BRANISLAVA SUÅ NIK MED VODAMI
Francisco Tomsich. Branislava med vodami. Oglje na papirju, 2019
Branislava Sušnik med vodami Paragvajska antropologinja v Medvodah? Slovenska antropologinja v Asunciónu, v Paragvaju? Življenje in delo Branislave Sušnik je teklo med vodami, njena podoba pa je še vedno zavita v skrivnost. Rodila se je leta 1920 v Medvodah in leta 1996 umrla v Asunciónu. Njene raziskave so bile skoraj v celoti posvečene indijanskim kulturam dežele, kjer je živela od marca 1951. V projektu, ki smo ga poimenovali Simbolni spomenik Branislavi Sušnik, skušamo metaforično obrniti vlogo antropologa in Branislavo Sušnik z enakimi orodji, ki jih je ona uporabljala v Paragvaju, ponovno prinesti v njen rojstni kraj v obliki podobe, ki je hkrati eksotična in lokalna. Ta nam lahko v vsej svoji kompleksnosti pomaga bolje ugledati sebe, pa tudi razumeti, kako vidimo druge. S pomočjo terenskega dela, umetniškega ustvarjanja, razstave, delavnic, javne predstavitve in pogovora skušamo s projektom, ki ga skupaj z urugvajskim/slovenskim umetnikom Franciscom Tomsichem vodi medvoška založba Malinc, obuditi spomin na Branislavo Sušnik in njeno delo, obenem pa spregovoriti o kompleksnosti, ki ga spomin in spominjanje nosi s sabo. Prvi del projekta smo naslovili Branislava Sušnik med vodami poteka v letu 2019. Sklepa ga razstava, ki bo oktobra in novembra v Knjižnici Medvode. Nadaljevanje projekta bo sledilo leta 2020, ko obeležujemo stoto obletnico rojstva ženske, ki je živela med jasnimi in motnimi, visokimi in nizkimi, hudourniškimi in mirnimi vodami, rekami, oceani, morji in jezeri. Ta brošura spremlja razstavo in dokumentira proces njenega nastajanja.
Časovnica projekta September 2019 Anketiranje prebivalcev Medvod
Oktober 2019 10. oktober: delavnica z medvoškimi šolarji (OŠ Medvode) 22. oktober: otvoritev razstave Branislava Sušnik med vodami s pogostitvijo (Knjižnica Medvode)
November 2019 12. november: projekcija filma o Branislavi Sušnik Branka šamanka in pogovor z režiserjem Matjažem Žbogarjem ter etnologinjo dr. Marijo Mojco Terčelj (Knjižnica Medvode)
Marec 2020 Razstava o Branislavi Sušnik v Medvodah (v sklopu obeležitve spomina na Branislavo Sušnik v Medvodah, v sodelovanju z javnim zavodom Sotočje).
/napis pod fotografijo/
Doktorica Branislava Sušnik s predsednikom republike Andrésom Rodríguezom, ob prejemu državne nagrade za znanstvene dosežke, leta 1992.
ZBIRKA ZNAMENITE OSEBNOSTI ABCja IN EL LECTORJA
V nedeljo predstavitev življenja in dela Branislave Sušnik V zgodovini naše dežele je kar nekaj oseb, ki so prišle od drugod in odločilno pripomogle k razvoju kulture našega naroda. Med njimi izstopa doktorica Branislava Sušnik (19201996), slovenska antropologinja, katere življenje in delo bo paragvajsko občinstvo lahko spoznalo 28. tega meseca. To je že tretja knjiga v zbirki Znamenite osebnosti. V nedeljo, 28. tega meseca, bo skupaj z izvodom našega časnika izšla knjiga z naslovom Branislava Susnik, paragvajska antopologinja, katere avtor je sociolog Carlos Perís. Doktorica Branislava Sušnik, ki se je rodila v Sloveniji, je v Ameriko pribežala pred komunizmom. Nastanila se je v Buenos Airesu, kjer je z njo navezal stik dr. Andrés Berbero. Leta 1951 se je na njegovo pobudo zaposlila v Paragvaju, da bi nadaljevala muzealsko delo Maxa Schmidta in prevzela vodenje Etnografskega muzeja v Asunciónu. V svoji knjigi raziskovalec Carlos Perís pojasnjuje metodo, ki jo je na svojih znanstvenih odpravah uporabljala doktorica Sušnik in njeno več kot štiridesetletno delo, ki ga je posvetila preučevanju jezikov in kulture prvobitnih prebivalcev naše domovine. Doktorica Branislava Sušnik je pripravila in izvedla vrsto predavanj in seminarjev ter sodelovala na simpozijih, kjer je govorila o uvodu v antropologijo, socialni antropologiji
Paragvaja. Sodelovala je in bila članica pomembnih raziskovalnih inštitutov, kot je Societé Suisse des Americanistes iz Ženeve in Paragvajske akademije zgodovinskih znanosti. Knjižnice v Rio de Janeiru, Buenos Airesu, Tariji, Sucreju, Santa Cruzu de la Sierri in Cochabambi, narodni arhiv v Asunciónu in nenazadnje knjižnica Etnografskega muzeja dr. Andrésa Berbera v Asunciónu so predstavljali pomembne vire njenih obširnih raziskav. Njene raziskave so antropologijo in zgodovinske vede obogatile z novimi podatki, pa tudi novimi interpretacijami obdobja zavojevanja in stika med prvobitnimi prebivalci in špansko kulturo. Poglobila je védenje o indijanskih plemenih v Paragvaju in celotni Ameriki tako v preteklosti kot sedanjosti, napisala je etnografsko zgodovino Guaraníjev in Chaqueñov, ki so bili do njenih raziskav povsem neznani. Raziskovalni domet doktorice Branislave Sušnik je bil nedvomno velik, zaradi svojih izjemnih dosežkov je bila priznanja deležna na svetovnem nivoju, v svojem uvodu v knjigo piše zgodovinar Herib Caballero Campos. Caballero Campos dodaja še, da izjemno znanstveno delo Branislave Sušnik cenijo »številni raziskovalci, saj pomeni temeljni prispevek k spoznavanju in razvoju ameriške arheologije in antropologije na splošno, paragvajske pa še posebej.«
ODLOMKI IZ KNJIGE "BRANISLAVA SUSNIK, ANTROPÓLOGA DEL PARAGUAY" (Carlos Peris, 2014) Po besedah paragvajskega antropologa Chaseja Sardija raziskovanje življenja in dela Branislave Sušnik pomeni »spoznavanje njene bogate osebnosti in razlaganje njenega zapletenega jezikovnega izraza, ki je bil nasproten njenemu jasnemu, didaktičnemu in poudarjenemu načinu izražanja.« (str. 12) Ko je prvič nastopila na simpoziju v Paragvaju, so jo po njenih lastnih besedah gledali, kot da je padla z Marsa, saj se je izražala z izbranimi, izumetničenimi besedami. Zapletenost njenega izraza je bila za marsikoga izgovor, da se je izognil njenim spisom. Ne smemo pozabiti, da je bila Branislava Sušnik Slovenka, ki je pisala v tujem jeziku, v španščini. (str. 12) Sama Branislava Sušnik ni želela govoriti o sebi, zanjo so govorili njeni znanstveni dosežki in njena železna disciplina. (str. 14) O njenih zgodnjih letih vedo biografi povedati bore malo. Vemo, da se je rodila 28. marca 1920 v kraju Medvode, danes Slovenija, nekoč Jugoslavija, in da je doživela grozote 2. svetovne vojne (1939-1945). Izselila se je na zahod ter se nazadnje ustalila v Paragvaju. Z velikim hrepenenjem in bolečino se je nenehno spominjala svoje domovine, njene lege med čudovitimi gorami, toplega vetra in sproščujočih voda. O svojem rojstnem kraju je trdila, da se je zaradi trdega dela njegovih prebivalcev skozi zgodovino uspel odlikovati bolj kot drugi ter da ima tudi sama nekaj teh lastnosti. (str. 14)
Analiza anket o Branislavi Sušnik Anketiranje je potekalo v času med 10. in 30 septembrom 2019. Na OŠ Medvode smo dostavili 300 anket, k izpolnjevanju pa pozvali otroke v sodelovanju s starši ter učiteljice in učitelje iz Medvod. Dobili smo izpolnjenih 179 anket. V Knjižnico Medvode smo dostavili 100 izvodov anket, vrnjenih pa smo dobili 12 izpolnjenih anket. Vsega skupaj smo pripravili in dali v obtok 400 anket, od tega pa so nam jih izpolnjenih vrnili 191. Ker imajo Medvode 16.346 prebivalcev (vir: Občina Medvode, https://www.medvode.si/ objava/80043), ta številka zagotavlja dovoljšno rešprezentativnost ob upoštevanju 10% napake.
Hipoteze in izhodišča ob zastavljanju vprašanj Anketo smo zasnovali tako, da smo najprej dobili širšo sliko o ljudeh, ki so v Medvodah prepoznavni: zanimalo nas je, kdo so ti ljudje in s čim se ukvarjajo. Zanimalo na je tui, ali bo drugo vprašanje vplivalo na odgovore pri prvem vprašanju. Drugo vprašanje je bilo selektivno, saj smo
anketirance in anketiranke spraševali, ali poznajo Branislavo Sušnik. Pričakovali smo torej, da bodo tisti anketiranci in anketiranke, ki Branislave Sušnik ne poznajo po odgovoru na to vprašanje prenehali z izpolnjevanjem ankete. Vsa naslednja vprašanja so bila bolj konkretno povezana z Branislavo Sušnik. Domnevali smo, da jo ljudje slabo poznajo, zato tudi ne bodo imeli dokumentov ali stvari, ki bi bile z njo povezane. Četrto vprašanje, v katerem smo spraševali po tem, kako si jo predstavljajo, je bilo zastavljeno odprto, saj smo želeli, da anketiranci vprašanje razumejo dobesedno ali v prenesenem pomenu. Zadnje vprašanje je bilo povezano s četrtim, a še bolj odprto, obenem pa tudi bolj usmerjeno v konkreten spomenik.
Interpretacija rezultatov Ko smo predvidevali, smo največ odgovorov dobili na prvo vprašanje. Nabor znanih Medvoščanov je pester, vseeno pa med njimi izstopa ime Jakoba Aljaža, ki ga je navedlo 102 vseh anketirank in anketirancev, sledi mu Franc Rozman Stane z 52 omembami ter Nejc Smole s 46 omembami. Za njimi število
navedb močno upade: Branislavo Sušnik je omenilo 14 anketirank in anketirancev. Med Medvoščani so ob teh najbolj prepoznavni športniki, a vseeno število omemb njihovih imen – razen pri prvonavedeni – ne dosega števila deset (Ana Marija Lampič, Peter John Stevens), ki jim sledita umetnik starejše generacije (France Rotar) in igralec (Janez Škof). Pomenljiv je odgovor na drugo vprašanje, ali anketiranci in anketiranke poznajo Branislavo Sušnik, ki ga prikazujemo v grafu.
Kljub temu, da smo anketirance in anketiranke prosili, naj odgovarjajo brez pomoči svetovnega spleta, odgovori na tretje vprašanje o tem, kaj vedo o Branislavi Sušnik, kažejo, da se tega niso držali povsem. Tisti, ki so odgovarjali, so jo omenjali kot antropologinjo ter pripisali nekaj podatkov iz njenega življenja. To se nam zdi pomenljivo, saj kaže na to, da smo s svojimi vprašanji pri ljudeh vzbudili zanimanje in radovednost in da so si jo nekateri preprosto morali potešiti. Naše anketiranje ni prineslo novih dokumentov, povezanih z Branislavo Sušnik. Se pa med osebami, ki vedo kaj povedati o njen omenja ime Mira Bertonclja. Za interpretacijo, tudi umetniško, so najbolj zanimive podobe, ki jih vzbuja omemba njenega imena, in razmišljanje o njenem spomeniku. Nekateri njeno podobo povezujejo z Indijanci, predvsem pa z njenim delom v Južni Ameriki. Nekateri tako navajajo, da je uspela v Paragvaju, da je bolj znana v tujini kot pri nas, jo povezujejo s pogumom, potovanji, raziskovanji … V ilustracijo navajamo enega od odgovorov, ki je najbolj nagovoril umetnika F. Tomsicha.
Andrej Čebašek, Andrej Žaubi, Boris Tošeski, Cvetka Sokolov, France Bukovec, Gregor Rozman, Irena Avbelj, Irena Sonc Šlenc, Ivo Rep, Iztok Pipan, Juri Kočel, Matevž Krivic, Miha Ivančič, Mojca Furlan, Nejc Kršinar, Oto Vrhunec, Tilka Jamnik Valentin Oblak, Viki Grošelj, Vojko Bizant
Fran Žižek, Janez Lamšpič, Ivan Knifič, Marjeta Jamnik, Simon Jenko, Timotej Bečan
Franc Pustavrh, Peter Militarov, Sten Vilar, Rok Flander
Aleš Bartol
Izidor Šušteršič
Janez Škof
Anamarija Lampič Branislava Šušnik
Nejc Smole
Franc Rozman-Stane
Alenka Bikar, Eufemija Štorga, Fran Saleški Finžgar, Stanislav Žagar
France Rotar Peter John Stevens
Jakob Aljaž
Delavnica na OŠ Medvode Na delavnici, ki je potekala 10. oktobra 2019, med 11. in 13. uro, so učenci pod umetniškim vodstvom Francisca Tomsicha (in ob tolmačenju Barbare Pregelj, ko je bilo to potrebno) na igriv način najprej izvedeli več o Branislavi Sušnik, na podlagi tega pa ustvarili njen portret. Ker je podoba te v Medvodah rojene antropologinje še vedno precej skrivnostna, so najprej risali njen namišljen portret (torej Branislavo Sušnik, kot si jo učenke in učenci sami predstavljajo), potem pa na podlagi fotografskega gradiva še resničen portret in portrete, ki so jih ustvarili skupinsko.
Drevo Branislave Sušnik blog Za Branislavo Sušnik sem izvedela mimogrede, ko se je antopologinja, prijateljica Mojca Terčelj, s katero deliva ljubezen do španščine, pripravljala na simpozij, kjer jo je predstavljala. Odkar sem se pred več kot dvajse mi le priselila v Medvode sem jo večkrat po malem odkrivala in o njej brala po spletu. Mojo pozornost je pritegnila knjiga, v kateri se je ukvarjala z mes ci, ki so dolgo zanimali tudi mene, a je nisem do konca prebrala, ker sem se tedaj bolj zavzeto ukvarjala z drugimi rečmi. V vsem tem času je bilo moje znanje španščine nekakšna zaveza tej posebni ženski, ki je tudi s svojim življenjem stopila v moje raziskovalno polje; v teoriji in praksi me namreč zanimajo s ki med slovenskim in špansko govorečim svetom, zato se mi je zdelo, da sem v Medvodah ena redkih, ki jo sploh lahko razumem. Vse kar je za njo ostalo, njenih 77 knjig, je namreč večinoma napisano v španščini. In ker sem tudi sama posrednica med tema jezikovnima področjema, me je Branislava Sušnik začela zelo neposredno nagovarja . Ko sva s Franciscom Tomsichem nekega zgodnjega popoldneva strnjevala v se po delavnici v Kopru ob knjigi Stefano, ki govori o izseljenstvu v času po koncu prve svetovne vojne, in se nama je pridružil še Medvoščan Sten Vilar, je beseda nanesla prav nanjo. Francisca že dlje časa zaposlujejo spomin in spomeniki, predvsem pa to, kar upodabljajo, kako predajajo sporočilo in kaj imamo v mislih, ko se nečesa spominjamo. Zakaj vsega tega ne bi raziskala ob Branislavi Sušnik? Medvode so mesto ob vodi in obilje vode jim daje izrazito žensko energijo. Nič nenavadnega torej, če jo Medvoščani skušajo uravnoteži s poklanjanjem moški energiji, moškemu principu, ki ga s svojim markiranjem teritorija, nakupom vrha Triglava in postavitvijo stolpa
na njem, pooseblja predvsem Jakob Aljaž. Datum njegovega rojstva je občinski praznik, njegova rojstna hiša je v občini pomembni kulturni center. Tudi rojstna hiša drugega pomembnega medvoškega moža Franca Rozmana Staneta je muzej, ki ga je pred kratkim obiskal trenutni predsednik katalonske vlade. Kako pa je z znameni mi Medvoščankami? Ena izmed njih, Branislava Sušnik, je odšla v svet in za njo je v Medvodah ostalo bore malo, lahko bi rekli, da je njena podoba v našem kraju povsem razvodenela. Ker se je ukoreninila drugje. V njeni rojstni hiši zdaj živijo drugi ljudje. Pred le sem bila v enem teh stanovanj. V njem je živela družina, do njega se je prišlo po lesenih stopnicah, stopnišče je vonjalo po starih hišah in mislim si, da je bil med temi vonji tudi vonj po otroštvu Branislave Sušnik. Zanjo je bila voda temeljna. Odšla je čez lužo in njeno ime zame predstavlja sinonim za sotočje, kar je po špansko confluencia. Toda ta beseda v španščini označuje tudi sobivanje in to je natančno sto, kar je pri svojem antropološkem delu počela, poslušala in videla druge, predvsem ameriške prvotne prebivalce. Na izlivu Sore v Savo, na pun , raste mogočno drevo. Impresivno je, ker tako rekoč rase iz skal, njegove korenine so vidne in segajo daleč naokoli. Njegovo deblo ni eno, več jih je in gnezdasto so razširjena, da se je mogoče skri vanj. Pooseblja vodo in zrak, skalo in ogenj, stalnost in hkra minljivost, samo življenje. Drevo. Drevesa. Gozd. Pragozd. Bi si Branislava Sušnik izbrala to mogočno in samotno drevo, ki je kot sve lnik? Ali bi izbirala drugače? Kam bi ga v Medvodah postavila, kje bi se ukoreninila? Jaz zanjo izbiram gozd. Namišljeni gozd z zelo posebnimi drevesi, s sve lnikom na čelu in središčem pri starih platanah, ki sta ostali na novi tržnici. Ne ene, pač pa obe. Ker nagovarjata druga drugo. In zdi se mi, da to počneta že vsaj sto let. Barbara Pregelj
BRANISLAVA SUŠNIK MED VODAMI FRAGMENTS OF A DIARY Francisco Tomsich 11.9.2019 First trip to Medvode. Meeting with the director of the local library, a nice, quite voluptuous brick building close to the point where rivers Sora and Sava meet. The preliminary exhibition will be done there at the end of October, a simple arrangement of four posters outside at the library entrance (and maybe some projections). A survey was launched and we succeeded on getting enough results to be representative of Medvode as whole, thanks to the collaboration of the local elementary school. A little bit more than the 10% of Medvode’s population may know who Branislava was. After the meeting, a conversation and many thoughts about the dangers of political appropriation and institutional instrumentation of a project which aims are clearly defined as research‐focused and locally targeted. Our intention is to make Branislava Šušnik's figure more complex rather than propose some simplification of her legacy and thought in the framework of next year's commemoration of her birth. Avoiding polarization and simplification is a difficult but necessary task. If somebody says that Branislava's voices were silenced in Slovenia during Yugoslav times, I would agree that her political and religious affiliations have something to do with it, but more has to do the fact that she was a woman. A woman working in another continent about another culture writing in another language. A woman who never came back. And her symbolic way back to Slovenia should be done in a responsible way, taking into account the conditions of her emigrations as much as the
conditions of her recovery as a cultural value in actual times. The best way to finish or develop this project should be to invite one, two or a group of anthropologists from Paraguay to stay in Medvode studying Branislava's birth place, therefore inverting the operation that the Slovene woman made before and unveiling for us the exoticism of the usual and the strangeness of the normal. 17.9.2019
Series of drawings upon photos of Branislava and peoples from different tribes she visited in different parts of Paraguay. At the end, Louise Bourgeois visits the studio and invites to draw some spiders. The two river’s waves and the spider’s legs.
25.9.2019 Second trip to Medvode. Barbara and me passed by the house where Branislava most likely was born. A neighbour's gesture means: do not film here. At the beginning of this project I was fearing that next year's commemoration will mean for Medvode the installation of a monument or a plaque. It looks that it will be a plaque. The core of this project, then, becomes even more relevant: how to understand representation as commemoration, how to question the role and form of monuments in contemporary times, how to make policies of commemoration and public memory more collaborative, more playful, closer to the common. How not to repeat mistakes from the past. 1.10.2019 Reading some texts about Branislava, searching for photos, studying references. Not so much to find on the Internet (we tend to forget the selectivity of the Internet). Some sketches of three Toba persons watching at a small effigy of Branislava. Some of the tribes Branislava wrote about are: Chulupí (Nivaclé), Toba‐Guaycurú, Lengua (Enhelt), Chiripá (Ava‐Guaraní), Sanapaná, Emok‐Toba, Ayoreos, Maká, Chamacoco, Maskoy, Aché‐Guayakí, Ayoweos, Moros, Eyiguayegi‐Mbaya.
Odlomki iz dnevniških zapisov Aleša Cigaleta Ljubljana, 5. 9. 2019, Trnovski zvon Francisco, Henrike, Barbara, Aleš Prvi sestanek po začetku projekta. Vsebinsko usklajevanje glede na pridobljena sredstva. Zasnova vprašalnika in izvedbene zadolžitve za vsakega od nas. Medvode, 9. 9. 2019 Anketiranje bo potekalo na OŠ Medvode in med obiskovalci Knjižnice Medvode. Barbara pripravi vprašalnike za učence OŠ Medvode in njihove starše ter za obiskovalce Knjižnice. Aleš vprašalnike natisne. Medvode, 10. 9. 2019 Dostava vprašalnikov OŠ Medvode. Medvode, 11. 9. 2019 Barbara, Francisco, Igor Podbrežnik, Urša Geršak Sestanek v knjižnici Medvode z direktorjem knjižnice in dostava vprašalnikov knjižnici. Dogovor o datumu razstave. Sestanek z Uršo Geršak. Izmenjava informacij o projektu in simpoziju o Branislavi Sušnik. Medvode, 12. 9. 2019 S sodelovanju pri projektu povabili tudi druge medvoške šole.
Podatke o Branislavi Sušnik še vedno zbiramo, zato vas vabimo, da svoje védenje o njej delite z nami po elektronski pošti
barbara.pregelj@guest.arnes.si ali telefonu
01/ 361 66 99.
BRANISLAVA SUŠNIK MED VODAMI Razstava v okviru projekta
Simbolni spomenik Branislavi Sušnik JESEN 2019
Projekt v sodelovanju Franciscom Tomsichem in Barbaro Pregelj izvaja založba Malinc www.malinc.si Projekt sofinancira Občina Medvode