Poti do književne raznolikosti

POTI DO EVROPSKE KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI

UR: KNJIGA O DEŽJU

Avtor besedila: Juan Kruz Igerabide Naslov: Ur: Knjiga o dežju Naslov izvirnika: Ur: erori nahi ez zuen tanta

Prevedla: Barbara Pregelj in Peter Svetina Ilustracije: Elena Odriozola Tehnični podatki: 14.6×20.9; 118 strani ISBN: 978-961-7122-20-6

Knjiga je oblikovana v skladu s kriteriji oblikovanja gradiv za bralce z disleksijo.

»Pravljice in pesmi so način, na katere ga dihamo življenje«, pravi JUAN KRUZ IGERABIDE SARASOLA, ki se je rodil v baskovski vasici na severu Španije in zrasel z dvema jezikoma: maternim jezikom, starodavno baskovščino in španščino, ki je bila jezik njegovega šolanja. V rsto let je tudi sam učil. Tako je odkrival svet pravljic in pesmi s svoji mi učenci in otroki.

Ko je bil Peter Svetina majhen, je bil prepri čan, da bo, ko odraste, detektiv, a se je najprej vpisal na študij medicine in pristal na ljubljanski slovenistiki. Je avtor več kot tridesetih knjig pravljic in zgodb ter pesniških zbirk za otroke in odrasle. Ob tem je tudi prevajalec, raziskovalec in predavatelj na Univerzi v Celovcu.

Barbara Pregelj je prevajalka, urednica, doktorica literarnih ved in pridružena profesorica za literaturo na Univerzi v Novi Gorici. Kot prevajalka je svoj slo venski in španski glas posodila vrsti ustvarjalcev, kot so: Las Casas, Puerto, Unamuno, Fuentes, Arenas, Pitol, Vargas Llosa, Lorca, Debeljak, Pahor, Svetina, Putrle, Igerabide, Landa, Zubizarreta. V sodelovanju s Petrom Svetino je iz španščine prevedla tudi ba ročno poezijo Francisca de Queveda in sor Juane Inés de la Cruz.

Avtorica besedila: Sophie Daull Naslov: Na perišču Naslov izvirnika: Au grand lavoir Prevedla: Mateja Seliškar Kenda Tehnični podatki: 14.6×20.9; 180 strani ISBN: 978-961-7122-29-9

Knjiga je oblikovana v skladu s kriteriji oblikovanja gradiv za bralce z disleksijo

Mateja Seliškar Kenda je končala študij primerjalne književno sti, francoščine in nizozemščine ter doktorirala iz nizozemske in flamske avantgardistične poezije. Prevaja predvsem nizo zemsko in francosko prozo, dramatiko in poezijo za odrasle in mladino. Omeniti velja njene prevode mladinskih del avtorjev Annie M. G. Schmidt, Daniela Pennaca, Barta Moeyaerta in Guusa Kuijerja, med prevodi za odrasle pa antologije sodob ne nizozemske in flamske kratke proze in poezije, zbirko kratkih zgodb Michela Tournierja ter prevode romanov avtorjev, kot so Violette Leduc, Alain Robbe-Grillet, W. F. Hermans, Gerard Reve, Marieke Lucas Rijneveld, Tom Lanoye, Hugo Claus, Arnon Grunberg,Marguerite Duras, Isabelle Wéry in drugi.

Sophie Daull (1965), francoska igral ka, plesalka in pisateljica, se je rodila v mestu Belfort na vzhodu Francije. Sprva je študirala klavir in petje, nato pa se je pridružila belfortski gledališki skupini. Čez nekaj let se je preselila v Pariz, kjer je vpisala še študij gledališke igre in sodobnega plesa. Po diplomi je sodelovala z različnimi gledališkimi ansambli po vsej Franciji, leta 1995 je ustanovila svojo gledališko skupino L’eau lourde (Težka voda), ki uprizarja tako sodobna kot klasična dela ter gostuje doma in na tujem. Ustvarjalni diapazon Daullove je širok in sega tudi onkraj gledaliških desk. Sploh pisanje je od nekdaj pomemben del njene ga umetniškega izraza. Med drugim prevaja iz nemščine, piše članke, pripravlja in vodi radijske oddaje, od leta 2015 pa se resneje posveča tudi romanopisju; do danes je objavila tri romane, ki so bili v Franciji in na tujem vsi deležni velike pozornosti, tik pred izidom je tudi že četrti.

Pisanje francoske igralke, plesalke in pisateljice Sophie Daull je v precejšnji meri avtobiografsko in povezano z ubesedovanjem izgub: nenadno preminule najstniške hčerke in umorjene matere. V romanu Na perišcu, s katerim jo v slovenščini spoznamo prvič, pred nas razgrne besedno mojstrovino, kjer, kot pravi sama »se spomin drgne ob grbast granit, kjer se jezik izpira v deročem toku, ki se peni kot milo iz črnila, kjer je fikcija belilo«. Roman je bil nagrajen z Evropsko nagrado za literaturo.

MAMA, KI JE DEŽEVALA

Avtor besedila: José Luís Peixoto Naslov: Mama, ki je deževala Naslov izvirnika: A mãe que chovia Ilustracije: Daniel Silvestre de Silva Prevedla: Urška Rupar Vrbinc Tehnični podatki: 22×22; 60 strani ISBN: 978-961-7122-15-2

Glavni junak prvega mladinskega besedila zelo uveljav ljenega portugalskega pisatelja Joséja Luísa Peixota je otrok dežja. A tako izvirno mamo, ki jo vsi potrebujejo, se mora naučiti deliti z drugimi. Ta izjemno občutljiva, poetična in obenem preprosta slikanica slavi in poudarja eno najmočnejših sil v naravi: brezpogojno materinsko ljubezen.

José Luís Peixoto, leta 1974 rojeni avtor, je plodovit na vseh področjih svojega ustvarjanja. Piše tako prozo in poezijo, kot tudi dramska bese dila. Za svoje delo je prejel že več nagrad, med njimi tudi literarno nagrado Joséja Saramaga. Peixoto slovi kot novi glas portugalske lite rature, po njem pa so poimenovali tudi literarno nagrado, ki jo podeljujejo mladim ustvarjalcem.

Urška Rupar Vrbinc, leta 1987 rojena anglistka in literarna komparativistka, prevaja iz angleškega in portugalskega jezika. Njena dosedanje prevodna dela so bila objavljena v revijah Mentor, Idiot, na programu ARS, poezija pa v zbirki 100, zbirki haikujev, izdani ob 100-letnici prve svetovne voj ne.

DNEVNIK POREDNE PUNCE

Avtorica besedila: Kristina Gudonytė Naslov: Dnevnik poredne punce Naslov izvirnika: Blogos mergaitės dienoraštis Prevedel: Klemen Pisk Tehnični podatki: 14.6×20.9; 300 strani ISBN: 978-961-7122-25-1

Knjiga je oblikovana v skladu s kriteriji oblikovanja gradiv za bralce z disleksijo.

Klemen Pisk (1973) je slovenski prevajalec, pesnik, pisa telj in glasbenik. Kot literarni prevajalec iz poljščine je spomladi 2003 dobil štipendijo Inštituta za kulturologijo v Varšavi. Od 2006 do 2009 je živel v Vilni, kjer se je izpopolnjeval iz litovskega jezika. Oktobra 2015 je prejel posebno priznanje Litovskega kulturnega inštituta za zaslu ge pri promociji litovske literature po svetu, septembra 2021 pa nagrado svetega Hieronima za prevode lito vskih knjig v slovenščino – litovsko državno nagrado Ministrstva za kulturo Republike Litve in Združenja litovskih književnih prevajalcev. V slovenščino je doslej prevedel več kot 40 knjig – večinoma iz litovščine.

Kristina Gudonytė, rojena leta 1949 v Vilni, je lito vska pisateljica, igralka, režiserka in scenaristka. Od svojega sedmega leta je posojala otroški glas pri sinhronizaciji na nacionalni litovski radiotele viziji in bila voditeljica oddaj za otroke, igrala pa je tudi v otroških televizijskih dramah. Študirala je germanistiko na Univerzi v Vilni, diplomirala je iz igre na glasbeni in gledališki akademiji v Vilni . Doslej je izdala naslednje knjige za mladino: Cvetlični dvorec (2002), Dnevnik poredne punce (2008, nagrada za najboljšo knjigo leta za najstni ke), Arina z ljubeznijo (2011), Ida s senčnega vrta (2012, nagrada za najboljšo knjigo leta za najstni ke) in Vrnili se bodo ob polni luni (2015). Dnev nik poredne punce je njena najbolj priljubljena knjiga in je prevedena v več jezikov, v Litvi in Rusiji je bila večkrat ponatisnjena, po tem romanu je bila posneta televizijska nadaljevanka. Leta 2014 je Kristina Gudonytė prejela nagrado za otroško književnost, ki jo podeljuje litovsko Ministrstvo za izobraževanje in znanost, in sicer za svoje delo za otroke in najstnike, prepričljivo intelektualno in psihološko vsebino in odličen občutek za materni jezik.

Glavna junakinja Kotrina je uporniška petnajstletnica. Nenehno laže, pogosto se izgublja v fantazijah in se jezi na svoje bližnje. Da bi pritegnila pozornost prijateljev, začne govoriti o tem, da je noseča. Zaplete se v kriminalna dejanja, zbeži od doma, nenadoma pa se sooči z resnično tragedijo – s smrtjo bližnje osebe.

ČE SE BO DAN KONČAL

Avtorica besedila: Lisa Hyder Naslov: Če se bo dan končal Naslov izvirnika: Om dagen tar slut Ilustracije: Per Gustavsson Prevod: Iva Klemenčič Tehnični podatki: 21×29,7; 40 strani ISBN: 978-961-7122-09-1

Iva Klemenčič se je po študiju novinarstva in nemškega jezika s književno stjo v Ljubljani posvetila učenju švedskega jezika, v katerega je zaljubljena že od malih nog. Zaključila je vse tri letnike lektorata na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kot štipendistka Svenska institutet (Švedski Inštitut) je študirala tudi na Švedskem: na Visoki šoli v Kalixu in Univerzi v Uppsali. Od leta 2010 poučuje švedščino na večernih tečajih na Filozofski fakulteti in jezikovni šoli LanguageSitter ter se ukvarja z literarnim prevajanjem. Prevedla je nekaj švedskih mladinskih besedil, v Antologiji sodobne norveške književnosti so izšli njeni prvi prevodi iz norveškega jezika, v Antologiji sodobne islandske književnosti tudi prvi prevodi islandske poezije in proze. Pred kratkim se je lotila novega izziva: prevajanja slovenske poezije v švedščino. Več let redno prevaja za revijo History, na retrospektivi filmov Ingmarja Bergmana v Kinoteki debitirala tudi kot filmska prevajalka.

Lisa Hyder je rojena leta 1985 v Stockholmu. Zaposlena je kot pravnica, ki ob službi naj raje piše knjige za otroke. Njen knjižni prve nec, napeta zgodba o dveh bratih in sestri iz družine Tilly z naslovom Knjižnični udar, je izšel leta 2014. Sledile so še tri knjige iz iste serije: Umetniški udar, Izumiteljski udar in Duhčev udar. Slikanica Ko se bo dan končal, ki sta jo ustvarila skupaj s Perom Gu stavssonom, je izšla leta 2017. Nominirana je bila za največjo švedsko literarno nagrado, august.

Per Gustavsson je rojen leta 1962 v Arviki. Po zaključenem študiju in nazivu Master of Fine Arts, na katerega je zelo ponosen, se je povsem posvetil ustvarjanju del za otroke in mladino. Leta 1995 izdal prvo slikanico, Ustavite žogo, nato pa kot bomba udaril na literarno pri zorišče s serijo slikanic o domišljavih princeskah, Tako to počnejo princeske. Od takrat je ilustriral mnoga znana dela za otroke in mladino različnih avtorjev, napisal pa tudi kar nekaj svojih. Član Švedske akademije za mladinsko literaturo in član žirije, ki po deljuje nagrado ALMA (Spominsko nagra do Astrid Lindgren), je tudi dobitnik Plakete Else Beskow, kar trikrat je bil nominiran za nagrado august.

Ne vem natančno, kako je videti meteorit. Pa tudi ne, kako je, če se končuje svet. Verjetno tega nihče ne ve. Razen dinozavrov, toda njih ne moremo vprašati. Mogoče se stemni in se nam zdi, kot da bi zaspali. Kot bi nekdo ugasnil sonce. Kot če bi se dan končal. Ampak to vedo samo dinozavri.

NIKOLAI EL GIMNASTA Y UN LADRÓN

MUY PLASTA

Avtor besedila: Klarisa Jovanović

Naslov: Nikolai el gimnasta y un ladrón muy plasta Prevod: Juan Kruz Igerabide, Barbara Pregelj Ilustracije: Štefan Turk Tehnični podatki: 235 x 235 x 10mm, 40 strani ISBN: 9789617122169

Knjiga je oblikovana v skladu s kriteriji oblikovanja gradiv za bralce z disleksijo.

Utečeno življenje v nekem idiličnem mestu zmotijo predrzni tatinski podvigi. Še dobro, da to pravočasno opazi telo vadec Nikolaj, sicer bi se vse skupaj precej bolj zapletlo. A kaj bi dolgovezili … ko pa Nikolaj opravi vse, kot je treba. Sončno in humorno zgodbo v verzih je napisala pesnica in prevajalka Klarisa Jovanović, ki jo bralci poznajo tudi po številnih revialnih objavah za otroke. Tokrat jo lahko prvič spoznamo v slikanici, kjer je ilustracije prispeval uveljavljeni tržaški ilustrator Štefan Turk.

Knjiga je v španščini.

Klarisa Jovanović v slovenski prostor že petintrideset let pri naša prevode novogrških besedil in pri tem orje ledino. Zelo opaženo je bilo tudi njeno pisanje kratke proze, predvsem pa poezije. Njena tretja knjiga poezije, pesnitev Izgnana, ki je izšla 2018, je bila nominirana za Veronikino nagrado. Del svoje ustvarjalnosti posveča tudi otrokom, slikanica Telova dec Nikolaj prežene tolovaja je njena prva slikanica, ki je izšla pri založbi Malinc. Veliko se ukvarja s pravljicami, ki jih prevaja ter literarizira. Ob vsem tem se posveča tudi glasbi, zlasti interpretiranju uglasbene poezije.

Barbara Pregelj je prevajalka, urednica, doktorica literarnih ved in pridružena profesorica za literaturo na Univerzi v Novi Gorici. Kot prevajalka je svoj slovenski in španski glas posodila vrsti ustvarjalcev, kot so: Las Casas, Puerto, Unamuno, Fuentes, Arenas, Pitol, Vargas Llosa, Lorca, Debeljak, Pahor, Svetina, Putrle, Igerabide, Landa, Zubizarreta. V sodelovanju s Petrom Svetino je iz španščine prevedla tudi baročno poezijo Francisca de Queveda in sor Juane Inés de la Cruz.

Ko je bil Peter Svetina majhen, je bil prepričan, da bo, ko od raste, detektiv, a se je najprej vpisal na študij medicine in pristal na ljubljanski slovenistiki. Je avtor več kot tridesetih knjig pra vljic in zgodb ter pesniških zbirk za otroke in odrasle. Ob tem je tudi prevajalec, raziskovalec in predavatelj na Univerzi v Celovcu.

PROLETERKA

Avtorica besedila: Fleur Jaeggy Naslov: Proleterka Naslov izvirnika: Proleterka Prevedla: Gašper Malej in Alenka Jovanovski Tehnični podatki: 14.6×20.9; 120 strani ISBN: 978-961-7122-47-3

Knjiga je oblikovana v skladu s kriteriji oblikovanja gradiv za bralce z disleksijo.

Alenka Jovanovski iz italijanščine in angleščine prevaja različna besedila (poezijo, dramatiko, kratko prozo, romane, eseje). Od leta 2007 je prevedla avtorice in avtorje, kot so Cesare Pavese, Italo Calvino, Nelida Milani, Lina Prosa, Claudio Povolo, Igia ba Scego, Audre Lorde, Kevin Barry idr.. Sprva je bila literarna znanstvenica, vendar je leta 2011 izstopila iz akademskega sveta. Je pesnica z dvema objavljenima pesniškima zbirkama. Njena druga pesniška zbirka Tisoč osemdeset stopinj je preje la Veronikino nagrado, nagrado za pesniško zbirko leta, ki jo podeljuje Mestna občina Celje. Njene pesmi so prevedene v angleščino, poljščino, španščino in češčino, vključene so tudi v številne antologije.

Fleur Jaeggy je bila rojena leta 1940 očetu Švicarju in mami Italijanki: Pri petih letih so jo starši poslali v dekliški internat v Appenzellu, iz katerega je pri sedemnajstih pobegnila. Po kratkem bivanju v Locarnu se je leta 1968 preselila v Rim in kasneje v Milano, kjer se je začelo njeno literarno ustvarjanje. Njeno zadnjo novelo oz. kratek roman Proleterka (2001) je časopis Times Literary Supplement označil za najboljšo knjigo leta 2003. Poleg romanov in zbirk kratkih zgodb je ustvarjala tudi dramska besedila in prevajala v italijanščino. Pod psevdonimom Carlotta Wieck pa je sodelovala tudi z italijanskim glasbenikom Francom Battiatom.

Zgodbo Proleterke pripoveduje neimenovana petdesetletna ženska, ki se po smrti očeta spominja svoje mladosti: različnih obdobij svojega otroštva … svoje pobegle in brezbrižne ma tere … očeta, ki ga je le redko imela priložnost videti … svoje samote … svojih malodušnih in praznih dni v babičini hiši. Še posebej se spominja svojega edinega križarjenja v družbi odtujenega očeta Johannesa z jugoslovansko križarko, poimenovano Proleterka, iz Benetk v Grčijo.

Gašper Malej Rojen 1975 v Kopru. Diplomirani literarni kompara tivist, od 2004 samozaposlen v kulturi. Avtor pesniških zbirk Otok, slutnje, poljub, Rezi v zlatem in Pod tisto celino (2023 izide v itali janskem prevodu). Posebej intenzivno se ukvarja s prevajanjem iz italijanske književnosti (med drugim avtorjev, kot so I. Svevo, I. Calvino, P. P. Pasolini, D. Campana, A. Tabucchi, C. Pavese, D. Fo, C. Goldoni, E. Barba, P. V. Tondelli, P. Cappello, F. Berardi Bifo, F. T. Marinetti, R. Esposito, E. Erba, F. Buffoni, N. Milani …) in je eden od najbolj uveljavljenih slovenskih literarnih prevajalcev svoje generacije; njegov prevajalski opus obsega 34 knjig, de set uprizorjenih gledaliških besedil ter preko 200 drugih objav. Za prevod romana P. P. Pasolinija Nafta je maja 2011 prejel nagra do zlata ptica; za prevajalski opus pa leta 2016 državno nagra do za prevajanje Ministrstva za kulturo in turizem Republike Ital ije kot doslej edini slovenski prevajalec. Njegova poezija je bila prevedena v več kot 20 jezikov in objavljena v nekaj antologi jah v Sloveniji in tujini; udeležil se je več slovenskih in mednarod nih literarnih festivalov, turnej, srečanj in pesniško-prevajalskih delavnic ter bil večkrat gost literarnih rezidenc.