Priročnik Leo, Leo 2024/2024 by Založba Malinc

Barbara Vuga, Zgodba o drevesu Bliža se zima. Veliko prastaro drevo, ki rase v ob robu vasice, bo kmalu izgubilo vse liste in ostalo čisto samo. Nekega jesenskega dne se deček Milo odloči, da je v zvezi s tem treba nekaj storiti. Na pomoč mu najprej priskoči deklica Vita, nato soseda Zala, nato trgovec Rupert … Skrivnostni umetniški podvig v delavnici kmalu pritegne zanimanje vseh vaščanov. Le kaj ustvarjajo v njej?

Miha Mazzini, Čudežne besede Besede imajo svojo moč, včasih celo tolikšno, da zaradi njih postanemo neprepoznavni. Slikanica Čudežne besede govori o pritisku, ki ga starši s svojimi pričakovanji nalagamo otrokom, in naši odgovornosti za sporočilo, ki jim ga s tem dajemo.

Alaine Agirre, Martin Martin je moj najboljši prijatelj. Vendar ni tak, kot so drugi. Tako vsaj pravijo. Besedilo baskovske avtorice Alaine Aguirre Martin, opremljeno z ilustracijami Maite Gurrutxaga, ni le prva slikanica obeh avtoric v slovenščini. Je prav tako besedilo o drugačnosti. Tudi o tisti nevidni drugačnosti, ki se skriva v vsakem od nas.

Matías Acosta, Poletne gostje V nekem samotnem kraju živi možakar, ki ima rad svoj mir. Ta se konča, ko si jata gosi povsem nepričakovano za svoje bivališče izbere streho njegove hiše. In videti je, da hrupne gostje pri njem nameravajo tudi ostati …

Kris Etxabe, Sivček Pred več kot desetimi leti se je na južni obali Argentine pojavil severni medved in strokovnjaki so sklepali, da je preplaval več kot dva tisoč kilometrov, da bi prišel do nje. Ampak motiv za ta neverjetni podvig je v resnici žalosten: taljenje ledu, ki ga povzroča globalno segrevanje, živalim onemogoča življenje v njihovem okolju in jih sili, da se zaradi iskanja hrane selijo drugam. Sivček je leposlovno besedilo, ki otrokom predstavi posledice podnebnih sprememb, in to na način, da tudi sami premišljujejo o njih in zanje skušajo najti rešitve.

Fatih Erdogan, Moji mami so zrasli brki Zabavna zgodba o družinah in enakosti spolov znanega avtorja. Mama spozna, da je življenje veliko boljše za tiste ljudi, ki imajo brke in si jih pusti rasti tudi sama. Preostali člani družine temu nasprotujejo. Toda pravi problem se pojavi, ko tudi druge mame storijo enako in si tudi same omislijo brke. Zabavna zgodba o enakosti spolov, primerna za različna kulturna okolja.

Drage motivatorke in motivatorji branja, v rokah držite priročnik za sodelovanje v projektih motiviranja za branje LEO, LEO in ŠPANSKA VAS v šolskem letu 2023/2024. Vanj smo vključili strategije, ki smo jih že preizkusili, nekatere pa v projektih letos uporabljamo prvič. Letošnji priročnik zajema didaktizacije in priporočila za delo z enajstimi literarnimi besedili, s katerimi lahko sodelujete v projektu LEO, LEO ali ŠPANSKA VAS. LEO, LEO je projekt, ki motivira za branje z uporabo španščine, zato so slikanice, ki smo jih tokrat izbrali za delo v projektu, kot običajno, dvojezične. ŠPANSKA VAS pa je projekt, namenjen vsem tistim, ki bi radi strategije motiviranja za branje spoznali in spoznale ob kakovostnih mladinskih besedilih iz literatur, ki so v slovenskem prostoru manj poznane. Tokrat so tu španska, baskovska, urugvajska, flamska, srbska in turška mladinska književnost, dve vključeni besedili pa sta podpisali slovenski avtorici, enega pa slovenski avtor. Gradivo v priročniku je organizirano v poglavja, ki jih narekujejo posamezna besedila, predstavljene strategije pa je seveda mogoče uporabiti tudi na drugih literarnih besedilih. Popisu izvedbe sledita rubrika Več izzivov z izhodišči za (po)ustvarjanje. Tudi letos smo v priročnik vključili seznam slovenskih imen z njihovimi španskimi inačicami in napotke za izgovorjavo v španščini. Tudi letošnji priročnik vsebuje evalvacijske obrazce, ki jih tudi tokrat izpolnjujeta dve osebi – tako izvajalec/-ka delavnice kot mentor/ica na ustanovi, v kateri se delavnica izvaja.

Priročnik z bralnimi predlogi dopolnjuje monografijo M. Sarto, ki smo jo z naslovom Strategije motiviranja za branje: z izkušnjami slovenskih motivatork in motivatorjev branja izdali leta 2015 pri založbi Malinc. Prav tako bo v pomoč tudi vsem motivatorjem in motivatorkam branja, ki se bodo izvedbe lotili/-e sami/-e. Na spletni strani naše založbe najdete tudi gradiva, ki smo jih pripravili za delo z vsemi izdanimi besedili za mlade bralce in bralke. Vsa gradiva niso prosto dostopna, zato vas vabimo, da se nam oglasite, če jih potrebujete. Tudi tokrat je naše vodilo književna raznolikost, tokrat se osredotočamo na različne poti, ki k njej vodijo. Tako bi namreč vnovič lahko opisali letos vključena besedila, ki so nastala v zelo različnih kulturnih okoljih, enako velja tudi za naša prizadevanja za animiranje, motiviranje za branje, pri čemer uporabljamo tudi v Sloveniji manj uveljavljene formate in nosilce: spletno pripovedovanje zgodb, pesmice, pa tudi videopogovore z avtoricami in avtorji. Že dolgo namreč velja, da različni ljudje uporabljajo raznolike zaznavne kanale, in to je za nas še posebej pomembno, saj v naših projektih poudarjamo osebni odziv in pomen čustev pri odločitvah, tudi tistih, ki so videti najbolj racionalne. Za nas je celostni način še vedno imperativ: spoznavamo, ob tem pa uživamo in se zabavamo. Obilo užitkov in zabave pri odkrivanju novih literarnih svetov! Barbara Pregelj, založba Malinc

KAZALO 1. Barbara Vuga, Zgodba o drevesu 2. Miha Mazzini, Čudežne besede 3. Alaine Agirre, Martin 4. Matias Acosta, Poletne gostje 5. Kris Etxabe, Sivček 6. Fatih Erdogan, Moji mami so zrasli brki 7. Jasminka Petrović, 35 kalorij brez sladkorja 8. Beatriz Osés, Erik Vogler in prekletstvo gradu Misty Abbey 9. Beatriz Osés, Erik Vogler in napačno dekle 10. Samanta Kobal, Menjam strah za sladoled 11. Breda Podbrežnik Vukmir in Klarisa Jovanović, Kako so rože prišle na svet 12. Jean-Claude van Rijckeghem, Dekle z mušketo

8 12 17 22 28 35

47 52

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

Barbara Vuga, Zgodba o drevesu Z bralnomotivacijskimi delavnicami ob bralcih vzgajamo tudi gledalce. Dinamične ilustracije, ki spremljajo besedilo Zgodbe o drevesu, so kot nalašč za urjenje v natančnem opazovanju in iskanju podrobnosti, zato smo za to slikanico izbrali strategijo Gledam in vidim.

SODELUJOČI/-e Do 25. Če imamo dovolj ilustracij, lahko strategijo izvedemo z večjim številom udeležencev. Zelo je namreč pomembno, da ima vsak udeleženec svoj izvod knjige ali izbrane ilustracije.

CILJI • spodbujanje natančnega opazovanja, • razvijanje koncentracije, • razvijanje domišljije, • povezovanje domišljijskega sveta z realnim življenjem, • izražanje lastnega mnenja. KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO • toliko slikanic in/ali ilustracij iz slikanice Zgodba o drevesu Barbare Vuga, kolikor je udeležencev; • seznam vprašanj (za izhodišče lahko vzamemo vprašanja iz priloge ali pa vprašanja pripravimo sami).

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO 30 minut. Pazimo, da otrokom ne pade pozornost in se ne začnejo dolgočasiti.

PREDNOSTI IN PASTI Dobra plat strategije je v veselju ob odkrivanju podrobnosti na ilustracijah, zato je pomembno, da jih zares dobro izberemo. Težave se lahko pojavijo, če se otroci niso sposobni osrediniti na podobe in so preveč živahni.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

IZVEDBA

1. Uvodna motivacija. Otroci sedejo v polkrog. Povemo jim, da se od njih pričakuje, da bodo natančno opazovali ilustracije, še prej pa bodo za vajo opazovali svet okoli sebe. Njihova naloga je, da ugotovijo, kaj vidi motivator, ki njihovo ugibanje vodi po naslednjem vzorcu: »Gledam nekaj visokega in rjavega in zelenega ...«, otroci pa morajo ugotoviti, da gre v tem primeru, npr., za drevo. Začnemo lahko s preprostimi ugankami in nadaljujemo z zahtevnejšimi. Za starejše otroke lahko ugibanje vodimo tudi po vzorcu: »Gledam nekaj, kar se začne na črko d in konča na črko o.« 2. Ko so otroci pripravljeni na opazovanje, jim razdelimo ilustracije oziroma slikanice tako, da vsak udeleženec dobi eno. Otrokom damo nekaj časa, da si tiho ogledajo vsak svojo ilustracijo in se osredinijo na vse, kar je na njej upodobljenega. 3. Po nekaj minutah vsak udeleženec opiše svojo ilustracijo. Nato začnemo spraševati po predmetih na ilustracijah (glej prilogo) ali podrobnostih. Nekaj vprašanj naj bo konkretnih, druga so lahko tudi bolj abstraktna. Nekaj vprašanj naj se nanaša na čustva. Vsi udeleženci iščejo odgovore na svojih ilustracijah in se oglasijo, ko najdejo predmet, ali podrobnost, ali osebo, po kateri sprašujemo. 4. Ko izčrpamo vprašanja o ilustracijah, pravljico skupaj še preberemo. 5. Delavnico sklenemo z vprašanji, ki obravnavajo resnično življenje otrok, a so povezana z ilustracijami, npr.: imate tudi doma ptičje hišice? Kaj dajete notri? Ali pred hišo oziroma blokom raste tudi kakšno drevo? Mislite, da se počuti osamljeno?

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

ANALIZA IZVEDBE Premislimo, ali smo upoštevali starost in razpoloženje otrok; ker tokrat v ospredju ni besedilo, je treba izvedbo obogatiti z lastnim navdušenjem in domišljijo. Če nam je uspelo, smo lahko zadovoljni.

VEČ IZZIVOV • Ali misliš, da se drevo lahko počuti osamljeno? Kako bi ga ša lahko razveselili? • Pozorno za minuto opazuj svet okoli sebe. Poskušaj si zapomniti čim več podrobnosti. Nato zapri oči in naštej čim več stvari, ki si jih videl/-a. • Ali misliš, da drevesa lahko zebe? S katerimi oblačili bi jih lahko ogrel/-a? Nariši jih! • Izdelaj ptičjo hišico iz papirja. Za pomoč prosi starše, vzgojitelje ali učiteljice. Nato hišico obesi nekam, kjer meniš, da bo nekomu preganjala samoto.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

PRILOGA

• Katere barve so hiše v vasi? • Kaj teče pred vasjo? • Kaj stoji za vasjo? • Katere barve je nebo? • Kateri letni čas je na sliki? • Je na sliki katero orodje? • So na sliki otroci? Kaj počnejo? • Katerih barv je listje, ki pada z drevesa? • Katere barve je šal? • Ali je na sliki kakšna žival? • Ali je na sliki kaj, kaj lahko pojémo? • Ali je na sliki oseba z brki? • Kje je kuža? • Kako so videti sosedje? Kakšni so njihovi obrazi? Kaj počnejo? • Kaj je obešeno na stenah v hiši gospe Roze? • Kako se počuti gospa Roza? • Ima doma kakšno žival? Kaj počne? • Katere barve je Rozina spalna srajca? • Kakšno frizuro ima gospa Roza? • Kaj ima Rupert na rokah? • Kaj vse je na mizi? • S čim pletejo šal? • Kakšno frizuro ima deklica? • Katere barve so vabila? • Kaj je obešeno na vrvici? • Kaj potiska deklica z rdečim trakom za ušesa? • Katerih oblik so ptičje hišice? • Katerih barv je sinica? • Kako se počutijo ljudje, ko gledajo hišice? • Kako se počuti drevo z obešenimi hišicami?

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

Miha Mazzini, Čudežne besede Besedilo slikanice Čudežne besede dopolnjujejo živahne ilustracije Štefana Turka, ob katerih bodo otroci čudežne spremembe, ki jih doživlja glavni junak Egon, zlahka tudi sami obnovili. Z uporabo strategije Pripovedujem pravljico otroci pravljico najprej poslušajo, nato pa jo s pomočjo vprašanj motivatorja/motivatorke povedo še sami.

SODELUJOČI/-e 20–25 otrok.

CILJI • urjenje pozornosti, • poslušanje z razumevanjem, • spodbujanje domišljije, • spodbujanje otrokovega uživanja ob poslušanju pravljic.

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO • slikanico s krajšim besedilom in veliko ilustracijami Čudežne besede Mihe Mazzinija; • fotokopije ilustracij iz slikanice, ki jih razdelimo med otroke; • dovolj izvodov slikanice, da jih otroci med poslušanjem lahko listajo; • listke ali kartice, na katere napišemo svoja vprašanja, ki bodo izhodišče za pogovor z otroki. Vprašanja naj bodo kratka in razumljiva, odgovori na pripravljena vprašanja morajo biti iz prebrane pravljice (glej Prilogo).

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO Ne več kot 30 ali 35 minut. Če se otroci zelo zabavajo, nekoliko dlje, a ni treba obravnavati vseh vidikov pravljice.

PREDNOSTI IN PASTI Težave nastanejo če otroci niso vajeni glasnega branja. Če ne znajo odgovoriti na zastavljeno vprašanje, jim pomagamo. Pazimo, da izvedba ni predolga, saj lahko to otroke utrudi. Bolje je, da je izvedba krajša, kot pa predolga.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

IZVEDBA

1. Uvodna motivacija: Otroci se posedejo v polkrog. Nato drugega za drugim prosimo, naj dopolnijo sledeče stavke s svojimi zaključki. Pustimo, da udeleženci prosto delijo svoje predloge, in poskušamo izvabiti tako pričakovane kot nepričakovane odzive. Ideje si zapisujemo na list papirja, ki ga bomo potrebovali po branju (glej rubriko Več izzivov). · Močan/Močna kakor … · Pameten/Pametna kakor … · Lep/-a kakor … · Hiter/hitra kakor … · Domiseln/Domiselna kakor … · Napihnjen/-a kakor … 2. Otrokom razdelimo pomešane fotokopije ilustracij iz slikanice in jim preberemo pravljico. Pazimo, da beremo dovolj počasi in njihovo pozornost usmerjamo k ilustracijam. 3. Po branju skupaj razvrstimo ilustracije v enak vrstni red, kot je v slikanici. Ob tem se pogovorimo o vsebini in dogodkih, ki so si jih zapomnili, so se jim zdeli najbolj smešni, žalostni ali so se jih kako drugače dotaknili. 4. Ko obnovimo vsebino, vsakemu udeležencu zastavimo vprašanje (glej Prilogo). Odgovor na vprašanje mora biti iz besedila ali z ilustracije pravljice. Če so otroci zelo majhni in niso navajeni poslušanja, vprašanja zastavljamo celotni skupini. Pri tem pazimo, da so vsi otroci aktivni. Postavljamo vprašanja različnih težavnostnih stopenj in opazujemo sodelovanje in zanimanje posameznikov. Manj zainteresirane spodbujamo s preprostejšimi vprašanji. 5. Za konec se vrnemo k uvodni motivaciji in udeležence vprašamo, kakšen bi bil videti Egon, če bi mu starši izrekli »čudežne besede«, ki smo jih na začetku srečanja napisali na list papirja. Udeležence nato lahko vprašamo, kako bi se ob tem počutili sami.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

ANALIZA IZVEDBE Po izvedbi presodimo, ali smo brali dovolj počasi, ne da bi pri tem izgubili ritem, potreben za razumevanje, ali smo ustrezno zastavili vprašanja, ali smo znali izkoristiti ilustracije, ki lajšajo razumevanje in spodbujajo domišljijo, pa tudi druge vidike izvedbe, ki lahko pomagajo pri morebitni boljši izvedbi strategije.

VEČ IZZIVOV 1. Nariši Egona, kakršen bi postal, če bi mu starši izrekli čudežne besede, ki smo jih pred branjem skupaj našteli in napisali na list papirja. 2. V slikanici Egonova starša za trenutek postaneta dveh napihujoči se žabi. Kakšne čudežne besede bi pa ti izrekel/izrekla svojim staršem? Pomisli in ju nariši! 3. S prijateljem ali prijateljico poskusi opisati drug drugega. Pazi, da uporabljaš podobne čudežne besede kot v slikanici: lep kakor ..., hitra kakor ... Nato spremenjenega prijatelja ali prijateljico tudi nariši. 4. Na koncu pravljice se Egon spremeni nazaj v običajnega fantka. Poskusi se domisliti katerega čarobnega izreka, s katerim bi ga lahko odčaral že pred koncem pravljice.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

PRILOGA

Primeri vprašanj za motivatorje: Vprašanja lahko prilagodimo starosti in številu udeležencev. 1. Kateri šport trenira Egon? 2. Ali trenira sam? 3. Kdo ga je prišel iskat po koncu treninga? 4. Kaj so počeli njegovi starši, da jih je moral čakati? 5. Kje so otroci čakali na svoje starše? 6. Kako so se počutili otroci po koncu treninga? 7. O čem so se pogovarjali njihovi starši? 8. Kaj je o Egonovih očeh rekel njegov očka? Da so kakor ...? 9. Kaj se je nato zgodilo Egonu? 10. Koga je lahko videl Egon? 11. Zakaj je kar naenkrat lahko videl oddaljene planince? 12. Kam so šle njegove oči? 13. Kako se je ob tem počutil? 14. Kaj se je dogajalo njegovim soigralcem? 15. Kaj je o Egonovem udarcu rekla njegova mama? 16. Kaj se je nato zgodilo z Egonovo roko? 17. Kaj je o Egonovi gibčnosti rekel njegov očka? 18. Kaj se je nato zgodilo z Egonovimi koleni? 19. Kaj je nato rekla Egonova mama o njegovem odrivu? 20. Kaj se je zgodilo z Egonovimi nogami? 21. Zakaj se Egon ni mogel prijeti za avtomobilsko anteno? 22. Kako so Egonovi starši sprejeli njegovo spremembo? 23. Zakaj je trajalo toliko časa, da so Egona spravili v avto? 24. Kako so se počutili Egonovi starši, ko so videli svojega spremenjenega sina? 25. Kako se je počutil Egon? 26. Zakaj sta se njegova starša spremenila v žabi? 27. Zakaj Egonov oče ni mogel vžgati avta? 28. Zakaj so se Egon in njegovi starši spremenili v spako oziroma v žabi? 29. S katerimi besedami je Egon »odčaral« svoje starše? 30. Kako so starši odčarali Egona? 31. Kaj so vsi skupaj naredili potem?

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

Alaine Agirre in Maite Gurrutxaga, Martín Strategija Napačno branje je namenjena zelo majhnim otrokom, ki še ne znajo brati, a smo jo že večkrat uspešno uporabili tudi pri starejših otrocih. Ti morajo pri drugem poslušanju glasnega branja odkriti namerno storjene napake, zato smo strategijo poimenovali Napačno branje. Lahko bi jo poimenovali tudi Motiš se!, saj to rečejo otroci, ko odkrijejo napake. Slikanica Martín je zelo primerna za to strategijo, saj se lahko poigramo z zamenjavo besed, ki okarakterizirajo pripovedovalca in glavnega junaka in s tem dopustimo možnost za razmislek o knjigi, ki v ospredje postavlja otroke s posebnimi potrebami.

SODELUJOČI/-e 25–40. Število je odvisno od tega, kako dobro obvladujemo otroke in znamo vzpostaviti tišino, ki bo udeležencem omogočila razumevanje branja in učinkovito izvedbo strategije.

CILJI • urjenje pozornosti, • usmerjanje pozornosti k lastnostim književnih junakov v slikanici Martín, • seznanjanje s španskim jezikom.

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO • slikanico Martín avtoric Alaine Agirre in Maite Gurrutxaga, • fotografije predmetov (izvedba v španščini).

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO največ 40 minut.

PREDNOSTI IN PASTI Privlačnost izvedbe je v izbiri pravljice in načinu, kako jo preberemo pa tudi v odzivih otrok. Do težav pride, če otroci niso vajeni poslušanja branja.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

IZVEDBA

1. a) Na tablo napišemo uvodni povedi iz slikanice ali pa ju samo glasno preberemo, če otroci še ne znajo brati sami. Povemo jim, da bomo prebrali slikanico o dečku Martínu. Učence vprašamo, kako si ga predstavljajo. V čem je drugačen od ostalih, kaj ga dela posebnega? Martín je moj najboljši prijatelj. Vendar ni tak kot drugi. b) Povemo jim, da bomo prebrali slikanico o dečku Martínu. Na levo stran table zapišemo nekaj španskih besed iz slikanice, ki so tako ali drugače povezane z Martínom (npr. fresas, camisas, bichos, croquetas) in jih glasno preberemo. Na desno stran postavimo fotografije predmetov, učence pa prosimo, da jih povežejo in ugibajo, kako so povezane z glavnim junakom. 2. Besedilo preberemo v španščini. Nato besedilo glasno preberemo v slovenščini. Beremo počasi, da ga otroci lahko razumejo. Po končanem branju jih vprašamo, kakšna se jim je zdela pravljica, katera oseba jim je bila najbolj všeč in zakaj, kaj so si najbolj zapomnili ipd.

Povzetek besedila v španščini: Martín es mi mejor amigo. Pero él no es como los demás. Martín se sabe de memoria el menú del cole de todo el mes: el de hoy, el de mañana, y lo que comeremos la próxima semana. Martín no sabe hablar bien; todo el mundo dice que no le entiende, menos su madre; pero yo no me lo creo. A Martín le gustan mis abrazos. No le gusta que nadie le toque. Le gusta repetir las cosas. A Martín, a veces, se le cae la baba de los labios.Los demás se burlan de él. A Martín no le gusta que sus compañeros se burlen de él. Martín no sabe hacer multiplicaciones y divisiones, lee lento y nadie entiende su letra, solo su profe. A Martín le gusta Ane. Cada vez que la ve, cierra los ojos con fuerza, deja de respirar, se le pone la cara roja, y el bigote le empieza a temblar. Martín hoy no ha venido al cole. Ayer tampoco. Y mañana tampoco, por lo visto. Estoy triste. Nuestra profesora nos dice que no va a volver, que va a otro cole: a una escuela especial, y yo me enfado bastante: żpor qué puede Martín ir a una escuela especial y yo no? Hoy he hecho novillos, para ir al cole de Martín. Al verlo entrar, he ido hasta él y le he dicho que se quede con nosotros. Él me ha respondido, en su lenguaje propio, que está contento, que ahora es más feliz. Yo me echo a llorar, todo mocos y sollozos. Y entonces Martín se me ha acercado poco a poco, y me ha abrazado. Un abrazo de verdad. Y es que Martín es mi mejor amigo. Y los otros tienen razón: él no es, para nada, igual que los demás.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

3. Nato jim rečemo, da jo bomo pravljico ponovno prebrali. Če se bomo pri branju zmotili, nas morajo otroci na to opozoriti tako, da glasno rečejo: »Motiš se!« 4. Ponovno glasno preberemo besedilo, pri čemer spreminjamo posamezne besede (uporabimo sinonime, antonime, besede, ki niso povezane z izvirno pravljico, itd.) pa tudi imena oseb in dogajanje. Otroci morajo na napako opozoriti takoj, ko jo opazijo. Lahko se poigramo z zamenjavo besed, ki okarakterizirajo pripovedovalca in glavnega junaka, s čimer dopustimo možnost za razmislek o knjigi. 5. Srečanje sklenemo tako, da udeležence povabimo k dodatnim izzivom.

ANALIZA IZVEDBE Ker so udeleženci zelo majhni, pozorno analiziramo potek izvedbe. Vprašajmo se, ali smo dosegli zastavljene cilje, kateri elementi so vplivali na boljšo ali slabšo izvedbo, zato da ob naslednji izvedbi morebitne napake lahko odpravimo.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

VEČ IZZIVOV 1. Zakaj je tvoj prijatelj/-ica poseben/posebna? Svojemu prijatelju oz. prijateljici zaupaj, katere lastnosti, ki jih ostali nimajo, so ti pri njem/njej všeč. Lahko ji/mu napišeš tudi krajše pismo. 2. Kako si predstavljaš Martína kot odraslega? Kaj počne? S čim se ukvarja? So mu še vedno všeč iste stvari? Ima še vedno istega prijatelja? Svoje razmišljanje lahko upodobiš v ilustraciji ali v pisni obliki. 3. Kaj pomeni izraz “posebna šola”? Razmisli o tem, kaj bi lahko pomenil, in vprašaj svojo učiteljico ali učitelja, ali se strinja s teboj. 4. Poišči predmete, ki bi bili Martínu všeč. Kaj bi mu podaril za rojstni dan?

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

PRILOGA

Vir: Wikipedia

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

Matías Acosta, Poletne gostje Ko literarne osebe govorijo in delujejo v literarnem besedilu, to počnejo zaradi nečesa. Včasih je vzrok jasen in ga zaznamo kot mnenje, željo ali potrebo. Drugič pa se pojavi posredno, morda zato, ker je avtor to uporabil kot izhodišče za svoje razmišljanje ali kar tako. Iskanje vzrokov v strategiji Zakaj neki? prek delovanja književnih oseb je lahko zanimivo, zabavno, lahko pa služi tudi kot vzgoja za življenje. Z uporabo te strategije po branju slikanice Poletne gostje lahko udeležence vzpodbudimo k razmisleku o delovanju in notranjih vzgibih glavnega junaka iz knjige, ki je v največji osamljenosti nepričakovano dobil nove prijateljice.

SODELUJOČI/-e 25 do 30 udeležencev.

CILJI • iskanje in zaznavanje vzročnih povezav med dejanji v slikanici Poletne gostje, • zaznavanje na videz nepomembnih ali manj pomembnih dejanj glavnega junaka iz knjig, • prepoznavanje pomena stvari za protagonista, • usmerjanje pozornosti na tisti pomen, ki jih pripisujemo stvarem, • seznanjanje s španskim jezikom. KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO • slikanico Poletne gostje Matíasa Acoste, • papir za pripravo kart, na katere zapišemo po eno vprašanje. (glej Prilogo 1), • natisnjeno fotografijo zvokov oglašanja živali (glej Prilogo 2).

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO največ 40 minut.

PREDNOSTI IN PASTI Prednost te strategije je njena živahnost. K dobri izvedbi pripomore izbira knjige, primerne za udeležence, prijetno vzdušje v skupini itd. Do težav pride, če so udeleženci površno poslušali ali prebrali besedilo ali če se ne spomnijo konkretnih situacij.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

IZVEDBA

1. a) Udeležencem pokažemo videoposnetek narave iz Urugvaja, rojstne države avtorja slikanice: Mariposas, aves y caballos, Uruguay natural https://www.youtube.com/watch?v=iSli9d9efb8. Vprašamo jih, ali si predstavljajo, da bi na takem kraju imeli hišo in živeli v samoti. Povemo, da tako živi glavni junak zgodbe, ki jo bomo prebrali. b) Udeležence vprašamo, ali mislijo, da se živali enako oglašajo v vseh jezikih. Povemo jim, da zvoke živali ljudje, ki govorijo druge jezike, zapišejo in oponašajo različno. Učence spodbudimo, da oponašajo zvoke nekaterih živali v slovenščini, nato pa jim povemo, da jih špansko govoreči slišijo nekoliko drugače. Povemo jim, da v zgodbi nastopajo gosi. Kako se gosi oglašajo v slovenščini? 2. Najprej glasno preberemo celotno besedilo v španščini, učenci naj bodo pozorni na oglašanje živali. Nato besedilo glasno preberemo v slovenščini. 3. Udeležencem pojasnimo, da bomo iskali vzroke, ki glavnega junaka vodijo k delovanju. Vsakemu udeležencu damo eno karto. Besedilo je obrnjeno navzdol. Prosimo jih, naj ne pogledajo, kaj piše na njih, dokler nimajo vsi udeleženci vsak svoje karte. 4. Ko ima vsak udeleženec v roki svojo karto, preberejo napisano vprašanje in premislijo o tem, kako bodo odgovorili. Če želi kateri od udeležencev zamenjati svojo karto z drugim udeležencem, mu zdaj to dovolimo. 5. Nato prosimo prvega udeleženca, naj glasno prebere svojo karto, in ga vprašamo: »Zakaj neki ...?« Če udeleženec odgovori pravilno, damo besedo naslednjemu udeležencu. Če ne, vprašamo druge, ali kdo pozna odgovor. Ko je krog sklenjen, ker so vsi udeleženci spregovorili, sklenemo tudi srečanje. Na koncu izvedbe udeležence povabimo k več izzivom.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

ANALIZA IZVEDBE

Premislimo, ali smo zastavili dobra vprašanja, znali razvedriti skupino in paziti, da se nihče ni počutil preveč ali premalo izpostavljenega, ali smo z izvedbo dosegli zastavljene cilje itd.

VEČ IZZIVOV 1. Kam se odpravijo poletne gostje vsako zimo? Poznaš še katere druge poletne gostje, ki ne nastopajo v knjigi? Kaj se z njimi zgodi pozimi? Svoje razmišljanje lahko predstaviš v pisni obliki ali z ilustracijami. 2. Opazuj ilustracije iz knjige. Opaziš spreminjanje letnih časov? Katere barve je ilustrator uporabil za njihovo upodobitev? Pomisli na situacijo, kraj, osebo ali žival in jo upodobi v različnih letnih časih. 3. Rad/-a poslušaš glasbo, ko si sam/-a? Katero glasbo bi poslušal/-a v samoti? Imaš raje zvoke narave? Pogovori se s svojimi sošolci in sošolkami. Izmenjajte svoja mnenja in glasbene predloge. 4. Predstavljaj si, da imaš na obisku poletne gostje. Katero hrano bi jim ponudil/-a? Kako bi preživljali čas skupaj? Svoje razmišljanje lahko predstaviš v pisni obliki ali z ilustracijami.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

PRILOGA 1

Zakaj neki se mož ni razveselil gostij? Zakaj neki se je zavedal, da to poletje ne bo več mirnih in spokojnih juter? Zakaj neki je rekel “to pa ne bo šlo”? Zakaj neki mu ni ostalo nič drugega, kot da se z njimi sprijazni? Zakaj neki je jesen dobila krila? Zakaj neki je možakar vedel, da se bliža slovo? Zakaj neki se je moral nečesa domisliti? Zakaj neki jih je moral prepričati, da odidejo? Zakaj neki poletne gostje ne bi preživele zime? Zakaj neki so poletne gostje potrebovale samo prijatelja, da bi lahko odletele?

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

PRILOGA 2

Vir: https://cronicaglobal.elespanol.com/cronica-directo/curiosidades/20190128/que-nombre-tienen-las-onomatopeyas-los-animales/371962881_0.html

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

Kris Etxabe, Sivček Zgodba nastaja tudi iz tega, kar literarne osebe rečejo drugim književnim osebam. Če nam uspe ujeti te izjave, to skoraj vedno vodi do boljšega razumevanja besedila. Če opazimo, kdo govori, kaj govori in komu govori, to pomaga prodreti v bistvo besedila. Zato smo strategijo poimenovali Kdo, kaj, komu?. V slikanici Sivček, ki otroke nagovarja k razmišljanju o podnebnih spremembah, imajo besede in razmišljanja likov iz besedila veliko težo, s to strategijo pa lahko otroke usmerimo k branju v globino. SODELUJOČI/-e ne več kot 30. Ta strategija je izvedljiva v vseh starostnih obdobjih; vse od osnovne do srednje šole.

CILJI • spodbujanje branja v globino, • zaznavanje karakterja književnih oseb iz slikanice Sivček, • oblikovanje domišljijsko-čutnih predstav o književnih osebah iz slikanice Sivček, • razumevanje motivacij za ravnanje književnih oseb iz slikanice Sivček, • ozaveščanje različnih povezav med osebami v slikanici Sivček, • vzgajanje v kritično bralstvo. KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO • dovolj izvodov slikanice Sivček, da jo lahko pravočasno preberejo vsi udeleženci; • računalnik s spletno povezavo za poslušanje pesmice o Delfinu Serafinu: https://www.youtube.com/watch? v=Ju2ttdR4zlc&list=RDJu2ttdR4zlc&start_radio=1&ab_channel=Lap andilladeDrilo; • liste ali kartice, na katere zapišemo zanimive povedi, ki jih povedo literarne osebe; te dele besedila prepišemo dobesedno, ne da bi jih spreminjali (glej Prilogo 1); • list z rešitvami; • Ilustracijo severnega medveda, ki mu sega voda do gležnjev (glej Prilogo 2).

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO do 40 minut.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

PREDNOSTI IN PASTI • uspeh izvedbe je odvisen od tega, kako dobri bralci so udeleženci pa tudi od izbranega besedila. • odvisen je tudi od nas in našega načina vodenja strategije.

IZVEDBA:

Učencem pokažemo ilustracijo severnega medveda, ki mu voda sega do gležnjev, in jih vprašamo, kaj se mu je po njihovem mnenju zgodilo. Povemo, da bodo po branju besedila ugotovili pravi vzrok, da pa bomo najprej spoznali njegovega prijatelja delfina Serafina. Predvajamo posnetek in udeležencem in udeleženkam ponudimo, da ob poslušanju pesmi tudi zaplešejo, tako kot na posnetku.

Besedilo pesmi v španščini:

Besedilo pesmi v slovenščini:

Uuuuh, u-uuu-oh, Sera, Serafin mira como nada ese delfín mira como baila Serafin surfea por las grandes olas del mar Sera, Sera, Sera, Sera, Serafin llévame contigo tu me haces feliz enseńame los mares que hay en el Sur donde naciste tú donde vives tú

Uuuuh, u-uuuu-oh, Sera, Serafin, poglej, kako plava ta delfin, glej, kako pleše Serafin. Surfa na velikih morskih valovih. Sera, Sera, Sera, Sera, Serafin, vzemi me s seboj, saj me osrečuješ, pokaži mi morja, ki so na jugu, kjer si se rodil, kjer živiš.

Los nińos y las nińas que hay en el pueblo Se acercan para verlo al atardecer Se esconde entre los barcos Que hay en el puerto ˇQue gracioso es si le das de comer! Sera, Sera, Sera, Sera, Serafin Quiero ser tu amigo, saber de ti Poder parar el tiempo y disfrutar del cielo azul y del ancho mar Sera, Sera, Sera, Sera, Serafin Llevame contigo tú me haces feliz. enseńame los mares que hay en el Sur Donde naciste tú Donde vives tú Uuuuh, u-uuu-oh, Sera, Serafin

Fantje in dekleta v vasi ob mraku te pridejo pogledat. Skriva se med ladjami v pristanišču. Kako zabaven je, če ga nahraniš! Sera, Sera, Sera, Sera, Serafin, želim biti tvoj prijatelj, vedeti o tebi, da bi lahko ustavil čas in užival modro nebo in širno morje, Sera, Sera, Sera, Sera, Serafin, vzemi me s seboj, ti me osrečuješ, pokaži mi morja, ki so na jugu, kjer si se rodil, kjer živiš, Uuuuh, u-uuuu-oh, Sera, Sera, Sera, Serafin!

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

1. Slikanico najprej povemo v španščini, nato jo še glasno preberemo v slovenščini. Udeležence povabimo k pogovoru o besedilu, ki traja nekaj minut, pri čemer pa se izognemo pogovoru o književnih osebah in njihovi vlogi v besedilu. Med pogovorom ugotovimo, kaj je pritegnilo njihovo bralsko pozornost.

Povzetek besedila v španščini: Canoso era uno de los pocos osos polares que aún vivían en el Polo Norte. Una mañana, se dio cuenta de que no podía levantarse de su hamaca. ˇEl agua le llegaba a los tobillos! Entonces, tomó una decisión: iría en busca de un islote mayor donde vivir.A la mañana siguiente, comenzó a nadar. De pronto, divisó una foca. La foca se pegó un susto de muerte.–ˇNo te asustes! He tenido que dejar mi casa porque se está derritiendo. Solo quería descansar en tu islote. żNo crees que hace mucho calor?Pero cómo va a hacer calor en el Polo Norte?–Eso me pregunto yo desde hace tiempo.–El problema es que tu pelo te da mucho calor.Canoso pensó que la foca se equivocaba:–Yo siempre he tenido este pelo. Pero nunca he sentido tanto calor como ahora.Con este calor, tu islote se irá derritiendo. Y una mañana, notarás que el agua te llega a los tobillos. Entonces te darás cuenta de que en tu diminuta casa no hay sitio más que para ti misma.Por eso te recomiendo que busques una nueva casa. La foca, muy enfadada, gimió hasta espantar a Canoso. Lo mismo le sucedió con todos los animales que se encontraba. Con la puesta de sol, se encontró con su amigo Serafín el delfín. Su amigo le guió hasta la tundra de los bosques del norte de Alaska. Era el paisaje más bello y espectacular que jamás había visto. Estuvimos hablando durante largo tiempo en mi cabańa de madera. Intenté contestar las preguntas de Canoso: –Tu casa se ha derretido porque cada vez hace más calor. Pero ese calentamiento es tan lento que los animales con los que te has encontrado no lo han notado. Por eso han creído que querías engańarles para quedarte con sus casas. Intenté contestar las preguntas de Canoso: –Tu casa se ha derretido porque cada vez hace más calor. Pero ese calentamiento es tan lento que los animales con los que te has encontrado no lo han notado. Por eso han creído que querías engańarles para quedarte con sus casas. Los humanos son los causantes de ese calentamiento. –¿Y por qué no hacen nada? –Porque les pasa lo mismo que a los animales con los que te has encontrado por el camino. Pero una mañana notarán que el agua les llega a los tobillos. Y entonces… se darán cuenta de que en su diminuta casa no hay sitio más que para ellos mismos.

2. Razdelimo kartice s povedmi, prepisanimi iz literarnega besedila. Povemo jim, da so na karticah napisani dobesedni navedki literarnih oseb, njihova naloga pa je, da ugotovijo, katera oseba je kaj povedala in komu. Udeležencem damo nekaj časa, da v tišini premislijo o odgovoru.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

3. Nato prvega udeleženca v krogu prosimo, naj glasno prebere svoj stavek in pove, kdo ga je izrekel in komu. Če udeleženec pravilno pove, kdo je stavek izrekel, ga vprašamo po kontekstu, v katerem je bil stavek izrečen, če ga udeleženec še ni pojasnil. Če ne pozna pravilnega odgovora, vprašamo druge udeležence, ali znajo umestiti stavek v dogajanje v besedilu. Če tudi oni ne vedo, jim to pojasnimo. 4. Vsak prebere svoj stavek in pove svoje mnenje. Če nihče ne zna odgovoriti, jim pomagamo. Na koncu se pogovorimo še o celotnem besedilu in učence usmerimo k dodatnim izzivom.

ANALIZA IZVEDBA: Razmislimo, ali so udeleženci sodelovali z odporom ali postali preveč nemirni, ker jih nismo uspeli pritegniti in jih ustrezno navdušiti.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

VEČ IZZIVOV

1. Podnebne spremembe so postale del našega vsakdanjika. Narišite krog možnosti (jaz, moja soseska, moje mesto, moja država, moj kontinent, moj svet) po naslednjem vzorcu in si izberite eno situacijo ali dejanje iz vsakdanjega življenja, ki ne vpliva samo na vas, pač pa na ves svet.

Vir: https://www.cambridge.org/elt/blog/2021/11/03/3-activities-teaching-climate-change/

2. Kaj se s Sivčkom zgodi po koncu knjige? Napiši nadaljevanje. 3. Iz odpadnih materialov ustvari nekaj, kar bo tebi ali tvojim bližnjim koristilo v vsakdanjem življenju. 4. Ali si upate uprizoriti dogajanje iz knjige? Katero vlogo bi najraje odigrali?

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

PRILOGA 1

Primeri povedi: »Nikar se me ne boj! Zapustiti sem moral svoj dom, saj se je ta stalil.« (severni medved) »Kako bi bilo lahko vroče, če pa smo na severnem tečaju?« (tjulenj) »Zapustiti sem moral svoj dom, saj se je ta stalil. Se vam ne zdi, da je vroče?« (severni medved) »Verjetno ti je vroče zaradi tvojega kožuha.« (kormoran in tjulenj) »Tvoj dom se je stalil, saj je vedno bolj vroče. Ampak to segrevanje je tako počasno, da živali, ki si jih srečal, tega sploh niso opazile.« (delfin) »Zato so mislile, da si jih hotel ukaniti, da bi jim odvzel njihove domove.« (delfin) »To segrevanje so povzročili ljudje.« (delfin)

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

PRILOGA 2

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

Fatih Erdogan, Moji mami so zrasli brki Delavnico smo zasnovali z uporabo strategije Tako se začne in tako konča. Ta strategija udeleženkam in udeležencem pomaga poudariti najbolj značilne dele prebranega besedila. Zanje vnaprej pripravimo ključne in manj ključne odlomke, njihova naloga pa je, da povedo, zakaj je do tega dogodka prišlo in kakšne posledice ima. Zelo duhovita knjiga, ki obravnava zelo občutljivo in problematično vprašanje v Turčiji (in drugje po svetu): enakost spolov.

SODELUJOČI/-e • ne več kot 30 udeležencev, če pa delamo v parih ali v skupinah, pa tudi kakšen več. • dobro bi bilo, če bi udeleženci pred izvedbo te strategije že sodelovali pri izvedbi drugih, manj zahtevnih strategijah.

CILJI • razvijanje branja v globino, • prepoznavanje ključnih delov besedila, • spodbujanje medsebojnega sodelovanja, • spodbujanje ubesedovanja vtisov o prebranem.

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO • Vsak udeleženec ima svoj izvod knjige, s katero bomo izvedli to strategijo. Če to ni mogoče, naj bo izvodov vsaj toliko, da imata po en izvod dva udeleženca. • Liste, ki jih pred srečanjem pripravimo na naslednji način: - izberemo odstavke, v katerih so popisani pomembni deli zgodbe, pomembni prizori, pri čemer pa pazimo, da ne izberemo ravno odstavka tik pred ali za tem odstavkom, - vsak odstavek zapišemo na svoj listek, - če bo delo potekalo v parih, listke podvojimo, pri čemer pazimo, da dva udeleženca dobita enako besedilo. Delo lahko poteka tudi v trojicah, a potem moramo imeti po tri kopije vsakega odlomka besedila.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO 50 do 60 minut. Če je udeležencev veliko, bomo potrebovali uro ali več.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

PREDNOSTI IN PASTI • Izvedba je zanimiva, če v strategijo uspemo vključiti vse udeležence in če udeleženci naredijo to, kar slišijo. Prav tako je zanimivo, če so udeleženci/-ke pripravljeni/-e razmišljati ob ilustracijah. • Težave se porajajo, če se udeleženci/-ke težko vživijo v literarne like, niso dovolj spretni/-e, ali če se jim vsebina ne zdi zanimiva.

IZVEDBA: 1. Udeleženci skupaj obnovijo zgodbo, pri tem pa se izogibamo podrobnostim. 2. Nato vsakemu udeležencu izročimo listek z odlomkom besedila (glej prilogo). Njegova naloga je poiskati vzrok in pojasniti, kako je prišlo do tega odlomka, pa tudi, kakšne so njegove posledice, kaj se je torej zgodilo po odlomku, ki ga imajo na listku. Udeleženci najprej glasno preberejo svoje odlomke (to je posebej pomembno, če delamo v parih ali trojicah). 3. Udeleženke in udeleženci si vzamejo čas za premislek in pripravijo odgovore (če delamo v parih ali trojicah, se tisti udeleženci, ki imajo enako besedilo, med seboj posvetujejo). 4. Udeležencem damo dovolj časa, ne glede na to, ali delamo individualno, ali v dvojicah, ali v trojicah, da se pripravijo in izmenjajo mnenja. 5. Udeležence ponovno prosimo, naj glasno preberejo svoj odlomek besedila (če delamo v skupinah, glasno bere poročevalec). 6. Vprašamo: Kaj se je zgodilo pred tem odlomkom? (Odgovor naj bi pojasnil vzrok.), Kaj se je zgodilo po tem? (Odgovor naj bi pojasnil posledico.) 7. Če udeleženec ali skupina, ki mora odgovoriti, ne odgovori pravilno, jim lahko pomagajo drugi udeleženci. 8. Ko so dejavno sodelovali vsi udeleženci, pojasnimo nejasnosti in tako se izvedba konča.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

ANALIZA IZVEDBE: Zelo pomembno je, da delujemo kar se da diskretno in udeležencev ne poskušamo pripeljati na svoj nivo branja. Seveda pa spodbujamo udeležence in pojasnimo morebitne nejasnosti in dvome. Zato po koncu izvedbe temeljito premislimo, kako smo ravnali. Premislimo, ali smo bili dovolj potrpežljivi ali prepočasni, ali so bili odlomki besedila dobro izbrani, ali je bila knjiga primerna za to strategijo ipd.

VEČ IZZIVOV

1. Izdelajte brke iz poljubnega materiala in odigrajte enega od vaših najljubših prizorov iz knjige. 2. Na tehtnico (ilustrirano ali dejansko) postavite prednosti in slabosti brkov. Katerih je več? Bo vaši tehtnici uspelo ohraniti ravnotežje? 3. Poskusite spremeniti zgodbo tako, da osebam iz knjige popolnoma spremenite lastnosti. Si upate knjigo ilustrirati čisto po svoje? 4. Pripravite knjižni napovednik, v katerem na atraktiven način predstavite dogajanje v knjigi.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

PRILOGA

Primeri odlomkov

Ko se je med jutranjo prometno konico službeni avtobus le počasi premikal, Merve ni mogla iz svoje kože in se je neprestano dotikala predela nad ustnico. »Kako neuvidevni so moški,« si je rekla. »Ker imajo tam nekaj dlačic, mislijo, da so boljši, in podpirajo drug drugega. Ko bi le imela brke …« Merve je malo pozneje opazila, da je možakar na sedežu, kjer sta sedela, malce bolj zdrsnil proti njej. Usedla se je malce bolj proti robu, k oknu. Avtobus se je ustavil, potniki so izstopili, in ko je ponovno speljal, je opazila, da se ji je možakar še malce bolj približal, zato se je ona še malo bolj stisnila k oknu. Obrnila se je k možakarju in mu z jeznim pogledom sporočila, da se ne počuti prijetno. Možakar pa je še naprej zijal vanjo, zato je svoj pogled takoj obrnila drugam. Še bolj se je stisnila k oknu. Ko je avtobus zavijal, se je popolnoma naslonil nanjo, ampak ona se tokrat ni stisnila k oknu, temveč je na svojem mestu sedela pokončno in ga z ramo odrivala. »Raje umrem, kot pa da uredim tisti fascikel,« je rekla možu. »Raje sem lačna.« »Lačen sem,« je rekel Volkan. »Očitno ne bomo dolgo lačni,« je rekla Merve s kislim nasmeškom. »Mislim, da ima direktor prav,« je rekel mož. »Vsi ste isti,« mu je rekla Merve. »Saj tudi nisem pričakovala, da boš na moji strani.« »Seveda ima prav,« je rekel Burak. »Na visokih vodilnih mestih so moški bolj uspešni, kaj č'mo.« Hitro je odšla iz spalnice in se zaprla v kopalnico. Postavila se je pred ogledalo. Obraz je popolnoma približala ogledalu, dolge brke je s prsti pomaknila levo in desno in si od blizu ogledala njihove korenine. To niso umetni brki. Iz njene kože so zrasli čisto pravi brki, prav taki, kot jih vsi poznamo. Prav taki, dolgi, kot jih ima kapitan Kljuka. Saj veš, kakšne dolge brke ima kapitan Kljuka, ali ne? Merve je stala pred ogledalom in si jih poskušala odstraniti z milom, šamponom, balzamom za lase, različnimi kremami za obraz in roke, kremo za okoli oči, acetonom in mehčalcem, ampak ji ni uspelo. Ni jih mogla odstraniti. Naslednjega jutra si je Merve postrigla brke. Ampak tokrat ji niso zrasli ponovno. (Merve si je za vsak primer shranila nekaj tistega čarobnega plastelina, ampak naj to ostane med nami.) Kar se pa njenih prijateljic tiče, pa je zgodba sledeča. Brke so si postrigle vse, ampak nekaterim, tako kot Merve, niso več zrasli, spet drugim pa so. In to še bolj gosti. Res čudno, ampak tako pač je.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

Jasminka Petrović, 35 kalorij brez sladkorja Ta strategija poteka v obliki spopada – intelektualnega in prijateljskega spopada –, v katerem sami udeleženci vodijo igro v obliki vprašanj in odgovorov o romanu 35 kalorij brez sladkorja. Če so tekmovalci pozorno prebrali izbrano besedilo, bodo tudi lažje zastavljali vprašanja. Ta strategija poudarja, kako pomemben je v skupini vsak posameznik. Če udeleženci knjige niso prebrali, lahko strategijo prilagodimo tako, da preberemo le eno poglavje iz knjige. Roman 35 kalorij brez sladkorja je primeren za to strategijo, saj v ospredje postavlja tematiko motenj hranjenja, ki je primerna za debato v razredu.

SODELUJOČI/-e • 20–30 • Tudi s skupino desetih udeležencev– pet v vsaki skupini – lahko izvedemo zelo zanimivo delavnico, a je izvedba zanimivejša, če je udeležencev najmanj dvajset. CILJI • branje v globino, • prepoznavanje najbolj dovršenih delov besedila iz romana, • odkrivanje tega, kar je v besedilu na videz nepomembno, a ima vseeno pomembno vlogo. KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO • dovolj izvodov romana 35 kalorij brez sladkorja, ki ga udeleženci preberejo pred srečanjem, • vsak udeleženec potrebuje zvezek in pisalo, • tudi motivatorka potrebuje svoj zvezek in pisalo, da si zapiše vprašanja, ki jih bodo postavili udeleženci, • tablo ali nekaj tabli podobnega, • računalnik z internetno povezavo za predvajanje posnetka oddaje Infodrom; anoreksija: https://www.youtube.com/watch? v=MyEVNZOk08A&t=46s ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO 90 minut, čas je odvisen od udeležencev in njihove spretnosti. PREDNOSTI IN PASTI Dobra plat strategije je odvisna od sposobnosti udeležencev, da pripravijo in zastavijo vprašanja. Težave nastopijo, če udeleženci niso vešči bralci in zato težko zastavljajo lastna vprašanja ali na njih pravilno odgovarjajo.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

IZVEDBA Uvodoma si ogledamo posnetek iz Infodroma o anoreksiji. https://www.youtube.com/watch?v=MyEVNZOk08A&t=46s. Kaj si mislite o zgodbi dekleta iz videoposnetka? Jo lahko povežete z dogajanjem v knjigi? Vsakega udeleženca prosimo, naj nam nekaj dni pred izvedbo strategije prinese listek s tremi vprašanji. Vprašanj ne smejo nikomur povedati. Vsa vprašanja zapišemo na list, ki ga v dveh različicah (po eno za vsako ekipo) prinesemo na srečanje. Na začetku izvedbe udeležence prosimo, naj se razdelijo v dve enako veliki skupini. Vsaka skupina si izbere svoje ime. Ekipama damo nekaj časa, da izmed vnaprej pripravljenih vprašanj izberejo tista, ki jih bodo uporabili. To posvetovanje opravijo brez našega posredovanja. Ko je pripravljalni del srečanja končan – to lahko traja od 15 minut do 20 minut – se obe ekipi postavita druga proti drugi. K njim se postavimo kot sodnik/-ica. Izvedba strategije poteka takole: 1. Član iz skupine A zastavi vprašanje članu iz skupine B. Če ta odgovori (odgovor najprej oblikuje sam) pravilno, na tablo zapišemo dve točki v korist ekipe B. Če sam odgovora ne ve, lahko za pomoč prosi svojo ekipo. Tedaj lahko odgovarja poročevalec ekipe ali pa ta določi tistega, ki bo povedal odgovor. V tem primeru ekipi B na tabli pripišemo le eno točko. Če kljub pomoči odgovor ni pravilen, dobi skupina B nič točk, ki jih napišemo na tablo. 2. Udeleženec iz skupine B, ki je prej odgovarjal na vprašanje, zastavi vprašanje udeležencu, ki mu je sam prej moral odgovoriti. Tudi tokrat rezultat napišemo na tablo. Strategijo nadaljujemo, dokler vsi člani obeh ekip niso imeli priložnosti zastaviti vprašanja in odgovoriti na vprašanje, ki jim je bilo zastavljeno. 3. Če število udeležencev in čas dopuščata, lahko naredimo več krogov z vprašanji in odgovori. Pomembno je, da knjiga – dolžina, vsebina – omogoča veliko vprašanj. Če to ni mogoče, spopad končamo po enem ali dveh krogih. 4. Sodnik prebere število točk, ki sta jih dosegli ekipi. Končno število točk vsake ekipe lahko pove, kako natančno so udeleženci prebrali knjigo, pa tudi, kako dobro so zastavljali vprašanja. Če knjige prej niso prebrali, pred izvajanjem strategije preberemo izbrani odlomek. Udeležence usmerimo k dodatnim izzivom.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

ANALIZA IZVEDBE

Vprašajmo se, ali smo dovolj dobro pripravili udeležence. Sami jim ne smemo napisati vprašanj, pač pa jih moramo naučiti, kako naj jih zastavijo oni. Dobro bi jih bilo udeležence usmeriti, da so pozorni na vprašanja kaj, kako, kdo, zakaj, kje, kdaj itd., ki pojasnjujejo vse podatke v knjigi. Premislimo tudi, ali smo sami dovolj natančno prebrali knjigo, da smo bili lahko pravičen sodnik ali pravična sodnica.

VEČ IZZIVOV

1. Poišči zgodbe ljudi, ki so se borili ali se borijo z motnjami hranjenja, na spletu. Primerjaj jih z romanom 35 kalorij brez sladkorja. V čem so si njihove zgodbe podobne? V čem različne? 2. Naredi book trailer za roman 35 kalorij brez sladkorja. Video naj ne bo dolg več kot tri minute. 3. Kako družbeni mediji, kot so Instagram, Facebook ali Tiktok, vplivajo na samopodobo? Poznaš katere influencerje, ki to tematiko obravnavajo? S svojimi sošolci lahko na to temo pripravite debato. 4. Kateri od likov iz romana te je najbolj prepričal in zakaj?

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

Beatriz Osés, Erik Vogler in prekletstvo gradu Misty Abbey S to strategijo poskušamo pri udeležencih ozavestiti pomen besed v sobesedilu. Uporabimo odstavke, iz katerih udeleženci izločijo nepotrebne informacije, a tako, da besedilo ne izgubi pomena, ki mu ga je dal avtor. Ker dele besedila odrežemo, smo strategijo poimenovali Namišljene škarje. V romanu Erik Vogler in prekletstvo gradu Misty Abbey najdemo veliko zanimivih, zabavnih in napetih dogodivščin, ki smo jih vajeni že iz prejšnjih delov iz serije.

SODELUJOČI/-e 15–20, število ne sme biti preveliko, saj sodelujoči preberejo in napišejo svoje besedilo, za kar je nujen čas.

CILJI • branje z razumevanjem, • razvijanje zmožnosti oblikovanja strnjene obnove knjige, • razvijanje zmožnosti parafraziranja besedila, • vrednotenje estetske kakovosti besedila, • prepoznavanje pomena oblike v literarnem besedilu.

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO • Dovolj izvodov knjige, da jo udeleženci uspejo pravočasno prebrati, še boljše pa je, da ima vsak udeleženec svoj izvod knjige. • Dva lista za vsakega udeleženca. Na prvi list iz literarnega besedila prepišemo odstavek, ki ga bo udeleženec popravil. Poiščemo lahko različne dele besedila ali pa uporabimo enak odlomek za vse. Na listu naj bo dovolj prostora, da udeleženec oz. udeleženka nanj napiše novo verzijo besedila. Na drugi list bo zapisal ocene. • Pisala, če udeležencem nismo naročili, naj jih prinesejo s seboj.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO Med 50 in 90 minut. Izvedbi namenimo toliko časa, kot ga potrebujemo, kar je odvisno od udeležencev.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

PREDNOSTI IN PASTI Da bi nam uspelo obdržati zanimanje udeležencev, je treba zelo dobro izbrati besedilo. Zelo dobro se obnesejo besedila z obsežnimi opisi. Besedilo naj ustreza literarnemu znanju in bralni kilometrini udeležencev. Težave lahko povzroča šibko besedišče udeležencev, nepoznavanje jezika in manj izkušenj s parafraziranjem besedil.

IZVEDBA

Uvodna motivacija: pokažemo seznam odlomkov iz romana. Udeležence vprašamo, o čem mislijo, da govorijo. Zaželeno je, da vsak udeleženec pove eno poved. Poskusimo sestaviti zgodbo tako, da vsak učenec nadaljuje poved. Udeležencem povemo, da so besedila včasih tako obsežna, da jih je treba skrajšati. To mora po urednikovih navodilih vedno storiti avtor. Udeležence prosimo, naj si predstavljajo, da so sami avtorji knjige in da so jim rekli, naj besedilo skrajšajo, ne da bi pri tem izgubilo osnovni pomen. 1. Najprej udeležencem razdelimo liste z besedili in jim damo nekaj časa, da preberejo in povzamejo besedilo. To poteka v tišini. 2. Če delamo z različnimi odlomki, vsakega od udeležencev prosimo, da najprej prebere izvorno besedilo, nato besedilo, ki ga je okrajšal. Druge udeležence vprašamo, ali menijo, da je v skrajšanem besedilu ohranjena osnovna misel izvirnika. Nato jih prosimo, naj skrajšano besedilo ocenijo z ocenami od 1 do 5. Ocene zaenkrat le zapišejo, ne da bi jih povedali na glas. 3. Ko vsi udeleženci preberejo svoje povzetke, jih prosimo, naj povedo, koga so najvišje ocenili. Oceno kratko utemeljijo. Razglasimo zmagovalca, ki je najbolje uporabil namišljene škarje. 4. Zmagovalec (ali zmagovalci, če ima več udeležencev enako število točk) pojasni/-jo, kako so uporabili namišljene škarje.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

ANALIZA IZVEDBE

Premislimo, ali smo od udeležencev pričakovali več, kot pa so sposobni narediti, ali smo jim namenili dovolj časa, ali smo bili sami dovolj dobro pripravljeni na izvedbo te strategije ...

VEČ IZZIVOV 1. Povzemi dogajanje v knjigi. Poskusi napisati čim bolj privlačen opis, ki bi ljudi pritegnil k branju knjige. 2. Pisateljica Beatriz Osés se je odločila za prozno besedilo, mi pa menimo, da bi bilo Erika Voglerja zanimivo brati tudi v dramskem besedilu ali poeziji. Si upaš izbrati odlomek, ki te je najbolj navdušil, in ga prenesti v drugo literarno zvrst? 3. Če bi imel možnost spoznati Erika Voglerja v živo, kaj bi ga vprašal/-a? Bi mogoče raje intervjuval Alberta Zimmerja? Predstavljaj si, da si novinar oz. novinarka in pripravi seznam vprašanj za intervju. 4. Predstavljaj si, da Erik Vogler postane profesionalni detektiv. Kakšna bi bila njegova pisarna? Kako bi jo opremil? Kaj bi shranil v predale? Poskusi narediti izris načrta notranje opreme, v katerega vključiš čim več podrobnosti.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

Beatriz Osés, Erik Vogler in napačno dekle S strategijo Piratski stavki v izbrane odstavke literarnega besedila vnesemo nekaj vsiljivcev v obliki besed ali stavkov (tj. besed ali stavkov, ki jih v besedilu ni). S tem korenito spremenimo pomen besedila, spremenimo pa tudi ravnanje ali psihološki opis junakov. Strategija je primerna predvsem za daljša besedila, kot je npr. četrti del serije o Eriku Voglerju, v katerem Erik spozna mlado Cloé, v katero se noro zaljubi. Vogler se mora soočiti le z dvema težavama, da bi jo osvojil: Albertom Zimmerjem in skrivnostnim morilcem.

SODELUJOČI/-e 15–20. Izvedba je lahko zanimiva tudi s skupino do 30 udeležencev. Pri večjem številu ni učinkovita.

CILJI • razumevanje motivacij za ravnanje književnih oseb iz romana, • urjenje spomina, • razumevanje intence avtorice Beatriz Osés, • zaznavanje, doživljanje in vrednotenje koherence besedila.

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO • Dovolj izvodov knjige, da jo lahko udeleženci preberejo pravočasno in v času, ki ni daljši od petnajstih dni pred dogovorjenim srečanjem. • Liste, na katere napišemo spremenjene povedi. Dovolj izvodov za vse udeležence (Priloga 1). Gradivo pripravimo tako, da izberemo nekaj ekspresivnih odstavkov besedila, – pet ali šest – ki so v besedilu med seboj precej oddaljeni. V vsakem odstavku dodamo in/ali spremenimo besedo ali dve, lahko pa tudi celoten stavek, kar spremeni glavno misel, dogajanje ali opis oseb. Če je mogoče, vse odlomke zapišemo na eno stran lista.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO 40 minut, če udeleženci hitro prepoznajo »piratstva«, ki smo jih zagrešili, in če njihovo število ni preveliko.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

PREDNOSTI IN PASTI Izvedba bo zanimiva, če smo izbrali zanimive odstavke, če so udeleženci pozorno prebrali besedilo in ga razumeli in če se spomnijo prebranega. Težave nastopijo pri slabših bralcih ali če nismo dobro izvedli strategije.

IZVEDBA

1. Učencem pokažemo naslovnice 1., 2., 3. in 4. dela v seriji o Eriku Voglerju. Vprašamo jih, ali se jim zdi, da je na naslovnici četrte knjige glavni lik drugačnega razpoloženja. Zakaj je na tej naslovnici upodobljen drugače? Z udeleženci pokomentiramo, kaj je Erika v knjigi spremenilo. 2. Po uvodnem pogovoru o poglavitnih elementih knjige, ki naj ne bi presegal deset minut, vsak udeleženec prejme list s spremenjenimi odstavki. 3. Udeleženci pozorno preberejo napisano, nato v vsakem odstavku podčrtajo tiste besede, stavke in/ali povedi, ki v besedilo ne spadajo, torej poiščejo »pirate«. 4. Ko mine dovolj časa, da udeleženci poiščejo piratske besede, enega od udeležencev prosimo, naj prebere prvi odstavek. Z udeleženci se pogovorimo, katero besedo ali stavek so podčrtali. Sami ne povemo, ali je beseda ali stavek res vrinjen/-a in/ali spremenjen/-a. Tako udeleženci najprej skupaj preberejo in se pogovorijo o vseh odstavkih. 5. Šele ko udeleženci preberejo vse odstavke in poiščejo vrinjene (piratske) besede, povemo, katere pirate smo skrili vanje.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

ANALIZA IZVEDBE Premislimo, ali smo dobro izbrali odstavke, kaj je bilo pri izvedbi dobro in kaj ter zakaj se morebiti ni izšlo po načrtih. Če menimo, da bi uvodni pogovor lahko preveč pomagal pri odkrivanju »piratstev«, ga opravimo na koncu izvedbe.

VEČ IZZIVOV 1. Predstavljaj si, da moraš napisati besedilo, ki ga najdemo na hrbtni strani knjige in ki povzema dogajanje v knjigi. Poskusi napisati čim bolj atraktiven opis, ki bi ljudi pritegnil k branju knjige. 2. Pisateljica Beatriz Osés se je odločila za prozno besedilo, mi pa menimo, da bi bilo Erika Voglerja zanimivo brati tudi v dramskem besedilu ali poeziji. Si upaš izbrati odlomek, ki te je najbolj navdušil, in ga prenesti v drugo literarno zvrst? 3. Če bi imel možnost spoznati Erika Voglerja v živo, kaj bi ga vprašal/-a? Bi mogoče raje intervjuval Alberta Zimmerja? Predstavljaj si, da si novinar oz. novinarka in pripravi seznam vprašanj za intervju. 4. Predstavljaj si, da Erik Vogler postane profesionalni detektiv. Kakšna bi bila njegova pisarna? Kako bi jo opremil? Kaj bi shranil v predale? Poskusi narediti izris načrta notranje opreme, v katerega vključiš čim več podrobnosti.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

PRILOGA 1 (predlogi odlomkov)

Erik Vogler se je sklonil, da bi si ob blizu ogledal drobne kamenčke, ki so obrobljali potko pri châteauju. Ni se zmenil za kričanje babice Lize, naj se ne oddaljuje, privabili so ga namreč minerali, ki jih je opazil, in v nasprotju z vsemi pričakovanji si je drznil popolnoma sam zaviti globlje v tisti neznani vrt, ki je obdajal dvorec. Sivo poznojanuarsko nebo je ležalo nad Parizom in tipično francosko pokrajino okoli njega. Čepe je s kazalcem in palcem previdno pobral enega od kamenčkov in si ga ponesel v višino svojih kostanjevih oči. (str. 11) Na smrt se je dolgočasil. Tam je bil Albert Zimmer, ki je sedel v bordo rdečem naslanjaču in mežikal mladi pegasti kuharici, ki je pravkar vstopila v salon. Tak kot vedno, neznosen. Pladenj s kanapejčki na ebenovinasti mizici v slogu rokokoja. Neprebavljivi Zimmer, ki je, kot po navadi, prišel z njimi v oporo Berti Vogler, ki se je zleknila na zofo v barvi šampanjca poleg svojega starega študentskega prijatelja, upokojenega sodnika Juliena Amberta. Kruhki z gosjo pašteto, pardon, foie de pate. Neustavljivi jok pod ogromnim kristalnim lestencem v salonu. Pa majordom, ki je prišel najavit, da jim bo gostiteljica vsak trenutek prišla izreč dobrodošlico. (str. 15) »Ne skrbi, Erik. Govoril sem s policijo in zagotovili so mi, da je tisti cirkusant še vedno v svoji strogo varovani celici. Nemogoče je, da bi ti on poslal čokoladno pito. Kakor koli že, obljubili so mi, da bodo dogodek preiskali.« (str. 51) Pod pozornim majordomovim pogledom so se Beatrice Halle, glasna natakarica, Fontaine, Berta, Albert in Erik nastanili na udobne, z rdečim žametom oblazinjene stole. Kmalu sta se jim pridružila tudi gospod Halle in Valeria Forte, ki sta v opravičilo za zamudo rekla, da sta spala v svojih sobah. Iz očitnih razlogov se ni prikazal Olivier Dubois. Kljub odsotnosti odvetnika in sodnika Amberta so gostje vztrajali, da si ogledajo ﬁlmček, zmontiran iz fotograﬁj, ki sta ga pripravila Jacques Halle in gostiteljica. Majordom je vključil projektor, nato pa dal znak Madeleine, da ugasne luči v salonu. V temi improvizirane kinodvorane Erik, stisnjen med Alberta na eni strani in babico na drugi, ni mogel prenehati misliti na Cloé in na njeno svarilo. Toda, le kje je bilo dekle iz rastlinjaka? Zakaj se jim ni pridružilo? (str. 67) »Odhajam!« je užaljeno zabrusil Erik, nato pa se obrnil k sodniku: »No, tukaj ga imaš. Je tega tudi zdelala pljučnica?« je vprašal, ne da bi stopil korak bližje truplu. »Še en mrlič, že drugi v nekaj urah. No, kako boš pa to pojasnil?« je Erik izzval Alberta. »In tukaj je še tista nesreča na stopnicah. Jaz verjamem v naključja.« (str. 74)

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

Véronique Rolland je prizor zgolj nemočno opazovala: preproga dvorca La Rose Rouge je bila suha in čista. Erik pa je paralizirano opazoval drug prizor: ta, v katerem se je Zimmer pretvarjal, da je žrtev, in z roko objemal Cloé okoli ramen. To je bilo neznosno! Tega ni mogel dovoliti! Nenadoma pa mu je sliko zakrila Madeleine z brisačami. (str. 101)

Komaj je vstopil, se je sunkovito ustavil in naslonil na steber, da bi prišel do sape in se nekoliko umiril. Ob tem, kar je zagledal, je okamnel. Zimmer, s hrbtom proti vratom, je sedel nekaj metrov proč od njega v naslanjaču pred ognjem. Cloé je odložila plašč na bližnji taburet. Albert se je sklanjal nad njen vrat, oblečena pa je bila v belo bluzo. Ker je imela zgornji gumb na bluzi odpet, je Erik opazil, da okoli vratu ni imela verižice s simbolom stolpa iz Pariza. V dekletovem pogledu je bila mešanica osuplosti in privlačnosti. Erik je hotel zakričati, vendar je bilo prepozno. Zakaj si je snela križec, ki ji ga je posodil? Zimmerjeve ustnice so pobožale mehko kožo njegove žrtve. Nenadoma, kot bi se prebudila iz sanj, je Cloé dvignila roko in Albertu primazala močno zaušnico. Od daleč se je Vogler zadovoljno nasmehnil. (str. 106)

Istočasno se je po stopnicah neverjetno okretno pognal Albert Zimmer, ki je zapustil salon s kaminom. Erik je že skoraj dosegel svojo spalnico. Vrata, stena, vrata, stena. Prazen hodnik. Do sobe sta ga ločila le še dva metra. Z enim skokom se je pognal do vrat, ne da bi se odlepil od stene. Blatne lombartinke so se ustavile pred vrati sobe, ki so mu jo določili. V naglici je pritisnil na kljuko z absurdnim prepričanjem, da bo notri zagledal Erika, čeprav, roko na srce, ni bilo ključa, ki bi preprečeval, da bi kdor koli vstopil ali izstopil, kot bi se mu zahotelo. Drhteč od tesnobe, je poiskal stikalo in zaprl vrata za sabo. (str. 112)

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

Samanta Kobal, Menjam strah za sladoled V mladinskem romanu Menjam strah za sladoled je pripovedovalec Tomaž prisiljen razmišljati o temah, za katere meni, da jim še ni dorasel: ksenofobija, enakost, prijateljstvo, odgovornost … Ob težavah, ki jih novi sošolki Teresi povzroča gruča nasilnežev, Tomaž in njegovi prijatelji pa tudi nasilneži izrazijo vrsto pogledov ter stališč, do katerih se morajo opredeliti tudi bralci. Da bi jih spodbudili h globljemu razmisleku o teh temah, smo izbrali strategijo Jaz pa mislim.

SODELUJOČI/-e • število udeležencev naj bo parno in ne sme preseči števila 30, • udeleženci, ki so že spoznali druge strategije, ki so jih pripravile na branje v globino.

CILJI • spodbujanje branja v globino, • iskanje in razumevanje avtorjevih idej v besedilu, • navajanje na razmišljanje o prebranem in vzgajanje v kritičnega bralca in kritično bralko.

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO • izvod romana za vsakega udeleženca/-ko, da ga lahko pred srečanjem v miru prebere; • manjše liste, na katere napišemo posamezne povedi iz romana, ki so navedene v prilogi. Povedi lahko izberemo tudi sami.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO 45 minut, odvisen je od udeležencev ali pa od časa, ki je na razpolago.

PREDNOSTI IN PASTI • Izvedba je zanimiva, ne glede na bralske in argumentacijske zmožnosti udeležencev; • Težave nastopijo, če udeleženci le stežka razložijo besedilo ali o njem razmišljajo površno.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

IZVEDBA

1. Uvodna motivacija: najprej nas zanima glavna ideja besedila, zato udeležence prosimo, naj pokomentirajo naslov romana. S kakšnimi strahovi se soočajo protagonisti? In kaj po njihovem mnenju predstavlja sladoled? 2. Na kratko predstavimo bralno strategijo in vsakemu udeležencu damo listek s povedjo oz. odstavkom iz besedila. Naročimo, naj vsak udeleženec besedilo na njem tiho prebere in poskusi razumeti, kaj je avtorica želela povedati. Udeležencem damo dovolj časa, da svoj odgovor premislijo, pomembno pa je, da delo poteka v tišini. 3. Ko presodimo, da so udeleženci dovolj dolgo premišljevali, jih prosimo, naj se postavijo v dve vrsti: stojijo si naproti. Lahko se postavijo, kot si želijo, le v obeh skupinah jih mora biti enako število. 4. Nato prosimo udeleženca na naši desni, naj prebere svojo poved in jo pojasni. Ko ta konča s pojasnjevanjem, vprašamo udeleženca na naši levi, ali se strinja z njegovo razlago. Morda bi se o svoji razlagi želel pogovoriti. 5. Sami v nobenem trenutku ne pojasnimo, kaj mislimo. Naša vloga je le posredniška, skrbimo pa tudi, da izvedba teče gladko. Ko udeleženca, ki sta prva v vrsti, razložita pomen povedi, nadaljujeta z razlago, nato drugi udeleženec na desni ter drugi udeleženec na levi, ki mu stoji nasproti, pa potem tretji par … vse do konca. Ko vsi na desni pojasnijo svoje povedi, so na vrsti tisti udeleženci na levi, ki se v enakem zaporedju kot prej pogovarjajo z udeleženci na desni. 6. Ko vsi pojasnijo svoje povedi, vprašamo, ali bi kdo rad še kaj dodal. 7. Na koncu povzamemo, kar so povedali deleženke in udeleženci delavnice ali pa vsaj to, kar smo izvedeli o avtoričinih idejah. Tako izvedbo strategije končamo.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

ANALIZA IZVEDBE

Premislimo, ali so bili izbrane povedi dovolj jasne, zanimive in primerne. Premislimo tudi, kako smo ravnali: ali smo udeležencem dopustili, da so svobodno izražali svoje mnenje, smo jim hoteli vsiliti svoje mnenje, nam je uspelo ohraniti red itd. Če nam je vse to uspelo, smo lahko zadovoljni.

VEČ IZZIVOV: 1. Tomaž večkrat uporablja fraze s ključniki (#heštegi). Poskusi dogajanje v romanu povzeti s pomočjo ključnikov, lahko pa jim dodaš tudi kateri emodži. 2. Tomaž na dogajanje večkrat gleda skozi objektiv imaginarne kamere. Izbrane odlomke posnemi z uporabo resnične kamere (lahko tudi na telefonu) in primerjaj, kako se ta pripoved razlikuje od tiste v besedilu. 3. Postavi se v Teresino kožo in napiši e-pošto svojim prijateljem iz Rima, v katerem jim predstaviš dogodke iz romana. Lahko vključiš tudi katero italijansko besedo, ki si se jo naučil/-a iz besedila! 4. Kako misliš, da sta po koncu počutila »šibka« nasilneža Gašper in Peter? Dogodke v romanu predstavi z vidika enega izmed njiju v obliki krajšega videoposnetka (kot npr. objava na TikTok ali YouTubu).

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

PRILOGA

1. Drobec mene je v Ivanu in Nejcu, pikica Nejca je v meni in Ivanu in delček Ivana živi v meni in Nejcu. Preprosta filozofija bivanja in prijateljstva. 2. Zdaj sem v fazi odkrivanja samega sebe, nimam časa za odkrivanje drugih. Moram ugotoviti, kdo sem jaz. 3. Vinogradi – prihajam! Obožujem naravo. Narava je svoboda! V naravi slišim svoj glas in zberem misli v še kar smiselno celoto. 4. Ta čustva res niso normalna, saj me bodo pojedla, prežvečila, zdrobila in ne morem se jih nikakor otresti! 5. V tem trenutku ji malce zavidam, ona lahko v italijanščini govori kar koli in razmišlja o čemer koli, ker ve, da je ne morem razumeti. 6. Jaz še nikoli nisem ničesar tako zelo moral narediti, da bi to naredil ali pa trpel grozovite posledice, kot na primer, da bi se moral preseliti iz ene države v drugo, in to okoli sedemsto kilometrov daleč in za sabo pustiti vse, kar je sestavljalo moje življenje. 7. Mogoče bi, če bi tudi jaz že spoznal tisto pravo življenje, vedel, o čem zdaj govoriti. Imel bi svoj glas, svoje stališče, stvari bi znal* povedati na glas in odraslo vprašati Tereso o njenih stiskah. 8. »Baje so nestrpni. Tako pravi Kristina, ker ji je tako rekla njena sestra. Samo ne razumem tega, zakaj so nestrpni in zakaj, če so nestrpni, hodijo na vašo šolo? Mogoče koga čakajo in ta ne pride in so zato nestrpni. Ma? Ne vem?« 9. Manca mi ničesar ne odgovori in jaz ne sprašujem, saj vem, da doma ni nobenega kosila, verjetno tudi hladilnik zija prazen v vsej svoji bleščeči belini in vem, da je verjetno lačna kot volk, in z gotovostjo vem, da so na mizi vizitka hitre hrane, na njej 20 evrov, čez njih pa opravičilo, da je v službi spet veliko dela in naj si naroči pico. 10. Zvenim cmeravo, vem, ampak sam se ne oziram na puhlice, kot so: fantje ne jočejo; fantje se itak samo tepejo; fantje ne kažejo čustev – kar nekaj! Res pa je, da se fantje ne jočemo javno in mogoče znamo bolje brzdati solzne poti takrat, ko začutimo, da so se začele nabirati. 11. Če Mančina mama ne bi pred sedemnajstimi leti imela splava, bi Manca zdaj imela enega prav toliko starega brata, kot je Ivan. Žalostna zgodba, ki ji nočejo dati konca in je zaradi tega ostala brez glasu, s katerim bi lahko povedala, da je treba imeti rad žive, tiste, ki ostanejo, in ohraniti v srcu in spominu tiste, ki gredo. 12. Prvega z leve na videz poznam. Večkrat sem ga videl v baru nasproti nepremičninske agencije. Tam je sedel tudi po več ur skupaj, žulil pivo in zvite cigarete. V njegovih očeh sta otožnost, razočaranost, bolj kot jeza.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

13. »Kej Italija ni dovolj dobra, da je treba rinit čez mejo?« 14. Ej, frajerji, mi imamo Erasmuse, šolske izmenjave, potujemo po Evropi, svetu, se družimo z našimi vrstniki, velikimi, malimi, debelimi, suhimi, črnimi, belimi, rumenimi, rdečimi, plešastimi, brez roke, noge, zob, lepimi, duhovitimi, govorimo tuje jezike, se ne bojimo ostalega sveta, lepo nam je z drugimi, spoznavamo nove kulture, navade, hrano!!! 15. Buljimo v ekran in smo totalno pasivni! In čakamo, da mine? Ali kaj? Po koncu enega dogodka samo podrsamo po ekranu za novega. In potem še za enega in potem še enega in še enega in tako v nedogled, do bridkega konca. 16. »Planet nam bo razneslo pod nogami, ker ga tako veselo svinjamo, in vi se ukvarjate s tem, kdo je naš in kdo ni! Kaj nimate nič drugega, bolj pametnega za početi? Če ste nestrpni in bi radi to vašo nestrpnost prenesli na druge ljudi, si kupite boksarsko vrečo in nabijajte vanjo, dokler vas ne mine.« 17. Ta svet ni narejen za nežne duše. Preveč je krutosti v njem. Preveč je stvari, ki si jih ne znamo razložiti. In nas begajo. Zakaj me mora biti strah, ko hodim po cesti? A? 18. »Tebe je eno samo razmišljanje, tuhtanje in filozofiranje. To je vse. To je ena navadna mlakuža, iz katere nikoli nič ne pride ven. Eno navadno gobezdalo si in z gobcanjem ne bomo nič rešili!« 19. Ja, vem, da so vojne krute, da žalujejo na obeh straneh, da ubijajo na obeh straneh, da so nedolžni na obeh straneh in da se vse potem konča s pogovorom. Ma kaj naj zdaj naredim? Zavrtim čas nazaj in popravim? Ni v moji moči. Naj se delam bebastega, kot da tega ne razumem. Ne. Naj kaj pametnega povem? Nič smiselnega se mi ne vrti v mislih v tem hipu, samo votla krogla mi visi z ramen in je tik predtem, da bo zgrmela na tla in se raztreščila na drobne koščke, ki jih nikoli več ne bo mogoče zlepiti skupaj. Vojne bolijo globoko v drobovje. 20. Blebetali so o maščevanju za njihove prednike in zob za zob in bla, bla, o vojni in žrtvah. In o priseljencih, ki so golazen, gnojni tur v stegnu, navadna goveda, ki jih je treba ubiti, če jih ne bo mogoče kako drugače znebiti. En kup dreka sredi noči. Jezni na ves svet so s pestmi tolkli v steno in brcali v pločnik, pljuvali na vse strani in drug drugemu kimali: ja, tako je! Ja, prav imaš! Ja, to je prokleta golazen! 21. »Ko je bila moja mama majhna, je njen oče kar precej pil. In ko je bil zelo pijan, se je spravil na njeno mamo, mojo nono. Kar tako se je spravil nanjo, zato ker je bila doma, zato ker je bila šibkejša od njega, zato ker se je takrat počutil močnega in zato ker je tako lahko sprostil ves gnev do službe, sodelavcev, celega mesta, sveta, vesolja …«

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

22. Teža praznega nahrbtnika preteklosti me pribije k tlom. Buljim v tla. Počutim se kot nekdo, ki so ga odkrili, da laže, da ni v resnici to, za kogar se izdaja. Počutim se, kot da bi me Nejc in Ivan razkrinkala in mi dala jasno vedeti, da ne spadam k njima. 23. Nihče od nas si ga ni upal vprašati, kaj točno se je tistega dne zgodilo. Nihče od nas ni hotel dogodka pogrevati, ker smo vsi videli, kakšne posledice je vse to pustilo na njem. Zdaj vemo. 24. Besede vse prenesejo. Bomo videli, kako bodo vso stvar prenesle naše kosti. Prej mi je visela nad glavo tišina, zdaj pa kepa strahu. 25. »Ko sem jih videl, kako so se spravili na Tereso, sem se najprej zgrozil zaradi mojih enakih misli!!! Samo to sem imel pred očmi, da sem enak, kot so oni! Ej, Tomaž, fuck off in ta nesnaga v glavi!« 26. Najbolj me je bilo strah takrat, ko mi je mama povedala, da z očetom ne bomo več živeli skupaj. Mislil sem, da se mi je udrlo pod nogami in padal sem, počasi in grozljivo, v globoko brezno, katerega dna nisem videl. Prepričan sem bil v to, da bo tako brezno brez dna odslej naše življenje. Da ne bomo imeli več tal pod nogami, da bo vse, kar se nam bo dogajalo, ena sama velika megla, iz katere se ne bomo nikoli odmotali. Počutil sem se, kot da bom od zdaj naprej živel brez ene okončine, da bom hrom na en del telesa. Trdno jedro se bo kmalu razcepilo. 27. »Ona mi gre malo bolj na živce, ku ti, zatuo k je makaronarka in makaronarjem se zvžejo roke in se jih malo prestraši in pole se vrnejo nazaj čez mejo. Ti mi pej ne greš tolko na živce, da bi te zavzu.« 28. Vsa ta čustva se kot v blenderju meljejo v meni in strah se čisto počasi levi v jezo. Jezo nad tem, da me je strah, jezo nad tem, da je na tem čudnem svetu vedno več strahu, ki nas drži ujete. Zakaj ne moremo samo v miru sedeti na klopci in jesti sladoleda? 29. »Tudi meni so grozili, da ne spadam tja in naj se poberem. Vidiš, ne tiče se samo tebe. To se tiče vsakogar izmed nas. Takih modelov je vsepovsod polno! Geografija tukaj nima veze. Težijo drugim, ker sami s sabo ne znajo ali pa nočejo urediti stvari. Vedno se kje najde kakšno sralo, ki ustrahuje druge. To je ta naš šiti svet!« 30. »Za nekatere smo bili Italijani, za druge Slovenci in nenehno smo poslušali vprašanja o tem, za koga se imamo. Ma kaj za koga? Za odprte ljudi, so odgovarjali starši. Be, allora, človek je pomemben, ne narodnost. A vseeno nič od tega ni pomagalo.«

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

Breda Podbrežnik Vukmir in Klarisa Jovanović, Kako so rože prišle na svet V vsaki knjigi je več vidikov, ki so lahko zanimivi za vsakega bralca: Kaj pravi besedilo, kakšna je njegova vsebina, njegovo sporočilo … Kdo to pravi, kakšen je avtor, kaj piše, kaj vse je napisal … Kako avtor piše, kakšen je njegov stil, jezik, globina, struktura pripovedi … Ker poskušamo s to strategijo poudariti vse te vidike besedila, smo jo poimenovali Kdaj, kdo, kako? Zbirka pravljic, povedk, bajk in legend Kako so rože prišle na svet: pravljice o rožah z vsega sveta povezuje različne kulture in celine ter kaže na različnosti in podobnosti med kulturami. Kljub temu da se izbor ozira po vsem svetu, je njegovo središče v resnici v slovenskem prostoru: ne le zaradi avtoric, temveč tudi, ker šele mednarodni okvir lahko spregovori o bogastvu gradiva, del katerega so tudi slovenske pravljice.

SODELUJOČI/-e To strategijo je mogoče izvesti tudi s petimi ali šestimi udeleženci, a bo zanimivejša, če bo skupina večja, denimo z desetimi ali dvajsetimi udeleženci.

CILJI • razvijanje branja v globino, • navajanje na razumevanje in vrednotenje besedila po estetskih, literarnih, umetniških merilih, • sposobnost umeščanja besedila Kako so rože prišle na svet v prostor in čas.

KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO • dovolj izvodov knjige, da jo lahko pravočasno preberejo vsi udeleženci, • fotografije rož (glej Prilogo 1), • ta strategija potrebuje jasno vodenje, zato se je treba na izvedbo zelo dobro pripraviti, pri čemer sledimo opornim točkam, ki upoštevajo zastavljene cilje, • več podatkov o ustvarjalkah: https://www.malinc.si/portfolio-items/ kako-so-roze-prisle-na-svet/.

ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO 1 ura. Če smo se na izvedbo dobro pripravili in če zanimanje pri udeležencih ne pojenja, lahko izvedbo tudi podaljšamo.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

PREDNOSTI IN PASTI Pri udeležencih bomo zlahka vzbudili zanimanje pod pogojem, da bralnomotivacijska delavnica ne postane preveč didaktična; če pogovor teče; če ne poskušamo vplivati na sogovornike in če ne moraliziramo. Vsak bralec naj se sam odloči, ali mu je knjiga všeč ali ne. Pri tem mu lahko pomagajo prej naštete kategorije, vendar do teh se mora opredeliti sam. Težave se lahko pojavijo, saj je težko objektivno določiti literarno vrednost mladinskih besedil, katerih vloga je tudi vzgoja njihovih bralcev.

IZVEDBA Učencem pokažemo ilustracije rož. Vprašamo jih, ali jih znajo poimenovati in povezati s pravljicami, ki so jih prebrali. Delavnica poteka tako: 1. Na kratko obnovimo besedilo. 2. Na kratko pojasnimo literarni žanr, nekaj povemo o avtoricah in prevajalkah in prevajalcih, opozorimo na jezike, iz katerih so bile pravljice prevedene, na prevladujočo tematiko itd. Preprečiti je treba, da bi se srečanje spremenilo v šolsko interpretacijo besedila. Res hočemo spoznati, kaj hoče povedati besedilo, kako to stori in kdo ga pripoveduje, a se ni treba omejiti na šolsko literarno analizo. 3. Udeleženke in udeležence prosimo, naj si izberejo vsak svojo pravljico. Lahko jih prosimo tudi, naj delajo v skupinah. V tem primeru si vsaka skupina izbere svojo pravljico. Zastavimo nekaj temeljnih vprašanj (Kdo ...?, Kdaj ...?, Kaj ...?, Kako ...?), da spodbudimo razpravo o konkretnih vidikih besedila, o vprašanjih, ki smo si jih pripravili po večkratnem branju besedila, pri tem pa se najprej omejimo na vsebino in obliko. 4. Nekaj časa namenimo tudi vprašanjem, ki nam jih zastavijo udeleženci. Nanja moramo odgovoriti. Če nas udeleženci vprašajo nekaj, česar ne vemo, je treba to tudi jasno povedati.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

5. Na koncu nekaj časa namenimo oceni knjige, pri tem pa si lahko pomagamo z naslednjimi tematskimi kategorijami: odkritost, prijateljstvo, poštenost, spoštovanje do drugih, solidarnost, pozitiven odnos do dela, veselje in druge vrednote, ki se pojavijo v knjigi.

ANALIZA IZVEDBE Natančno premislimo, ali se nam je delavnica posrečila, ali je nismo preširoko zastavili in je zato udeležencem upadla pozornost; ali pa smo ostali le na površini. Vsaka strategija je zelo koristna, samo če jo izvedemo skrbno in stremimo h globini. Izvedba te strategije še posebej zahteva, da gremo čim globlje. Če jo izvedemo površno, ne poglobimo branja. Tudi o vsem tem moramo razmisliti.

VEČ IZZIVOV: 1. Vsak učenec naj na list papirja zapiše kratko obnovo zgodbe, ki ga je najbolj pritegnila. S sošolcem si izmenjajta obnovi brez naslovov. Vsak mora ugotoviti, za katero zgodbo gre. 2. Ustvari zemljevid sveta in nanj namesto držav nariši ali prilepi ilustracije rož iz zbirke pravljic o rožah. 3. Ustvari svoj herbarij in poimenuj rastline, ki si jih našel. 4. Napiši zgodbo o roži, ki ne obstaja in ki bi jo rad imel v svoji okolici.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

PRILOGA 1

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

Jean Claude van Rijckeghem, Dekle z mušketo Delavnico smo zasnovali z uporabo strategije Štirikotni posnetek. S to strategijo poskušamo poudariti različne vidike v besedilu, zaradi česar udeleženci lahko spoznajo različne vidike besedila. Ker poudarjamo različne perspektive v besedilu, se nam zdi pravo poimenovanje strategije Širokokotni posnetek. Izraz »širokokotni posnetek« smo si sposodili pri fotografiji in filmu. Strategija poteka v obliki strpnega pogovora, pri katerem udeležence spodbujamo, da se pogovarjajo o besedilu, ne da bi se pri tem zaradi različnih mnenj sprli.

SODELUJOČI/-e Do 100 udeležencev. Pri izvedbi lahko sodeluje neomejeno število mladostnikov, a vsi niso dejavni; število ne vpliva na kakovost izvedbe, pač pa vpliva na razgibanost dogodka. Udeleženci naj bodo starejši od 12 let, ker je treba precej razmišljati in se izbrano izražati. MOTIVATORKA To strategijo izvaja več oseb: moderatorka, ki vodi motivacijsko delavnico, poročevalec oz. poročevalka za vsako od perspektiv, ki jih želimo poudariti, in spraševalec. Strategijo je mogoče izvesti na dva načina: • moderatorka, poročevalci in spraševalci so odrasli, • vodi jo moderator/ka, mladostniki pa prevzamejo vloge poročevalcev in spraševalca. Oba načina dajeta dobre rezultate. Katerega bomo izbrali, je odvisno od sposobnosti kritičnega razmišljanja udeležencev za predstavitev določene perspektive besedila. CILJI • določanje glavne teme besedila Dekle z mušketo, • zaznavanje in razumevanje različnih pogledov na temo besedila in različnih perspektiv, • prepoznavanje in razumevanje tez in antitez v besedilu, • iskanje in uvidevanje relevantnosti v literarnem besedilu upovedenega problema z bralčevo lastno življenjsko izkušnjo. KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO • Dovolj velik prostor ali dvorano, strategijo lahko izvedemo tudi na prostem. V vsakem primeru mora biti udeležencem udobno, akustika naj bo dobra, imajo naj možnost, da se izražajo, ne da bi se

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

jim bilo treba premikati … Če to ni mogoče, se udeleženci ne slišijo in pozornost upade, izvedba pa ne da dobrih rezultatov. • Dovolj izvodov, da udeleženci knjigo lahko preberejo. • Mizo in nekaj stolov. ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO Ne več kot 90 minut. Čas, ki ga potrebujemo, je odvisen od vedoželjnosti udeležencev. PREDNOSTI IN PASTI Udeleženci z zanimanjem sodelujejo, če se jim zdi besedilo zanimivo. Če je obravnavana tematika zanimiva, jo udeleženci dobro poznajo ali je njena informativna, etična, literarna … plat vredna posebne pozornosti, delavnica pritegne pozornost. Do težav pride, če udeleženci površno preberejo knjigo ali niso sposobni slediti pogovoru, če se njihovo mnenje ne ujema z mnenjem, ki so ga predstavili poročevalci, ali pa če so bili ti v svojih razmišljanjih preveč zapleteni.

IZVEDBA

1. Pred izvedbo strategije naj bi vsaj polovica udeležencev prebrala knjigo. 2. Mesto vodje za mizo zasede motivatorka, na obeh straneh ob njej pa so poročevalci. Spraševalec zasede mesto, ki je od mize oddaljeno. Motivatorka povzame vsebino knjige, poudari kakšno njeno posebnost, pove nekaj besed o avtorju in navede še druga njegova besedila. Predstavi tudi poročevalce in pove, katerega od vidikov besedila bodo predstavili. Nato motivatorka vsakemu poročevalcu nameni pet minut, da v tem času predstavi svojo perspektivo. Ko vsi končajo, spraševalec vsakemu zastavi vprašanje. Zatem udeležence motivatorka spodbudi, da tudi sami zastavijo katero vprašanje, seveda morajo prositi za besedo. 3. Po določenem času, ko se nam zdi, da so udeleženci izčrpali teme in da je bilo besedilo predstavljeno v širokokotni perspektivi, motivatorka povzame poglavitna spoznanja in tako se srečanje konča.

POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI 2023-2024

ANALIZA IZVEDBE

Zapišimo si napake, nastale med izvedbo strategije, in analizirajmo njihove vzroke. Najprej premislimo, ali smo dobro izbrali knjigo, ali so bili udeleženci dovolj dobro pripravljeni, ali so se z lahkoto izražali, ali so obravnavane perspektive ustrezale interesom udeležencev itd.

VEČ IZZIVOV: 1. Poišči primere upornic iz zgodovine in njihove dosežke ubesedi na mikaven način, npr. v pesniški obliki. 2. Zamisli si, da si ustvarjalec oz. ustvarjalka videoigre, ki je zasnovana na podlagi romana Dekle z mušketo. Kako bi predstavil zgodovinske okoliščine? Kakšni bi bili ciliji igre? Kako bi opremil like v igrici? 3. Poskusi napisati enega od odlomkov tako, da ga prestaviš v današnji čas. Pazi na podrobnosti, kot so npr. obleke, govor, obnašanje itn. 4. Kako bi lahko glavna junakinja iz knjige spremenila potek nekega drugega zgodovinskega dogodka oz. dogajanja?

Barbara Vuga, Zgodba o drevesu

EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK Datum izvedbe: ________________

Kraj izvedbe: ______________________

Cilji delavnice: • spodbujanje natančnega opazovanja, • razvijanje koncentracije, • razvijanje domišljije, • povezovanje domišljijskega sveta z realnim življenjem, • izražanje lastnega mnenja.

Odstopanja od predvidenega načrta:

Sem dosegel/-a zastavljene cilje?

Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo?

So bile ostale dejavnosti v okviru delavnice kompatibilne z izbrano strategijo?

So udeleženke in udeleženci z zanimanjem sodelovale in sodelovali?

OPOMBE:

Miha Mazzini, Čudežne besede

EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK Datum izvedbe: ________________

Kraj izvedbe: ______________________

Cilji delavnice: • spodbujanje uživanja v branju, • izražanje lastnega mnenja o splošnih in konkretnih stvareh, • spodbujanje kritičnega razmišljanja, • zmožnost iskanja in uvidevanja relevantnosti v literarnem besedilu upovedenega problema z bralčevimi konkretnimi življenjskimi izkušnjami.

Odstopanja od predvidenega načrta:

Sem dosegel/-a zastavljene cilje?

Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo?

So bile ostale dejavnosti v okviru delavnice kompatibilne z izbrano strategijo?

So udeleženke in udeleženci z zanimanjem sodelovale in sodelovali?

OPOMBE:

Alaine Agirre, Martin

EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK Datum izvedbe: ________________

Kraj izvedbe: ______________________

Cilji delavnice: • urjenje pozornosti, • usmerjanje pozornosti k lastnostim književnih junakov v slikanici Martin, • seznanjanje s španskim jezikom.

Odstopanja od predvidenega načrta:

Sem dosegel/-a zastavljene cilje?

Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo?

So bile ostale dejavnosti v okviru delavnice kompatibilne z izbrano strategijo?

So udeleženke in udeleženci z zanimanjem sodelovale in sodelovali?

OPOMBE:

MatÍas Acosta, Poletne gostje

EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK Datum izvedbe: ________________

Kraj izvedbe: ______________________

Cilji delavnice: • iskanje in zaznavanje vzročnih povezav med dejanji v slikanici Poletne

gostje, • zaznavanje na videz nepomembnih ali manj pomembnih dejanj glavnega junaka iz knjige, • prepoznavanje pomena stvari za protagonista, • usmerjanje pozornosti na pomen, ki jih pripisujemo stvarem, • seznanjanje s španskim jezikom.

Odstopanja od predvidenega načrta:

Sem dosegel/-a zastavljene cilje?

Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo?

So bile ostale dejavnosti v okviru delavnice kompatibilne z izbrano strategijo?

So udeleženke in udeleženci z zanimanjem sodelovale in sodelovali?

OPOMBE:

Kris Etxabe, Sivček

EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK Datum izvedbe: ________________

Kraj izvedbe: ______________________

Cilji delavnice: • spodbujanje branja v globino, • zaznavanje karakterja književnih oseb iz slikanice Sivček, • oblikovanje domišljijsko-čutnih predstav o književnih osebah iz

slikanice Sivček, • razumevanje motivacij za ravnanje književnih oseb iz slikanice Sivček, • ozaveščanje različnih povezav med osebami v slikanici Sivček, • vzgajanje v kritično bralstvo.

Odstopanja od predvidenega načrta:

Sem dosegel/-a zastavljene cilje?

Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo?

So bile ostale dejavnosti v okviru delavnice kompatibilne z izbrano strategijo?

So udeleženke in udeleženci z zanimanjem sodelovale in sodelovali?

OPOMBE:

Fatih Erdogan, Moji mami so zrasli brki

EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK Datum izvedbe: ________________

Kraj izvedbe: ______________________

Cilji delavnice: • razvijanje branja v globino, • prepoznavanje ključnih delov besedila, • spodbujanje medsebojnega sodelovanja, • spodbujanje ubesedovanja vtisov o prebranem.

Odstopanja od predvidenega načrta:

Sem dosegel/-a zastavljene cilje?

Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo?

So bile ostale dejavnosti v okviru delavnice kompatibilne z izbrano strategijo?

So udeleženke in udeleženci z zanimanjem sodelovale in sodelovali?

OPOMBE:

Jasminka Petrović, 35 kalorij brez sladkorja

EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK Datum izvedbe: ________________

Kraj izvedbe: ______________________

Cilji delavnice: • razvijanje branja v globino, • prepoznavanje ključnih delov besedila, • spodbujanje medsebojnega sodelovanja, • spodbujanje ubesedovanja vtisov o prebranem.

Odstopanja od predvidenega načrta:

Sem dosegel/-a zastavljene cilje?

Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo?

So bile ostale dejavnosti v okviru delavnice kompatibilne z izbrano strategijo?

So udeleženke in udeleženci z zanimanjem sodelovale in sodelovali?

OPOMBE:

Beatriz Osés, Erik Vogler in prekletstvo gradu Misty Abbey

EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK Datum izvedbe: ________________

Kraj izvedbe: ______________________

Cilji delavnice: • branje z razumevanjem, • razvijanje zmožnosti oblikovanja strnjene obnove knjige, • razvijanje zmožnosti parafraziranja besedila, • vrednotenje estetske kakovosti besedila, • prepoznavanje pomena oblike v literarnem besedilu.

Odstopanja od predvidenega načrta:

Sem dosegel/-a zastavljene cilje?

Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo?

So bile ostale dejavnosti v okviru delavnice kompatibilne z izbrano strategijo?

So udeleženke in udeleženci z zanimanjem sodelovale in sodelovali?

OPOMBE:

Beatriz Osés, Erik Vogler in napačno dekle

EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK Datum izvedbe: ________________

Kraj izvedbe: ______________________

Cilji delavnice: • razumevanje motivacij za ravnanje književnih oseb iz romana, • urjenje spomina, • razumevanje intence avtorice Beatriz Osés, • zaznavanje, doživljanje in vrednotenje koherence besedila.

Odstopanja od predvidenega načrta:

Sem dosegel/-a zastavljene cilje?

Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo?

So bile ostale dejavnosti v okviru delavnice kompatibilne z izbrano strategijo?

So udeleženke in udeleženci z zanimanjem sodelovale in sodelovali?

OPOMBE:

Samanta Kobal, Menjam strah za sladoled

EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK Datum izvedbe: ________________

Kraj izvedbe: ______________________

Cilji delavnice: • spodbujanje branja v globino, • iskanje in razumevanje avtorjevih idej v besedilu, • navajanje na razmišljanje o prebranem in vzgajanje v kritičnega bralca in

kritično bralko.

Odstopanja od predvidenega načrta:

Sem dosegel/-a zastavljene cilje?

Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo?

So bile ostale dejavnosti v okviru delavnice kompatibilne z izbrano strategijo?

So udeleženke in udeleženci z zanimanjem sodelovale in sodelovali?

OPOMBE:

Breda Podbrežnik Vukmir in Klarisa Jovanović, Kako so rože prišle na svet

EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK Datum izvedbe: ________________

Kraj izvedbe: ______________________

Cilji delavnice: • razvijanje branja v globino, • navajanje na razumevanje in vrednotenje besedila po estetskih, literarnih,

umetniških merilih, • sposobnost umeščanja besedila Kako so rože prišle na svet v prostor in čas.

Odstopanja od predvidenega načrta:

Sem dosegel/-a zastavljene cilje?

Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo?

So bile ostale dejavnosti v okviru delavnice kompatibilne z izbrano strategijo?

So udeleženke in udeleženci z zanimanjem sodelovale in sodelovali?

OPOMBE:

Jean Claude van Rijckeghem, Dekle z mušketo

EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK Datum izvedbe: ________________

Kraj izvedbe: ______________________

Cilji delavnice: • določanje glavne teme besedila Dekle z mušketo, • zaznavanje in razumevanje različnih pogledov na temo besedila in različnih

perspektiv, • prepoznavanje in razumevanje tez in antitez v besedilu, • iskanje in uvidevanje relevantnosti v literarnem besedilu upovedenega problema z bralčevo lastno življenjsko izkušnjo.

Odstopanja od predvidenega načrta:

Sem dosegel/-a zastavljene cilje?

Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo?

So bile ostale dejavnosti v okviru delavnice kompatibilne z izbrano strategijo?

So udeleženke in udeleženci z zanimanjem sodelovale in sodelovali?

OPOMBE:

Barbara Pregelj, Polona Konjedic, Katarina Kogej, POTI DO KNJIŽEVNE RAZNOLIKOSTI: motiviranje za branje v projektih LEO, LEO in ŠPANSKA VAS 2023/2024 Recenzenta: Tonja Jelen Francisco Tomsich © Barbara Pregelj, Polona Konjedic, Katarina Konjedic © za slovensko izdajo Založba Malinc, Medvode 2024 Vse pravice pridržane. Zbirka KonTEKSTI Uredili: Barbara Pregelj in Polona Konjedic Izdala in založila: Založba Malinc Medvode, 2024 Za založbo: Aleš Cigale Oblikoval: Francisco Tomsich Lektorirala: Tonja Jelen Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koliko obsegu, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 028(035) 37.091.3:811.134.2(035) POTI do književne raznolikosti : motiviranje za branje v projektih Leo, leo in Španska vas 2023/2024 / [uredili Barbara Pregelj in Polona Konjedic]. - Medvode : Malinc, 2024. - (Zbirka Konteksti) ISBN 978-961-7122-74-9 COBISS.SI-ID 180864771

Jasminka Petrović, 35 kalorij brez sladkorja Jovana in Tara preživljata zimske počitnice pri veseli družini v Grocki. In medtem ko okoliški hribi dremajo pod debelim snegom, v hiši poteka drama. Ko tehtnica pokaže pol kilograma preveč, nekdo izgine od doma, nekdo med brskanjem po spletu pride do osupljivega odkritja, pes prvič prenoči v topli hiši, deklica pa se bori s kačo v trebuhu. Nekje ob Savi se dogaja nekaj zelo podobnega, a veliko bolj strašnega … Beatriz Osés, Erik Vogler in prekletstvo gradu Misty Abbey Erik Vogler si zaželi nekaj dni počitka brez očeta in babice, ki sta se odpravila na smučanje, vendar se njegovi načrti kmalu izjalovijo, ko izve za nepričakovano smrt strica Leonarda, s katerim si je bil zelo blizu. Na žalost sta zaradi nesreče na smučanju Erikov oče in babica v bolnišnici, zato se stričevega pogreba udeleži Erik. Ta nepričakovani dogodek ga pripelje v skrivnostni grad na Irskem, ki skriva strašno prekletstvo. Erik je zato v spremstvu Alberta Zimmerja spet prisiljen raziskovati. Beatriz Osés, Erik Vogler in Napačno dekle Erik Vogler spremlja svojo babico v Francijo, kjer se srečajo stari znanci in znanke s fakultete. Tam Erik spozna tudi mlado Cloé, v katero se noro zaljubi. Tokrat se bo moral Erik soočiti le z dvema preprekama, da bi jo osvojil, in sicer Albertom Zimmerjem in skrivnostnim morilcem, ki ju je zaklenil v staro graščino. Samanta Kobal, Menjam strah za sladoled Šestnajstletni Tomaž živi običajno življenje najstnika: med poukom najraje strmi skozi okno in čas po šoli preživlja s prijatelji. Ko se v njegov blok preseli družina iz Rima, spozna Tereso, ki postane njegova sošolka in s katero se hitro zbližata. Napeta zgodba o odraščanju v obmejnem okolju, kjer so meje nasilno posegle v tok zgodovine, je spretno začinjena z uporabo italijanščine in narečnega govora. Breda Podbrežnik Vukmir in Klarisa Jovanović, Kako so rože prišle na svet Zbirka pravljic, povedk, bajk in legend Kako so rože prišle na svet: pravljice o rožah z vsega sveta povezuje različne kulture in celine ter kaže na različnosti in podobnosti med kulturami. Kljub temu, da se izbor ozira po vsem svetu, je njegovo središče v resnici v slovenskem prostoru: ne le zaradi avtoric, temveč tudi, ker šele mednarodni okvir lahko spregovori o bogastvu gradiva, del katerega so tudi slovenske pravljice. Jean-Claude van Rijckeghem, Dekle z mušketo V zgodovinskem romanu Dekle z mušketo belgijskega avtorja Jeana Claude van Rijckeghema, ki se začne leta 1808, spoznamo osemnajstletno Stans. Njeni starši imajo polne roke dela, saj želijo, da počne tisto, kar naj bi leta 1808 počela ženska, sama pa si želi neodvisnosti in svobode. Ko njenemu očetu zagrozijo s stečajem, pa Stans nima izbire in se mora poročiti z gospodovalnim posojilodajalcem Lievenom Goeminnom. Druge ženske bi bile presrečne zaradi njenega položaja: bogataš, ki ima kopališče in kupuje svilena oblačila, vendar bi Stans raje postala vojakinja v Napoleonovi vojski. S pretvarjanjem, da je moški, ji uspe dobiti mesto v eni od vojaških čet.