Pravico imaš reči NE

Page 1

Na poti k sebi

Walter RISO

Vaše mnenje šteje na www.malinc.si

Malinc

26,50€

Pravico imaš reči NE

Pravico imaš reci ne je vsestransko uporaben priročnik vrhunskega avtorja več kot dvajsetih knjižnih naslovov s področja osebne rasti in psihoterapevta z neprecenljivimi izkušnjami, Walterja Risa (1951). Riso je univerzitetni učitelj z doktoratom iz psihologije, specializacijo s področja kognitivne terapije in magisterijem iz bioetike. Njegovo pisanje odlikuje preprost in neposreden jezik, ki je pogosto čustveno in humorno obarvan in zato še toliko bolj prepričljiv. Piše o izzivih, ki ljudem preprečujejo, da bi živeli polnejše in imeli uravnotežene ter zadovoljive čustvene odnose. Četudi se loteva tem, ki lahko vzbujajo nelagodje, to počne naravno in na način, da občutljivo opozarja na težave in ponuja številne rešitve. Njegove knjige milijonom bralcev po vsem svetu ponujajo premislek in orodja za spreminjanje in doseganje višje kakovosti življenja.

Walter RISO

Pravico imaš reči ne je knjiga o asertivnosti, o pomenu postavljanja zase. Pa tudi o razlogih, ki nam preprečujejo, da bi to zares storili. Vsebuje tri razdelke. V prvem je asertivnost, sopomenka za izražanje misli, občutkov in prepričanj na neposreden, pošten in ustrezen način, ki ne krši pravic drugega človeka, razmejena od agresivnosti in podredljivosti, v drugem so predstavljeni razlogi za neasertivno ravnanje. V nadaljevanju so analizirani racionalni in neracionalni razlogi, ki nam preprečujejo biti asertivni. Tretji del prinaša razmislek o družbenem pomenu asertivnosti, zadnji, sklepni del, pa je napisan kot praktičen opomnik, ki po korakih vodi do asertivnega vedenja.

Pravico imaš reči

NE

Malinc


WALTER RISO

PRAVICO IMAŠ REČI NE Z asertivnostjo do večje samozavesti

Prevedla Barbara Pregelj

Malinc


Kazalo Karin Elena Sánchez: Vsak ne drugim je ja sebi. Knjigi na pot �������������������������������������������������������������������������������������15 PRAVICO IMAŠ REČI NE �������������������������������������������������27 UVOD ��������������������������������������������������������������������������������29 PRVI DEL : RAZUMEVANJE ASERTIVNOSTI ���������������������35 KAJ JE ASERTIVNO VEDENJE? �������������������������������������37 Ne podredljivost, ne nasilnost: asertivnost ������������������37 Primer podredljivega vedenja ��������������������������������������37 Primer nasilnega vedenja ���������������������������������������������39 Primer asertivnega vedenja ������������������������������������������40 Primer asertivnega vedenja, katerega cilj je sprememba vzorca obnašanja ��������������������������������������41 Asertivnost je treba pravilno odmeriti �������������������������44 Kdaj asertivnost ni primerna: situacije, v katerih ni ustrezna; omejitve in nesporazumi �������������������������������48 Ko je v nevarnosti naša fizična integriteta �������������������50 Ko lahko po nepotrebnem prizadane drugega �����������50 Ko je družbena cena previsoka ������������������������������������52 MOČ ASERTIVNOSTI: ZAKAJ JE DOBRO, DA RAVNAMO ASERTIVNO? ������������������������������������������������������������������54 Asertivnost utrjuje ljubezen do sebe in osebno dostojanstvo �����������������������������������������������������������������54 Asertivnost omogoča psihološko obrambo in povečuje našo gotovost �����������������������������������������������61

—9—


ASERTIVNE PRAVICE ������������������������������������������������������66 Pravice so vrednote ������������������������������������������������������68 Koliko pravic obstaja? ��������������������������������������������������70 Pravic ni mogoče ločiti od dolžnosti ����������������������������72 Pravica postane očitna, ko kdo prestopi mejo mojih načel ����������������������������������������������������������74 KAJ NAM PREPREČUJE, DA BI BILI ASERTIVNI? ����������77 DRUGI DEL: DOLŽNOST KLIČE: OBČUTEK KRIVDE IN STRAH PRED TEM, DA BI PRIZADELI DRUGE �����������������81 OBČUTEK KRIVDE IN NERAZUMNO ŽRTVOVANJE �����83 »Ne smem prizadeti drugih, četudi pri tem zanemarim svoje pravice.« �������������������������������������������87 »Vztrajati moram pri prevzetih čustvenih obveznostih, četudi pri tem izgubim svojo osebnost.« ���������������������93 Prvi primer: »Zaradi mene se mu bo stanje poslabšalo.« (Ženske, ki posvojijo svojega partnerja.) ����������������������95 Drugi primer: »Vaša hčerka ni pomembnejša od vas.« �99 »Če se postavim za svoje pravice, ravnam egoistično in si ne bom mogel odpustiti.« ��������������������������������������103 EGOIZEM IN ASERTIVNOST ����������������������������������������103 Opravičevanje in asertivnost ��������������������������������������107 SKLEPI: TRI NAČELA ZA PREMAGOVANJE OBČUTKOV NERAZUMNE KRIVDE ��������������������������������������������������109 Načelo neomejene strpnosti ��������������������������������������110 Načelo modrosti in tehtnega premisleka �������������������112 Načelo medosebne odgovornosti �����������������������������113

— 10 —


TRETJI DEL: SOCIALNA TESNOBA: STRAH PRED NEGATIVNIM MNENJEM DRUGIH IN LASTNIM NEUSTREZNIM VEDENJEM ��������������������������������������������115 JAZ IN DRUGI ���������������������������������������������������������������117 Lastni sram �����������������������������������������������������������������120 Javni (zunanji) in zasebni (notranji) sram ��������������������121 SKRITI SE ALI NAPASTI ������������������������������������������������124 Asertivnost, sprejemanje sebe in sram ����������������������125 Strah pred tem, da bi pustili slab vtis, in potreba po družbeni sprejetosti ��������������������������������129 PAST, KI NASTAJA ZARADI OBRAMBNE DRŽE ��������131 Asertivnost in družbena podoba ��������������������������������133 Strah pred tesnobnimi občutji in pred neustreznim obnašanjem ����������������������������������������������������������������139 PAST, KI NASTAJA OB OBČUTENJU TESNOBE �������140 Prvi primer: ženska z obraznimi tiki ����������������������������141 Drugi primer: Glasovna odrevenelost ������������������������144 Tretji primer: Moški, ki se je bal, da bo blato izločil v javnosti �������������������������������������������������145 Kako pomemben je način prenašanja sporočila? ������148 Strah pred avtoriteto ��������������������������������������������������153 SKLEPI: TRI NAČELA ZA PREMAGOVANJE VPLIVOV DRUŽBENE TESNOBE ����������������������������������������������������159 Načelo brezpogojnega sprejemanja: »Dragocen sem.« �������������������������������������������������������161 Načelo primerjanja misli z resničnostjo: »Razmišljam kot znanstvenik.« �����������������������������������163 Načelo dejavne izpostavljenosti: »Izzivanje strahu.« ��166

— 11 —


SKLEP: VODNIK ZA NAČRTOVANJE ASERTIVNEGA VEDENJA IN PREMISLEK O NJEGOVIH POSLEDICAH �169 1. Je situacija, ki me sili v asertivno vedenje, res­nična ali je posledica zaščitniških ali namišljenih impulzov? ����171 2. Kaj čutim in kako se počutim? �������������������������������172 3. Je zame življenjskega pomena, da se na to situacijo odzovem? �����������������������������������������������������173 4. Kakšen je moj cilj? ��������������������������������������������������174 5. Kakšne negativne posledice lahko pričakujem? ����177 6. Sem jasno predvidel odzive na verjetne posledice? ����������������������������������������������������178 7. Izvedba asertivnosti ������������������������������������������������180 8. Samoocena ������������������������������������������������������������181

— 12 —


UVOD V vsakem od nas je točka, ko »jaz« noče več popuš­ čati drugim in se upre. Ne vemo, kako se to zgodi. Čeprav se temu upiramo s strahom in nam preti nevarnost, v določenih situacijah neznana sila potisne zavest natanko na mejo tega, kjer ni mogoče popustiti in česar ne želimo ali ne moremo sprejeti. Tega se nismo naučili v šoli, morda tudi ne pri starših, a je vseeno tam. Kot tihi zid označuje mejo, ki je ni mogoče prestopiti. Ko kdo prekrši naše pravice, ko smo žrtve ponižan­ ja, izkoriščanja ali zlorabe, to v nas izzove ogorčenje. Premoremo namreč izjemno sposobnost, da se razbesnimo, ko so poteptane naše vrednote. In to ni le stvar biologije. Jeza ob doživljanju krivice se imenuje ogorčenje. Nekateri puristi bodo porekli, da je to le stvar ega in da je zato vsak poskus varovanja in zaščite sebe zgolj olepšana oblika egocentrizma. To je povsem zgrešeno. Varovanje osebne identitete je naraven in zdrav proces. V tem primeru se za egom skriva »jaz«, ki živi in ljubi. Pa tudi pretepeni »jaz«, »jaz«, ki zahteva spoštovanje, »jaz«, ki se noče upogniti, človeški »jaz«: dostojanstveni jaz. Eno je moralno vprašljivi egoizem in zaverovanost vase, nekaj povsem drugega pa samopotrditev in utrjevanje samega sebe.

— 29 —


Ko se ženska odloči, da se bo zoperstavila žalitvam svojega moža, mladostnik izrazi svoje nestrinjanje s kaznijo, ki se mu zdi krivična, ali moški zahteva spoštovanje ob nasilnem vedenju svojega nadrejenega, je to dejanje osebnega dostojanstva, ki jih naredi velike. Ko zavrnemo zahrbtno prijateljevo ravnanje ali se upremo koristoljubni manipulaciji, ne hranimo svojega ega, pač pa utrjujemo svojo človečnost. Na žalost nismo vedno sposobni tako ravnati. Pogosto rečemo ja, ko bi raje rekli ne, se spravimo v sramotne situacije in popustimo osebam, ki nas odkrito izkoriščajo, pa čeprav bi to lahko preprečili. Ste si že kdaj očitali zavezniško tišino, nepotrebno ubogljivost in pretirano vljuden in pomirljiv nasmešek? Ste se že kdaj pogledali v ogledalo in si skušali oprostiti uslužnost in to, da niste rekli tega, kar ste v resnici mislili? Ste že kdaj občutili, četudi le občasno, notranji boj med ogorčenjem zaradi razžalitve in strahom pred soočenjem? Velika večina svetovnega prebivalstva ima težave pri izražanju neprijetnih čustev, ki segajo od popolne negotovosti (kot so socialna fobija, izogibanje neprijetnim čustvom ali osebnostna motnja izogibanja) do vsakodnevnih in naključnih težav (na primer, imeti neuvidevnega partnerja ali partnerico, izkoriščevalskega prijatelja ali prijateljico in v zvezi s tem ne storiti ničesar). Če podrobno pregledamo svoje medčloveške odnose, opazimo, da nihče ni povsem imun na nasilje. Četudi težimo k nasprotnemu, ima skoraj vsakdo ob sebi

— 30 —


kakšnega koristoljubneža. Ne trdim, da bi morali postati paranoidno sumničavi in biti na preži vseh štiriindvajset ur na dan (ljudje niso tako slabi, kot si mislimo), pač pa le, da je vsakdo lahko žrtev manipulacije. Psihološko izkoriščanje se začne, ko koristoljubne osebe najdejo plodna tla za svoje namere, to je osebo, ki se jim ne zmore upreti. Podredljivi ljudje privlačijo koristoljubne osebe kot nektar čebele. Neka petinštiridesetletna pacientka s tipičnim vzorcem žensk, ki preveč ljubijo, in štirimi ločitvami na grbi, mi je pripovedovala, da je Bog ne mara, ker so jo vsi nekdanji partnerji tako ali drugače izkoriščali. Prelagan­ je odgovornosti na vesoljno krivico ji je preprečevalo uvid, da je v resnici ona s svojo pretirano uslužnostjo tista, ki je pritegnila vsakega od izkoriščevalskih partnerjev. Drugačen, a obenem tudi podoben, je primer moškega srednjih let, ki je vedno rekel ja, potem pa se pritoževal nad svojimi poslovnimi partnerji (dotlej jih je zamenjal šest), ker je sam vedno potegnil krajši konec. Pritoževal se je nad svojo smolo, v resnici pa je bil on tisti, ki jih je privlačil kot magnet in poleg tega njihovo ravnanje tudi sprejemal. Osebe, ki izkoriščajo in so neuvidevne, si poiščejo prijazne in/ali odvisne osebe. Prepoznajo jih v komunikaciji: izmikajočih pogledih, tihem načinu govorjen­ ja, napeti drži, spravljivih gibih, posrednem izražanju, stalnem opravičevanju in pretirani prijaznosti. Poiščejo jih, jih opazijo in napadejo. Ponavljam, nimam name-

— 31 —


na spodbujati k pretirano sumničavemu ravnanju ali opuščanju vere v človeštvo, pač pa nagovarjam k določeni meri previdnosti. Zakaj je torej tako težko ravnati v skladu s tem, kar mislimo in čutimo? Zakaj včasih, kljub zavedanju, da so drugi prekoračili moja etična merila, obstanem in dopustim, da me izkoristijo ali me ne spoštujejo? Zakaj še naprej prenašam žalitve, zakaj rečem, česar nočem reči in delam to, česar ne želim početi, zakaj umolknem, ko bi moral govoriti, zakaj se počutim krivega, ko se postavim zase? Vedno ko sklonimo glavo in se podredimo ali ugodimo nerazumni prošnji, močno poškodujemo samozavest: prebičamo se. In čeprav jo v tistem hipu dobro odnesemo, ker nam uspe zmanjšati stres in nelagodje, ki ga ustvarja tesnoba, nam ostane grenak priokus po porazu, sram, ker smo prestopili mejo časti, občutek krivde, ker smo izdali lastna prepričanja. Niti poznejši očitki, nočno maltretiranje in obljube, da se nikoli več ne bo ponovilo, nas ne morejo rešiti pred bolečim občutkom moralnega neuspeha. Kaj se dogaja? Je mnenje drugih res tako pomembno, da se raje pomirimo s sovražnikom, kot da bi rešili ljubezen do sebe? Ali pa je pogojevanje močnejše od samospoštovanja? In v mislim nimam situacij, v katerih je naša osebna varnost ali varnost naših ljubih objektivno ogrožena, pač pa grožnje, v katerih resnična nevarnost ne obstaja, pa se vseeno umaknemo.

— 32 —


Ko se postavimo zase, hkrati branimo svojo čast in preprečujemo slabljenje »jaza«. V procesu, ko se učimo imeti radi sebe, moramo ob dojemanju sebe, svoje samopodobe, samozavesti in samoučinkovitosti (o čemer sem pisal v knjigi z naslovom Učim se imeti rad), prostor nameniti tudi novemu ravnanju: samospoštovanju, osebni etiki, ki razmejuje to, o čemer se je mogoče pogajati, od tega, kar je nedopustno, točko, ki je ni mogoče prestopiti. Kot bomo videli na naslednjih straneh, obstaja psihološko orodje, ki ga opisujejo številne raziskave in se imenuje asertivnost. V tem besedilu je asertivnost pri nasprotovanju obravnavana v povezavi s sposobnostjo zavzemanja za osebne pravice in postavljanja zanje, ne da bi pri tem ogrozili pravice drugih (na primer: reči ne, izražanje nestrinjanja, podajanje nasprotnega mnenja in preprečevanje manipuliranja). Zanimivo področje asertivnosti v afektu (denimo: ljubezenske izjave, teles­ ni stik, spodbujanje in izražanje prijetnih čustev) bom prihranil za drugo knjigo. Besedilo v knjigi je razdeljeno na tri dele. V prvem so pojasnjeni temeljni pojmi asertivnega vedenja, njegove prednosti in protislovja, poseben poudarek je na asertivnih pravicah. Drugi del se nanaša na vprašanje krivde in strahu pred tem, da bi ranili druge, kot eni temeljnih ovir pri udejanjanju asertivnega vedenja; povzemam najpogostejše neracionalne strahove/predsodke, ki jih v okviru mišljenja in etike analiziram s pomočjo konkretnih primerov. Tretji del sega na področje

— 33 —


Na poti k sebi

Walter RISO

Vaše mnenje šteje na www.malinc.si

Malinc

26,50€

Pravico imaš reči NE

Pravico imaš reci ne je vsestransko uporaben priročnik vrhunskega avtorja več kot dvajsetih knjižnih naslovov s področja osebne rasti in psihoterapevta z neprecenljivimi izkušnjami, Walterja Risa (1951). Riso je univerzitetni učitelj z doktoratom iz psihologije, specializacijo s področja kognitivne terapije in magisterijem iz bioetike. Njegovo pisanje odlikuje preprost in neposreden jezik, ki je pogosto čustveno in humorno obarvan in zato še toliko bolj prepričljiv. Piše o izzivih, ki ljudem preprečujejo, da bi živeli polnejše in imeli uravnotežene ter zadovoljive čustvene odnose. Četudi se loteva tem, ki lahko vzbujajo nelagodje, to počne naravno in na način, da občutljivo opozarja na težave in ponuja številne rešitve. Njegove knjige milijonom bralcev po vsem svetu ponujajo premislek in orodja za spreminjanje in doseganje višje kakovosti življenja.

Walter RISO

Pravico imaš reči ne je knjiga o asertivnosti, o pomenu postavljanja zase. Pa tudi o razlogih, ki nam preprečujejo, da bi to zares storili. Vsebuje tri razdelke. V prvem je asertivnost, sopomenka za izražanje misli, občutkov in prepričanj na neposreden, pošten in ustrezen način, ki ne krši pravic drugega človeka, razmejena od agresivnosti in podredljivosti, v drugem so predstavljeni razlogi za neasertivno ravnanje. V nadaljevanju so analizirani racionalni in neracionalni razlogi, ki nam preprečujejo biti asertivni. Tretji del prinaša razmislek o družbenem pomenu asertivnosti, zadnji, sklepni del, pa je napisan kot praktičen opomnik, ki po korakih vodi do asertivnega vedenja.

Pravico imaš reči

NE

Malinc


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.