Gemma Santiago Alonso »Knjiga je fina.« Peter Svetina
Juan Kruz Igerabide
Pesniška zbirka S prstom na luni ima obliko otroške igre ristanc. Med branjem se pesniške igre od telesa, od fizičnega premikajo k zvenu, besedi, občutjem in čustvom. Poezija je orodje domišljije, zato je z njo mogoče raziskovati različne oblike misli, čustev in občutij. Z njo Juan Kruz Igerabide vabi otroke, naj sebe in svet, ki jih obdaja, razumejo in ugledajo na novo.
Ilustracije Mojca Fo
S prstom na luni
Didaktični materiali.
Dvojezična izdaja. Edición bilingüe.
9 789616 886062
Malinc
26,99€
ISBN 978-961-6886-06-2
S prstom na luni
Con un dedo en la luna
Oblikovano v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo.
Vaše mnenje šteje na www.malinc.si
Juan Kruz Igerabide
Malinc
Juan Kruz Igerabide
S prstom na luni (pesniĹĄke igre)
Con un dedo en la luna (juegos poĂŠticos)
Prevedla Barbara Pregelj Ilustrirala Mojca Fo
Malinc
S kredo pomazan prst Mi dedo manchado de tiza se dotakne neba toca el cielo in nariše polno luno. y pinta la luna llena.
Tati tate* Táti, táte, táti, té, luna pride, luna gre. Táti, táte, táti, té, luna pride, luna gre. Po nebu plava, tiho drsi in na tvojem nosu obsedi.
Tati Tate Tati, tate, tati, te, luna va, luna viene. Tati, tate, tati, te, luna va, luna viene. Vuela, vuela, temblorosa y en tu nariz se posa.
8
Čas v mojem telesu* V mojem telesu je veselo zajokal rdečkasti dojenček. V mojem telesu bo z uspavanko zakinkal nagubani dedek. V mojem telesu teče čas in jaz z njim.
42
El tiempo en mi cuerpo En mi cuerpo un beb茅 sonrosado alegre llor贸. En mi cuerpo un abuelo con arrugas duerme arrorr贸. En mi cuerpo pasa el tiempo y con 茅l paso yo.
43
Uganka s postajami Najprej glava, na koncu se vije rep; kot vrsta je, ko po kovini hiti na potep: po daljnih deželah, a ne more preko morja. Fiju, fijuuu! Na peron hiti zdaj vsak, saj že prihaja …
vlak — tren
116
Acertijo con paradas Primero la cabeza, la cola al final; toda cola parece, corre sobre metal por tierras lejanas pero no por el mar. ¥Fiii, fiii! Todos al andÊn que ya viene el‌
117
Kačji pastir proti obzorju leti. Se k meni obrne: gora sem sredi njegovih oči. Vuela la libélula hacia el horizonte. Se gira hacia mí: veo en sus ojos un monte.
132
Nežen vetrič hoče na mojem licu sedet: na njegovih ustih sem vanilijev sladoled. Una suave brisa lame mi mejilla: soy en sus labios un helado de vainilla.
Zakaj so pošasti tako okrogle, ko sneži? ¿Por qué son tan redondos los fantasmas cuando nieva?
133