Leo, Leo: Poti do književne raznolikosti

Čarovnica se odpravlja na zmenek z Ogrom, vendar je zelo živčna in ne ve, kako naj se naliči. Gozdne živali ji radodarno delijo nasvete. Ji bodo njihovi nasveti škodili ali koristili?

Obstaja veliko reči, ki jih lahko počneš sam/-a. Nekatere pa lahko počneš smo v družbi.

Nekega dne se srečata medved in velikan – na sredini dolgega ozkega visečega mostu. Nihče od njiju se noče obrniti, nihče noče popustiti … Le kaj se bo zgodilo?

Modra je zgodba o majhnem junaku, ki si povrne zaupanje, potem ko je doživel najverjetneje najhujšo preizkušnjo po zlorabi: izkušnjo brezbrižnosti do tega, kar je doživel. Zaupanje je mogoče zgraditi samo tam, kjer obstaja Drugi, nekdo, ki ljubeče odpre prostor za priznanje bolečine in za to, da se bolečina pozdravi. Ta prostor se imenuje zaupanje.

Lilina babica pravi, da obstaja še en svet, ki je poln niti, vozlov in čudnih živali. Lila sanja o tem svetu in je prepričana, da vsi predmeti, ki jih izgublja, padajo skozi luknje v tkanini, ki ločujejo njen svet od tistega na drugi strani. Da do takih dogodkov ne bi več prihajalo, se odloči, da bo sešila vse luknje in s tem rešila težavo. Ji bo uspelo?

Ta knjiga je povabilo k igranju z dežjem, k igranju z življenjem, ki nas dežuje v svet in nas odnaša proti lastnemu morju.

Drage motivatorke in motivatorji branja,

v rokah držite priročnik za sodelovanje v projektih motiviranja za branje LEO, LEO in ŠPANSKA VAS v šolskem letu 2022/2023. Vanj smo vključili strategije, ki smo jih že preizkusili, nekatere pa v projektih letos uporabljamo prvič. Letošnji priročnik zajema didaktizacije in priporočila za delo z enajstimi literarnimi besedili, s katerimi lahko sodelujete v projektu LEO, LEO ali ŠPANSKA VAS. LEO, LEO je projekt, ki motivira za branje z uporabo španščine, zato je slikanica, ki smo jo tokrat izbrali za delo v projektu, kot običajno, dvojezična. Letos bomo ob njej več pozornosti namenili poučevanju španščine, predvsem besedišča, povezanega z nasprotji. ŠPANSKA VAS pa je projekt, namenjen vsem tistim, ki bi radi strategije motiviranja za branje spoznali in spoznale ob kakovostnih mladinskih besedilih iz literatur, ki so v slovenskem prostoru manj poznane. Tokrat so tu avstrijska, kolumbijska, baskovska in španska mladinska književnost.

Gradivo v priročniku je organizirano v poglavja, ki jih narekujejo posamezna besedila, predstavljene strategije pa je seveda mogoče uporabiti tudi na drugih literarnih besedilih. Popisu izvedbe sledita rubrika Več izzivov z izhodišči za (po)ustvarjanje. Letos v priročnik nismo vključili seznama slovenskih imen z njihovimi španskimi inačicami in napotkov za izgovorjavo v španščini, ki jih lahko najdete v priročnikih iz prejšnjih let. Tudi letošnji priročnik vsebuje evalvacijske obrazce, ki jih tudi tokrat izpolnjujeta dve osebi – tako izvajalec/-ka delavnice kot mentor/-ica na ustanovi, v kateri se delavnica izvaja. Priročnik z bralnimi predlogi dopolnjuje monografijo M. Sarto, ki smo jo z naslovom Strategije motiviranja za branje: z izkušnjami slovenskih motivatork in motivatorjev branja izdali leta 2015 pri založbi Malinc. Prav tako bo v pomoč tudi vsem motivatorjem in motivatorkam branja, ki se bodo izvedbe lotili/-e sami/-e. Na spletni strani naše založbe najdete tudi gradiva, ki smo jih pripravili za delo z vsemi izdanimi besedili za mlade bralce in bralke. Vsa gradiva niso prosto dostopna, zato vas vabimo, da se nam oglasite, če jih potrebujete.

Tudi tokrat je naše vodilo Književna raznolikost. Tako bi namreč vnovič lahko opisali letos vključena besedila, ki so nastala v zelo različnih kulturnih okoljih: Baskiji, Argentini, Čilu, Avstriji, Kolumbiji in Španiji. Enako velja tudi za naša prizadevanja za animiranje, motiviranje za branje, pri čemer uporabljamo tudi v Sloveniji manj uveljavljene formate in nosilce: igralni komplet, e-knjige pa tudi videopogovore z avtoricami in avtorji. Že dolgo namreč velja, da različni ljudje uporabljajo raznolike zaznavne kanale, in to je za nas še posebej pomembno, saj v naših projektih poudarjamo osebni odziv in pomen čustev pri odločitvah, tudi tistih, ki so videti najbolj racionalne. Za nas je celostni način še vedno imperativ: spoznavamo, ob tem pa uživamo in se zabavamo.

Obilo užitkov in zabave pri odkrivanju novih literarnih svetov!

Barbara Pregelj, založba Malinc

Canizales: Prelepa = Guapa

S strategijo, ki jo je zapisala M. Sarto,1 Kdo je? poglobimo razumevanje prebrane slikanice Prelepa z analiziranjem književnih oseb. Ugotoviti želimo, kakšni so književni junaki v besedilu, zato nas zanima, kako so oblečeni, kako delujejo, kako razmišljajo in kaj čutijo. Ne osredinimo se samo na čarovnico, ampak tudi na ostale like in likinje, ki nastopajo v besedilu.

SODELUJOČI/-e

Do dvajset udeleženk in udeležencev. Če strategijo izvedemo v celoti, naj bodo udeleženci/-ke starejši/-e od deset ali enajst let. Če izvedemo le del strategije – morda nas zanima samo videz književnih oseb – jo lahko izvedemo tudi z mlajšimi otroki.

CILJI

• branje z razumevanjem, • uživanje v branju, • razmišljanje o prebranem, • zaznavanje in doživljanje književnih oseb, • seznanjanje s španskim jezikom.

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO

• slikanico Prelepa, ki jih pred srečanjem preberejo udeleženci in udeleženke;

• pred izvedbo si pripravimo seznam književnih oseb z opisom oseb (oblačila, videz, čustva in dejanja) in ilustracijo z naslovnice, ki jo bomo dali na tablo;

• tablo, na katero napišemo imena oseb, ko jih udeleženci in udeleženke omenijo.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

• ena ura, če izvedemo celotno strategijo in so udeleženci in udeleženke pozorno bralstvo;

• paziti je treba, da udeleženci/-ke ne izgubijo pozornosti za delo, in ko mine dovolj časa, srečanje končamo, četudi nismo uspeli obravnavati vseh tem.

PREDNOSTI IN PASTI

Dobra lastnost strategije je, da z njo udeleženci in udeleženke bolj poglobljeno spoznajo literarne osebe in njihove značilnosti. Težave lahko predstavlja besedilo, v katerem so književne osebe neizrazite, v katerih ni bogatih opisov in argumentov.

1 Montserrat Sarto: Strategije motiviranja za branje z izkušnjami slovenskih motivatork in motivatorjev branja. Medvode: Malinc, 2015.

IZVEDBA

1. a) Na tablo zapišemo besedo guapa in sodelujoče prosimo, naj uganejo, kaj pomeni v španščini. Povemo, kaj je protipomenka te besede (fea) in da se pridevnik nanaša na ženski spol, za moški spol bi uporabili drugo končnico (guapo, feo). Pokažemo ilustracijo na naslovnici slikanice. Je čarovnica lepa (guapa) ali grda (fea)? Zakaj da in zakaj ne? Kaj ji manjka, da bi bila lepa? Na tablo pritrdimo ilustracijo in sodelujoče povabimo, da s flomastri dorišejo ali spremenijo podobo čarovnice. Povemo, da bomo prebrali zgodbo o tej čarovnici na sliki.

b) Pokažemo ilustracijo na naslovnici slikanice. Ali je čarovnica lepa ali grda? Zakaj da in zakaj ne? Kaj ji manjka, da bi bila lepa? Na tablo pritrdimo ilustracijo in sodelujoče povabimo, da s flomastri dorišejo ali spremenijo podobo čarovnice. Povemo, da bomo prebrali zgodbo o tej čarovnici, ki je na sliki.

2. Zgodbo najprej preberemo oz. pripovedujemo v španščini, nato v slovenščini. Pazimo, da nazorno prikažemo ilustracije.

Povzetek zgodbe v španščini:

Esto es una bruja. Está muy contenta porque acaba de recibir un mensanje en el que el ogro le dice que quiere quedar con ella. Y ella quiere estar guapa. Después de arreglarse, sale de su casa y cuenta a sus amigos que tiene una cita con el ogro. Pero sus amigos le dicen que no está guapa: la ardilla le dice que debería enderezarse, el ratón que debería arreglarse la barba, el zorro que debería teñirse el pelo… y como la bruja es una bruja de verdad, no le cuesta nada transformarse. Pero, ¡qué horror!, cuando por fin se encuentra con el ogro, este ya no le reconoce, y le dice que a él le gustaba la bruja con todos sus sus defectos, así que también ella decide ser tal y como es y castigar a los animales. ¿Cómo podría vengarse de ellos?

3. Udeležence in udeleženke uvodoma vprašamo, katere so najpomembnejše literarne osebe v obravnavanem besedilu. Skupaj določimo glavne osebe.

4. Damo jim na razpolago nekaj časa, da povedo, kakšne so osebe (v tem primeru živali). Pri tem lahko poiščejo ustrezne odlomke v knjigi.

5. Pogovorimo se o videzu in odzivih, kaj bi zunanji izgled lahko pomenil.

6. Pogovor napeljemo na ravnanje književnih oseb in njihove čustvene odzive. Poskušamo jih razumeti in se do njih opredeliti, pri čemer se izogibamo oznakam »dober« in »slab«. Bogastvo različnosti mnenj je za udeležence/-ke najboljša spodbuda za nadaljnja branja.

ANALIZA IZVEDBE

Najprej premislimo, ali smo izbrali primerno književno delo, ali so bile književne osebe dobro predstavljene, učencem in učenkam zanimive ... Včasih lahko tudi zaradi pomanjkanja časa izberemo književno delo, ki nima ustreznih lastnosti za kakovostno izvedbo strategije. Premislimo, ali smo imeli dovolj potrpljenja in smo znali počakati, da so udeleženci in udeleženke sami/-e odkrili/-e glavne literarne osebe. Vprašajmo se, ali nismo strategije izpeljali prepočasi in je izvedba potekala dinamično in brez zastojev.

VEČ IZZIVOV

• Debata: Kako bi se ti odzval/-a na komentarje, ki jih je dobila čarovnica? Kakšna se ti zdi njena strategija spopadanja z opazkami?

• Ali besede bolijo? Kako? Na listke napišemo besede, kot so lep, lepa, grd, grda, prijazen, nesramen, vesten, len …Vsak/-a dobi naključno nekaj besed v roke. Katere besede so jih bolele? Kako jih bolijo? Zakaj?

• Kaj bi se zgodilo, če živali ne bi kritizirale čarovničinega videza? Napiši ali pripoveduj novo in drugačno zgodbo.

• S čim se lahko zaščitimo pred komentarji drugih? Izdelaj svoj ščit, ki ga lahko opremiš z besedami, ilustracijami …

Heinz Janisch, Helga Bansch: Most

Strategija Napačno branje je namenjena zelo majhnim otrokom, ki še ne znajo brati. Ti morajo pri drugem poslušanju glasnega branja odkriti namerno storjene napake v prebranem besedilu, zato smo strategijo poimenovali Napačno branje. Lahko bi jo poimenovali tudi Motiš se!, saj to rečejo otroci, ko odkrijejo napake.

SODELUJOČI/-e

25–40. Število je odvisno od tega, kako dobro obvladujemo otroke in znamo vzpostaviti tišino, ki bo udeležencem omogočila razumevanje branja in učinkovito izvedbo strategije.

CILJI

• uživanje v branju in poslušanju, • poslušanje z razumevanjem, • urjenje pozornosti.

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO

• slikanico Heinza Janischa Most, • kratko pravljico, primerno starosti otrok.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

Ne več kot pol ure. Izbrano umetnostno besedilo naj bo kratko.

PREDNOSTI IN PASTI

Privlačnost izvedbe je v izbiri pravljice in načinu, kako jo preberemo, pa tudi v odzivih otrok. Težave nastanejo, če otroci niso vajeni poslušanja branja.

IZVEDBA

1. Otrokom glasno preberemo besedilo. Beremo počasi, da ga otroci lahko razumejo. Po končanem branju jih vprašamo, ali jih je pravljica zabavala, kateri od obeh glavnih likov jim je bil bolj všeč in zakaj, kaj so si najbolj zapomnili.

2. Nato jim rečemo, da jim bomo slikanico ponovno prebrali. Če se bomo pri branju zmotili, nas morajo otroci na to opozoriti tako, da glasno rečejo: »Motiš se!«

3. Ponovno glasno preberemo besedilo, pri čemer spreminjamo posamezne besede (uporabimo sinonime, antonime, besede, ki niso povezane z izvirno pravljico, itd.) pa tudi imena oseb in dogajanje. Otroci morajo na napako opozoriti takoj, ko jo opazijo.

4. Če udeleženci/-ke niso preutrujeni/-e, srečanje lahko sklenemo z dejavnostjo, opisano v poglavju Več izzivov

ANALIZA IZVEDBE

Ker so udeleženci/-e zelo mladi/-e, pozorno analiziramo potek izvedbe. Vprašajmo se, ali smo dosegli zastavljene cilje, kateri elementi so vplivali na boljšo ali slabšo izvedbo, zato da se ob naslednji izvedbi mogočim napakam lahko izognemo.

VEČ IZZIVOV

• Poznate igrico vidim? Uporabili jo bomo za gledanje slikanice Most. Začne motivatorka, da pokaže, kako se bomo igrali. Na eni od ilustracij v slikanici si izbere en predmet in/ali podrobnost in reče: »S svojimi majhnimi očmi vidim eno / poveste barvo/ stvar, ki se začne na črko /poveste črko/.« Majhnim otrokom lahko pri igranju pomagamo tako, da jim pomagamo določiti črko, s katero se začne njihova beseda. V tem primeru nam otrok, ki bo poiskal predmet na ilustraciji, pove, kaj si je izbral, in tako mu lahko povemo, na katero črko se začne njegova beseda.

Kaj bi poiskali na prvi obojestranski ilustraciji v slikanici? Kaj na drugi? In kaj na vseh?

• V slikanici se srečata velikan in medved. Velikan je v resnici vitez. Poznaš tudi sam/-a katerega viteza? Kakšni so (bili/-e) vitezi/-nje? Ga/Jo lahko narišeš?

Heinz Janisch, Olga Bansch: Požgečkati se ne moreš sam

Pri izvedbi delavnice uporabimo strategijo Poslušam in naredim, s katero urimo poslušanje in slišanje prebrane pravljice. Po naših izkušnjah je tako poslušanje celostno in udeležencem/kam delavnice pomaga do boljšega razumevanja besedila.

SODELUJOČI/-e

• predšolski otroci (3–6 let), • prva in deloma druga triada OŠ. Število sodelujočih ni najpomembnejše. Pomembneje je, kako strategijo izvedemo.

CILJI

• spodbujanje uživanja v branju celotnega besedila, • navajanje na pozorno poslušanje, • poslušanje z razumevanjem, • razumevanje in doživljanje dogajanja v besedilu, • navajanje na upoštevanje navodil in delo po navodilih, • prepoznavanje pomena kulturnih vezi in prevajalskega dela.

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO

• slikanico Heinza Janischal Požgečkati se ne moreš sam, • večji prostor, po katerem se bodo premikali otroci, • pesem Nika Grafenauerja Sam

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

30–45 minut

PREDNOSTI IN PASTI

Izvedba je zanimiva, če se otroci vživijo v besedilo in naredijo tisto, kar slišijo. Težave nastanejo, če udeleženci/-ke ne prepoznajo kraja dogajanja, niso dovolj spretni/-e, ali če se jim vsebina ne zdi zanimiva.

IZVEDBA

1. Otroci sedijo v polkrogu. Najprej se spoznamo. Prosimo jih, da povedo svoje ime. Mi pa povemo, kakšno bi bilo njihovo ime v španščini, ali angleščini, ali nemščini.

2. Otrokom na kratko pojasnimo, kje se dogaja pravljica in da se v njej pojavi deček s prijatelji. Na začetku je precej osamljen, saj je bila pravljica napisana v času, ko smo se morali vsi držati bolj vsak zase. Da jo bomo bolje razumeli, bomo uvodoma poslušali branje pesmi, ki tudi govori o tem, kaj Pedenjped že zmore sam. Otroke prosimo, naj vstanejo vedno, ko v pesmi zaslišijo besedo »sam«

Pedenjped se sam oblači, sam počeše in umije, čeveljčke si sam skrtači, sam se s čepico pokrije.

Sam gre v širni dan na pot, sam preudari kod in kam. A čeprav je tak gospod, svečke ne obriše sam.

3. Preberemo pravljico. Po branju naredimo kratek premor in udeležence/-ke vprašamo, kaj so si najbolj zapomnili/-e, kaj je nanje naredilo najgloblji vtis.

4. Pripravimo se na drugo glasno branje. Otroke prosimo, naj med ponovnim branjem pravljice postanejo literarni liki in literarne likinje, ki v njej nastopajo, in naredijo tisto, kar preberemo. Beremo počasi, razločno, a ne preveč izumetničeno. Gre za poslušanje, ne za dramatizacijo. Otroci med poslušanjem počnejo, kar slišijo in kar vidijo na ilustracijah.

5. Začnemo z branjem. Beremo počasi in razločno. Otroci med poslušanjem počnejo, kar slišijo in vidijo na ilustracijah.

6. Ko pravljico vnovič preberemo, se otroci zberejo v krogu, da se o pravljici še pogovorimo. Otrokom pustimo govoriti in izraziti njihovo mnenje. Ko povedo vse, kar so želeli, vprašamo še, ali se tudi sami ne morejo požgečkati. Vsak zase se poskušamo požgečkati. Nam bo uspelo? Če želimo delo nadaljevati, delavnico sklenemo z dejavnostjo iz poglavja Več izzivov

ANALIZA IZVEDBE

Ker je pri izvedbi te strategije zelo pomembna naša iznajdljivost, premislimo, ali je bila izvedba dovolj spretna in so otroci v njej uživali. Premislimo, ali je bilo število sodelujočih otrok ustrezno.

Niko Grafenauer: Sam (iz zbirke Pedenjped)

VEČ IZZIVOV

Premislimo, česa vse ni mogoče početi sam/-a. Ali lahko sami pospravljamo? Znamo početi stvari, ki jih počne Pedenjped? Lahko sami beremo? Kdo nam pri branju pomaga, kdaj to počnemo in ali je skupno branje prijetno?

Postani most

Prevajalci/-ke po navadi prevajajo ali tolmačijo iz enega jezika v drug jezik, lahko tolmačijo tudi znake. Njihovo pomoč potrebujemo, ko jezika, v katerem je napisano besedilo ali v katerem nekdo govori, ne razumemo vsi. Za nekaj trenutkov lahko vsi postanemo prevajalci/-ke.

• Predstavljaj si, da delaš pozno v noč. Vse okoli tebe je v temi, prižgana je le luč na pisalni mizi, sobo osvetljuje svetloba z računalniškega zaslona. Kako delata prevajalka in prevajalec. Pokažimo!

• Predstavljaj si, da živiš med ljudmi, ki za govorjenje ne uporabljajo besed, ampak roke. Na obisk pride nekdo, ki govori z besedami. Razumeš ga samo ti. Kako bi njegove besede prevedel v govorico rok?

• Predstavljaj si, da živiš med ljudmi, ki za govorjenje ne uporabljajo besed, ampak noge. Na obisk pride nekdo, ki govori z besedami. Razumeš ga samo ti. Kako bi njegove besede prevedel v govorico nog?

• Predstavljaj si, da živiš med ljudmi, ki za govorjenje ne uporabljajo besed, ampak kimanje. Na obisk pride nekdo, ki govori z besedami. Razumeš ga samo ti. Kako bi njegove besede prevedel v govorico kimanja?

• Predstavljaj si, da živiš med ljudmi, ki za govorjenje ne uporabljajo besed, ampak odkimavanje. Na obisk pride nekdo, ki govori z besedami. Razumeš ga samo ti. Kako bi njegove besede prevedel v govorico odkimavanja?

• Si lahko tudi sam izmisliš posebno govorico, ki jo razumeš samo ti?

• Ti je bilo prevajanje všeč?

ISOL: Šivanje = La costura

Eden od ciljev približevanja slikanice otroku je tudi, da mu pomagamo odkriti podobo in njegovo pozornost usmeriti na to, kar ta izraža. V strategiji Ušli so iz knjige se otroci prek priklica ilustracij, ki so v slikanice Šivanje izrazite in izstopajoče, igrajo s književnimi osebami in prizori iz pravljice, ki so jo poslušali. To kaže tudi njeno poimenovanje.

SODELUJOČI/-e

20–25 otrok

CILJI

• razvijanje otrokovega vizualnega spomina, • zaznavanje in razlikovanje književnih oseb in različnih primerov s pomočjo podobe, • spodbujanje uživanja v podobah, • seznanjanje s španskim jezikom.

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO

• Dovolj izvodov slikanice La costura, da lahko vsak otrok med branjem opazuje ilustracije v svojem izvodu knjige. Če jih nimamo dovolj, lahko uporabimo eno knjigo na dva ali tri udeležence/-ke.

• Posamezne ilustracije – eno na udeleženca/-ko – od katerih se nekatere nanašajo na osebe in prizore iz prebrane slikanice, druge pa na osebe in prizore iz kakšne druge slikanice. Ilustracije pripravimo, tako da: a) jih lahko narišemo sami, b) uporabimo ilustracije iz izbrane knjige pa tudi iz drugih Isolinih slikanic (Poredni Petit, Kulturna izmenjava, Družinska skrivnost ali Lepa Grizelda).

Pomembno je, da imajo nekateri udeleženci/-ke ilustracije iz prebrane slikanice, drugi/-e pa ilustracije iz druge slikanice. Ilustracij iz druge slikanice naj bo manj kot prvih, približno tretjina.

• Natisnjen seznam barv v španščini ali projektor, na katerem pokažemo datoteko z barvami. Glej prilogo.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

20–30 minut

PREDNOSTI IN PASTI

Zanimanje otrok je neposredno povezano s posrečenim izborom ilustracij: njihovo zanimivostjo, smešnostjo in jasnostjo. Do težav lahko pride zaradi neizkušenosti branja podob ali če otroci težko sledijo ritmu našega branja …

IZVEDBA

1. Uvodna motivacija v španščini (mi mundo/ tu mundo/nuestro mundo oz. moj svet/tvoj svet/naš svet)

Mi mundo es … Tu mundo es … Nuestro mundo es …

2. Učenci/-ke napišejo tri pridevnike, ki opisujejo njihov svet. Skupaj s sošolcem in sošolko poskusijo najti tiste besede, ki povezujejo njihove svetove. Uvodna motivacija je primerna tudi za učenje barv v španščini. Z barvami lahko namreč otroci opišejo svoj svet. Glej prilogo 1.

3. Udeleženci/-ke se posedejo v krog. Razdelimo jim knjige, da vsakdo dobi svoj izvod. Če jih nimamo dovolj, damo en izvod knjige dvema ali trem udeležencem/-kam. Ni dovolj, da otrokom mi kažemo ilustracije, zelo pomembno je, da se otroci seznanijo s knjigami tako, da jih sami listajo.

4. Otrokom pojasnimo, da jim bomo prebrali pravljico. To tudi sami držijo v rokah, njen naslov je Šivanje = La costura. Povemo tudi, da je avtorica Isol napisala besedilo za slikanico. Lahko poudarimo, kako zanimive so ilustracije. Nato zelo počasi in s poudarki povemo pravljico v španščini, nato jo bomo prebrali še v slovenščini.

Povzetek zgodbe v španščini

La abuela de Lila le cuenta a su nieta que hay otro mundo detrás del mundo en el que viven ellas, uno raro, lleno de hilos, nudos y animales extraños. Es el Lado de Atrás. Nadie conoce ese lugar y se cuentan sobre él misteriosos relatos. “¡Esas historias que te cuenta tu abuela!”, se agarrará la cabeza la mamá de Lila a modo de reproche. Lila sueña con ese lugar y piensa que por los agujeros del tejido que compone su mundo, el Lado de Afuera, ese que ella habita, caen todas las cosas perdidas que tanto le reclama su mamá. Por ejemplo, ya perdió las llaves tres veces y también la bufanda y los guantes y los lápices de colores y el paraguas. A Lila se le ocurre que todos esos objetos perdidos van a parar al Lado de Atrás pasando por las fisuras de su mundo, que es un mundo tejido y bordado. Allá va Lila entonces a coser todos los agujeros que conectan su lado con ese otro lado con el que por el momento no quiere saber nada. “Ahora sí estaremos tranquilos”, piensa. ¿Segura?

Pazimo, da otroci sproti spremljajo besedilo in opazujejo ilustracije. Pomembno je, da upoštevamo ritem otrok pri opazovanju knjige. Lahko jim pomagamo tako, da rečemo: »Zdaj bomo obrnili list.«

5. Ko preberemo pravljico, udeležence/-ke vprašamo, ali jim je bila všeč. Povzamemo dogajanje in naštejemo najpomembnejše književne osebe. Nato vse izvode knjige poberemo.

Ko otroci nimajo več knjig, damo vsakemu po eno ilustracijo. Prepoznati morajo različne predmete in osebe na ilustracijah. Otrokom pojasnimo, da so književne osebe pobegnile iz prebrane slikanice in se sestale z osebami iz druge slikanice.

6. Otroke prosimo, naj pokažejo vsak svojo ilustracijo drugim udeležencem/-kam in povedo:

• ali je njihova oseba ali prizor v pravljici ali ne;

• kako se imenuje to, kar imajo na ilustraciji;

• kateri del pravljice imajo na ilustraciji.

Ko vsi otroci pojasnijo, ali je njihova ilustracija iz prebrane slikanice, srečanje

ANALIZA IZVEDBE

Tako kot pri drugih izvedbah moramo tudi tokrat čim prej opraviti samoevalvacijo srečanja. Razmislimo, ali smo dobro izbrali slikanico, ali so bile podobe dovolj

VEČ IZZIVOV

1. Učenje šivanja: vprašajte svoje stare starše ali starše, ali vas lahko naučijo šivati. Kaj bi si želeli sešiti?

2. Se strinjaš, da obstajata dva svetova? Kako si ju predstavljaš? Poskusi ju opisati ali narisati in med seboj povezati.

3. Kako bi se med seboj lahko sporazumevali prebivalci obeh svetov? Izmisli si govorico, ki bi bila po tvojem mnenju najbolj primerna. Uporabiš lahko znakovni jezik, telesno govorico …

4. So ti ilustracije v obravnavani slikanici všeč? Ustvariš lahko čisto svoje, pri čemer uporabiš druge tehnike, barve …

Z motiviranjem za branje želimo doseči polno zaznavanje in doživljanje književnega dela, z vsem, kar posreduje, zato morajo otroci in mladostniki razumeti moč literarnih oseb in vsake posamezne situacije. Želimo si tudi, da bi se jih književno delo s svojimi junaki/-njami dotaknilo v njihovem doživljanju, jih spodbudilo k postavljanju vprašanj, razmišljanju o dilemah. Strategija Zakaj? spodbuja k temu naštetemu.

SODELUJOČI/-e

15–20 udeležencev/-k, da srečanje ne bo trajalo predolgo. Strategija je namenjena v izhodišču starejšim otrokom, mladostnikom, starejšim udeležencem/-kam. Kadar jo izvajamo z mlajšimi, šolskimi, naj jo izvaja motivator/-ka, ki otroke dobro pozna.

CILJI

• spodbujanje k uživanju v branju, • branje z razumevanjem, • branje v globino, • opisovanje književnih oseb, • zaznavanje ravnanja, karakterja in čustvovanja književnih oseb, • razumevanje širšega konteksta besedila.

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO

• Ustrezno število izvodov knjige, da jo udeleženci/-ke uspejo prebrati pred srečanjem, na katerem izvedemo strategijo. Kadar delamo z mlajšimi otroki, ki še niso suvereni v samostojnem branju, jo predhodno preberemo skupaj, lahko večkrat in ne v istem dnevu, ko izvajamo strategijo. Knjigo lahko uporabimo tudi pri pogovoru, vsebini strategije, saj bodo odgovori ob ilustracijah lahko še bolj razmišljujoči.

• Karte (potrebujemo toliko kart, kot je udeležencev/-k), na katere zapišemo po eno vprašanje. Napišemo taka vprašanja, ki spodbujajo razmišljanje o ravnanju in čustvovanju književnih oseb – v izbrani knjigi je pri vseh književnih osebah mogoče razmišljati o njihovem ravnanju, tudi o njihovem psihološkem vidiku (a sta pri tem nujni posebna pozornost in pazljivost). Vsaka karta se začne z vprašanjem: »Zakaj je lepo, da lahko izpustiš roke na kolesu?«, »Zakaj starši niso mogli pomagati dečku?«, »Zakaj je bolj kot to, da padeš s kolesom, boleče, da ti ne verjamejo?«, »Zakaj se zgodi, da tudi sam začenjaš verjeti, da se nekaj hudega ni zgodilo?«, »Zakaj se zdi, da dečka nihče ne razume?«, »Zakaj je dečku pomembno voziti kolo?«. Če delamo z mlajšimi otroki, naj bodo vprašanja zapisana s posebno

José Andrés Murillo, Marcela Peña: Modra = Azul

pozornostjo, da so kratka in jasna, na primer: »Zakaj deček ne sme prenehati poganjati pedala?«, »Zakaj deček nima narisanih ust?«, »O čem deček ni zmogel spregovoriti?«, »Kako so dečka razumeli drugi?«, »So dečka drugi želeli razumeti?«, »Ali so drugi dečka razumeli ustrezno?«, »Zakaj je hudo, da ti ne verjamejo?«, »Zakaj je bila pomembna vztrajnost deklice?«.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

60 minut

PREDNOSTI IN PASTI

Uspešnost izvedbe je odvisna od bralne spretnosti in bralnega razumevanja udeležencev/-k. Če so dobri/-e bralci/-ke (mlajši lahko tudi poslušalci/-ke), če razumejo in se spomnijo tega, kar so prebrali/-e, zmorejo razmišljati o zastavljenih vprašanjih in nanje odgovoriti. Posebnega pomena je zmožnost poglobljenega razumevanja in doumevanja vsebine književnega dela. Če berejo (poslušajo) samo površno, bomo imeli pri izvedbi težave. Naša naloga je, da nihče od udeležencev/-k ne dobi občutka, da ne zmore, ampak ga naj strategija spodbudi k nadaljnjemu, bolj pozornemu branju, poslušanju in razmišljanju.

IZVEDBA:

Udeleženci/-ke se razporedijo v krog, v katerega se vključimo tudi sami/-e.

1. Preberemo besedilo, lahko pa uvodoma vsebino povemo tudi v španščini.

Povzetek vsebine v španščini:

Este es un niño que le gusta ir en bici y todo los domingos va al parque carcano. Allí conoce todos los caminos, y a todos los recorre con su bici. No tiene miedo, sube a todas las colinas y sabe evitar los hoyos. Va volando en su bici. Pero un día ocurre algo: lo tiran de la bici, lo maltratan, lo violan. Y le hacen mucho daño, y lo peor es que luego nadie le cree. NI los padres, ni en la escuela, nadie. Excepto una niña y a partir de este día todo cambia. El niño de nuevo puede montar en la bici para recorrer el parque.

2. Na kratko povzamemo vsebino prebranega besedila, pri tem pa se izognemo vprašanjem, ki smo jih pripravili na kartah. Razdelimo karte. Vsakemu udeležencu oz. vsaki udeleženki damo eno, hkrati pa jih opozorimo, da kart ne preberejo, dokler jih ne razdelimo med vse.

3. Na znak vsak udeleženec prebere svojo karto – posebej pomembno je, da to poteka v tišini – in se prepriča, da zna odgovoriti na vprašanje, ki ga je dobil. Če odgovora ne pozna ali se tega dela besedila ne spomni, lahko udeleženca na

svoji levi ali desni povpraša, ali bi želel z njim zamenjati karto. Časa za morebitno zamenjavo naj bo malo.

4. Prvega udeleženca oz. prvo udeleženko na svoji levi/desni prosimo, naj prebere vprašanje na svoji karti in odgovori nanj. Če ne pozna odgovora, glasno vprašamo, ali bi morda kdo drug rad odgovoril na vprašanje. Na enak način k sodelovanju povabimo vse udeležene.

5. V nadaljevanju spodbudimo oziroma dopustimo možnost pogovora, v katerem se pogovorimo o doživljanju celotne vsebine knjige.

ANALIZA IZVEDBA:

Ocenimo svoje ravnanje: ali smo znali primerno spodbuditi in prisluhniti udeležencem/-kam, ne da bi jih preveč usmerjali ali nanje vplivali s svojimi pogledi, zaznavanjem in čustvovanjem. Ali smo znali dovolj dobro zastaviti vprašanja, da je vsak/-a udeleženec/-ka lahko sam/-a prišel/-a do lastnih odkritij? Smo dovolj spretno izvedli strategijo tudi glede na starost udeležencev? Smo dovolj dobro upoštevali značaj vsebine?

VEČ IZZIVOV

1. Kaj dečku pomenita ptica in zajček? Kateri dve živali bi želel/-a narisati, če bi ti opisoval/-a svojo stisko? Kako bi ti druge opozoril/-a na svojo stisko? Ali kdaj opaziš, da je kdo v stiski, čeprav tega ne ubesedi?

2. Bi zmogel/-a zapisati enega od primerov svojega doživljanja stiske, dolgotrajnejše bolečine, strahu, žalosti, mogoče tudi jeze? Katere besede bi ob tem uporabil/-a, da bi drugi/-a razumel/-a, kaj potrebuješ in kaj pogrešaš?

3. Ilustratorka je besede, ki so povezane s stisko, bolečino, strahom, jezo, žalostjo in osamljenostjo, zapisala na steno »čutim, sam, objem, imam, moja krivda, vsi, prestrašen, slab, ljudje, to je zame« in druge. Poišči jim njihove španske ustreznice. Tako boš laže razumel/-a, da ta občutja in čustva niso povezana le s posameznikom/-co. Tako se počuti mnogo ljudi na svetu, ki govorijo različne jezike sveta. Laže jim prisluhneš, če razumeš njihov jezik. To jim bo veliko pomenilo.

Juan Kruz Igerabide, Elena Odriozola: UR: knjiga o dežju

Besedilo v knjigi Ur, kaplja, ki ni hotela pasti sestavljajo različne vrste: prozno, pesniško in dramsko besedilo, zato bomo poskušali poudariti tudi s strategijo Poslušam in naredim, ki jo bomo kombinirali tudi s strategijo To je moja risba

SODELUJOČI/-e

15–20 udeležencev

Strategijo lahko uporabimo tudi kot pripravo na dramatizacijo, ki jo najdemo v knjigi.

CILJI

• spodbujanje k uživanju v branju, • navajanje na pozorno poslušanje, • poslušanje z razumevanjem, • razumevanje in doživljanje dogajanja v besedilu, • navajanje na upoštevanje navodil in delo po navodilih, • vzgajanje dovzetnosti za poezijo, • iskanje povezav med podobo in vsebino.

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO

• besedilo iz knjige Ur: knjiga o dežju Juana Kruza Igerabideja, ki ga bomo glasno prebrali; • kartone z ilustracijami iz knjige (iz igralno-pripovedovalskega kompleta v škatli)

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

45 minut

PREDNOSTI IN PASTI

Izvedba je zanimiva, če v strategijo uspemo vključiti vse udeležence in če udeleženci naredijo to, kar slišijo. Prav tako je zanimivo, če so udeleženci/-ke pripravljeni/-e razmišljati ob ilustracijah Elene Odriozola.

Težave se porajajo, če se udeleženci/-ke težko vživijo v literarne like, niso dovolj spretni/-e, ali če se jim vsebina ne zdi zanimiva.

1. Udeležencem na kratko pojasnimo, kje se dogaja zgodba. Povemo jim, da bo najprej njihova naloga, da naredijo vse, kar slišijo, in storijo/pokažejo vse, kar v besedilu storijo literarni junaki. In junakinja Lahko tudi izberemo posamezne literarne like (Ur, različne vetrove) in skupaj določimo, kje je osrednji dogajalni prostor.

2. Udeležence/-ke povabimo, da vsi igrajo vse literarne like in likinje v zgodbi in/ ali jim razdelimo vloge in jim povemo, kam se postavi vsak/-a izmed njih na začetku.

3. Začnemo z branjem. Beremo počasi, razločno, a ne preveč izumetničeno. Gre za poslušanje in ne za dramatizacijo. Otroci med poslušanjem počnejo tisto, kar slišijo.

4. Ko z branjem končamo, se udeleženci/-ke zberejo v krogu, da se o prebranem še pogovorimo. Pustimo jim govoriti in izraziti njihovo mnenje. Ko povedo vse, kar so želeli, izvedbo strategije nadaljujemo z ogledom ilustracij, opisanem v poglavju Več izzivov.

IZVEDBA: ANALIZA IZVEDBE:

Ker je pri izvedbi te strategije zelo pomembna naša iznajdljivost, premislimo, ali je bila izvedba dovolj spretna in ali so otroci v njej uživali. Premislimo, ali je bilo število sodelujočih otrok ustrezno.

VEČ IZZIVOV

1. Udeležencem/-kam razdelimo ilustracije iz knjige, ki jih najdemo v igralnopripovedovalski škatli (najbolje, da najprej uporabimo deklico in psa). Povabimo jih, da se združijo tisti, ki imajo enake ilustracije. Ko tvorijo skupine, jih povabimo k pripovedovanju ob ilustracijah. Spodbudimo jih tako, da jih povprašamo, kaj se dogaja na njihovih ilustracijah in jih spodbudimo, da zgodbo s svojih ilustracij povežejo z dogajanjem v knjigi.

2. Razdelimo ilustracije in preberemo nekaj pesmi iz knjige. Je mogoče katero od pesmi povezati z ilustracijami? Zakaj? Bi na ilustracije lahko dodali dežne kaplje? Kako in zakaj bi to storili?

3. Po navodilih v knjigi pripravimo dramsko izvedbo zgodbe.

4. Poiščemo španske ustreznice v slovenščino prevedenih pesmi.

Mikel Valverde: Tenisačica Nika

Zabavna pripoved o tenisačici Niki ima veliko duhovitih in izvirnih podrobnosti, zato lahko uporabimo strategijo, ki jo je M. Sarto poimenovala Res tako pravi besedilo? Namen te strategije je vzgoja udeležencev/-k, da znajo razlikovati, ali je to, kar so prebrali, enako tistemu, kar berejo po preteku določenega časovnega obdobja ter se tako navajajo na branje v globino, s katerim postopno nadomestijo površinsko branje. Udeleženci se bodo seznanili s španskimi besedami, povezanimi s tenisom.

SODELUJOČI/-e

• 20–30 udeležencev/-k prve in druge triade osnovne šole, • delavnico lahko prilagodimo tudi predšolskim otrokom.

CILJI

• branje z razumevanjem, • uživanje v branju, • razmišljanje o prebranem, • zaznavanje in doživljanje književnih oseb, • seznanjanje s španskim jezikom.

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO

• dovolj izvodov besedila, da ga udeleženci/-ke pred izvedbo lahko preberejo;

• računalnik z internetno povezavo za predvajanje pesmi Loco por el tenis: https://www.youtube.com/watch?v=r1xQTBpumhY

• karte z odlomki iz besedila, ki jih uporabimo med izvedbo (Priloga 1).

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

45 minut

PREDNOSTI IN PASTI

Izvedba bo uspešna, če udeležence/-ke motiviramo z mislijo na to, kaj si želijo postati v življenju, ter nato z izbiro ustreznih odlomkov, ki bodo pritegnili njihovo radovednost in jih spodbudili k razmisleku. Težave pri izvedbi strategije nastanejo, če udeleženci/-ke niso vešči/e branja, če ne razumejo prebranega, ali če imajo težave s pomnjenjem, saj v tem primeru ne bodo uspeli določiti, kaj se je v odlomku spremenilo.

IZVEDBA

1. a) Uvodna motivacija. Pred predvajanjem udeležence/-ke vprašamo, ali znajo igrati tenis oziroma kaj vedo o tenisu. Skupaj naštejemo teniške udarce in opremo in povemo, kako se jim reče v španščini. Udarce lahko ponazorimo tudi z gibanjem:

• forhend = el drive,

• bekhend = el revés,

• servis = el saque,

• lopar = la raqueta,

• žoga = la pelota,

• teniško igrišče = la cancha de tenis,

• teniška igra = el juego de tenis

Poslušamo pesem Loco por el tenis. Udeležencem in udeleženkam povemo, naj pozorno poslušajo, kaj vse od naštetega se pojavlja v pesmi: Loco por el tenis:

Estoy loco por el tenis, me encanta su juego tan emocionante. Estoy loco por el tenis, me encanta su ritmo tan electrizante. Estoy loco por el tenis, y lo quiero practicar Para ver si mañana soy un Santana, para triunfar. El juego de tenis va a empezar,

A prepararse todos, que vamos a bailar.

Primero el drive, con rodillas flexibles, la raqueta en posición... Gira, mira, pega y... ¡pang!

¡Qué bueno es el tenis!

Ahora el revés, con rodillas flexibles, la raqueta atrás. Gira, mira, pega y... ¡pang!

¡Qué bueno es el tenis!

Ahora el saque, con rodillas flexibles, arriba la pelota. Gira, mira, pega y... ¡pang!

¡Qué bueno es el tenis! ¡Todos al tenis!

Preverimo, kaj so udeleženci/-ke slišali/-e, in njihovo pozornost usmerimo na izraze. Preverimo, ali so prepoznali še kaj drugega, in po potrebi dopolnimo razlago besedila z naslednjimi izrazi:

• con rodillas flexibles = z gibkimi koleni,

• tan emocionante = tako zanimiv,

• tan electrizante = tako električen,

• triunfar = zmagati,

• practicar = vaditi,

• ¡qué bueno es el tenis! = Kako super je tenis!

Ponovno poslušamo in medtem ponazorimo gibanje.

b) Udeležence/-ke vprašamo, ali bi raje bili/bile slavni pevci/slavne pevke ali slavni športniki/ slavne športnice. Glede na odgovor jih razdelimo v skupine, v katerih naj se na hitro pogovorijo, kaj vse potrebujejo za uspeh. Odgovore primerjamo. Se naštete strategije za uspeh prekrivajo? Je teže igrati tenis ali nastopati pred tisočglavo množico?

2. Najprej zgodbo obnovimo v španščini. Na kratko obnovimo pravljico.

Rita es una chica que quiere más que nada convertirse en una estrella de rock. Entonces, a veces se encierra en una habitación y practica tocar la guitarra, solo que usa la raqueta de tenis de su padre en lugar de la guitarra. Cuando sus padres notan esto, deciden inscribirla en clases de tenis. Rita no está entusiasmada con el curso, pero decide convertirse primero en una estrella del tenis y luego en una estrella de rock. Sin embargo, el entrenamiento de tenis de Rita no va muy bien, por lo que pide consejo a las ranas sabias. Le dicen que si quiere jugar bien al tenis, tiene que disfrutarlo. En la próxima sesión de entrenamiento, Rita comienza a bailar y cantar mientras juega. ¡Y de repente le va mucho mejor jugando al tenis! Su entrenador, Héctor, decide que necesita encontrar un oponente adecuado. Sugiere que Rita juegue un partido no publicitado contra el campeón de tenis regional, Borja de la Ruiba y Salcedo. Rita y sus padres acceden. Pero a Borja no le impresiona su contrincante, una niña. En el día del partido, Rita se encuentra frente a gradas llenas. Todo el pueblo sabe del partido. Ambos jugadores son muy buenos. Pero cuando Rita empieza a ganar, Borja se enfada mucho. Le enoja que la niña no deje de cantar y bailar, por lo que le pide al juez que le prohíba hacerlo. Sin ritmo, Rita rápidamente se confunde en la cancha y comienza a perder. Luego recuerda el consejo de las ranas sabias de disfrutar jugando y comienza a bailar de forma discreta y tararear muy bajito, finalmente derrotando al odioso campeón. Los espectadores quedan impresionados por la valiente chica que derrotó al campeón regional. Pero a Rita no le gusta demasiado su nueva fama. ¡Sentirse sola! La vida de celebridad ya no parece tan atractiva. Atemorizada por la idea de convertirse en una estrella del tenis, Rita dice a sus padres que solo quería tocar la guitarra. Luego, sus padres le prometen que no necesita ser famosa, pero que puede comenzar a aprender a tocar la guitarra.

Nika je deklica, ki si od vsega najbolj želi postati glasbena zvezdnica. Zato se včasih zaklene v svojo sobo in vadi igranje kitare, le da namesto kitare uporabi očetov teniški lopar. Ko njeni starši to opazijo, sklenejo, da jo bodo vpisali na tečaj tenisa. Nika nad tečajem ni navdušena, vendar se odloči, da bo najprej postala teniška zvezda, šele nato tudi glasbena. Vendar Niki treniranje tenisa ne gre prav dobro, zato za nasvet poprosi modre žabe. Povedo ji, da mora, če hoče

dobro igrati tenis, pri tem uživati.

Na naslednjem treningu začne Nika med igranjem poplesavati in si popevati. In kar naenkrat ji gre igranje tenisa veliko boljše! Žoge odbija tako odločno, da osupne trenerja Héctorja. Ta se odloči, da ji je treba poiskati ustreznega nasprotnika. Predlaga, da bi Rita odigrala javnosti skrito tekmo proti regionalnemu šampionu Borji de la Ruiba y Salced, s čimer se Rita in starši strinjajo. Borja pa nad svojo nasprotnico, majhno deklico, niti slučajno ni navdušen.

Ko napoči dan tekme, se Rita znajde pred polnimi tribunami. O tekmi je izvedelo vse mesto. Oba igralca sta zelo dobra. Ko pa Rita začenja zmagovati, Borjo to zelo razburi. Razjezi ga, da deklica ne preneha peti in plesati, zato od sodnika zahteva, naj ji to prepove. Brez ritma pa se Rita na igrišču hitro zmede in začne izgubljati. Nato se spomni na nasvet modrih žab o tem, da mora pri igranju uživati in si ponovno začne po tiho pomrmravati ter naposled premaga zoprnega šampiona.

Občinstvo je nad pogumno deklico, ki je premagala regionalnega šampiona, navdušeno. Riti pa novopridobljena slava ni preveč všeč. Počuti se osamljeno! Življenje slavnih se ne zdi več tako privlačno. Prestrašena nad idejo, da bi postala teniška zvezda, Rita staršem na koncu le pove, da je hotela igrati na kitaro. Njeni starši ji nato obljubijo, da ji ni treba biti slavna, lahko pa se začne učiti igrati na kitaro.

3. Udeležencem razdelimo karte z odlomki. Opozorimo jih, da jih ne smejo prebrati, dokler nimajo vsak svoje.

4. Sodelujoče prosimo, naj glasno preberejo tisto, kar piše na kartah. Nastaneta dve skupini: na našo desno se postavijo udeleženci/-ke z besedilom, na levo pa tisti/-e z navodilom, naj si poiščejo svoj par. Nekaj časa v nadaljevanju izvedbe namenimo temu, da si vsak/-a udeleženec/-ka poišče svoj par; sodelujoči/-e si sami/-e izberejo, s kom bodo delali.

5. Ko imamo pare, udeležence/-ke spodbudimo k razmišljanju o besedilu. Vsak par po tiho prebere svoj odlomek besedila in poskuša ugotoviti, ali je enak besedilu v prebrani knjigi.

6. Po končanem branju se vsi pari zberejo okoli nas in poročajo o svojih odkritjih. Ko vsi povedo svoje ugotovitve, povemo, katere spremembe smo naredili in ali so jih udeleženci/-ke prepoznali/-e.

7. Dejavnost končamo tako, da udeležence/-ke vprašamo, kaj bi oni storili/-e na Nikinem mestu. Bi nadaljevali teniško kariero ali raje kupili kitaro? Zakaj? Zakaj se je Nika odločila tako, kot se je?

ANALIZA IZVEDBE

Premislimo, ali smo bili pri izvedbi dovolj potrpežljivi in udeležencem dali na razpolago dovolj časa za razmislek o besedilu. Smo dovolj dobro ocenili njihovo poznavanje zgodbe? Je izvedba morda potekala prepočasi? Smo pokazali dovolj navdušenja, da smo motivirali tudi udeležence/-ke?

VEČ IZZIVOV

1.) Udeleženci/-ke uprizorijo tekmo med Niko in Borjo. Ostali udeleženci in ostale udeleženke so navijaška ekipa, ki enkrat navijajo za Niko, drugič za Borjo.

2.) Udeležence/-ke spodbudimo, da zgodbo o turnirju povedo z Borjovega vidika.

3.) Udeleženci/-ke pripravijo zaporedje gibov, ki ustreza besedilu pesmi Loco por el tenis in plešejo ob glasbi.

4.) Udeleženci/-ke narišejo tisto, kar bi si sami/-e želeli/-e postati (slavni športniki, slavne športnice, slavni pevci, slavne pevke ...).

1. Ko je bilo njenega postavila nazaj na svoje mesto. Nato pa se je, ne da bi jo kdo sploh opazil, odkradla iz spalnice.

2. 'Kako grozno, morda me je videla, kako prepevam in plešem in igram na lopar! To je strašljivo, grozljivo in zelo slabo,' je pomislila. Niko je zelo sram postalo že ob misli, da bi njeni starši vedeli za njene glasbene koncerte.

3. 'Prepričana sem, da so starši za moje nastope izbrali največje svetovne prestolnice: New York, Mehiko, Pariz, London Da bodo lahko prišli v spremljevalnem zboru, tako da bomo lahko skupaj potovali po svetu. Kako dobra zamisel.'

4.

»Vpisala sva te na tečaj tenisa,« je naznanil Martin in v izumetničenilni gesti široko razširil roke. »Najela sva zasebnega trenerja. Tako boš usvojila tehniko igre in ti ne bo treba več vaditi v svoji sobi.«

5.

»Plačala sta mi ure tenisa! Meni, bodoči glasbeni zvezdi! Ne želim igrati tenisa! Nočem tekati naokrog in loviti majhnih žogic. Nikakor ne! Ta šport me sploh ne zanima; nobena znana pevka ne igra tenisa. Jaz si vendar želim nastopiti pred več tisoč oboževalci.«

6.

Nika je stala na eni strani igrišča, trener pa ji je z drugega konca igrišča vrgel zelo mehko žogo. Žogica je preletela mrežo, se večkrat odbila in šla mimo Nike, ne da bi jo ta sploh Poskušala zadeti z loparjem. Mirno je počakala, da se je žogica ustavila, jo dvignila in jo poskusila udariti z loparjem. Po več poskusih ji je žogico vendarle uspelo poslati čez mrežo.

7. Trener ji je nežno vrgel še nekaj žogic. Nekatere nekoliko višje, druge nekoliko nižje. Nika se je trudila, vendar so žogice letele zdaj levo, zdaj desno. Nekaj jih je poletelo nad njeno glavo, nekaj med nogami, a nobene ni uspela odbiti. Imela je občutek, da se ji bo od vseh teh žogic še zmešalo.

8. Od začetka treninga so minili trije tedni in v vsem tem času je Nika le komaj kaj uspela izboljšati

PRILOGA 1

SLOVENSKI ODLOMKI

svojo igro. Z vsakim dnem ji je postajalo bolj jasno, da se ji je to, da bi postala svetovna prvakinja, vse bolj odmikalo. Zato se je odločila, da bo za nasvet zaprosila modre žabe. 9.

»Prav zares, kvak! Nika, težava je v tem, da ne moreš dobro igrati, ker v igranju tenisa ne uživaš. To počneš, kot da bi bila tvoja obveznost, da bi ustregla staršem, in zato, da bi postala slavna. Ne pa, da bi se imela lepo. Če želiš napredovati, moraš v igri uživati. Kvaaak! Praviš, da ti je najbolj všeč glasba. Dobro, potem pa, ko boš igrala tenis, pomisli, da prepevaš kakšno pesem, in si predstavljaj, da po žogici udariš z loparjem, kot bi udarila s palicami na boben. Igraj v ritmu pesmi in se zabavaj. Kvaaak!

10.

Trener ji je predlagal, da bi odigrala tekmo. Nika je predlog sprejela in še naprej igrala enako dobro. Žogico je z močnimi in hitrimi udarci pošiljala natanko ob rob igrišča. Hektor je tekal z enega konca na drugega, pa mu vseeno ni uspelo vrniti skoraj nobene žogice. In ko se mu je to vendarle posrečilo, je Nika igro končala z odločnim udarcem, kot bi z udarcem na boben sklenila kakšno rokovsko pesem. 11.

Kljub temu je bila priprava srečanja veliko težja, kot so pričakovali. Borji de la Ruiba y Salcedu, pokrajinskemu teniškemu prvaku, predlog sploh ni bil všeč. »Ne bom se tako ponižal, da bi igral z neko deklico,« je vzvišeno rekel. »Kaj pa si bodo mislili o meni, če bom igral z njo? Saj sem vendar poklicni igralec tenisa!«

12.

Tako se je Borjin trener, oblečen v dežni plašč, s kapo in lasuljo ter z očali na obrazu, nekega popoldneva napotil na igrišče, kjer je trenirala Nika. Tam se je pomešal med gledalce, ki so spremljali dekličin trening in občudovali njen slog. Ko je videl, kako z loparjem udarja po žogici, mu je od presenečenja z glave skoraj padla lasulja.

13.

Trener ji je izrekel še zadnje spodbudne besede in mimogrede na poti na igrišče pobral še nekaj steklenic vode. Nika je za nekaj trenutkov ostala sama. Presrečna je vzela teniško torbo in lopar in se veselo napotila na igrišče.

14.

Borji de la Ruiba y Salcedu tekma z deklico ni bila pogodu, zato se je odločil, da bo svojo tekmico ignoriral. Hotel je odigrati čim hitreje in kar najbolje, da bi se ponižanje čim prej končalo. Igralca sta se namestila na svoji mesti. Na eni strani igrišča se je nekoliko nervozno smehljala Nika. Na drugi strani je ponosno in resno stal Borja. Tekma se bo vsak hip začela.

15.

Nika je bila nervozna. Z lahkoto je dobila prva dva seta, a po Borjinem ugovoru se je povsem zmedla. Potem ni več mogla ujeti ritma in si prav tako več ne mrmrati pesmi.

16. Najprej je rekel sodniku, da mora prekiniti tekmo, ker se približuje snežni metež, čeprav je na nebu sijalo sonce. Potem je dejal, da se približuje velika skupina netopirjev in da morajo vsi čim prej stran. Nazadnje pa je še zagotovil, da je pod teniškim igriščem vulkan, ki bo vsak hip začel bruhati lavo. 17. Borjin obraz na drugi strani je bil škrlatne barve. Lasje so mu zaradi želeja stali pokonci in zdelo se je, da mu bo iz glave vsak hip udaril dim. Ker se je bal, da bo tekmo izgubil, so mu neprestano šklepetali zobje.

18.

Ko je ugotovila, da bi morala, če bi hotela postati teniška zvezda, oditi iz mesta, se je zelo razžalostila. Potrlo jo je, ker bi se morala ločiti od staršev, bratca in prijateljev. Ne bi več mogla obiskovati iste šole, prav tako se ne bi mogla več posvetovati z modrimi žabami, če bi imela kakšno težavo. Najhuje od vsega pa je bilo, da bi morala ves dan trenirati in misliti le na šport, ne bi se več smela drugače igrati pa tudi ne zabavati s pesmijo in plesom.

19.

»Očkov lopar sem vzela, da bi si laže predstavljala, da v glasbeni skupini igram kitaro in da sem znana pevka! Tenis mi v resnici sploh ni tako zelo všeč. Raje se igram drugače, se zabavam in sem z vami doma ali s prijatelji. Poleg tega imam zelo rada čokolado …«

20.

»Ne, mami, najlepša hvala,« je odvrnila Nika, »nočem v to glasbeno šolo. Nočem biti zvezda pa tudi slavna nočem biti, prav tako nočem premišljevati o tem, kaj bom, ko bom velika. O tem se bom odločila pozneje. Zdaj bi se raje igrala, da sem rokovska zvezda, zato bi za rojstni dan rada dobila kitaro. Ne prav drago, čisto navadno, da bom malce brenkala nanjo, takšna mi bo čisto zadoščala.«

PRILOGA 2

1.

Cuando ponía fin a sus particulares conciertos, guardaba la raqueta en su funda y, sin hacer ruido, la volvía a dejar en su lugar. Luego, con cuidado de que nadie la viera, abandonaba la habitación de sus padres.

2.

«¡Qué horror, igual me ha visto cantar y bailar con la raqueta! ¡Es espeluznante, horripilante y mareante!», pensó. Rita se moría de vergüenza ante la idea de que sus padres hubiesen visto sus particulares conciertos de música.

3.

Seguro que mis padres han elegido las grandes capitales para mis actuaciones: Nueva York, México, París, Londres... Huy, tengo que decirles que uno de los conciertos se celebre aquí, ¡en nuestra ciudad! ¡Así podrán venir mis amigos y mis profes del colegio! No, mejor todavía: les propondré que sean mis amigos quienes hagan los coros; así podremos viajar juntos por todo el mundo. ¡Qué buena idea!».

4. ¡Te hemos apuntado a un curso de tenis! –anunció Martín a la vez que abría los brazos en un gesto teatral–. Hemos contratado a un profesor particular para que te dé clases. Así aprenderás la técnica para jugar bien y no tendrás que practicar tú sola en tu cuarto.

5. «¡Me han apuntado a clases de tenis! ¡A mí, a una futura estrella de la música! ¡Yo no quiero jugar al tenis! No quiero ir corriendo de un lado a otro persiguiendo una pelotita. ¡No y no! Ese deporte no me interesa en absoluto; ningún cantante famoso juega al tenis. Yo lo que quiero es actuar ante miles de admiradores».

6. Rita se colocó a un lado de la cancha y el profesor le lanzó una pelota muy suave desde el otro extremo de la pista. La bola superó la red, dio varios botes y pasó junto a Rita sin que ella hiciera amago de darle con la raqueta. La niña esperó hasta que la pelota se detuvo y, tranquilamente, la cogió y trató de golpearla. Tras varios intentos, consiguió por fin enviarla al otro lado de la red.

7.

El entrenador le lanzó suavemente varias bolas más. Algunas un poco más altas y otras un poco más bajas. Rita lo intentaba, pero unas veces las pelotas pasaban por su izquierda y otras por su derecha. Algunas volaban por encima de su cabeza y otras se colaban entre sus piernas, pero no conseguía devolver ninguna. Tenía la sensación de que estaba a punto de volverse loca con tanta pelotita.

8.

Habían transcurrido tres semanas desde el inicio del curso de tenis y, en todo este tiempo, Rita apenas había conseguido mejorar su juego. Cada día que pasaba, la niña veía más inalcanzable la posibilidad de convertirse en campeona del mundo, así que decidió pedir consejo a las ranas sabias.

9.

–¡Requetecrrroac! Rita, lo que te ocurre es que no juegas bien porque no disfrutas con el tenis. Lo haces como una obligación, para complacer a tus padres y para llegar a ser famosa, pero no por pasarlo bien. Si quieres mejorar, debes disfrutar haciéndolo. ¡Crrroac! Dices que lo que más te gusta es la música. Pues bien, cuando practiques el tenis, piensa que estás cantando una canción e imagina que golpeas la pelota con la raqueta como si tocaras la batería con las baquetas. Juega con ritmo y diviértete. ¡Crrroac! 10.

El profesor le propuso echar un partido. Rita aceptó y continuó jugando igual de bien, lanzan do golpes ganadores, rápidos y ajustados a las líneas. Héctor, a pesar de que corría de un lado a otro de la pista, no lograba devolver casi ninguna de las bolas. Y, cuando lo conseguía, Rita terminaba la jugada con un golpe decisivo, tal como hacen los baterías al terminar una canción de rock.

ODLOMKI V SPAN^ŠČINI

11.

Sin embargo, la organización del encuentro resultó ser más difícil de lo esperado. A Borja de la Ruiba y Salcedo, el campeón de tenis regional, no le gustó la propuesta.–No voy a rebajarme a competir con una niña –dijo con orgullo–. ¿Qué dirán de mí si disputo un partido con una chiquilla? ¡Soy un jugador profesional!

12.

Así pues, vestido con una gabardina, una gorra y una peluca, y ocultando su rostro tras unas gafas oscuras, el entrenador de Borja se acercó una tarde a la cancha donde jugaba Rita. Allí se mezcló con los aficionados que seguían los entrenamientos de la niña, admirados por su estilo. Cuando la vio golpear la pelota con la raqueta, se quedó tan impresionado que a punto estuvo de caérsele la peluca.

13.

El profesor le dio las últimas palabras de ánimo y fue a recoger unas botellas de agua, camino de la pista de tenis. Rita se quedó unos instantes a solas. Muy feliz, tomó la bolsa de deporte y la raqueta, paladeó aquel momento y se dirigió a la cancha.

14.

Para Borja de la Ruiba y Salcedo, enfrentarse a una niña no era plato de buen gusto, y había decidido ignorar a su rival. Tenía la intención de jugar lo más rápido y mejor que sabía para terminar cuanto antes con aquella humillación.Los jugadores se colocaron en sus puestos. A un lado de la cancha, Rita sonreía un tanto nerviosa. Al otro lado, Borja se erguía altanero y serio.El partido estaba a punto de comenzar.

15.

Rita estaba nerviosa. Había ganado los primeros juegos con facilidad, pero, tras la protesta de Borja, se había desconcentrado por completo. Después de aquello, era incapaz de recuperar el ritmo y tararear una canción.

16.

Primero advirtió al árbitro que debía detener el partido porque se avecinaba una tormenta de nieve, a pesar de que en el cielo lucía el sol. Luego anunció que se aproximaba una plaga de murciélagos mutantes y que debían huir todos de allí cuanto antes. Y, por último, aseguró que bajo la pista de tenis había un volcán a punto de entrar en erupción.

17.

Al otro lado de la red, Borja tenía el rostro de color carmesí. Su pelo había quedado apelmazado por la gomina y parecía que le fuera a salir humo de la cabeza. Desesperado por el temor a la derrota, no paraban de castañetearle los dientes.

18.

Cuando se dio cuenta de que para ser una estrella del tenis tendría que irse a otra ciudad, se entristeció mucho. Se afligió al pensar que debía separarse de sus padres, su hermano y sus amigos, y que ya no podría ir a su colegio de siempre ni pedir consejo a las ranas sabias cuando tuviera algún problema. Y lo peor de todo era que tendría que pasarse todo el día entrenando y pensando solo en el deporte, sin poder jugar a otras cosas ni divertirse cantando y bailando.

19.

–¡Yo cogía la raqueta de papá para imaginarme que tocaba la guitarra en un grupo de música, como una cantante famosa! No me gusta tanto el tenis. Prefiero jugar a otras cosas, divertirme y estar con vosotros en casa o con mis amigos. Además, me gusta mucho el chocolate...

20.

No, mamá, muchas gracias –respondió Rita–. No quiero ir a esa academia. No quiero ser una estrella ni ser famosa, ni tampoco pensar en lo que seré de mayor. Eso lo decidiré más adelante. Ahora prefiero jugar a ser cantante de rock, y por eso me gustaría una guitarra como regalo por mi cumpleaños. No tiene que ser de las caras, una muy sencilla para empezar a trastear por mi cuenta es suficiente.

Roberto Santiago: Skrivnost sokoljega očesa

V knjižni zbirki Nogometastični se srečamo z velikim številom likov, ki so med seboj povezani na različne načine. Njihove dogodivščine izhajajo tudi iz tega, kar liki rečejo drugim knjižnim osebam. Če pozorno opazujemo, kdo govori, kaj govori in komu govori, nam to pomaga prodreti v bistvo besedila. Zato smo se odločili za uporabo strategije Kaj, kdo, komu?, ki z osredinjenjem na izjave vpliva na boljše razumevanje besedila.

SODELUJOČI/-e

• 15–20 otrok, • strategija je izvedljiva v vseh starostnih obdobjih, prvotno pa je ta dejavnost namenjena udeležencem/-kam iz druge šolske triade.

CILJI

• spodbujanje k uživanju v branju, • spodbujanje k branju v globino, • spoznavanje karakterja knjižnih oseb, • oblikovanje domišljijsko-čutnih predstav o književnih osebah, • razumevanje motivacij za ravnanje književnih oseb, • ozaveščanje različnih povezav med osebami v literarnem besedilu, • vzgajanje v kritične bralce, • seznanjanje s španskim jezikom.

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO

• dovolj izvodov knjige, da jo lahko pravočasno preberejo vsi udeleženci in vse udeleženke, • liste ali kartice, na katere zapišemo zanimive povedi, ki jih povedo literarne osebe, • list z rešitvami, • računalnik z internetno povezavo.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

• 45 minut, • če so udeleženci starejši in udeleženke starejše, je čas trajanja delavnice lahko daljši.

PREDNOSTI IN PASTI

Uspeh izvedbe je odvisen od tega, kako dobri/-e bralci/-e so udeleženci/-e. Izvedba bo otežkočena, če imajo udeleženci/-ke težave s pomnjenjem. Dobra stran strategije je, da spodbuja vživljanje v pozicijo literarnih junakov.

IZVEDBA

1.

a) Udeležence/-ke vprašamo, kaj pomeni »sokolje oko« v naslovu. Nato udeležencem/-kam predstavimo nekaj španskih fraz, ki vsebujejo poimenovanja za živali. Udeležence/-ke spodbudimo, da razmislijo o slovenskih frazah s podobnim pomenom in drugih slovenskih frazah ter pregovorih, v katerih nastopajo živali. Uporabimo lahko naslednje primere:

• Tener mas vidas que un gato,

• Tener vista de lince / ojo de lince,

• Tener un gato en los pantalones,

• Tener lengua de serpiente,

• Llorar lágrimas de crocodilo,

• Estar como una cabra,

• Ser un rato / una rata,

• Comer como un oso.

b) Udeležence/-ke vprašamo, na kaj se nanaša »sokolje oko« v naslovu. Skupaj naštejemo še nekaj fraz, ki so povezane z živalmi, kot npr. (reven kot) cerkvena miš, (rdeč) kot kuhan rak, počutiti se kot riba na suhem, iti rakom žvižgat, delati iz muhe slona, medvedja usluga, levji pogum, vrteti se kot mačka okrog vrele kaše, biti tiho kot miška, gledati kot tele v nova vrata, črna ovca, biti na konju itd. Udeležence/-ke povprašamo o pomenih, nato jim naročimo, naj si izberejo en frazem in si v povezavi z imenom izmislijo lasten izdelek/napravo. Npr. cerkvena miš – aplikacija za zbiranje dobrodelnih prispevkov itd.

2. Na hitro obnovimo besedilo in se izogibamo pogovoru o književnih osebah in njihovi(h) vlogi(ah) v besedilu.

3. Udeležence/-kam razdelimo kartončke, ki bodisi vsebujejo izjave likov iz knjige bodisi navodilo, naj poiščejo svoj par. Ko imajo vsi svoj par, jim naročimo, naj pozorno preberejo svoje izjave in v paru razmislijo o tem, kdo bi jih lahko izrekel. Če je udeležencev/-k manj, lahko udeleženci/-ke delajo samostojno, tako da vsak/-a dobi svojo izjavo.

4. Prvi par prosimo, da prebere izjavo. Oba udeleženca vprašamo, kdo ga je po njegovem ali njenem mnenju izrekel komu. Vprašamo tudi po kontekstu. Če par ne zna odgovoriti, vprašamo ostale udeležence/-ke, ali lahko navedejo ustrezen kontekst. Če tudi oni ne vedo, jim to pojasnimo.

5. Ko vsak prebere svoj odlomek in pove svoje mnenje, se pogovorimo o celotnem besedilu. V kakšnem odnosu sta osebi? Kakšna čustva razbereš iz povedanega? Ti je oseba, ki je to izrekla, všeč? Se ti je s to izjavo zamerila? Je ta izjava spremenila pogled na razumevanje besedila in osebe? Bi sam/-a v isti situaciji ravnal/-a enako?

ANALIZA IZVEDBE

Izvedba bo uspešna, če so udeleženci vešči bralci in udeleženke vešče bralke in nimajo težav s pomnjenjem. Morebitni vzroki za slabo izvedbo so lahko še neustrezno izbrana besedila in neuspešno spodbujanje. Razmislimo, ali so udeleženci/-ke lahko razbrali/-e kontekst iz posameznih izjav. Če je udeležencev/-k preveč, jih lahko namesto v pare razdelimo v manjše skupine. Če je udeležencev/-k premalo, lahko delujejo samostojno.

VEČ IZZIVOV

1. Nekaj dramatičnih izjav lahko udeleženci/-ke uprizorijo in z igro vlog ponazorijo, kako vidijo in čutijo literarne osebe, njihovo ravnanje itd.

2. Udeležence/-ke povabimo, naj vsak na svoj karton o enem izmed svojih sošolcev/-k zapiše nekaj lepega ali spodbudnega. Kot primer lahko enega napišemo tudi sami. Nato morajo ugotoviti, kdo je napisal kateri »grafit«.

3. Udeležence/-ke prosimo, naj si zamislijo, da so v isti situaciji kot književni liki. Bi sami na njihovem mestu rekli kaj drugega?

4. V knjigi se junaki veliko pogovarjajo o različnih nogometnih klubih in njihovih navijačih. Z udeleženci/-kami se pogovorite, katere (slovenske) nogometne klube poznajo in kako je ime njihovim navijačem (Viole, Green Dragons ...).

PRILOGA

1.

14:02 Francisco, ko se vrneš, pospravi posteljo.

14:04 Francisco, ne pozabi zaliti rož, ker se bodo drugače posušile. 14:15 Mogoče pa je bolje, da jih ne zaliješ, ker jih boš zalil preveč in bodo umrle. (Mama Paketu po SMS-sporočilih.)

2.

»Danes smo se tukaj zbrali starši, učenci in prebivalci/-ke našega kraja Sevilla la Chica, da bi vam povedali izjemno novico: v teh božičnih praznikih bo v našem čudovitem kraju prvi nacionalni božični turnir v nogometu sedemčlanskih ekip!« (Ravnatelj med nagovorom šole.)

3.

»Za družbo Patatas Pernia, multinacionalno družbo, ki svoje izdelke trenutno prodaja v triindvajset držav in je vodilna na svojem področju, je najpomembneje, da smo v resnici majhna velika družina. In seveda je Sevilla la Chica ključni del te družine. Zaradi vsega tega bi v tem posebnem času rad oznanil dve reči ...« (Tonijev oče med govorom pred turnirjem.)

4.

»Ampak ... Kje pa so kanapejčki, Viktor? In pršut ... in kozice ... in pljučna pečenka. Vse sem ti napisala. Samo kupiti bi moral.« (Mama Viktorju pred božično večerjo.)

5.

»Spomni se Milinka.« (Alicia Paketu pred tekmo.)

6.

»Poslušaj, nikomur mi ni treba polagati računov. In če hočem dati poljub, dva ... ali tri ... Camuñasu ali komur koli drugemu, potem mu ga pač dam.« (Helena Nogometastičnim.)

7.

»Jaz ne lulam v posteljo!« (Tomeo Nogometastičnim ob razkritju grafita.)

8.

»Juana, ne morem več. Priznati moram, da je bilo vse zaradi ljubezni. Samo zaradi ljubezni sem se izdajal za navijača Atlética. Ker vem, koliko ti to pomeni ... A v resnici sem navijač Reala Madrid že vse svoje življenje. Obožujem Di Stéfana, Butragueña, Zidana ... in Cristiana Ronalda.« (Oče mami po razkritju grafita.)

9.

»Vse odkar sem vaša trenerka, nisem videla česa podobnega. Niti za hip niste igrali kot ekipa. Niti približno niste poskusili ničesar od tega, kar smo vadili v zadnjem letu in pol. Niti za hip niste igrali nogometa ... Veste, kaj vam bom rekla? Vesela sem, da odhajam.« (Alicia Nogometastičim, ko slabo igrajo na tekmi.)

10.

»Jaz sem le odposlanec. Klub mi je naročil, naj ju kupim, in točno to počnem: izvajam svojo nalogo. Kar dobra trenerja sta in to, da sta par, je medijem všeč, simpatična sta jim, zato bi z njima lahko dobro delali.« (Martín Recuero Alicii, Felipeju in ostalim ob razkritju, da je on avtor napisa na rjuhi.)

11.

»Torej ... Ni ravno pravi grafit, a mi je zelo všeč ... In v lesu, seveda ... Bo tam ostal za vedno ... Dokler nekega dne klopce ne bodo odpeljali ... Če jo seveda bodo odpeljali ...« (Paket Heleni ob koncu turnirja)

Roberto Santiago: Skrivnost nemogočega ropa

V knjižni zbirki Nogometastični Roberta Santiaga se srečamo z velikim številom liko in likinjv, ki so med sabo prepleteni na najrazličnejše načine, odnosi med njimi pa se vmes tudi spreminjajo in zorijo. Pri prepoznavanju različnih povezav med književnimi osebami si lahko pomagamo s strategijo, ki jo je M. Sarto poimenovala Kdo je s kom? in nam omogoča globlje razumevanje besedila, posledično pa tudi odnosov med udeleženci/-kami.

SODELUJOČI/-e

15–25 otrok druge triade OŠ

CILJI

• spodbujanje k uživanju v branju, • spodbujanje k branju v globino, • zaznavanje karakterja knjižnih oseb, • oblikovanje domišljijsko-čutnih predstav o književnih osebah, • razumevanje motivacij za ravnanje književnih oseb, • ozaveščanje različnih povezav med osebami v literarnem besedilu, • odkrivanje argumentacijske moči pripovednega besedila, • seznanjanje s španskim jezikom.

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO

• dovolj izvodov knjige Nogometastični – Skrivnost nemogočega ropa, da jo lahko pred izvedbo preberejo vsi/-e udeleženci/-ke, • tablo, da nanjo napišemo imena književnih oseb (in njihov položaj v literarnem besedilu), • krede oziroma pisala različnih barv, • računalnik in projektor, na katerem prikažemo predstavitev PowerPoint s sličicami Nogometastičnih oziroma natisnjene ilustracije, • računalnik s spletno povezavo za predvajanje pesmi Thunderstuck: https://www.youtube.com/watch?v=v2AC41dglnM

• kartončke z različnimi nazivi oziroma odnosi v slovenščini in španščini (glej prilogo).

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

• 45 minut, • zaradi velikega števila književnih oseb lahko srečanje traja tudi dlje.

PREDNOSTI IN PASTI

Dobra stran te strategije je, da je preprosta, a zelo učinkovita. Preprosto lahko tudi prilagodimo, kako globoko bomo analizirali besedilo.

Do težav lahko pride, če udeleženci/-ke niso vešči/-e bralci/-ke.

IZVEDBA

1.

a) Z uporabo španščine

Pred začetkom razmislimo, v kakšnih odnosih so lahko ljudje med sabo. Skupaj z udeleženci/-kami razmislimo o različnih odnosih v življenju. Naštejemo vrste odnosov, kot so npr.: prijatelj, prijateljica, nasprotnik, nasprotnica, oče, mama, brat, sestra, trener, trenerka, učitelj, učiteljica, teta, stric, simpatija, šef, šefica.

Nato vsak/-a udeleženec/-ka dobi kartonček, na katerem je navedeno poimenovanje v slovenščini in španščini (glej prilogo 1). Vsak/-a udeleženec/-ka mora z dodeljenim nazivom tvoriti poved po zgledu, s katerim se tudi sami predstavimo: »Soy [IME MOTIVATORJA] y [IME PRIJATELJA] es mi amigo/mi amiga.« Udeleženci/-ke nadaljujejo po zgledu: »Soy [IME UDELEŽENCA] y [IME DOLOČI UDELEŽENEC] es mi amigo/mi amiga.« Če nimamo ustreznega odnosa, lahko uporabimo naslednji zgled: »Soy [IME UDELEŽENCA] y no tengo entrenador / entrenadora.« Ko se vsi/-e udeleženci/-ke predstavijo in opredelijo do ostalih, jih razvrstimo v skupine glede na to, ali bi njihovo povezavo umestili pod DRUŽINO (la familia), PRIJATELJSTVO (la amistad), ŠOLO (la escuela), PROSTI ČAS (el tiempo libre), ali SLUŽBO (el trabajo). b)

Udeležencem/-kam naročimo, naj sedijo v klopeh in vstanejo, če je njihov odgovor na vprašanje pritrdilen. Nato jim zastavimo nekaj vprašanj, s katerimi se uvrstijo v določeno skupino ljudi, npr.: Kdo v tem razredu igra nogomet?, Kdo je tukaj edinec?, Kdo ima več kot dva brata?, Kdo ima raje knjige od filmov?, Kdo ima psa?, Kdo ima mačko?, Kdo je predtem obiskoval katero drugo šolo?, Kdo je živel v drugi državi? in Komu so všeč stari Egipčani? Cilj dejavnosti je, da se udeleženci/-ke zavejo, da jih povezujejo različne stvari.

2. S prezentacijo PowerPoint ali natisnjenimi ilustracijami skupaj obnovimo vsebino, literarne osebe in poglavitne dogodke. Ne osredinimo se še na odnose, temveč samo na imena in položaj v ekipi. Imena lahko ob tem zapišemo na tablo ob sličicah.

3. Ko so imena vseh nastopajočih navedena, skupaj poiščemo povezave med njimi, kot so: prijateljstvo, sorodstveno razmerje, šola, država, člani/-ce ekipe,

starost, spol, delo, podpora ekipi itd. Ob tem ponovimo špansko ustreznico, ki smo jo prej napisali na tablo. Pri tem naj udeleženci drug za drugim delijo svoje predloge. Like nato povežemo med seboj in v pare. Ko so vsi večinoma povezani, pogledamo, katere od književnih oseb niso z nikomer povezane. Skupaj se pogovorimo o tem, ali jih lahko priključimo kateri skupini. Kateri? Zakaj? Zakaj jih ni mogoče povezati z nikomer?

4. Udeležence/-ke razdelimo v štiri skupine, v katerih se naj pogovorijo o naslednjih vprašanjih: Zakaj so se te osebe znašle v istem literarnem besedilu?, Kaj jih povezuje? in Skupni cilj, posledice skupne zaveze? Posebej naj se osredinijo na osebe, ki jih nismo uspeli nikamor umestiti.

5. Nazadnje se naj udeleženci/-ke v skupinah odločijo za eno osebo, ki bi jo izpustili/-e iz romana. V skupinah naj razmislijo o tem, kako bi to vplivalo na besedilo. Bi bilo besedilo enako brez te literarne osebe? Vsak/-a udeleženec/-a naj pove, katerega lika ni mogoče izpustiti. S tem delavnico končamo in skupino usmerimo na nadaljnje izzive.

ANALIZA IZVEDBE

Izvedba bo živahna in zanimiva, če bodo udeleženci/-ke dobro pripravljeni/-e na analizo in pripravljeni/-e sodelovati in na glas razmišljati. Do težav pride, če udeleženci/-e niso vešči/-e branja oziroma če so knjigo predhodno površno prebrali/-e.

VEČ IZZIVOV

1. Vsak/-a udeleženec/-ka si izbere dve osebi in ju nariše, pri čemer poskuša upodobiti tudi njun odnos. Kako bi ponazoril/-a vrsto odnosa, v katerem sta osebi? Katere barve bi pri tem lahko uporabil/-a?

2. Vsak udeleženec izžreba imeni dveh likov. Nato mora z gledišča prvega lika opisati drugega. Primer: z vidika Tonija opisati, kakšna je Greta, ali z Gretinega vidika opisati Gretinega očeta. Pri tem naj upoštevajo odnos, v katerem sta osebi.

3. Vdovi Virtudes se pogovarjata na nenavaden način, pri čemer druga na drugačen način pove to, kar je rekla že prva. Udeleženci/-ke v parih pripravijo kratke dialoge, v katerih sami/-e poskušajo posnemati njun način govora. Sledi glasovanje za najbolj uspešen par.

4. Udeleženci/-ke izvedejo preprosto športno dejavnost, kot je npr. podajanje žoge, najprej brez glasbe, nato pa ob spremljavi pesmi »Thunderstruck« skupine AC/DC. Ob tem naj bodo pozorni/-e na spremembe pri gibanju in sodelovanju. A se je kaj spremenilo? Jim je glasba pomagala?

PRILOGA

Beatriz Oses: Erik Vogler

in zločini belega kralja

Strategija V tujih čevljih bo udeležence/-ke spodbudila k razvoju intelektualnih sposobnosti z vživljanjem v avtorjevo intenco in v način, s katerim se je poigral z literarnimi junaki v svojem besedilu. Ker so v mladinskem romanu Erik Vogler in zločini belega kralja literarni junaki zelo dobro okarakterizirani, se bodo sodelujoči/-e predvidoma zlahka poistovetili/-e z njimi in zagovarjali/-e ali kritizirali/-e njihova dejanja ali lastnosti.

SODELUJOČI/-e

Ne več kot 30 udeležencev/-k. Bralci/-ke, ki znajo interpretirati besedilo, so sposobni/-e o njem razmišljati in znajo ubesediti svoje ideje.

CILJI

• spodbujanje k uživanju v branju;

• navajanje na branje v globino; • spodbujanje ubesedovanja vtisov o prebranem romanu Erik Vogler in zločini belega kralja, • vživljanje in razumevanje ravnanja književnih oseb (glavnega junaka Erika Voglerja in stranskih oseb v besedilu), • zaznavanje, razumevanje in vrednotenje različnih perspektiv v besedilu, • spodbujanje kritičnega razmišljanja.

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO

• Udeleženci/-ke pred izvedbo preberejo roman Beatriz Osés Erik Vogler in zločini belega kralja. Vsak/-a bralec/-ka naj ima med izvajanjem strategije v rokah svoj izvod knjige, če bi morda želel/-a navesti odlomek ali odstavek, s čimer bi popestrila svoje izvajanje.

• Lističi za vse udeležence/-ke. Na vsakega od njih napišemo imena literarnih besed iz besedila. Izberemo jih od šest do osem, predvsem tistih, ki so zanimivejši, bolj kompleksni (npr. Erik Vogler, Albert Zimmer, Berta Vogler, Frank Vogler, Sandra Nadel, Beli kralj). Na preostale lističe napišemo besedo »bralec oz. bralka«. Napise na kartončkih z imeni književnih oseb, da »bralci« vedo, koga naslavljajo, pričvrstimo na vrvico, da si jih udeleženci lahko nadenejo okoli vratu ali pa jih prepognjene položimo pred literarne osebe.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

45 minut Čas je stežka predvideti, saj je odvisen od živahnosti debate in sposobnosti udeležencev/-k, da začnejo in razvijejo pogovor.

PREDNOSTI IN PASTI

Pozitivna plat strategije je njeno poudarjanje analitičnih sposobnosti zagovornikov književnih oseb v lahkotnosti njihovega izražanja in v kritičnosti spraševalcev/-k.

Do težav pride, če udeleženci/-ke vsega tega niso vešči/-e ali če besedila ne razumejo.

IZVEDBA

1. Uvodna motivacija (Schubert, Smrt in deklica): https://www.youtube.com/ watch?v=I_CcfW9nyiQ

Ali prepoznate to glasbo? Ali jo lahko povežete z dogajanjem v knjigi? Kakšne občutke vam vzbuja? Na tablo zapišemo različne občutke.

2. V nekaj besedah in zelo preprosto opišemo poglavitno temo besedila.

3. V nadaljevanju sodelujočim razdelimo lističe, na katerih so napisana imena glavnih literarnih oseb v besedilu. Tisti/-a, ki listič dobi, mora pojasniti vlogo te osebe v besedilu, naj bo ta prijetna ali ne. Na preostalih lističih je napisana beseda bralec oz. bralka.

Tisti, ki dobijo listek, na katerem piše bralec, sprašujejo literarne osebe tisto, kar se jim zdi v besedilu ali dejanjih literarnih junakov, okoliščinah …, da je treba posebej poudariti, pojasniti, ali opravičiti. Tisti z lističi, na katerih so imena književnih oseb, pa na ta vprašanja odgovarjajo, kot mislijo, da bi odgovoril njihov junak.

4. Lističe razdelimo tako, da so napisi spodaj. Sodelujoče prosimo, naj jih ne obrnejo, dokler nimajo vsi svojih listkov. Ko ima vsak svoj listek, jih prosimo, naj glasno preberejo svojo vlogo, da je to popolnoma jasno. Tisti, ki dobijo lističe z imenom literarnega junaka, se postavijo nasproti bralcev, da pogovor laže steče. Zdaj si lahko »književne osebe« nadenejo napise z imeni svojih vlog, ki smo jih pripravili pred srečanjem.

5. Naša vloga v tej strategiji je, da pazimo na red, če je treba, posredujemo, sodelujoče pomirimo, če se pogovor preveč razživi, a jim pustimo, da se izražajo svobodno in naravno.

Če se pogovor, vprašanja in odgovori preveč oddaljijo od besedila, udeležence/ke prosimo, naj se ponovno vrnejo k besedilu.

Po koncu srečanja lahko, če je treba, povzamemo ugotovitve, in pojasnimo, ali so po našem mnenju sodelujoči/-e razumeli/-e avtorico ali ne. To je seveda odvisno od sposobnosti in globine branja vsake/-ga posameznice/-ka.

ANALIZA IZVEDBE

Evalvacijo opravimo natančno in ocenimo svoje ravnanje: ali smo izbrali ustrezno knjigo, je ta ustrezala zanimanjem udeležencev/-k ali ne; smo se vzdržali komentarjev in udeležencem/-kam pustili, da so sami/-e prišli/-e do lastnih ugotovitev, ali nam je uspelo spoštovati njihovo razumevanje besedila itd. Če to strategijo večkrat izvedemo, lahko pomaga razvijati branje v globino in vzgaja kritičnost mišljenja udeležencev/-k.

DODATNE IZZIVI

1. poišči glasbeno podlago, ki ti vzbuja podobne občutke in bi jo lahko umestil/a v dogajanje v obravnavani knjigi;

2. ustvari detektivski načrt, ki bi ga uporabil/-a, če bi se moral/-a spopasti z Belim kraljem;

3. ustvari 'flip book' z glavnimi dogajanji v knjigi, pri čemer si lahko pomagaš z naslednjim posnetkom: https://www.youtube.com/watch?v=Un-BdBSOGKY (How to Make a Flipbook);

4. odigraj partijo on-line šaha s svojim sošolcem ali sošolko na spletni strani: https://www.chess.com/play/online

Ali poznaš šahovska pravila? Če temu ni tako, v šolski knjižnici poišči knjigo, v kateri so razložena pravila za igranje šaha, ali vprašaj koga, ki ti o tem lahko svetuje in jih razloži.

Beatriz Oses: Erik Vogler in smrt v toplicah

Namen strategije Knjiga in jaz je, da bi vsak/-a bralec/-ka v procesu branja znal/-a odkriti vrednost besedila, njegovo sporočilnost, da bi se bil/-a sposoben/-a identificirati ali zavrniti identifikacijo z literarnimi junaki in znal/-a vzpostaviti pozitiven ali negativen odnos do v besedilu predstavljene tematike. Ker je dogajanje v romanu Erik Vogler in smrt v toplicah zelo napeto in omogoča odprto razpravo o smiselnosti in nesmiselnosti dejanj glavnega junaka Erika Voglerja in stranskih oseb in njihovih osebnostih lastnosti, želimo sodelujoče s to strategijo vzpodbuditi k izmenjavi mnenj, poslušanju drug drugega in izražanju lastnega mnenja v odprtem in srčnem pogovoru.

SODELUJOČI/-e

Skupina z manj kot desetimi udeleženci/-kami bo manj dinamična; z več kot 30-imi morda prevelika. Skupina, v kateri je okoli 60 udeležencev/-k, bo morda preveč naporna, a če smo spretni, bomo tudi tako okoliščino zmogli obvladati.

CILJI

• spodbujanje uživanja v branju, • izražanje lastnega mnenja o splošnih in konkretnih stvareh, • spodbujanje kritičnega razmišljanja, • zmožnost iskanja in uvidevanja relevantnosti v literarnem besedilu upovedenega problema z bralčevimi konkretnimi življenjskimi izkušnjami.

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO

• dvorano, ali razred, ali knjižnico, torej tak prostor, ki ni prevelik; • dovolj izvodov knjig Beatriz Osés Erik Volger in smrt v toplicah, da jih udeleženci/-ke lahko pravočasno preberejo.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO

45–90 minut Čas je odvisen od starosti in števila udeležencev/-k.

PREDNOSTI IN PASTI

Če srečanje poteka brez posebnosti, je lahko vzbuditi zanimanje, saj udeleženci/-ke večinoma radi/-e sodelujejo. Do težav pride, če se vsi/-e udeleženci/-ke ne izražajo zlahka ali niso vajeni/-e povedati svojega mnenja. Lahko se pogovor preveč osredini na malenkosti v besedilu in zato ne osvojimo vseh ciljev.

IZVEDBA

1. Večina udeležencev/-k naj bi pred izvedbo strategije prebrala izbrano besedilo. Idealno bi bilo, da bi udeleženci/-ke besedilo prebrali petnajst dni pred izvedbo.

2. Na tablo napišemo besedo 'Taormina' in pokažemo sliko mesta na Siciliji. Na kaj jih ta beseda spominja? Na kaj/koga se navezuje? Na tablo zapišemo vse povedane asociacije.

3. Najprej povzamemo vsebino knjige. To storijo udeleženci/-ke. Dobro je, če zgodbo povzame 5–6 udeležencev/-k, ki se pri pripovedovanju izmenjujejo. Pomembno je, da medtem drug drugemu ne skačejo v besedo. Ko končajo, vprašamo druge, ali so kaj pozabili. Dodamo tisto, kar je morda iz njihovega pripovedovanja nejasno.

4. Nato začnemo pogovor. Udeležence/-ke povabimo, naj ovrednotijo različne vidike besedila: kaj jim je bilo najbolj všeč, kaj najmanj, kaj se jim je zdelo najbolj zabavno, kaj se jim je zdelo najgloblje, kaj najbolj resnično, kaj najbolj skrivnostno, kaj najdolgočasnejše, kaj jih je najbolj pritegnilo ...

5. Udeležence/-ke spodbudimo, da prebrano besedilo primerjajo z resničnim življenjem.

Primeri vprašanj:

1. Ste slišali za podoben primer, kot je opisan v knjigi?

2. Poznate koga, ki je podoben kateremu od junakov?

3. Se vam zdijo odzivi junakov prepričljivi?

Pri tem se poskušamo izogniti pogovoru o osebnih težavah.

6. Dogovorimo se za naslov knjige, ki jo bomo prebrali do naslednjega srečanja Knjiga in jaz.

ANALIZA IZVEDBE

Po izvedbi premislimo: smo pustili udeležencem/-kam, da se izražajo, ne da bi jih poskušali prepričati z lastno interpretacijo? Udeleženci/-ki morajo namreč razviti svojo bralno zmožnost do najvišje stopnje, ne da bi jim odrasli vsiljevali svoje razumevanje. Nam je to uspelo? Ali je pogovor ohranil sproščenost in dopuščal različna mnenja? Pri vodenju pogovora moramo preprečiti mogoče spore.

DODATNE IZZIVI

• Kaj so lastnosti dobrega detektiva? Kdo se bolje odreže, Erik Vogler ali Albert Zimmer? Sestavi seznam dobrih in slabih lastnosti pravega detektiva in oceni, kdo je boljši.

• Ustvari svoj book trailer oz. knjižni napovednik z glavnimi dogajanji v knjigi. Lahko si pomagaš z videoposnetkom: https://www.youtube.com/watch? v=Au4uleWHk4M

• Bralno-debatni klub: Ali je prav, da si je Erik Vogler drznil stopiti v detektivske čevlje, ali je tvegal preveč? Razdelite se v dve skupini in poskusite predstaviti argumente za in proti.

• Razdelite si vloge in odigrajte najbolj napet, najstrašnejši in najbolj vesel dogodek iz knjige.

Barbara Pregelj, Katarina Kogej, Polona Konjedic in Ema Cerar

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI: motiviranje za branje v projektih LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2022/2023

Recenzenta: Tonja Jelen Francisco Tomsich

© Barbara Pregelj, Polona Konjedic, Katarina Kogej in Ema Cerar

© za slovensko izdajo Založba Malinc, Medvode 2022 Vse pravice pridržane.

Zbirka KonTEKSTI

Uredila: Barbara Pregelj

Izdala in založila: Založba Malinc Medvode, 2022

Za založbo: Aleš Cigale Oblikoval in tehnično uredil: Aleš Cigale Lektorirala: Tonja Jelen

Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koliko obsegu, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

028(035) 37.091.3:811.134.2(035)

POTI do književne raznolikosti : motiviranje za branje v projektih Leo, leo in Španska vas 2022/2023 / [Barbara Pregelj ... et al.]. - Medvode : Malinc, 2022. - (Zbirka Konteksti)

ISBN 978-961-7122-46-6 COBISS.SI-ID 131406339

Nika si od vsega najbolj želi postati glasbena zvezdnica. Zato se včasih zaklene v sobo in vadi igranje kitare, le da namesto kitare uporabi očetov teniški lopar. Ko to opazijo njeni starši, jo, misleč, da si želi igrati tenis, vpišejo na tečaj. Niki tečaj sprva ni preveč všeč, vendar je odločena, da bo vseeno postala slavna – kot glasbenica ali tenisačica. Toda slava ima lahko visoko ceno.

Prvič v zgodovini kraja Sevilla la Chica se bodo na božičnem turnirju srečale štiri mitske ekipe: Real Madrid, Barça, madridski Atlético … in Soto Alto! In prvič v zgodovini šolskega nogometa bo na tekmah uporabljena tehnologija sokoljega očesa. Toda nekdo preplavlja mesto z grafiti, ki razkrivajo skrivnosti prebivalcev mesta. Jih hoče s tem zmesti in jim preprečiti, da bi se osredotočili na turnir? Toda kdo sploh pozna vse te skrivnosti?

V mesto Sevilla la Chica prihaja velika razstava o zakladih starega Egipta. Ogledajo si jo vsi prebivalci in prebivalke mesta. Toda že na dan odprtja razstave se zgodi nekaj neverjetnega, nepojmljivega, nemogočega … Vpričo vseh uspe nekomu ukrasti najbolj dragoceni kos v zbirki. Prav tako zaradi pomanjkanja denarja ekipi Sota alta grozi, da bo razpadla. Je to kakor koli povezano z ropom?

Za Erika Voglerja, ki je obseden z redom in ne mara presenečenj, se velikonočni prazniki ne bi mogli začeti slabše. Namesto sanjske poti z očetom v New York bo moral praznike preživeti s svojo babico Berto. A dolgočasne počitnice se hitro sprevržejo v napeto detektivsko pustolovščino, saj se Erik vplete v raziskovanje serijskih umorov, ki pretresajo vso Nemčijo.

Ker Erika Voglerja preganjajo spomini na zločine belega kralja, se njegova babica odloči, da ga vzame s seboj v toplice, da si malce odpočije. S sabo pripelje tudi njegovega sovrstnika Alberta, ki mu Erik, kljub temu da mu je v preteklosti že pomagal, še vedno ne čisto zaupa. A tudi te počitnice ne bodo za mlada detektiva prav nič sproščujoče. Erik namreč ugotovi, , da so v zdravilišču nekoga umorili.