaginacije. Kratkoprozne zbirke Tri prigodbe (Trzy historye, 2001), Ognjemeti (Szmermele, 2004) ter Trobilo in druge zgodbe (Szczekaczka i inne opowiadania, 2012) so kritiki pozdravili kot poljsko različico postmodernizma z značilnim pastišem, parodijo in besedilnimi igrami. Podobno velja tudi za njegove romane – Kabino za pomerjanje (Przymierzalnia, 2008), ki jo je stroka pohvalila kot provokativen »antiroman«, in trilogijo oz. ciklus romanov Nečloveška komedija (Nieludzka komedia, 2009), Da capo (2010) in NN (2012). Kot poznavalec literarnega modernizma se je dokazal z znanstveno monografijo Resnica o neresničnosti (Rzecz o nierzeczywistości, 2002) o Sartru, Gombrowiczu in Nabokovu ter Iskanje realnosti (Poszukiwanie realności, 2007) o poljski modernistični prozi. V kulturnem tisku je objavljal feljtone in eseje o eksistencialnih temah, ki so pozneje izšli v zbirkah Gravitacije (Grawitacje, 2007) in Cvetke (Kwiatki, 2010) – zadnjo spremljajo ilustracije njegove hčerke, ki je tudi junakinja številnih anekdot. V tandemu s krakovskim umetnikom in grafikom PIO-jem (Piotrom Kalińskim) že več kot desetletje pripravlja happeninge in nizkonakladne umetniške publikacije, t. i. bestlookerje. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

Naslov izvirnika: Bratři Ramazovi Prevedla Tatjana Jamnik Obseg: 220 strani Format: 129x198 mm Vezava: broširana Založba: KUD Police Dubove & Zveza Modro-bela ptica Leto izdaje: 2014 Zbirka Eho, 7 ISBN 978-961-93382-8-5 Maloprodajna cena: 19,90 €

Zbirka Eho

Egon Bondy Bratje Ramazovi

Ko je Egon Bondy pisal roman Bratje Ramazovi (marca 1985), je imel občutek, da bo komunistični režim na Češkoslovaškem trajal večno. A okvir realnosti je intuitivno že presegel. Analiziral je stanje na obeh straneh železne zavese, torej ne le v vzhodnem bloku, temveč tudi v državah s t. i. demokratično ureditvijo in potrošniškim kapitalizmom. Zapisal je za tiste čase bogokletno trditev, da na Zahodu pravzaprav ni nič kaj bolje, saj tudi tam človek ni svoboden, le drugi vzvodi se rabijo za njegov nadzor: neposredno represijo odlično nadomešča korenček na palici – potrošniška gonja za dobrinami. Skozi usta svojega lika pa je tudi ugotovil, da je komunizem državni kapitalizem ... Danes, ko že vemo, kako se je končal komunizem v Evropi, in na novo ugotavljamo, da kapitalizem in predstavniška demokracija ne delujeta in celo vodita v globalno uničenje, je ta Bondyjeva knjiga še toliko bolj aktualna. Soočamo se s tiranijo kapitala (Bondy je že od konca 90. let opozarjal na problem finančne oligarhije), profit je postal sam sebi namen – in žre lastne otroke. Revolucija, ki še nikoli v zgodovini ni bila tako pogosto tema razprav in predmet poskusov, se dandanes zdi praktično nemogoča: upori in vstaje so zlorabljani za manipuliranje z ljudmi in so sredstvo za destabilizacijo družbe. Če so se v 20. stoletju kazale težnje po totalitarizmu, v 21. stoletju stojimo v njem z obema nogama. Zgodba o patriarhu, visokem komunističnem funkcionarju Ramazu, in njegovih štirih sinovih pa morda ni toliko pričevanje o nekem minulem času, kolikor kulise za obravnavanje globljih tem. Bondy se je lotil analize človekove nravi, revizije temeljnih ontoloških in eksistencialnih vprašanj, predvsem pa je to filozofski traktat o etiki. Vse to nam je ponudil v prebavljivi obliki – kot duhovito, zabavno branje, polno žlahtnega češkega (in bondyjevskega) humorja. Egon Bondy (pravo ime Zbyněk Fišer, 1930–2007) je bil pesnik, pisatelj, dramatik, filozof, prevajalec in inspirator (»guru«, »superstar«) češkega undergrounda. Po desetih letih bohemskega življenja je leta 1957 maturiral ter se vpisal na izredni študij filozofije in psihologije na praški Karlovi univerzi. Tam je leta 1967 doktoriral z deloma Otázky bytí a existence (Vprašanja biti in eksistence) in Útěcha z ontologie (Uteha iz ontologije) ter se invalidsko upokojil. V 90. letih se je preselil v Bratislavo, kjer je predaval na Univerzi Komenskega (1993–1995), pisal in razvijal filozofsko misel ter pel pri skupini Požoň sentimental. Umrl je zaradi opeklin tretje stopnje, ki jih je utrpel v požaru, ki ga je zanetila cigareta v postelji. Zaslovel je kot pesnik. Po naslovu pesniške zbirke Totální realismus (Totalni realizem, 1950) je bil pozneje poimenovan njegov ustvarjalni slog (z značilno ljudskim, namerno okornim jezikom), s katerim se je oddaljil od nadrealizma in ga v 70. letih stopnjeval s poetiko t. i. mučne poezije (prvoplanske rime, klišeji, jezikovna komika, provokativne izpovedi). Od začetka 70. let je ustvaril okrog 20 proznih del, ki jih literarna veda deli v štiri tematske sklope: znanstvenofantastični oz. antiutopični romani, aktualizirane »podobe« iz preteklosti, filozofski esej ali dnevnik in življenje v povojni ČSSR. Napisal je tudi več gledaliških iger ter prevajal literarna in filozofska dela (Morgenstern, Fromm, Mao Zedong, Tao te čing). Bondy je eden najizvirnejših in obenem najkontroverznejših čeških filozofov. Ukvarjal se je zlasti z ontološkimi vprašanji; marksistično materialistično teorijo je skušal razviti in preseči s t. i. nesubstancialnim modelom. V letih 1977–1989 je napisal trinajst samizdatskih zvezkov Poznámky k dějinám filozofie (Opombe k zgodovini filozofije), od katerih so cenjeni zlasti deli o indijski, kitajski, arabski in židovski filozofiji. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

Naslov izvirnika: The Years Prevedla in spremno besedo napisala Jana Unuk Obseg: 500 strani Format: 129x198 mm Vezava: mehka Založba: KUD Police Dubove & Zveza Modro-bela ptica Leto izdaje: 2014 Zbirka Eho, 8 ISBN 978-961-93382-9-2 Maloprodajna cena: 29,90 €

Zbirka Eho

Virginia Woolf Leta

Virginia Woolf se je v Letih (1937) želela pomakniti od upovedovanja notranjega življenja k prikazovanju družbene stvarnosti. V dnevniku je zapisala: »Želim prikazati nič manj kot celotno sodobno družbo: tako dejstva kakor videnje.« Roman naj bi vseboval dejstva in družbeno dogajanje, bil naj bi politični roman in feministični traktat, po obliki pa esejistični roman, v katerem bi se prepletale zvrsti in poglavja fikcije izmenjevala z esejističnimi razlagami. Izkazalo se je, da je tako zastavljena tematika preširoka, in načrtovani roman je razpadel na fiktivni del, roman Leta, in znameniti pamflet proti patriarhalni družbi, neenakosti žensk, militarizmu in vojni Tri gvineje (1938). Leta so družinska saga rodbine Pargiterjevih v naglo spreminjajočem se svetu med letoma 1880 in 1936 in izjemen zapis o minevanju časa, pozabi in spominjanju. Netipična saga, saj se iz mraka minulega časa in pozabe v neenakih presledkih, kot osvetljena od žarometa, luščijo samo posamična leta iz življenja družine. Disonantna struktura romana, ki ga sestavlja enajst od prvotno načrtovanih dvanajstih poglavij, je morda povezana s pisateljičinim odporom do potencialno militaristične poenotenosti, ki ga izraža v Treh gvinejah. Čeprav roman ohranja stik z zunanjo resničnostjo, nam posreduje tudi vso intenzivnost človeških čustev, strasti in odpora, veselja in bolečine. Pripoveduje o skritem življenju žensk ter upoveduje napetost med meščanskim salonom in sobicami za služkinje v prizemlju. Vsako poglavje uvaja kratek preludij, ki pričara vzdušje na londonskih ulicah v različnih letnih časih, spreminjajoče se barve, vonje in vrvež velemestnega življenja. Virginia Woolf, najpomembnejša pisateljica angleškega modernizma, se je rodila 25. januarja 1882 v Londonu kot Adeline Virginia Stephen, tretji otrok pisatelja, biografa in alpinista Leslieja Stephena in njegove žene Julie Prinsep Duckworth Stephen. Njena mladost je bila zaznamovana z bolečimi izgubami: leta 1895 ji je umrla mati, leta 1897 polsestra Stella, leta 1904 oče in leta 1906 brat Thoby. Po materini smrti je prvič zbolela za duševno boleznijo, ki se ji je vse življenje občasno ponavljala. Že kot otrok se je zatapljala v branje v očetovi bogati knjižnici. V letih 1897–1901 je poslušala grščino, latinščino, nemščino in zgodovino na Kraljevem kolidžu v Londonu. Po očetovi smrti leta 1904 so skupaj s sestro slikarko, bratoma in njunimi študijskimi kolegi zasnovali vplivno gibanje bloomsburyjevcev. Leta 1912 se je poročila s pisateljem Leonardom Woolfom in leta 1915 objavila prvi roman, Izlet na odprto morje. Leta 1917 sta z možem ustanovila založbo The Hogarth Press. Pisateljica se je 28. marca 1941 v strahu pred nemško invazijo in vrnitvijo duševne bolezni utopila v reki Ouse v bližini svoje podeželske hiše v Sussexu. Za eksperimentalno prozo Virginie Woolf je značilna odpoved linearni pripovedi, zgoščena liričnost, tok zavesti in naglo menjavanje pripovednih perspektiv, vendar tudi živ dialog z literarno tradicijo. Napisala je deset romanov, med njimi Jakobovo sobo (1922, slov. 2013), Gospo Dalloway (1925; slov. 1965), K svetilniku (1927; slov. 1988), Valove (1931; slov. 1986), Flusha (1933; slov. 2011) in Med dejanji (1941; slov. 2013). Leta (1937) so njen osmi v slovenščino prevedeni roman. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije. Izdajo knjige je podprlo Ministrstvo za kulturo RS.

Naslov izvirnika: Němci: geografie ztraty Prevedla Tatjana Jamnik Obseg: 418 strani Format: 129x198 mm Vezava: mehka Založba: KUD Police Dubove & Zveza Modro-bela ptica Leto izdaje: 2014 Zbirka Eho, 9 ISBN 978-961-93732-1-7 Maloprodajna cena: 24,90 €

Zbirka Eho

Jakuba Katalpa Nemci: geografija izgube

V Nemcih se je Jakuba Katalpa pogumno in suvereno lotila literarne obravnave zahtevne snovi: roman je nekakšna zgodovina evropskega 20. stoletja, prikazana iz perspektive navadnih, malih ljudi. Hkrati pa je tudi saga o več generacijah žensk, povezanih s sorodstvenimi vezmi, ki pa jih mora pripovedovalka šele odkriti. V ospredju romana je življenjska usoda pripovedovalkine babice Klare Rissmann, nemške učiteljice, ki je bila med drugo svetovno vojno iz Rajha premeščena v Protektorat Češka in Moravska, v zakotno sudetsko vas z imenom Rzy. Tam je po vojni obtičala zaradi birokratskih zapletov, saj ji brez dokazil o identiteti nova češka oblast paradoksno ni dovolila, da bi se izselila skupaj s sudetskimi Nemci. A Katalpa se samega poteka nasilnega izseljevanja nemške manjšine iz Češkoslovaške le bežno dotakne. Bolj jo zanimajo ljudje, ki so se mimo svoje volje znašli na strani zla. Njihovo ravnanje ni prav nič junaško, tako kot tudi niso fanatični patrioti, ampak vsakdanji ljudje, ki so se znašli v nevsakdanjih okoliščinah. Povečini se niti ne zavedajo, kaj se dogaja, ali pa si pred tem zatiskajo oči, ko pa so se z grozotami prisiljeni soočiti, si predvsem rešujejo lastno kožo. Zgodovinski dogodki avtorici – podobno kot Radki Denemarkovi, še eni češki pisateljici, ki je dogajanje svojega romana Denar od Hitlerja umestila v povojne Sudete – služijo zgolj kot kulisa. Usode likov, ki jih opisuje z natančnim, izčiščenim jezikom, so univerzalne, saj bi se lahko zgodile tudi drugje in v drugem času. In se dogajajo tudi danes. Mar nismo zadnja leta vedno bolj tudi sami ujeti v zgodovinski vrtinec sveta, ki vedno več ljudi odriva v nevidno revščino in na družbeni rob? Knjiga, ki jo imamo pred sabo, se bere kot napeta detektivka, a hkrati se nas tudi globoko dotakne. S tem nam omogoča, da vedno številnejše usode sodobnih malih ljudi zagledamo v razsežnosti in grozovitosti, ki je kot neposredni pričevalci najbrž niti še nismo zmožni v celoti dojeti. Jakuba Katalpa (s pravim imenom Tereza Jandová, rojena 1979 v Plznu) je češka pisateljica in slikarka. Diplomirala je iz češkega jezika in književnosti, medijskih študij in psihologije. Njen romaneskni prvenec Je zemlja za pojest? (Je hlína k snědku?, 2006) je bil nominiran za nagrado Magnesia Litera, roman Grenko morje (Hořké moře, 2008) pa za nagrado Jiříja Ortena za mlado avtorico leta 2009. Roman Nemci (Němci, 2012), za katerega je leta 2013 prejela nagrado Josefa Škvoreckega in nagrado Češka knjiga, je bil doslej preveden v bolgarščino in makedonščino.

V PRIPRAVI

Radka Denemarková: Prispevek k zgodovini radosti (roman) Prevod: Tatjana Jamnik Predvideni izid: jesen 2015

Eho

Izdajo knjige sta podprla Ministerstvo kultury ČR in Javna agencija za knjigo RS.

Zbirka Kam Smer: poezija!

Spremna beseda: Taja Kramberger Avtor kolaža na naslovnici: Iztok Osojnik Obseg: 114 strani Format: 150x210 mm Vezava: mehka Založba: KUD Police Dubove & Zveza Modro-bela ptica Leto izdaje: 2015 Zbirka Kam, 1 ISBN 978-961-93732-2-4 Maloprodajna cena: 19,90 €

Zbirka Kam

Iztok Osojnik Kosovel in sedem palčkov

Ne le vsaka Osojnikova knjiga poezije ali njegova pesem, ampak vsak verz, celo vsak zlog je gesta vzpostavljanja distance, je presenetljiv oprijem samosvoje alpinistične smeri, je odmik od zazidanja v postulirano in anahronistično slovensko realnost, temelječo na dveh značilnostih nedelujočih sistemov: indiskretnosti in zmagoslavju nevednosti. Tako si ta poezija, ki obira sadeže z vseh dreves vednosti tega sveta in si v tej svobodi razen ethosa ne dovoli omejevanja, jemlje za svoje spoznavno orodje duhovitost. Na tak način je dvakrat v prednosti: neulovljiva je, stoji zunaj pulzije agresivnosti, hkrati pa si ne pusti zašmirati rok z morilsko logiko dominacije in lagerskih hierarhij v ustvarjalnem polju. Ker Osojnikova poetična govorica z eno nogo stoji zunaj tega polja in s tem zunaj dosega njegove erozije, mesto, s katerega pesnik govori, ne more biti v celoti izbrisano. (iz spremne besede dr. Taje Kramberger) Iztok Osojnik, rojen 1951 v Ljubljani, je pesnik, doktor znanosti, antropolog, zgodovinar, komparativist, filozof, slikar, pisatelj, esejist, prevajalec, predavatelj, urednik, ustanovitelj in organizator številnih mednarodnih in domačih ustanov, gibanj in prireditev, alpinist, turistični vodnik in popotnik. Diplomiral je iz primerjalne književnosti na Univerzi v Ljubljani, podiplomsko je študiral v Osaki na Japonskem in doktoriral iz zgodovinske antropologije na Univerzi na Primorskem (pri prof. dr. Bracu Rotarju). Do sedaj je v slovenščini objavil 28 avtorskih knjig poezije, nazadnje ***asterisk (KUD France Prešeren, 2011) in Poročena na rdeče (Mladinska knjiga, 2012), 5 romanov, nazadnje Svinje letijo v nebo (KUD Police Dubove, 2012), in 2 zbirki esejev in študij ter znanstveno monografijo Somrak suverenosti (KUD Apokalipsa, 2013). Vodi Poletno rezidenco Vermont Collegea v Sloveniji, Mednarodno pesniškoprevajalsko delavnico Zlati čoln in še vrsto drugih mednarodnih programov. Njegove knjige in delo so objavljeni v več kot 25 jezikih. Prejel je vrsto domačih in tujih nagrad, nazadnje mednarodno literarno nagrado KONS (2011) in nominacijo za Jenkovo nagrado 2011.

Zbirka KONS Knjige nagrajencev Mednarodne literarne nagrade KONS®

Izbrala, prevedla in spremno besedo napisala Taja Kramberger Obseg: 252 strani Format: 130x200 mm Vezava: broširana Leto izdaje: 2013 Zbirka KONS, 1 ISBN 978-961-93382-3-0 Maloprodajna cena: 19,90 €

Zbirka KONS

Claribel Alegría Več kakor zloščen kamen (izbrane pesmi, proza in intervju)

Claribel Alegría (1924) je nikaragovsko-salvadorska pesnica in pisateljica, ki je doslej objavila več kakor 40 knjig poezije, proze, pričevanj in otroške literature. Tudi sama je prevajala druge pesnice in pesnike in uredila vrsto antologij. Rodila se je v Nikaragvi (očetova dežela), odraščala pa je v Salvadorju (materina dežela). Študirala je v ZDA, po vrnitvi v Srednjo Ameriko pa se je posvetila literaturi; nekatere knjige (predvsem besedila, ki vključujejo pričevanja žensk, gverilcev in sandinistov idr.) sta napisala skupaj z možem Darwinom Flakollom (ki je umrl leta 1995). Zaradi nedvoumnega razkrivanja socialnih krivic v svojih delih in jasnega pozicioniranja zoper diktature je bila vrsto let v eksilu (v Parizu, na Mallorci in drugod). Njena dela odlikujejo človeška subtilnost, izjemna vitalnost in trdna volja za spremembe na bolje (Žalost ne shaja dobro z menoj, pravi pesnica, odpeljem jo proti življenju in izpuhti). Pesnica ni samozadostna in nima nobene želje biti edina, ravno nasprotno, drugim ljudem nemalokrat prepusti glas, da bi se slišalo tudi tiste, katerih jezik je nem ali ki so izključeni iz družbe. Tako je velik del njenega opusa dejansko pričevanjska literatura. Slovenski knjižni izbor obsega izbrane pesmi, odlomke iz avtobiografsko-fiktivne pripovedi Luisa v deželi realnosti, pričevanja gverilcev, ki so se odločili soditi diktatorju Somozi in intervju s pesnico ob prejemu odmevne nagrade Neustadt leta 2006. Claribel Alegría je tudi druga prejemnica Mednarodne literarne nagrade KONS® (za leto 2013), ki so jo leta 2011 ustanovile tri slovenske pesnice (Taja Kramberger, Tatjana Jamnik in Barbara Korun) in jo podeljujejo za literarni opus, ki ima moč spreminjati pogled na svet, in za življenjsko držo, ki vključuje pokončnost, državljanski pogum in angažmaje v dobro vseh ljudi. Podelitev je bila februarja 2013 v nikaragovskem mestu Granada. Claribel Alegría velja za eno najpomembnejših latinskoameriških pesnic 20. stoletja. To so njeni prvi slovenski prevodi, dejansko pa tudi prvi prevodi v katerega od slovanskih jezikov v knjižni obliki. Knjiga je izšla ob podelitvi nagrade KONS v prevodu in s spremno besedo pesnice in znanstvenice Taje Kramberger.

Mednarodna literarna nagrada KONS za leto 2013 http://kons.webnode.com/

Zbirka Solaris Žlahtna znanstvena fantastika

Naslov izvirnika: Solaris Prevedla Tatjana Jamnik Obseg: 226 strani Format: 130x200 mm Vezava: broširana in trda Založba: KUD Police Dubove & Družba Piano Leto izdaje: 2010 Zbirka Solaris, 1 ISBN 978-961-92946-1-1 , ISBN 978-961-92946-2-8 Maloprodajna cena: 26 € (broš.) / 34 € (trda)

Zbirka Solaris

Stanisław Lem Solaris

Solaris, prvič izdan leta 1961, je najbolj znana knjiga Stanisława Lema, ki mu je nenazadnje prinesla mednarodni sloves. Po predlogi tega romana sta bila posneta dva odmevna celovečerna filma – v režiji Andreja Tarkovskega leta 1972 in Stevena Soderbergha leta 2002 – pa tudi več televizijskih ekranizacij. Doktor Kris Kelvin prileti na vesoljsko postajo, ki kroži okrog planeta Solaris. Že ob prihodu opazi, da se na postaji dogajajo čudne stvari. Poleg preostalih dveh stanovalcev postaje, dr. Snauta in dr. Sartoriusa, se namreč pojavljajo tudi tako imenovani gostje. Nihče ne ve, zakaj se vedno znova vračajo, a čedalje bolj jasno postaja, da so povezani z oceanom, ki obdaja planet. Se ta tuja inteligenca z njimi poigrava ali jim kaj hoče sporočiti? Ali je komunikacija pri stiku dveh civilizacij sploh mogoča? Roman je vsebinsko večplasten. Čeprav je v ospredju pretresljiva zgodba o ljubezni, odgovornosti in občutkih krivde ter bolečini zaradi izgube ljubljene osebe, je solariški ocean in njegove igre s solaristi mogoče razumeti tudi kot metaforo nezavednega. Stanisław Lem (1921–2006) sodi med svetovne klasike znanstvenofantastične literature. Rodil se je v Lvovu na Poljskem (danes Ukrajina). Zaradi druge svetovne vojne je prekinil študij medicine in pod nemško okupacijo s ponarejenimi dokumenti delal kot avtomehanik in varilec. Bil je tudi aktiven član odporniškega gibanja. Leta 1946 je izdal pesniški prvenec in prvo znanstvenofantastično besedilo, novelo Človek z Marsa. Pisal je znanstveno-fantastične in detektivske romane ter kratke zgodbe, avtobiografski roman, futurološko-filozofske in literarne eseje, feljtone, pesmi, pisma, scenarije za radijske in televizijske oddaje, filmske scenarije, drame pa tudi spremne besede in uvode v dela drugih avtorjev (mdr. bratov Strugacki in Philipa K. Dicka) ter knjižne recenzije. V slovenščino je bilo doslej prevedenih šest Lemovih romanov: Zgodbe o pilotu Pirxu, Zvezdni dnevnik Ijona Tihega, Nepremagljiva, Magellanov oblak, Seneni nahod, Eden in drama Mesečna noč.

V PRIPRAVI

Stanisław Lem: Gospodov glas (roman) Prevod: Tatjana Jamnik Predvideni izid: pomlad 2016

Solaris

Prevod knjige je podprl poljski Inštitut za knjigo (Insytut Książki).

Naslov izvirnika: The Drought Prevedel Iztok Osojnik Obseg: 240 strani Format: 129x198 mm Vezava: broširana Založba: KUD Police Dubove & Zveza Modro-bela ptica Leto izdaje: 2014 Zbirka Solaris, 2 ISBN 978-961-93382-7-8 Maloprodajna cena: 24,90 €

Zbirka Solaris

J. G. Ballard Suša

Roman Suša je odličen primer t. i. ballardovskega sloga. Izraz je prišel celo v literarne leksikone in se širše uporablja za (znanstvenofantastično) literaturo o človeškem opustošenju, učinkih brezobzirnega izkoriščanja in posledicah neupoštevanja naravnega okolja. Gre za »zamišljene« svetove, ki jih prizadene naravna ujma. Kot pove že naslov romana, se pred bralcem pojavi svet, v katerem zaradi prekinitve naravnega kroženja vode zavlada vseobsežna suša. Življenje se scela spremeni. V romanu sledimo usodi doktorja Ransoma in ljudi iz njegove neposredne okolice v mestecu ob reki in jezeru, ki usahneta, zato so skupaj z več sto tisočimi drugimi žrtvami na celini zaradi suše prisiljeni odpotovati k morju. Le ekscentrični arhitekt Lomax z manjšo skupino ostane v mestu, saj pozna skrivne cisterne, ki mu omogočijo preživeti, predvsem pa ga žene uničevalna maščevalnost. Pokaže se, da so razlogi za ravnanje tako enih kot drugih globlji. In prav s prikazovanjem odzivov na skrajne razmere Ballard razgrne pred bralca paleto celovitih človeških značajev, ki jih ne vodijo več utečena družbena pravila, pač pa njihova resnična narava. Ustaljene, trdne identitete se podirajo, ljudje počasi izgubljajo še zadnje človeške obzire, suša jih počasi preobrazi v komaj spoznavne odseve nekdanjih jazov. Po drugi strani pa Ransom in nekaj tovarišev kljub razmeram ohranijo svoje trdno, nepokvarjeno jedro, kar jim ne pomaga samo preživeti, ampak kljub skrajnim razmeram ohraniti upanje in ukrepati. Odločijo se, da se bodo vrnili. V domačem, skoraj popolnoma požganem mestu sredi opustošene puščavske pokrajine pa jih pričaka presenečenje … Ballard je mojster jedrnatih opisov, ki z jasnimi stavki zadenejo v golo resnico stvari. Lahko bi rekli, da je puščava, ki jo ustvarijo sušne razmere, pravzaprav metafora za neposredno, nemaskirano medčloveško igro. Ballard v bleščečem minimalizmu in z drobnimi potezami oriše distopično stvarnost in z globoko občutenim optimizmom pred bralca postavi vsakdanji človeški svet v vsej njegovi krutosti, raznolikosti in sočutju. Britanski pisatelj J. G. Ballard se je rodil 1930 v Šanghaju na Kitajskem. Njegov oče je bil uspešen poslovnež, toda po napadu na Pearl Harbor so družino zaprli v taborišče za tujce, od koder se jim je šele leta 1946 uspelo vrniti v Anglijo. Po dveh letih študija medicine v Cambridgeu je najprej delal kot pisec reklamnih tekstov in nosač, potem pa se je priključil Kraljevskim letalskim silam in se preselil v Kanado. Po objavi prve kratke zgodbe v časopisu New Worlds se je polno zaposlil najprej pri tehničnem žurnalu in pozneje kot urednik pri znanstveni reviji. Leta 1962 je objavil svoj prvi roman Potopljeni svet (The Drowned World), ki mu je sledila serija znanstvenofantastičnih romanov Goreči svet (The Burning World, 1964), Suša (The Drought, 1965) in Kristalni svet (The Crystal World, 1966), s katerimi je vpeljal novi val tovrstne literature in literarni stil, ki je po njem celo dobil naziv ballardovski (angl. ballardian) in označuje zanj značilno »distopično modernost« (od človeka opustošene pokrajine, psihološke posledice negativnega tehnološkega, družbenega in okoljskega razvoja). Izkušnje iz kitajskega taborišča je povzel v svojem morda najodmevnejšem romanu Imperij sonca (Empire of the Sun, 1984), po katerem je Steven Spielberg režiral film z istoimenskim naslovom, zanj pa je tudi dobil vrsto nagrad in nominacij (The Black Memorial Prize, The Booker Prize). Leta 1991 je napisal nadaljevanje tega romana Prijaznost žensk (The Kindness of Women). Omeniti je treba vsaj še dva romana: postmodernistični Razstava krutosti (The Atrocity Exhibition, 1970), ki so ga primerjali z romani W. S. Boroughsa, in pa »skrajno kontroverzni« Trk (Crash, 1973), po katerem je posnel film David Cronenberg in v katerem se ukvarja s fetišizmom avtomobilskega zaletavanja, s t. i. simforofilijo, s seksualno naslado, ki jo protagonist doživi v natančno izpeljani avtomobilski nesreči. Ballard je preminul leta 2009 v Londonu. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.

Zbirka TransSlovensko leposlovje Iztok Osojnik Svinje letijo v nebo (utopični roman) Zbirka Trans-

Obseg: 176 strani Format: 130x200 mm Vezava: broširana Leto izdaje: 2012 Zbirka Trans-, 1 ISBN 978-961-92946-9-7 Maloprodajna cena: 19 €

Na vsaki »živalski farmi« vedno živijo tudi obstranci, ki ne glede na teror razkrivajo njeno zakrito resnico. Primož Truba, protagonist Osojnikovega potopisno-fantastičnega romana Svinje letijo v nebo, je eden od njih. Njegovo obstranstvo ni toliko osebna izbira, kolikor posledica prestopanja okvirov, ki jih predenj postavlja družba in politika dežele, v kateri živi. Deželi vlada skorumpirana klika, ki ji je uspelo priti na oblast in z vztrajnim ponavljanjem svojo laž postopoma uveljaviti za resnico ter sistem vrednot preobrniti na glavo. V družbi, kjer sta potrošništvo in kriminal prignana do skrajnosti, je meja med javno in zasebno sfero popolnoma izbrisana: tudi zasebno življenje je strogo nadzorovano in javno preganjano. Razlog za obsodbo Primoža Trube in za ritualni linč njegove podobe, ki ga izvedejo v njegovi odsotnosti pod krinko obsodbe zaradi nekonvencionalnega ljubezenskega razmerja, ki ga ima s svojo sestrično Tanjo, je namreč nepristajanje na kriminalno in skorumpirano nasilje oblastnikov. Ime glavnega junaka aludira na začetnika slovenske knjige, Primoža Trubarja, in posredno na enega prvih požigov knjig na svetu, ki se je v Ljubljani zgodil že leta 1600. To ni naključje. Primož Truba je ustvarjalec posebne govorice. Govorice, ki ustanavlja svet, da sploh obstaja, živi. Kako v luči življenja zares dojeti, kaj pomenijo rigidni okviri (slovenskega) tradicionalnega odnosa do jezika, ki ne dopušča nobenih odstopanj od preskriptivne norme in radikalno uničuje in zavira – nekoč na grmadi, danes pa s sodobnejšimi, ponotranjenimi oblikami – vsako živo ustvarjalnost? Zakaj bi se v jeziku zrcaljeni izkušenjski svet pisatelja moral prilagajati omejujočim zapovedim doživljajskega kanona, ki vzpon na Himalajo enači s sprehodom na Ljubljanski grad? Isto velja tudi za drugačne, celovitejše odnose med ljudmi ali za ljubezen, ki izstopa iz zastarelih, tradicionalno zapovedanih oblik. To so niti, ki spletajo in oživljajo tkivo romana. Roman Svinje letijo v nebo je zagotovo predvsem knjiga strasti. Ne le strasti v nemogočem ljubezenskem razmerju med Trubo in njegovo sestrično ali svobodne strasti nepokornega obstranca, temveč strasti nasploh, strasti pisanja in strasti življenja. Ta strast ne more biti nikoli izsušena, saj prav ona žene človeka ven in naprej, ne glede na režim na »živalski farmi«, ki mu kljub zločinu njegov totalitarni projekt na koncu vedno spodleti. Iztok Osojnik, rojen 1951, je antropolog, zgodovinar, komparativist, filozof, pesnik, slikar, pisatelj, esejist, prevajalec, alpinist, turistični vodnik in popotnik. Je začetnik vrste umetniških gibanj, soustanovitelj anarhističnega podrealističnega gibanja, umetniškega Garbage Art (Kjoto) in glasbenega Papa Kinjal Band, Hidrogizme ter vrste drugih pomembnih umetniških ustanov ali festivalov (Galerija Equrna, Trnovski terceti, Pogovori v Vili Herberstein, Vilenica, Revija v reviji, Zlati čoln in drugih). Leta 1977 je diplomiral iz primerjalne književnosti na Univerzi v Ljubljani. Podiplomsko je študiral v Osaki na Japonskem. Leta 2011 je doktoriral iz zgodovinske antropologije na Univerzi na Primorskem. Do sedaj je objavil 27 avtorskih knjig poezije, nazadnje ***Asterisk (2011) in Poročena na rdeče (2012), štiri romane in dve zbirki esejev in študij. Vodi Poletno rezidenco Vermont Collegea v Sloveniji, Mednarodno pesniško prevajalsko delavnico Zlati čoln in še vrsto drugih programov. Njegove knjige in delo so objavljeni v več kot 25 jezikih. Zanj je dobil vrsto domačih in tujih nagrad, nazadnje KONS (2011) in nominacijo za Jenkovo nagrado 2011.

Mednarodna literarna nagrada KONS za leto 2011 V PRIPRAVI

Alenka Jensterle Doležal: Pomen hiše (roman) Predvideni izid: jesen 2015

Trans-

Zbirka Uvid Humanistika

Naslov izvirnika: Die Sehnsucht der starken Frau nach dem starken Mann Prevedel Slavo Šerc Obseg: 176 strani Format: 130x200 mm Vezava: broširana Založba: KUD Police Dubove in Družba Piano Leto izida: 2010 Zbirka: Uvid, 1 ISBN 978-961-92946-3-5 Maloprodajna cena: 22 €

Zbirka Uvid

Maja Storch Hrepenenje močne ženske po močnem moškem

Ste močna ženska? Imate vse pod kontrolo? Ste vsemu kos? Vedno poskrbite za vse? Pa vendar … ste vedno znova presenečeni, da se, ko se zaljubite, vedete, kot da ste vse kaj drugega kot močni? Imate včasih občutek, kot da bi vas nekaj vodilo v dejanja, ki si jih niti ne želite, še manj pa razumete? Že leta brezupno iščete rešitev tega problema? Potem je to knjiga za vas. Maja Storch nas s pomočjo jungovske globinske psihologije popelje v temne gozdove našega nezavednega in razkrije skrivnost romantične dileme močne ženske. Pot ni prijetna in tudi odkritja sprva niso najbolj navdušujoča, a če ste odločeni, da prekinete z dosedanjo prakso katastrofalnih zvez z moškimi, je tega vsekakor vredna. Skozi analizo pravljice in mnogih življenjskih primerov avtorica močnim ženskam pokaže luč na koncu dolgega tunela problemov v odnosih z moškimi. »To knjigo sem pisala zase, za svoje prijateljice in za svoje klientke, ki jih je razklanost med samostojnostjo in hrepenenjem po pravem moškem pripeljala do mene. Napisala sem jo zanje, ki poznajo romantično dilemo močne ženske in ki ne vedo, kaj naj z njo.« Avtorica teh obetajočih uvodnih besed v knjigi je nemška psihologinja in jungovska psihoanalitičarka dr. Maja Storch (rojena 1958.). Žensk, o katerih piše uveljavljena terapevtka, je tudi na Slovenskem vse več. Izstopajo, ker so emancipirane v najboljšem pomenu besede. To, kar si je izborilo žensko gibanje, so izrabile zase, da bi živele bolj polno življenje, kakor so ga njihove babice in matere. So privlačne, spolno aktivne, same zaslužijo svoj denar, imajo razvito osebnost in svojemu življenju dajejo močno osebno noto. Ker so se naučile zaupati svojim močem, ne čakajo na močnega moškega, ki jih bo zaščitil in rešil. Kljub temu pa hrepenijo po njem. In ko ga najdejo, se morda z njim celo poročijo, ga počasi udomačijo, in ker jim tak postane dolgočasen in nezanimiv, ga zapustijo. Opisani scenarij je klasičen vzorec močnih žensk, ki ga terapevtka z lastnimi izkušnjami, zgodbami svojih klientk in v iskanju primerjav z znano pravljico pojasnjuje z jungovsko globinsko raziskavo temin v ženski duši. Sodobne zbegane ženske spodbuja, da si ogledajo te sence svojega nezavednega, da prepoznajo akcijo svojega zmeraj prisotnega in delujočega moškega principa (animus) in okrepijo žensko načelo (anima), ki so ga v patriarhalni družbi zaradi tekme z moškimi zanemarile. »Ženske morajo najti svojo obliko samopotrjevanja, ki jim ustreza, sicer bodo postale psihični pohabljenci, saj njihov podivjani patriarhalni animus v nezavednem območju njihove duše nori,« piše. Avtorica spodbuja tako ženske kot moške, da se prebudimo in sprejmemo svoje šibkosti ter se naslonimo na notranje vire resnične moči. Moški se v teh na novo razdeljenih družbenih vlogah morajo naučiti odnosov, ženske pa sprejetja samote. »Za pravi odnos je močna ženska zrela šele, ko se nauči biti sama. Potem se ji ni treba obesiti na moškega, brž ko se vanj zaljubi, in ga s tem pogostokrat požene v beg, nikdar več se ji ni treba kazati močnejše, kot je v resnici,« je še en njen nasvet številnim ženskam, ki imajo neredko občutek, kot da bi jih nekaj vodilo v dejanja, ki si jih niti ne želijo, še manj pa razumejo. (Iz recenzije Bogdana Macarola Samouresničitev sodobne ženske, Večer, 24. 5. 2011) Dr. Maja Storch, rojena 1958, je jungovska psihoanalitičarka in terapevtka. Dela kot znanstvena sodelavka na Univerzi v Zürichu, vodi seminarje in piše knjige s področja psihoterapije, osebnostnega razvoja in coachinga. Med drugim je napisala tudi Skrivnost pametnih odločitev: O psihosomatskih znakih, občutku v želodcu in moči prepričanja (2003), Moja teža: Kako nam lahko nezavedno pomaga najti ustrezno težo (2007) in Čikpavza: Kako nam lahko nezavedno pomaga pozabiti na kajenje (2008). Živi v Nemčiji, kjer ima uveljavljeno psihoterapevtsko prakso.

Naslov izvirnika: Die Schuldfrage Prevedla Martina Soldo Spremna beseda: Cvetka Hedžet Tóth Obseg: 122 strani Format: 130x200 mm Vezava: broširana Leto izdaje: 2012 Zbirka Uvid, 2 ISBN 978-961-92946-8-0 Maloprodajna cena: 19 €

Zbirka Uvid

Karl Jaspers Vprašanje krivde

Knjižica z naslovom Vprašanje krivde, ki je nastala na podlagi predavanj na temo krivde in je izšla že leta 1946, je v bistvu etični traktat. Jaspers v njej poudarja, da vprašanje krivde nikakor ni najprej pomembno zaradi drugih; sploh ne gre za krivdo, ki jo poražencem pripisujejo zmagovalci, kajti ta krivda, ki nedvomno je, je najprej politična z vsemi posledicami za obstoj Nemcev. Za drugačno krivdo gre, in sicer zaradi samih sebe, in tu si je treba odgovoriti iz globin duše in priti do notranjega preobrata. Za táko soočenje sta poklicani filozofija in teologija, da bi z njuno pomočjo osvetlili globino vprašanj o krivdi in s tem bistvo zdajšnjega humanizma. Humanizem in humanost pomenita vznik človeka v smislu priznavanja človeškega dostojanstva v vsakem človeku. Priznanje krivde nedvomno izhaja iz zavedanja svobode, tega, da človekovo bistvo določa zavest o svobodi. Jaspers ločuje med kriminalno krivdo, politično krivdo, moralno krivdo in metafizično krivdo. Zaveda se, da pravni pristop problema krivde nikakor ne izčrpa in ga še manj v zadostni meri prikaže. Pravo se sooča kvečjemu s krivdo v smislu zločina in politične odgovornosti, še zdaleč pa ne v smislu moralne in metafizične krivde. Ko je Jaspers leta 1962 napisal spremno besedo k ponovni izdaji te knjižice, je posebej poudaril razliko med pravnim in moralnim vidikom krivde. (iz spremne besede prof. dr. Cvetke Hedžet Tóth) Karl Jaspers (1883–1969) je eden prvih in glavnih nemških predstavnikov filozofije eksistence in ključnih filozofov 20. stoletja. Po treh semestrih študija prava se je prepisal na medicino in se specializiral v psihiatriji – precej odmevna je bila njegova Obča psihopatologija (1913). Zaradi zunanjih ovir je habilitacijo opravil pri Windelbandu na filozofski fakulteti. Že naslednja knjiga, Psihologija svetovnega nazora (1919), priča o postopnem prevešanju Jaspersovega zanimanja k filozofiji, ti premiki pa so se verjetno začeli že leta 1913, ko je v Sørenu Kierkegaardu odkril sorodnega misleca in se ob pisanju Psihologije svetovnega nazora zavedel, kaj je naloga filozofije. Z redno profesuro je leta 1922 dokončno izbral filozofijo v smislu duhovne naravnanosti in življenjske poklicanosti. Jaspers se je z novo razporeditvijo in pristopom k filozofskim temam intenzivno ukvarjal skoraj deset let. Medtem ko so v dvajsetih letih izhajala velika dela dialektične teologije in prvo odločilno delo eksistencialne filozofije, je pri njem rasel kup rokopisnega gradiva – leta 1931 je javnosti predložil veliko Filozofijo (v treh zvezkih) in krajši spis Duhovna situacija dobe. Nemčija je tačas drvela v katastrofo. Jaspers je s celim svojim bitjem filozofsko in politično nasprotoval temu, kar je prihajalo. Leta 1933 so ga izločili iz uprave univerze, 1937 so mu odvzeli profesuro, od 1938 dalje pa ni smel objavljati. Kljub temu je neumorno delal naprej, seveda pa je pridobival do nemške notranjepolitične situacije vedno večjo distanco. Kmalu po porazu Nemčije je izdal Vprašanje krivde (Die Schuldfrage, 1946), prvi del Filozofske logike z naslovom O resnici (1947), delo O začetku in cilju zgodovine (1948) in druga dela. Leta 1966 mu je uspelo ponovno razburkati javno mnenje v Nemčiji in zunaj nje, ko je pri svojih triinosemdesetih letih izdal ostro kritiko s provokativnim naslovom Kam gre Zvezna republika?

Naslov izvirnika: Nietzsche Prevedla Jelka Kernev Štrajn Spremna beseda Eva D. Bahovec Strokovni pregled Eva D. Bahovec Kinetična skulptura na naslovnici Jean Tinguely Obseg: 152 strani Format: 129x198 mm Vezava: mehka Založba: KUD Police Dubove & Zveza Modro-bela ptica Leto izdaje: 2014 Zbirka Uvid, 3 ISBN 978-961-93732-0-0 Maloprodajna cena: 19,90 €

Zbirka Uvid

Gilles Deleuze Nietzsche

Nove zahteve, ki so se izoblikovale v študentskem gibanju leta 1968 na raznih koncih Evrope, so v Parizu privedle do ustanovitve nove vincennske univerze, na kateri je vse življenje predaval Gilles Deleuze. Poučevati filozofijo: to je bil Deleuzov poklic, tu se je počutil doma, tako je lahko ustvarjal svoje glavne koncepte. Toda zgodovina filozofije je za Deleuza Ojdipov kompleks filozofije, iz katerega moramo poiskati kar najkrajšo bežiščinico. Zato mora biti pot iz ojdipskih dram podpisana z nekim privilegiranim imenom: Friedrich Nietzsche. To je bil Deleuzov veliki pobeg: Nietzschejeva nova podoba misli, usmerjena proti Kantu, proti Heglu, proti domala vsej zgodovini filozofije, a tudi zgodovini civilizacije kot take. Filozofija je kreacija konceptov in prav Nietzsche je Deleuzu to najprej in najbolje omogočil. Prav iz njegovega večnega vračanja je ustvaril nov koncept ponavljanja, vpet v razliko kot novo filozofsko vprašanje-problem in hkrati v tradicionalno kategorijo naključja. Tako je Deleuze privedel do pojma Mallarméjev verz in skupni moto generacije filozofov in nefilozofov: Met kocke ne bo nikoli odpravil naključja. Deleuzova filozofija je prav zato filozofija najkrajše sence – udarec s palico, med prijatelji, točno opoldan. Eva D. Bahovec Francoski filozof Gilles Deleuze (1925–1995) je eden izmed utemeljiteljev tako imenovane filozofije imanence, filozofske smeri, kamor sodijo – če se omejimo na francosko področje in omenimo samo nekaj najbolj znanih imen – tudi Alain Badiou, Jacques Rancière in Jacques Derrida. Čeprav je umrl že pred iztekom dvajsetega stoletja, je vpliv njegove misli dobil polet in neobvladljive razsežnosti prav v enaindvajsetem stoletju. Zato je, sicer že kar prevečkrat ponovljena ugotovitev, da bo enaindvajseto stoletje zagotovo deleuzovsko, vsekakor utemeljena, saj je njegov opus postal in še zmeraj postaja pomemben sestavni del akademskih humanističnih kurikulumov po vsem svetu. Deleuze se je rodil v Parizu, kjer je obiskoval gimnazijo Carnot in diplomiral na Sorboni. Nekaj časa poučeval filozofijo na nekaterih gimnazijah po Franciji, bil sodelavec v Centre national de la recherche scientifique, za tem nekaj let profesor na univerzi v Lyonu, od leta 1969 do upokojitve leta 1987 pa je predaval na pariški univerzi Paris VIII v Vincennes-St.-Denisu, na šoli, v katero so bile tedaj uprte vse oči teoretsko zvedavega dela svetovne javnosti. V prelomnem letu 1968 se je seznanil s Felixem Guattarijem (roj. 1930), ki ni bil le filozof, ampak tudi psihoterapevt na Clinique de la Borde, ustanovi, znani po uvajanju antipsihiatričnih metod, razvitih pod vplivom Lacanove teorije. Plod njunega intenzivnega sodelovanja so poleg esejev štiri teoretske monografije: Anti-Oedipe: Capitalisme et schisophrénie (1972; Anti-Ojdip: kapitalizem in shizofrenija), katere drugi del z naslovom Milles plateaux: Capitalisme et schisophrénie (Tisoč platojev: kapitalizem in shizofrenija, 2) sta izdala šele leta 1980; Kafka: Pour une littérature mineure (1975; Kafka: za manjšinsko književnost, 1995) in knjigo z naslovom Qu’est-ce que la philosophie? (1991; slov. prevod: Kaj je filozofija?, 1999). Glavno značilnost teh v soavtorstvu nastalih besedil je mogoče aplicirati tudi na vrsto tistih del, ki jih podpisuje Deleuze sam: Logique du sens (1969; Logika smisla, 1998), Différence et répétition (1968; Razlika in ponavljanje, 2011), Spinoza (1981), Foucault (1986), Le pli (1988; Guba, 2009), Proust et les signes (1970; Proust in znaki, 2012), L'image mouvement (1983), Limage temps (1985), Critique et clinique, (1993; Kritika in klinika, 2010) in vrsta drugih. V razvejano tematiko teh knjig se na tem mestu ni mogoče spuščati; zadostuje če rečemo, da je Deleuze v svojih delih skozi obravnavo zgodovine filozofije, literature in filma vpeljal in utemeljil nekaj še vedno aktualnih, pravzaprav čedalje aktualnejših filozofskih konceptov, kot so ponavljanje, razlika, postajanje, manjšinska književnost, rizom, nomadstvo, želeči stroj, deteritorializacija itn. Razvil jih je ob nekaterih osebnostih iz zgodovine filozofije, med katerimi so ga najbolj zanimali Spinoza, Leibniz, Kant in Nietzsche, in ob nekaterih predstavnikih svetovne književnosti: Melville, Kafka, Proust, Artaud, Lewis Caroll, Mallarmé, Beckett itn. 19

Značilnost Deleuzovega teoretskega diskurza je stilna perspektiva, ki je ni moč nedvoumno razločiti od tematskih vprašanj njegovega opusa, kajti ta avtor pri pisanju ne uporablja znanih retoričnih postopkov za zapeljevanje in prepričevanje bralstva, pač pa proces ubeseditve razume kot specifično »igrivo naravnanost«, ki iz življenjskih anekdot dela aforizme, iz mišljenja pa ustvarja nove perspektive na življenje. Nobenega dvoma torej ni, da se je Deleuze mišljenja in tudi življenja učil pri nemškem filozofu Friedrichu Nietzcheju in mu zato posvetil kar dve monografiji: Nietzsche et philosophie (1962; slov. prev. Nietzsche in filozofija, 2011) in Nietzsche par Gilles Deleuze (1965; slov. prevod: Nietzsche, 2014). S tema in še drugimi mojstrsko izdelanimi portreti filozofov in umetnikov je nehote prepričljivo ovrgel svojo izjavo, navrženo v nekem intervjuju, da je življenje filozofa nekaj najmanj zanimivega pod soncem. Prav knjiga o Nietzcheju med drugim dokazuje, da je življenje filozofov lahko nekaj nadvse zanimivega, a le če gre pri tem – kot se je sam izrazil o Nietzschejevem življenju – za kompleksno enotnost: »korak za mišljenje, korak za življenje«.

Michelle Perrot: Ženske ali molčanja zgodovine (študije o feminizmu) Prevod: Drago B. Rotar in Taja Kramberger Predvideni izid: jesen 2015

Uvid

V PRIPRAVI

Iztok Osojnik: Symposia (študije o literaturi) Predvideni izid: jesen 2015

Zbirka Zlati čoln Dvo- in večjezične antologije

Izbor pesmi: Karolina Bucka Kustec, Iztok Osojnik, Bożena Tokarz V poljščino prevedla Karolina Bucka Kustec Spremna beseda: red. prof. dr Bożena Tokarz, dr. Iztok Osojnik Obseg: 328 strani Format: 120x190 mm Vezava: broširana Založba: KUD Police Dubove & Instytut Mikołowski Leto izdaje: 2012 Zbirka Zlati čoln ISBN 978-961-92946-7-3, ISBN 978-83-60949-26-9 Maloprodajna cena: 12 € / 49,90 zł

Zbirka Zlati čoln

Srečko Kosovel Kalejdoskop: Izbrane pesmi/Wiersze wybrane

V knjigi Kalejdoskop je zbranih 112 pesmi Srečka Kosovela v izvirniku in poljskem prevodu Karoline Bucke Kustec. Z obširnim izborom, ki so ga pripravili prevajalka, Iztok Osojnik in Bożena Tokarz, se bo Kosovel, kot upamo, v slovensko in poljsko kolektivno zavest vtisnil kot inovativen pesnik, ki je pomembno sooblikoval podobo svetovne poezije. Kot to dokazuje njegovo predavanje v Zagorju februarja 1926, je Kosovel po eni strani pod vplivom svojih prijateljev in globokega notranjega občutka za pravičnost (ki ga je razvil ob branju poezije Rabindranatha Tagoreja), po drugi strani pa zaradi ustvarjalne nuje po resnični poeziji, ki bi zadela v jedro avtentične estetske in etične govorne funkcije, raziskoval različne možnosti, kako pesniško delati stvari z besedami, pogosto zašel na področje »delavske ali socialno borbene poetike«, kot jo označi Anton Ocvirk. Toda po mojem mnenju v teh delavskih in socialno borbenih pesmih Kosovel ni prebil zidu, ki loči notranjo, »iz sebe« izgrajeno umetnost, od prevladujočih klasičnih vzorcev poezije hierarhizirane reprezentacije (partijskega političnega programa), pač pa mu je to uspelo v tisti njegovi fazi, ki jo označujemo kot avantgardni konstruktivizem. Ne le da se je s konstruktivistično poezijo vključil v estetsko in revolucionarno vrenje, ki je Evropo zajelo po prelomu stoletja in se še okrepilo med prvo svetovno vojno in po njej ter je nedvomno pomenilo široko socialno fronto in deklariran socialni in politični upor proti »stari umetnosti« in »staremu svetu«, zaradi česar so se številni umetniki neposredno vključili v politična gibanja svojega časa, ampak je ustvaril lasten poetični sistem in lastno radikalno politično poezijo. Šele njegovi »konsi« so izreden primer uspele politične poezije, »nastale po večini same iz sebe«. (Odlomek eseja dr. Iztoka Osojnika Politična resnica Kosovelove avantgardne konstruktivistične poezije) Pričujoča dvojezična izdaja se je porodila iz želje, da bi predstavili pesnikovo delo, ki ga ni načel zob časa. Čeprav je dolgo ostajalo skrito, še vedno ostaja aktualno in raznorodno: brati ga je moč tako zgodovinsko (dejstva, na katera se nanaša) kot tudi iz vidika sodobnosti, ima univerzalne in lokalne, publicistične in filozofsko-etične razsežnosti. Knjiga je plod slovensko-poljskega sodelovanja. Podobo Kosovela sta tako izoblikovali dve perspektivi branja – slovenska in poljska –, s čimer želimo ohraniti ustvarjalčevo relativno neodvisnost, ki je v prevodu izpostavljena prilastitvi kulture prejemnice, po drugi strani pa skozi prizmo različne izkušnje prostora in časa njegovi poeziji omogočiti dvojno življenje v izhodiščni in ciljni kulturi. Fenomen Srečka Kosovela je v tem, da je z vprašanji, ki jih zastavlja, in dvomi, ki ga obhajajo v zvezi s poezijo, pesnikom, človekom, kulturo, etičnimi in estetskimi vrednotami, kljub pripadnosti zgodovinski avantgardi blizu sodobnemu bralcu. (Odlomek eseja prof. dr. Bożene Tokarz Pesnik v svetu stvari) Srečko Kosovel (1904–1926) je slovenski pesnik, esejist in publicist ter eden najvidnejših slovenskih ustvarjalcev 20. stoletja. Študiral je slavistiko, romanistiko in filozofijo na Univerzi v Ljubljani. Svoja besedila je recitiral objavljal v revijah in recitiral na literarnih večerih. Umrl je zaradi meningitisa, star dvaindvajset let, preden je utegnil izdati pesniški prvenec Zlati čoln. Večina njegovega dela je bila objavljena posmrtno, najbolj inovativna besedila (t. i. konsi in integrali) pa šele leta 1967 v uredništvu Antona Ocvirka. Kosovelove pesmi, ki se uvrščajo v avantgardne umetnostne smeri, kot so konstruktivizem, dadaizem, futurizem in nadrealizem, so močno vplivale na sodobno slovensko umetnost, s pozivom, naj človečanstvo spet postane vrednota, pa ostaja aktualen tudi v današnjih časih.

V hrvaščino prevedel Goran Janković Obseg: 96 strani Format: 130x200 mm Vezava: broširana Založba: KUD Police Dubove & Literarno društvo IA Leto izdaje: 2010 Zbirka Zlati čoln ISBN 978-961-92946-4-2, ISBN 978-961-92945-1-2 Maloprodajna cena: 15 €

Zbirka Zlati čoln

Amnestija: amnezija: Antologija sodobne slovenske poezije / Amnestija: amnezija: Antologija suvremene slovenske poezije

Berlin, Odisej in noč: Antologija sodobne slovenske poezije / Berlin, Odysseus und die Nacht: Anthologie der slowenischen Gegenwartspoesie V nemščino prevedla Metka Wakounig in Slavo Šerc Obseg: 96 strani Format: 130x200 mm Vezava: broširana Založba: KUD Police Dubove & Literarno društvo IA Leto izdaje: 2010 Zbirka Zlati čoln ISBN 978-961-92946-0-4, ISBN 978-961-92945-0-5 Maloprodajna cena: 15 €

Zbirka Zlati čoln

V tej antologiji se v izvirniku in hrvaščini predstavlja pet sodobnih slovenskih pesnic in pesnikov: Tatjana T. Jamnik (1976), Barbara Korun (1963), Jani Kovačič (1953), Taja Kramberger (1970) in Iztok Osojnik (1951).

V tej antologiji se v izvirniku in nemščini predstavlja pet sodobnih slovenskih pesnic in pesnikov: Tatjana T. Jamnik (1976), Barbara Korun (1963), Jani Kovačič (1953), Taja Kramberger (1970) in Iztok Osojnik (1951).

Avtorji besedil in prevodov: Alja Adam, Barbara Siegel Carlson, Lidija Dimkovska, Ciaran O’Driscoll, Špela Drnovšek Zorko, Ineke Holzhaus, Richard Jackson, Tatjana Jamnik, Ana Jelnikar, Riina Katajavuori, Kelly Lenox, Maria Jastrzębska, Catherine Phil MacCharthy, Jamie McKendrick, Aleš Mustar, Michele Obit, Iztok Osojnik, Isabella Panfido, Aleksander Peršolja, Knute Skinner, Irena Šťastná, Amir Talić Obseg: 124 strani Format: 130x200 mm Vezava: broširana Založba: Literarno društvo IA & KUD Police Dubove Leto izdaje: 2011 Zbirka Zlati čoln ISBN 978-961-92945-2-9 Brezplačna publikacija

Zbirka Zlati čoln

Na Zlatem čolnu: Antologija pesmi o Škocjanu / On the Golden Boat: The Škocjan Poems Anthology

Antologija je bila izdana ob deseti obletnici Mednarodne pesniškoprevajalske delavnice Zlati čoln, ki jo od leta 2002 organizira Iztok Osojnik z Literarnim društvom IA. V njej se s pesmimi o Škocjanu na Krasu v izvirnikih in prevodih predstavljajo pesniki iz različnih držav, ki so se udeleževali delavnice vse od njenega začetka.

Izredne izdaje

Izdaje v sodelovanju z drugimi založbami

Naslov izvirnika: Le Rocher de Tanios Prevedla Mojca Schlamberger Brezar Obseg: 250 strani Format: 130x200 mm Vezava: broširana in trda Založba: Družba Piano & KUD Police Dubove Leto izdaje: 2010 ISBN 978-961-6693-48-6, ISBN 978-961-6693-49-3 Maloprodajna cena: 11,95 € (broš.) / 22,95 € (trda)

Izredne izdaje

Amin Maalouf Taniosova pečina

Roman Taniosova pečina slika podobo Bližnjega vzhoda z veliko subtilnostjo in preplete elemente orientalske pripovedke z zgodovinskimi dejstvi. V Taniosovi pečini, podobno kot v Samarkandu, prepleta zgodovinska dejstva z elementi orientalske legende, popelje nas v čaroben in sugestiven svet Bližnjega vzhoda, skozi podobe modrosti in norosti ljudi, njihovo maščevalnost in pohlep, obenem pa razmišlja o ljubezni, zvestobi navezanosti na domovino in trpkosti izgnanstva.

Alenka Bevčič Jutro na obzorju Obseg: 248 strani Format: 130x200 mm Vezava: broš. in trda Založba: KUD Police Dubove & Družba Piano Leto izdaje: 2010 ISBN 978-961-6693-42-4 Maloprodajna cena: 22 € (broš.) / 26 € (trda)

Izredne izdaje

Amin Maalouf je v slovenskem prostoru znan avtor, prevedena sta roman Samarkand (CZ, Zbirka XX. stoletje) in esej Križarske vojne v očeh (Založba *cf), objavljen je bil tudi revijalno in na radiu. Velja za enega najvidnejših in najbolj reprezentativnih sodobnih pisateljev v francoskem jeziku in ga že več let omenjajo med kandidati za Nobelovo nagrado. Njegovi romani združujejo izjemno pripovedno moč in odličen slog, obenem pa odpirajo nov vpogled v bogato kulturo in zgodovino Bližnjega vzhoda.

Maja se je poročila s svojo prvo ljubeznijo. Z Matejem sta običajen par; imata redno službo in dva otroka, zidata hišo na deželi in se utapljata v dolgovih. Na pragu tridesetih se Maja začne prebujati. Jutro na obzorju je knjiga o življenju, uresničevanju sanj, o prestopanju okvirov, ki nam jih postavljajo uveljavljene družbene norme, in iskanju princa na belem konju. Roman je napisan v prvi osebi in prikazuje Majino intimno doživljanje sveta, splet čustev, občutij in drobnih opažanj ob dogodkih, ki zaznamujejo njeno življenje. V njem se bo gotovo našla prav vsaka ženska. Alenka Bevčič se je rodila leta 1973 v Postojni. Prihaja iz vasi Zagorje na Pivškem, je ponosna mama dveh odraščajočih otrok, zaljubljena v kraške gmajne v okolici domačega kraja in si ne zna predstavljati življenja brez prijateljev na štirih tačkah ter knjig. Po poklicu je novinarka. Kariero je začela na radiu v Postojni, kjer še vedno dela kot voditeljica v programu, pisala je za različne časopise in revije, zadnja leta je v službi na nacionalni televiziji. Jutro na obzorju je njen prvi roman, napisala pa je tudi več kratkih zgodb.

V poljščino prevedli Martyna Twardy, Jacek Lenkiewicz, Bartosz Sowa, Alicja Wiśniewska, Jakub Kupracz, Tomasz Łukaszewicz, Wanda Wojciechowska, Hanna Witkowska, Joanna Brodniewicz, Zuzanna Rusnok, Marta Grubka, Ewa Wieder, Piotr Szałaśny, Szymon Brandys, Agnieszka Baran Obseg: 128 strani Format: 130x200 mm Vezava: broširana Založba: ATH & KUD Police Dubove Leto izdaje: 2010 ISBN 978-961-92946-6-6, ISBN 978-83-62292-45-5 Brezplačna publikacija

Izredne izdaje

Przekladka V: Dreszcz czytelniczy, dreszcz translatorski / Premost V: Bralski srh, prevajalski srh

V tem zborniku so v izvirniku in prevodih v poljščino objavljena besedila slovenskih in čeških literarnih ustvarjalcev: Lucije Stupica (1971), Mateja Krajnca (1975), Dušana Merca (1952), Bogdana Trojaka (1975), Renate Putzlacher (1966) in Juana Zamore (1989), skupaj s prevajalskimi komentarji poljskih študentov slovenistike in polonistike.

V poljščino in češčino prevedli Agnieszka Baran, Katarzyna Bednarska, Agnieszka BędkowskaKopczyk, Joanna Brodniewicz, Marzena Bujok, Zdenka Ciencialová, Natalija Furman, Marie Gawlasová, Marta Grubka, Marlena Gruda, Aleksandra Hankuś-Grzywa, Teresa Hilová, Łukasz Jabłoński, Michał Kopczyk, Jacek Lenkiewicz, Tomasz Łukaszewicz, Tereza Ondruszová, Daria Pietrzuczuk, Aleksandra Plewnia, Kristina Pochobradská, Karolina Pospiszil, Krystian Siemianowski, Agnieszka Solecka, Bartosz Sowa, Piotr Szałaśny, Monika Szczypka, Hanna Witkowska, Wanda Wojciechowska Obseg: 126 strani Format: 176x246 mm Vezava: broširana Založba: ATH & KUD Police Dubove Leto izdaje: 2011 ISBN 978-83-62292-82-0, 978-961-92946-5-9 Brezplačna publikacija

Izredne izdaje

Przekladka VI: Potyczki tłumacza z metaforą / Premost VI: Prevajalčev spoprijem z metaforo

V tem zborniku so v izvirniku ter prevodih v poljščino in češčino objavljena besedila slovenskih, čeških in poljskih literarnih ustvarjalcev: Suzane Tratnik (1963), Jureta Potokarja (1956), Ksenije Jus (1972), Irene Šťastne (1978), Jana Balabána (1961) in Renate Putzlacher (1966), skupaj s prevajalskimi komentarji poljskih študentov slovenistike in polonistike ter čeških študentov polonistike.

Cenik s popusti za individualne kupce je objavljen na uradnih spletnih straneh in v spletni knjigarni. Rabati za pravne osebe (knji탑nice, knjigarne ipd.) po dogovoru.