Egon je končal vadbo tenisa in ponj so prišli starši. Na parkirišču so se zapletli v pogovor z ostalimi odraslimi, ki so prav tako čakali na svoje otroke.
Otroci so utrujeni obsedeli na klopci in niti govoriti niso mogli.
Zato pa so toliko več govorili starši. Najprej o tem, kako lep šport je tenis in kako zdrava je vadba.
Potem o tem, kako zelo so njihovi otroci nadarjeni.
Egon si je brisal potno čelo, ko je zaslišal očeta: »O, naš Egon! Pogled ima kot sokol, niti ena žogica mu ne uide!«
Egonu se je zameglilo pred očmi in začutil je pritisk, kot bi mu vleklo oči narazen. Zamižal je in ko je občutek minil, jih je odprl in tam, neznansko daleč, v gorah, zagledal planince, kako se vzpenjajo po skalah.
25,00€