GAŠPER MALEJ *** Morje, ki preplavlja z močjo vseh elementov. Zagovor razparanih strasti, neznana oseba, ki jo pozabiš v ogledalu ali za zaveso. Vsa pozornost je v valovih. Morda nedostopna, pod gladino. Trgaš se v kratke, nedorečene tresljaje. In morda si še tam, na peščini. V neobstojnosti gradov, ki jih postavlja tuja roka. Je smrt, ki prihaja z morjem. Pripadaš ji, kot vse, kar naplavi na peščino.
(Rezi v zlatem, CSK – Aleph, 2009)
© Gašper Malej
1
*** kakor pesem, ukrojena iz starčevske samote. ki jo boš skušal ubesediti še mnogokrat. temna govorica, ki se ponavlja na očesu nedostopnih krajih. žalost in dotikališča smrti. korak za korakom skozi vselej pretesne sobe. počasno odmikanje ljubljenih teles. na trenutke neverjeten vzgon moči, ki jo daje neki odhod. dostojanstvo, kljubovanje, milina. reka svetlobe, ki v spomin fiksira nasmeh. tako boš toplo trajala. prav ti.
© Gašper Malej
2