Unikum 9/12

ww

un

w.

n w.iracu ovodstv

.si

ww

ija

JAVNI SEKTOR

o.e u

Novosti obračuna plač v javnem sektorju stran

B I LT E N

8, 9

RAČUNOVODSTVO

Napotki za sestavo izkaza denarnih tokov stran

Številka 9 • SEPTEMBER 2012

12

TEMA MESECA

Davčni vidik mednarodnega elekronskega trgovanja Razmah mednarodne elektronske oziroma spletne trgovine prinaša s seboj tudi davčna vprašanja in zato davčne posledice. V zvezi s to trgovino je pomembno preučiti obravnavo DDV. Za posamezno prodajno situacijo moramo ugotoviti, DDV katere države bo treba plačati v danem primeru. Nadalje lahko trgovanje prek spletne strani vodi tudi do obstoja poslovne enote v državi, zato je treba to pravočasno predvideti in presoditi ali bo temu tudi tako, saj obstoj poslovne note za namene davka od dobička pravnih oseb pomeni, da nastane obveznost za obdavčitev dobička v državi, kjer se ta poslovna enota nahaja, za dobiček, ki se lahko pripiše tej poslovni enoti.

Več o tem na straneh

3, 4, 5 in 6

Cena 6,51 EUR

2)

Vsebina / kazalo:

UVODNIK

Tema meseca

Davčni vidik mednarodnega elektronskega trgovanja stran 3, 4, 5, 6

Enkrat, dvakrat, večkrat!

Dohodnina

Potni stroški se vključijo v davčno osnovo pri izplačilu avtorskega honorarja stran 7 JAVNI SEKTOR

Novosti obračuna plač v javnem sektorju stran 8, 9

Bolje dvakrat vprašati kakor se enkrat izgubiti, pravi danski pregovor.

Pri davkih in računovodstvu nemalokrat velja enako – bolje dvakrat preveriti kot pa enkrat narediti narobe, ko gre za pomembne zneske in odločitve. Za znanje velja enako, nikoli ga ni dovolj in vedno je ob isti tematiki na podlagi istega standarda ali zakona mogoče slišati spet kaj novega. In ko mislimo, da že zdavnaj nekaj razumemo in znamo, da nam je logično, samoumevno …, lahko odkrijemo, da je mogoče kaki stvari streči tudi drugače, ali celo, da smo v zmoti. Tudi zato je pomembno, da se izobražujemo ves čas svoje poklicne poti, da svoje poklicne Kristinka izkušnje bogatimo s ‘teorijo’, da to dvoje prepletamo, kajti mnogokrat Vukovič nam šele čez leta uspe razumeti teorijo, ko jo povežemo s prakso in se spet vrnemo k teoriji.

Zdi se abstraktno, a v mislih imam čisto konkretnega računovodjo.

Menim, da je računovodja kljub vsem talentom in študioznosti lahko dober šele takrat, ko si nabere nekaj kilometrine, po možnosti pestrih izkušenj (panog, delovnih področij, organizacij); ki se ne zapre v kalup z izgovorom, češ “to tako delamo”, In ko mislimo, da “to je vedno tako bilo”, temveč je odprt za izkušnje drugih, za izkušnje iz tujine, za izmenjavo mnenj, za že zdavnaj nekaj poslušanje istega seminarja znova čez nekaj časa, za razumemo in branje strokovnih člankov. Naj navedem dva banalna primera: inventurna komisija šteje tri člane (tako znamo, da nam je je v praksi vedno bilo – toda ali je to nujno in ali bi logično, samobilo kaj narobe, če bi bila le dva?), proizvodnjo podumevno …, lahko jetje pa mora nujno voditi materialno knjigovodstvo (ali res? kje pa to piše?). odkrijemo, da je Dragi bralci, veseli smo, da ste z nami in da skupaj mogoče kaki odkrivamo nove vidike iste materije – računovodstva in davkov. Prav lepo pozdravljeni tudi vsi, ki ste se stvari streči tudi nam pridružili z novim šolskim letom, ko na našem drugače, ali celo, inštitutu spet ponavljamo staro, a vedno novo akademijo. Vabljeni k branju, naše strani so spet polno da smo v zmoti. popisane.

Lepo se imejte!

Vaša Kristinka Vukovič

Davki

Odbitek DDV od kombiniranih vozil, homologiranih v tovorna vozila stran 10 FINANCE

Kaj je dobro vedeti o izvršnici stran 11 Računovodstvo

Napotki za sestavo izkaza denarnih tokov stran 12 Mnenja IR stran 13, 14, 15, 16, 17 ROKOVNIK stran 18

letnik 6 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan, nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno Fotografija na naslovnici: www.istockphoto.com Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Šušteršič Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Posamezna številka stane: 6,51 EUR. Letna naročnina znaša: 56,42 EUR. Vključen DDV: 8,5% Naročnina velja do pisnega preklica.

V povprečju natisnemo 600 izvodov.

Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec.

Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.

Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

(3

TEMA MESECA

Davčni vidik mednarodnega elektronskega trgovanja

Elektronska prodaja je dandanes že zelo razširjena oblika prodaje izdelkov pa tudi storitev davčnega zavezanca. Zlasti mednarodna oblika spletne trgovine predstavlja pravi davčni izziv. Pri tej obliki prodaje je treba rešiti vprašanje plačila prometnega davka; v Evropski uniji je to davek na dodano vrednost. Izziv pomeni tudi obdavčitev dobička v primeru, ko prodaja poteka prek spletne trgovine. Kateri državi pripada pravica do obdavčitve dobička, je namreč ključno vprašanje, na katero je treba odgovoriti.

Uvodoma bomo opisali pravila poslovanja z vidika DDV, zatem pa še z vidika davka od dobička pravnih oseb, davka od dohodkov iz dejavnosti pa se v tem prispevku ne dotikamo.

Kupci izdelkov, kupljenih po spletni trgovini, so lahko zelo različni, z različnimi statusi: končni porabniki, podjetniki, ki opravljajo dejavnost, pravne osebe, ki opravljajo dejavnost, kupci iz različnih držav ipd. Zato že iz tega izhaja, da je nabor davčnih situacij lahko zelo raznovrsten.

Najprej se bomo posvetili spletni trgovini z blagom, nato pa opisali še pravila obdavčitve elektronsko opravljenih storitev z davkom na dodano vrednost.

Pri spletni (elektronski) trgovini z blagom bomo izhajali iz primera, da slovenski davčni zavezanec, ki ima

registriran sedež poslovanja v Sloveniji in je identificiran za namene DDV v Sloveniji, opravlja spletno prodajo svojih proizvodov ali izdelkov, na primer delovne obutve in zaščitnih sredstev pri delu. V vseh primerih bomo upoštevali, da je blago poslano naravnost h kupcu, kar pomeni, da jih prodajalec pošlje kupcu ob uporabi katere od poštnih oziroma kurirskih storitev.

Pri slovenskem davčnem zavezancu običajno nastajajo naslednje situacije: 1. Blago dobavi slovenskim kupcem, bodisi končnim porabnikom bodisi davčnim zavezancem.

2. Blago proda kupcem izven Evropske unije, torej v tretje države, in sicer davčnim zavezancem ali končnim porabnikom.

3. Blago proda davčnim zavezancem, ki so identificirani za namene DDV v drugi državi članici EU. 4. Blago proda davčnim zavezancem, ki niso identificirani za namene DDV v drugi državi članici EU, imajo pa sedež v drugi državi članici EU. 5. Blago proda končnim porabnikom, ki imajo bivališče znotraj EU, vendar ne v Sloveniji.

Prodaja blaga znotraj Slovenije pomeni, da bo obdavčeno s slovenskim davkom na dodano vrednost (situacija 1 med možnimi situacijami obdavčitve). Za primere, ko se blago odpošlje ali odpelje, se za kraj dobave blaga upošteva posebno pravilo. Kadar blago odpošlje ali odpelje dobavitelj, kupec ali tretja

oseba, se za kraj dobave blaga šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku. Ker gre blago na pot iz Slovenije, iz skladišča slovenskega davčnega zavezanca, bo tak promet obdavčljiv s slovenskim davkom na dodano vrednost. Oprostitev obračuna DDV za tak primer v zakonodaji ne poznamo, zato mora slovenski davčni zavezanec obračunati slovenski DDV zaradi prodaje tega blaga.

Kadar blago odpošlje ali odpelje dobavitelj, kupec ali tretja oseba, se za kraj dobave blaga šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku.

V drugi situaciji bo prodajalec prav tako opravil promet, ki je obdavčljiv v Sloveniji, saj je kraj, kjer se blago nahaja, ko gre na pot h kupcu, Slovenija, vendar je v tem primeru mogoče upoštevati oprostitev plačila DDV, če je opravljen izvoz (izvozni postopek) tega blaga. To pravilo sledi načelu obdavčitve z DDV v kraju potrošnje. Prodajalec upošteva oprostitev plačila DDV po točki a 1. odstavka 52. člena ZDDV-1, saj blago iz Slovenije sam odpošlje v namembni kraj zunaj Unije. O dokazovanju izvozne dobave tokrat ne bomo pisali, ker to ni osrednja tema tega prispevka, zato vas v tem delu usmerjamo na branje 82. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, kjer so zapisana pravila za dokazovanje pri izvoznem postopku (v nadaljevanju PZDDV-1). V tem primeru je torej promet obdavčljiv v Sloveniji, vendar ni obdavčen, če je blago izvoženo in so izpolnjeni pogoji za uveljavitev te izvozne oprostitve.

Pri prodaji davčnim zavezancem iz drugih držav članic EU (tretja situacija), ki so identificirani za namene DDV v teh državah, velja v prvem delu enako kot pri prejšnji točki. Spet opravi prodajalec obdavčljiv promet v Sloveniji (kraj, kjer se blago nahaja, ko gre na pot h kupcu, je Slovenija).

4) Hkrati upoštevamo, da imamo 46. člen ZDDV-1, po katerem so plačila DDV oproščene dobave blaga, ki ga odpošlje in odpelje prodajalec ali oseba, ki pridobi blago, ali druga oseba, za njun račun z ozemlja Slovenije v drugo državo članico EU, če se opravijo drugemu davčnemu zavezancu (ki je identificiran za namene DDV kot redni davčni zavezanec) ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki delujeta kot taka v tej drugi državi članici.

Glede dokazil v zvezi z dobavami blaga v EU berite 79. člen PZDDV-1.

V zvezi z dobavami blaga znotraj EU pri spletni trgovini opažamo težave. Programi spletne trgovine pogosto niso zasnovani tako, da bi upoštevali vse davčne posebnosti, ki jih navajamo v tem prispevku, zato se lahko zgodi, da denimo slovenski prodajalec obračuna slovenski DDV avstrijskemu davčnemu zavezancu, ki je identificiran za namene DDV v Avstriji, pri čemer prodajalec blago odpošlje iz Slovenije v Avstrijo, in razpolaga s prevozno listino oziroma dokazilom o prevozu tega blaga iz Slovenije v Avstrijo.

Pri prodaji na daljavo velja, da je kraj dobave kraj, kjer se pošiljanje ali prevoz kupcu konča, če vrednost opravljenih dobav v isto državo članico preseže prag, ki ga določi posamezna država članica EU. Avstrijski davčni zavezanec bi po črki zakona od slovenske davčne uprave zaman zahteval vračilo slovenskega DDV, ki je izkazan na računu slovenskega prodajalca. Tak promet ne bi smel biti obdavčen s slovenskim DDV, saj je zanj predpisana oprostitev plačila DDV po 1. točki 46. člena ZDDV-1, zato je obračun slovenskega DDV neupravičen. Davčna uprava po ZDDV-1 ne vrača DDV, ki je po naši zakonodaji zaračunan neupravičeno, saj tako izhaja iz 4. odstavka 74. člena ZDDV-1. To napako bi tako moral popraviti slovenski prodajalec.

Enaka bi bila situacija, ko bi slovenski zavezanec za DDV kupil blago

po spletni trgovini v drugi državi članici EU. Predlagamo pozornost pri spletni nabavi blaga iz Evropske unije, saj vam lahko DDV nekoliko zaplete življenje pa tudi podraži vaš nakup, če vam prodajalec obračuna DDV države svojega sedeža, kasneje pa tega ne vrne, zato se je priporočljivo o tem prej dogovoriti s prodajalcem. Od tuje davčne uprave po zakonskih pravilih ne moremo dobiti nazaj tujega DDV, če so izpolnjeni pogoji za uporabo oprostitve pri taki dobavi blaga.

V četrti situaciji slovenski prodajalec proda blago davčnemu zavezancu iz druge države članice EU, vendar ta ni identificiran za namene DDV, temveč je npr. mali davčni zavezanec. Prodaja blaga temu kupcu je obdavčljiva pa tudi obdavčena v Sloveniji, saj niso izpolnjeni pogoji za uporabo oprostitve plačila DDV po 1. točki 46. člena ZDDV-1 (glejte tudi 47. člen ZDDV-1).

V peti situaciji pa gre za prodajo blaga končnim porabnikom iz drugih držav članic EU. Pri tej situaciji moramo upoštevati še posebno pravilo za določanje kraja dobave, ki velja za ‘prodajo na daljavo’.

O prodaji blaga na daljavo govorimo takrat, kadar se prodaja blaga opravi končnim porabnikom, blago pa jim odpošlje ali odpelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun iz druge države članice EU. O prodaji blaga na daljavo ne moremo govoriti, če kupec sam prevzame blago. Pri prodaji blaga po katalogu ali internetu v drugi državi članici EU se obračuna DDV države prodajalca, kadar ni presežen cenzus za dobavo blaga na daljavo oziroma DDV države kupca v primeru, če je prodajalec pri prodaji blaga na daljavo identificiran za namene DDV v teh državah članicah (upoštevamo, da je identificiran takrat, ko je dolžan obračunati DDV tiste države ali ko se za to odloči). Navedeno velja le pri prodajah na daljavo v države članice, ne pa tudi za dobave v druge države (na primer Hrvaško).

Pri prodaji na daljavo velja, da je kraj dobave kraj, kjer se pošiljanje ali prevoz kupcu konča, če vrednost opravljenih dobav v isto državo članico preseže prag, ki ga določi posamezna država članica EU. Dokler ta prag v posamezni državi članici ni

presežen, velja, da je kraj obdavčitve v državi članici, kjer se začne pošiljanje ali prevoz blaga. Ne glede na ta pogoj se davčni zavezanec lahko odloči, da bo kraj obdavčitve namembna država članica EU. V tem primeru mora izbiro priglasiti pristojnemu davčnemu uradu in jo uporabljati najmanj dve koledarski leti.

V nadaljevanju bomo omenili še pravila za obračun DDV pri elektronsko opravljenih storitvah. ‘Elektronsko opravljene storitve’ iz Direktive 2006/112/ES so tiste, ki se opravljajo po medmrežju ali elektronskem omrežju in katerih lastnosti omogočajo, da v veliki meri potekajo avtomatizirano in z minimalnim človeškim posredovanjem ter brez informacijske tehnologije ne bi bile mogoče.

Med te storitve uvrščamo: (1) spletno ponudbo, spletno gostovanje, vzdrževanje programov in opreme na daljavo, (2) dobavo programske opreme in njeno posodabljanje, (3) dobavo slik, besedil in informacij, tudi omogočanje baz podatkov, (4) dobavo glasbe, filmov in iger, vključno z igrami na srečo in loterijo, kot tudi predvajanj in prireditev s področij politike, kulture, umetnosti, športa, znanosti in zabave, (5) poučevanje na daljavo.

To izhaja iz posebne priloge 1a k ZDDV-1, ki predstavlja seznam elektronsko opravljenih storitev. Podrobnejša pravila glede vsebine elektronsko opravljenih storitev so predpisana z Izvedbeno uredbo 282/2011.

Za te primere je treba upoštevati, da so storitve obdavčljive v Sloveniji, če so dobavljene končnim porabnikom, ki imajo bivališče v Sloveniji ali EU, pa tudi slovenskim davčnim zavezancem, ne glede na to, ali so identificirani za namene DDV v Sloveniji ali ne. Drugačna je obdavčitev, če se storitve opravijo davčnim zavezancem iz drugih držav članic EU ali tretjih držav. V tem primeru so storitve obdavčljive po sistemu obrnjene davčne obveznosti, torej pri prejemniku storitve po pravilih njegove države. Pri tem upoštevajte še pravila iz 18. člena Izvedbene uredbe o tem, kdaj lahko izvajalec šteje, da ima prejemnik status davčnega zavezanca. Če tega statusa izvajalec po teh pravilih ne more potrditi, ga

(5 izvajalec lahko šteje za končnega porabnika, zanj pa uporabi drugo pravilo obdavčitve, to je tisto, ki velja za osebe, ki niso davčni zavezanci, torej končne porabnike.

Posebno pravilo velja tudi za primere, ko so elektronsko opravljene storitve, zlasti tiste iz Priloge Ia k ZDDV-1, opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci in imajo sedež zunaj Unije. Te storitve se obdavčujejo v kraju, kjer ima prejemnik sedež, stalno oziroma običajno prebivališče, kar pomeni, da slovenski izvajalec v tem primeru ne bo obračunal slovenskega DDV. V prvem delu smo tako opisali pravila DDV v zvezi s spletno trgovino, zdaj pa se bomo posvetili davčni obravnavi z vidika davka od dobička pravnih oseb.

Najprej je treba ugotoviti, v kateri državi je podjetje, ki trguje elektronsko, zavezano za plačilo davka od dobička. To je spet vprašanje mednarodnih dimenzij in mednarodnega prava, ne samo slovenskega prava. Če ima podjetje registriran sedež poslovanja ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v Sloveniji se po ZDDPO-2 ustvarjen dobiček obdavči v Sloveniji (tukaj opozarjamo tudi na upoštevanje mednarodnih sporazumov glede določanja rezidentstva v primeru dvojnega rezidentstva).

Lahko se pojavi tudi primer, da tuje podjetje prodaja svoje izdelke oziroma storitve preko spletne trgovine v Sloveniji, pri tem pa nima ustanovljene družbe v Sloveniji, niti v Sloveniji nima podružnice. Kljub temu, da nima sedeža v RS se lahko zgodi, da bo to tuje podjetje dolžno plačati davek od dobička v RS. Ključno vprašanje pri tem je, kdaj se šteje, da ima tuja družba (nerezident RS) poslovno enoto v Sloveniji. Vprašanje je pomembno tudi v obratni smeri, ko slovenska podjetja prodajajo blago v tujini preko spletne strani.

Za odgovor na prejšnje vprašanje je treba brati določila Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in mednarodne sporazume o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Obstoj poslovne enote nerezidenta po ZDDPO-2 v Sloveniji je treba presojati po določilih 6. in 7. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb oziroma na podlagi sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja, če je ta vzpostavljen

med Slovenijo in državo, kjer je tuja pravna oseba rezident. Upoštevati je treba pravilo, da so dogovorjeni mednarodni sporazumi nadrejeni nacionalnim predpisom, zato je treba v primeru obstoja takega sporazuma primarno upoštevati dogovor med državama iz sklenjenega sporazuma, in ne nacionalnih pravil.

Za obdavčitev v takih primerih je obstoj stalne poslovne enote ključen, saj je v tem primeru dobiček obdavčen v državi, v kateri se ta poslovna enota nahaja oziroma prek katere tuja družba (nerezident RS) posluje oziroma opravlja posle v RS. Za razumevanje pojma obstoja poslovne enote v primeru elektronske trgovine bomo v nadaljevanju upoštevali komentar vzorčnega modela konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki ga je izdal OECD. Razlikovati je treba primer, ko lokacija (kraj poslovanja), kjer podjetje upravlja avtomatizirano opremo, lahko pod določenimi pogoji privede do obstoja poslovne enote za namene obdavčitve dobička v državi, kjer je ta oprema situirana, in primer, ko tuje podjetje ne upravlja te opreme, temveč je lastnik oziroma le upravljavec podatkov in programske opreme, ki se uporablja oziroma hrani na tem računalniku. Kot primer je v komentarju OECD omenjen primer imetništva spletne strani, ki je kombinacija programske opreme in elektronskih podatkov, ki sama po sebi ne predstavlja opredmetenega sredstva. Zato to podjetje nima kraja poslovanja, ki bi lahko pomenil obstoj poslovne enote. Podjetje namreč ne razpolaga s sredstvi, kot so poslovni prostori, stroji ali oprema.

Pogosti so primeri, ko podjetje, ki je lastnik ali upravljavec strežnika, na katerem gostuje kaka spletna stran, ni isto kakor podjetje, katerega proizvodi oziroma storitve se na tej spletni strani oglašujejo oziroma prodajajo.

Kot primer lahko zapišemo današnjo pogosto prakso, da podjetja gostujejo s svojo spletno stranjo, na kateri trgujejo, na strežnikih ponudnikov internetnih storitev (ISP – Internet Service Provider).

V določenih primerih taka situacija lahko privede do obstoja stalnega kraja poslovanja, v določenih pa ne. Vse je odvisno od tega, ali ima

podjetje, ki je lastnik spletne strani, na voljo strežnik internetnega ponudnika oziroma njegov del ali ne.

Praviloma so ti primeri redki, to pa pomeni, da v takem primeru podjetje ni fizično prisotno na tisti lokaciji, ker spletna stran ni opredmetena. Zato naročnik na podlagi take gostiteljske pogodbe nima stalnega kraja poslovanja, ki je potreben za opredelitev poslovne enote.

Lahko pa bi naročnik sklenil tudi drugačen dogovor s ponudnikom internetnih storitev, s katerim bi se dogovoril, da ima na voljo strežnik (je njegov lastnik ali ga najame in z njim upravlja), na katerem se hrani spletna stran. V tem primeru bi kraj, kjer je strežnik, lahko pomenil kraj poslovanja poslovne enote.

Za obdavčitev v takih primerih je obstoj stalne poslovne enote ključen, saj je v tem primeru dobiček obdavčen v državi, v kateri se ta poslovna enota nahaja oziroma prek katere tuja družba (nerezident RS) posluje oziroma opravlja posle v RS. Nadalje moramo upoštevati še kriterij določene mere stalnosti kraja poslovanja, ki je tudi potreben za opredelitev poslovne enote.

Računalniška oprema pomeni poslovno enoto le tedaj, če je fiksna, torej stalno nameščena na kakem kraju. V primeru strežnika to pomeni, da se ta ne prestavlja iz enega kraja v drugega, temveč je stalno nameščen; ni pa pomembno dejstvo, ali se ta strežnik lahko prestavi, ker je premičnina, temveč samo, ali se dejansko prestavlja ali ne. Če je strežnik nameščen dovolj dolgo na kakem kraju, bo to pomenilo stalen kraj poslovanja, ki je potreben za opredelitev poslovne enote.

Naslednje vprašanje, na katero je treba odgovoriti, pa je, ali poslovanje tujega podjetja v celoti ali delno poteka v stalnem kraju poslovanja, kjer je na voljo taka računalniška op-

6) rema. To moramo presojati od primera do primera.

Do obstoja poslovne enote lahko pride tudi tedaj, če v stalnem kraju poslovanja ni zahteve po osebju na lokaciji, kjer podjetje upravlja to računalniško opremo. Prisotnost osebja namreč ni pomembna za ugotavljanje, ali podjetje v celoti ali delno opravlja dejavnost prek tega kraja poslovanja ali v njem, če dejansko ni potrebno osebje, da bi opravljalo dejavnost na tem kraju poslovanja. To pravilo se enakovredno uporablja za elektronsko trgovanje v primerjavi z drugimi aktivnostmi, kjer oprema deluje avtomatsko.

Na tem mestu omenimo še pomembno izjemo pri obstoju poslovne enote; poslovna enota namreč ne obstaja, če je poslovanje podjetja v stalnem kraju poslovanja omejeno na pripravljalne oziroma pomožne aktivnosti (7. člen ZDDPO-2 oziroma običajno 5. člen sporazumov med Slovenijo in državo pogodbenico).

Za opredelitev pomožne oziroma pripravljale aktivnosti je pomembno vedeti, kaj je glavna dejavnost podjetja, saj je tudi od tega odvisno, ali je v konkretnem primeru kaka aktivnost lahko pomožna oziroma pripravljalna v razmerju do glavne dejavnosti podjetja. To se presoja od primera do primera, običajno pa vključuje primere, ko je tak stalen kraj poslovanja namenjen komunikacijski povezavi med ponudniki in naročniki (primerljivo s telefonskim klicem), za oglaševanje blaga ali storitev, za zbiranje tržnih podatkov za potrebe podjetja, objave kataloga produktov z določenimi informacijami za ključne stranke ipd. Nasprotno velja, če se v tem kraju poslovanja oziroma prek tega kraja poslovanja opravljajo tipične funkcije, ki so povezane s prodajo, na primer sklepanje pogodb s strankami, procesiranje plačil in dobava produktov avtomatično prek računalniške opreme v tem kraju poslovanja, saj to presega pomožne oziroma pripravljalne aktivnosti. Če nadaljujemo že načeto tematiko gostovanja s spletnimi stranmi na tujih strežnikih, pri čemer vzamemo za izhodišče, da sami kot imetniki spletne strani ne moremo upravljati strežnikov, na katerih gostujemo, je zato aktualno vprašanje, ali lahko ponudniki inter-

netnih storitev predstavljajo poslovno enoto. Taka situacija bo verjetno redka, ker internetni ponudniki niso agenti (posredniki) podjetja ki so lastniki spletnih strani, ker nimajo pooblastil za sklepanje pogodb v imenu podjetij (prodajalcev), in tako običajno ne bodo sklepali pogodb v imenu teh podjetij. Ti ponudniki so v razmerju do naročnikov praviloma (neodvisne) osebe, ki opravljajo to dejavnost (npr. ponujajo gostovanje na njihovem strežniku) v okviru svoje redne dejavnosti, kar pomeni, da se na tej podlagi ne štejejo za poslovno enoto nerezidenta. Dokaz za neodvisno poslovanje v okviru njihove redne dejavnosti je okoliščina, da bodo na njihovih strežnikih gostovala še druga podjetja.

Kot je razvidno iz tega prispevka, je za opredelitev poslovne enote treba izpolniti predvsem pogoje, kot so poslovanje v kraju poslovanja (gre za fizično komponento), stalnost tega kraja (določena mera te stalnosti), prek tega stalnega kraja poslovanja mora potekati poslovanje glavnega podjetja (ne le pripravljalne ali pomožne dejavnosti), ali pa mora poslovanje potekati prek odvisnega agenta. Če pogoji za obstoj oziroma opredelitev niso izpolnjeni, država ne more obdavčiti dobička, ki nastaja prek ali zaradi spletne trgovine podjetja v določeni državi, kar pomeni, da se davek plačuje v matični državi, praviloma tisti, v kateri je sedež glavnega podjetja.

Na drugi strani lahko poslovanje podjetja, ki ima svoj strežnik v določeni državi, prek katerega upravlja tudi spletno stran v tej državi, na njej pa trži svoje izdelke, pomeni, da ima poslovno enoto v tej državi, kar vodi to tega, da bi bilo treba kos pogače nameniti tudi državi, kjer se nahaja ta poslovna enota, za dobiček, ki se lahko pripiše tej poslovni enoti, v matični državi pa po zakonodajnih pravilih ustrezno upoštevati plačani davek v tujini.

Poslovanje prek spletne trgovine je zahtevnejše davčno področje, zato naj bo ta prispevek zgolj izhodišče, na podlagi katerega je treba temeljito preučiti okoliščine konkretnega primera in določiti davčno obravnavo za vsak primer. dr. Mateja Drobež Tomšič

AL I S TE V ED E L I ?

Transakcijski računi Za osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije, 37. člen ZDavP-2 določa, da “morajo imeti pri ponudniku plačilnih storitev odprt transakcijski račun”. Ni torej rečeno, da morajo biti to ponudniki s sedežem v Sloveniji ali zunaj nje. Prav tako ne, da se kot ponudnik plačilnih storitev ali kot transakcijski račun šteje le tisti ponudnik oziroma transakcijski račun, ki je določen z zakonom, ki ureja plačilne storitve v Sloveniji. Sklenemo lahko, da morajo podjetja in podjetniki imeti transakcijski račun, vendar se svobodno odločajo, ali bodo ta račun odprli v Ljubljani, Trstu, Celovcu ali kjerkoli drugje. V Celovcu resda ne poznajo pojma ‘transakcijski račun’, uporabljajo pač svojo terminologijo v skladu s svojo zakonodajo, vendar bo po vsebini za plačevanje služil kot naš transakcijski račun. Da imajo podjetja odprta transakcijski račun pri banki ali hranilnici s sedežem v Republiki Sloveniji, je dobrodošlo le s praktičnega vidika, nikakor to ni nujno. Računi, odprti v tujini, pa močno otežujejo položaj upnikov. Upniki teže dostopajo (ali ne morejo in ne znajo dostopati) do podatkov o obstoju računov (ter blokadah in podobno), če ima njihov dolžnik račun odprt zgolj v tujini, možnost izvršbe na denarna sredstva dolžnika pa je v tem primeru blizu nič. Česa ne smemo spregledati? Določb Zakona o davčni službi (ZDS-1), ki tako za fizične kot za pravne osebe določa, da davčni register vsebuje tudi številke transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa v Republiki Sloveniji in številke računov, odprtih pri bankah in hranilnicah zunaj Republike Slovenije. Po 44. členu ZDS-1 mora samostojni podjetnik posameznik in druga fizična oseba, ki opravlja dejavnosti in je vpisana v Poslovni register Slovenije, v osmih dneh po vpisu v Poslovni register Slovenije sporočiti davčnemu uradu številke računov v tujini. Isti rok in obveznost sporočanja velja tudi za pravne osebe po 45. členu zakona.

Kasnejše spremembe teh podatkov je treba sporočati davčnemu organu v roku 15 dni od spremembe (47. člen).

Kristinka Vukovič

(7

DOHODNINA

Potni stroški se vključijo v davčno osnovo pri izplačilu avtorskega honorarja

V Unikumu 2012/6, v članku ‘Povračilo potnih stroškov’ na strani 11 (točka 3), je bilo omenjeno, da je obdavčitev povračila stroškov izvajalcem – podjemnikom in avtorjem (v nadaljevanju: pogodbenikom) – enaka, kot je obdavčitev dohodka, ki ga ti prejmejo, kadar dosegajo dohodke v odvisnih razmerjih, oziroma tudi v primeru dohodka iz opravljenega dela ali storitve, ki ni dohodek iz dejavnosti ali v zvezi z dejavnostjo (npr. enkraten dohodek, ustvarjen v neodvisnem razmerju).

Povračila stroškov v predpisani višini se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kar pa ne velja pri dohodku iz drugega pogodbenega razmerja, pri katerem je davčna osnova vsak posamezni dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 odstotkov dohodka.

To pomeni, da morebitno povračilo potnih stroškov (kilometrina, malica, nočitev ipd.) povečuje davčno osnovo za obdavčitev, čeprav so to stroški, ki pogodbeniku nastanejo v zvezi z njegovim opravljenim delom. Davčna osnova se ugotovi tako, da se od dohodka odštejejo normirani stroški v višini 10 odstotkov dohodka. Vendar lahko poleg teh normiranih stroškov pogodbenik uveljavi tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, in sicer na podlagi dokazil, pod pogoji in do višin, ki so

določeni z davčno uredbo o najvišjih stroških teh povračil, do katerih se dohodnina ne obračuna.

Tako lahko pogodbenik zniža davčno osnovo še za dejanske stroške prevoza in nočitve. Lahko jih uveljavlja v ugovoru zoper informativni izračun – razen nerezidenta, ki jih lahko uveljavlja v sedmih dneh od izplačila dohodka – pri davčnem organu. Slednji uveljavlja dejanske stroške prevoza in nočitve s pisnim zahtevkom, katerega obliko predpiše minister za finance. Dejanske stroške (stroške prevoza in prenočitve) lahko pogodbeniki uspešno uveljavljajo le tedaj, če jih iz obdavčenih dohodkov krijejo sami. To je zapisano v sodbi sodišča I U 2230/2011, z dne 6. 3. 2012.

Izplačevalec je v konkretnem primeru iz sodbe I U 2230/2011 po sklenjenih avtorskih pogodbah poleg avtorskih honorarjev avtorjem zagotavljal prevoze, prehrano in po potrebi prenočišča, ki jih ni vključil v osnovo za obračun akontacije dohodnine od avtorskega honorarja. Če bi te stroške krili avtorji sami in bi njihov nastanek v postopku dokazali, bi jih lahko uveljavili kot dejanske stroške, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Ker pa je stroške v obravnavanem primeru za avtorje kril izplačevalec, se ti vštevajo v davčno osnovo kot dohodek, ki je obdavčen.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami ZDoh-2, na katere se sklicuje.

Sprašujemo se, ali je taka odločitev sodišča povsem ustrezna, saj ob takem

branju ZDoh-2 in ZDavP-2 lahko pride do neenake obravnave pogodbenikov, ki so v primerljivem položaju.

Za primer vzemimo strošek nočitve. V prvem primeru izplačevalec plača nočitev za avtorja neposredno hotelu in avtorju zato ne vrača stroškov, saj mu niso nastali. Tako bi bilo treba za stroške nočitev povečati davčno osnovo (npr. 1000 € dohodka + 200 € za nočitev), pri tem pa pogodbenik ne bi mogel znižati svoje davčne osnove za dejanske stroške nočitev, ker jih ni kril sam, čeprav v tem delu to ni neposredno njegov dohodek. Davčna osnova (tudi na letni ravni) bi bila torej 1080 € (od 1200 € se odšteje le 10 odstotkov normiranih odhodkov).

Dejanske stroške (stroške prevoza in prenočitve) lahko pogodbeniki uspešno uveljavljajo le tedaj, če jih iz obdavčenih dohodkov krijejo sami.

V drugem primeru izplačevalec plača pogodbeniku 1200 € dohodkov, ta pa si nočitev 200 € plača sam.

Davčna osnova na letni ravni tega pogodbenika bo lahko nižja, ker bo nočitev kril sam. Na letni ravni bo rezident lahko uveljavil še 200 € dejanskih stroškov. Davčna osnova na letni ravni po uveljavljanju stroškov nočitev bi znašala (1200 € – 120 € /= 10 odstotkov normiranih stroškov/ – 200 €, torej 880 €).

Menimo, da bi bilo tudi v prvem primeru treba in mogoče dokazati, da je pogodbenik sam kril strošek za nočitev, saj je od izplačevalca prejel le 1000 € denarnega dohodka, in ne 1200 €, kar pomeni, da je posredno s tem tudi plačal to nočitev (mu je zmanjšala celotni dohodek 1200 € na 1000 €). To je običajno razvidno iz pogodbe z izplačevalcem/naročnikom, obračuna honorarja in nato dejanskega izplačila, ki je nižje za nočitev.

Glede omenjene sodbe Upravnega sodišča smo dobili informacijo, da je bila vložena revizija na Vrhovno sodišče, zato bomo morali nekoliko počakati še na njegovo odločitev. dr. Mateja Drobež Tomšič

8)

JAVNI SEKTOR

Novosti obračuna plač v javnem sektorju

V Uradnem listu RS, št. 45/2012, z dne 15. 6. 2012, je bila objavljena Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 14/09, 23/09, 48/09, 113/09, 25/10, 67/10, 105/10). Uredbo je bilo med drugim treba pripraviti zaradi sprejetja Zakona o spremembi Zakona o sistemu plač v javnem, ki je določil novo plačno lestvico, ter Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je poleg znižanja osnovnih plač za 8 odstotkov tudi dokončno odpravil nesorazmerje v osnovnih plačah in izvajanje ‘varovanja’ plač.

• Z107 Skupna razlika za odpravo nesorazmerja • Z108 Osnovna plača za obračun V • Z113 Delež razlike za odpravo nesorazmerja • Z115 Zmanjšanje po Uredbi o plačah direktorjev • Z114 Osnovna plača – za obračun II

Zaradi odprave nekaterih elementov plače, ki so bili v Uredbi o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju določeni za odpravo ‘varovanja stare plače’ oziroma za izvajanje odprave nesorazmerja v osnovnih plačah, so nekatere posebnosti postale preteklost in jih ni treba več poznati.

nem sektorju je določena z izrazom Z070. Če zaposlenemu ne zvišujemo ali znižujemo osnovne plače Z070 v skladu s pravnimi osnovami in na način, ki bo prikazan v nadaljevanju tega poglavja, znaša vrednost izraza Z070 končno osnovno plačo zaposlenega. Glede na njegov delež zaposlitve (Z550) na delovnem mestu ali nazivu pa je zapisano v izrazu ‘Delež osnovne plače za obračun’ (Z551), ki je obvezen element obračuna plače v skladu z Uredbo o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju.

Glavne posebnosti, ki jih moramo poznati in pravilno uporabiti pri določitvi plač zaposlenim v javnem sektorju, temeljijo na postopkih, ki na eni strani omogočajo znižanje oziroma zvišanje plačnega razreda oziroma osnovne plače za zaposlenega, na drugi strani pa na postopkih uporabe plačilne liste 2, ki jo je treba uporabljati v posebnih primerih. Za vsako posebnost so v 2. členu Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za obračun

Odprava elementov obračuna plače v zvezi z varovano plačo • Z104 Primerljivi znesek po ZSPJS • Z111 Primerljivi znesek pred ZSPJS • A040 Razlika do plače glede na 49. člen ZSPJS Glede na to, da je pri tistih zaposlenih, ki so na podlagi 49. in 49.f člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju imeli pravico do ‘varovane plače’ oziroma do prejemanja razlike med primerljivim zneskom plače po predpisih, ki so se uporabljali do vstopa v novi plačni sistem, in primerljivim zneskom plače po predpisih novega plačnega sistema (A040), je zaradi prenehanja izplačevanja tega zneska s 1. 6. 2012 treba izdati tem zaposlenim anekse k pogodbam o zaposlitvi in določiti, da se na podlagi 116. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) ta znesek s 1. 6. 2012 neha izplačevati.

Odprava elementov obračuna plače v zvezi z odpravo nesorazmerja v osnovni plači • Z105 Prevedena osnovna plača • Z106 Korekcijska osnovna plača

in izplačilo plač v javnem sektorju (ISOPJS) določene posebne osnovne plače za obračun oziroma določila v zvezi s posebnimi postopki določitev in izračuna plače za zaposlenega.

Zaradi omenjenih določil in novih izrazov ter postopkov določitve osnovne plače zaposlenim v javnem sektorju, ki je na eni strani možno z zvišanjem ali znižanjem osnovne plače zaposlenega na podlagi določenega števila plačnih razredov, na drugi strani pa z zvišanjem osnovne plače na podlagi določenega odstotka, je bilo treba ločiti zaporedje določitve osnovne plače zaposlenim v javnem sektorju.

Pomembna sta nova izraza Z381 in Z073, ki po novem določata plačni razred in osnovno plačo delovnega mesta ali naziva, že obstoječa izraza Z308 in Z070 pa po novem določata plačni razred in osnovno plačo zaposlenega.

Pravilno zaporedje določitev osnovne plače ob upoštevanju zakonskih določb, ki omogočajo zniževanje oziroma zviševanje osnovnih plač zaposlenim v javnem sektorju, je prikazano v tabeli.

Novo zaporedje v postopku določitev plače zaposlenim v javnem sektorju

Novi pravilnik o metodologiji za posredovanje in analizo podatkov o plačah v javnem Osnovna plača zaposlenega v jav- sektorju V Uradnem listu RS, št. 55/2012, z dne 20. 7. 2012, je bil objavljen novi Pravilnik o metodologiji za posredovanje in analizo podatkov o plačah v javnem sektorju, ki je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, uporabljati pa se začne s 1. oktobrom 2012. Z dnem uveljavitve novega pravilnika je nehal veljati Pravilnik o metodologiji za posredovanje in analizo podatkov o plačah v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 33/09), ki pa se še uporablja do vključno 30. septembra 2012.

Način posredovanja podatkov Podatki o plačah, ki se zbirajo v informacijskem sistemu, so namenjeni za analize podatkov o plačah, ki jih pripravlja ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju. Podatki o plačah se pošljejo agenciji v elektronski obliki ter jih je treba kodirati in digitalno podpisati s kvalificiranim potrdilom za pravne osebe enega od overiteljev digitalnih potrdil, ki so vpisani v Register overiteljev spletnih

(9 Postopek določitve osnovne plače zaposlenemu v javnem sektorju Z370

Šifra in ime delovnega mesta Poimenovanje delovnega mesta

Z371

Vrednost elementa Komentar ŠIFRA DELOVNO MESTO

Šifra naziva

0,1,2,3

Poimenovanje naziva

NAZIV

Z381

Plačilni razred FDMN

Z073

Nominalna vrednost Z381

30 1.373,40 €

Spremembe osnovne plače FJU v plačnih razredih Zvišanje osnovne plače zaradi napredovanja na FDMN (v PR)

0

Zvišanje osnovne plače zaradi napredovanja na FDMN (v €)

0,00 €

Z070

Osnovna plača FJU

Z117

Znižanje osnovne plače – 14. člen ZSPJS (v PR)

Z117

Znižanje osnovne plače – 14. člen ZSPJS (v €)

Z116

Znižana osnovna plača FJU – 14. člen ZSPJS

1.373,40 €

30

0 0,00 € 1.373,40 €

30

0

Z119

Zvišanje osnovne plače – 15. člen ZSPJS (v PR)

Z119

Zvišanje osnovne plače – 15. člen ZSPJS (v €)

Z118

Zvišana osnovna plača FJU – 15. člen ZSPJS

Z590

Zvišanje osnovne plače po 1. odstavku 19. člena ZSPJS (v PR)

0

Z590

Zvišanje osnovne plače po 1. odstavku 19. člena ZSPJS (v €)

0,00 €

Z591

Zvišana osnovna plača FJU – 1. odstavek 19. člena ZSPJS

Z593

Zvišanje osnovne plače po 2. odstavku 19. člena ZSPJS (v PR)

0

Z593

Zvišanje osnovne plače po 2. odstavku 19. člena ZSPJS (v €)

0,00 €

Z592

Zvišana osnovna plača FJU – 2 odstavek 19. člena ZSPJS

1.373,40 €

30

Z580

Osnovna plača za pripravnika – 9.a člen ZSPJS (–6 PR)

1.085,43 €

24

0,00 € 1.373,40 €

1.373,40 €

30

30

Končni plačni razred FJU Z380

Plačni razred FJU z napredovanji ter upoštevanjem zvišanja ali znižanja osnovne plače po 9.a 14.,15.

16, 19. in 20. členu ZSPJS, katerega nominalna vrednost je izražena v izrazih: Z070 ali Z116 ali Z118 ali Z580 ali Z591 ali Z592

xxxx

Obračunana osnovna plača funkcionarja ali javnega uslužbenca (Z070 ali Z116 ali Z118 ali Z580 ali Z591 ali Z593)

30

1.373,40 €

Spremembe osnovne plače FJU v odstotkih za zaposlene v slovenski vojski Z560

Zvišanje osnovne plače – 59. člen ZSSloV (v %)

0%

Z560

Zvišanje osnovne plače – 59. člen ZSSloV (v €)

0,00 €

Z571

Zvišana osnovna plača FJU – 59. člen ZSSloV

1.373,40 €

Z581

Osnovna plača za pripravnika MORS (90 % Z073)

1.236,06 €

xxxx

Obračunana osnovna plača FJU glede na % zvišanja (Z571 ali Z581)

1.373,40 €

90,00 %

Osnovna plača za krajši delovni čas Z071

Osnovna plača FJU za skrajšan delovni čas v % (glede na izračunani odstotek ur)

686,70 €

50,00 %

Delež osnovne plače FJU glede na delež zaposlitve 80,00 %

Z550

Delež zaposlitve na delovnem mestu (v faktorju, faktor 100 = 100 %)

Z551

Delež osnovne plače FJU

C010

Položajni dodatek

0,00 €

C020

Dodatek za delovno dobo

0,00 € 0,00 €

1.098,72 €

C040

Dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat

C050

Dodatek za dvojezičnost

0,00 €

C150

Dodatek za stalnost

0,00 €

Nominalna vrednost osnovne plače FJU s ‘fiksnimi dodatki’

1.098,72 €

digitalnih potrdil v Republiki Sloveniji in jih v aplikacijah podpira agencija. Če podatke o plačah pošilja drug poslovni subjekt, ga mora za to pooblastiti uporabnik proračuna. Uporabnik proračuna predloži agenciji pred prvim pošiljanjem podatkov pooblastilo za poročanje ISPAP prek sistema e-pooblastil agencije. Če pošiljatelj nima šifre proračunskega uporabnika, mu agencija dodeli ustrezno

šifro za pošiljanje podatkov (v nadaljnjem besedilu: šifra pošiljatelja).

Uporabnik proračuna mora izpolnjeno pooblastilo posredovati agenciji vsaj 30 dni pred prvim pošiljanjem podatkov o plačah v javnem sektorju.

V novem pravilniku je bila spremenjena in dopolnjena struktura podatkov o delovnem mestu: • šifra funkcije, delovnega mesta ali naziva – FDMN (Z370) • šifra naziva (Z371) • plačni razred FDMN (Z381) • vrednost plačnega razreda FDMN (Z073) • znižanje osnovne plače – 14. člen ZSPJS (Z117) • osnovna plača funkcionarja ali javnega uslužbenca – FJU (Z116) • zvišanje osnovne plače – 15. člen ZSPJS (Z119) • osnovna plača FJU (Z118) • zvišanje osnovne plače po 1. odstavku 19. člena ZSPJS (Z590) • osnovna plača FJU (Z591) • znesek zvišanja osnovne plače po 2. odstavku 19. člena ZSPJS (Z593) • osnovna plača FJU (Z592) • osnovna plača FJU za pripravnika – 9.a člen ZSPJS (Z580) • osnovna plača FJU (Z070) • plačni razred FJU (Z380) • vrednost osnovne plače iz plačnega razreda Z380 se posreduje v eni od pripadajočih osnovnih plač FJU (Z070, Z116, Z118, Z580, Z581, Z591 ali Z593) • zvišanje osnovne plače v % – 59. člen ZSSloV (Z560) • osnovna plača FJU (Z571) • osnovna plača FJU za pripravnika MORS (Z581) • osnovna plača FJU za krajši delovni čas (Z071) • delež zaposlitve FJU na funkciji ali delovnem mestu (Z550) • delež osnovne plače FJU (Z551) • faktor za izračun povečane pedagoške oziroma učne obveznosti (Z600) • vrednost povečanja pedagoške oziroma učne ure (Z601) • faktor za izračun dodatne tedenske pedagoške obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev (Z602) • mesečna vrednost dodatne tedenske pedagoške obveznosti (Z603) • vrednost zmanjšane pedagoške oziroma učne obveznosti (Z604) • disciplinska sankcija za pravosodne funkcionarje – odbitek bruto plače

(Z611) • odbitek plače po ZIntPK (Z620) • osnova za izračun plače za delo v tujini (Z470) • osnova za izračun plače za delo v tujini za pripadnike MOM (Z471) • indeks življenjskih stroškov Organizacije združenih narodov (Z450) • razlika do plače glede na 49. člen ZSPJS (A040) • primerljivi znesek plače, določen po ZSPJS (Z104) • prevedena osnovna plača (Z105) • korekcijska osnovna plača (Z106) • skupna razlika za odpravo nesorazmerja (Z107) • osnovna plača – za obračun V (Z108) • primerljivi znesek plače, določen po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po ZSPJS (Z111) • razlika odprave nesorazmerja (Z113) • osnovna plača – za obračun II (Z114) • zmanjšanje po uredbi (Z115) • odbitek plače funkcionarja (Z610) Elementi plače iz uredbe, ki ureja enotno metodologijo, obrazce za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju, in so povezani z ‘varovanjem’ stare plače (A040, Z104 in Z111), kot tudi elementi plače, ki so bili povezani z odpravo nesorazmerja v osnovnih plačah (Z105, Z106, Z107, Z108, Z113, Z114, Z115 in Z610), se po novem uporabljajo in posredujejo samo za namen obračuna, pri katerem je razlog za izplačilo nastal pred 1. junijem 2012.

Adam Šisernik

N OV I C A

Prijava manjših obveznosti v obvezni ePobot Od avgusta letos v obvezni ePobot nismo več dolžni prijavljati denarne obveznosti, ki ni višja od 250 evrov. Mnogi so se spraševali, ali gre za obveznosti do upnika po posamezni fakturi, ki ne sme biti višja od 250 evrov, ali skupaj obveznosti do enega upnika.

Ministrstvo za finance je končno pojasnilo, da se izjema, da denarne obveznosti ni potrebno prijaviti v obvezni večstranski pobot v kolikor ne presega vrednosti 250 EUR, nanaša na posamezen račun.

10)

DAVKI

Odbitek DDV od kombiniranih vozil, homologiranih v tovorna vozila

Leta 2011 je bila spremenjena ureditev pri odbitku vstopnega DDV od kombiniranih (večnamenskih) vozil, ki so namenjena prevozu tovora kot tudi prevozu oseb. Sprememba se je začela uporabljati z 21. 10. 2011.

Po sedanji ureditvi se med osebne avtomobile, pri nabavi katerih se DDV ne sme odbiti, uvrščajo tudi motorna vozila pod tarifno oznako KN 8703, konstruirana predvsem za prevoz ljudi, vključno z motornimi vozili za kombinirani prevoz ljudi in blaga (tip ‘karavan’, ‘kombi’ ipd.), dirkalni avtomobili in vozila, ki jih proizvajalci homologirajo kot tovorna vozila, se pa uvrščajo pod tarifno oznako KN 8703. V nadaljevanju bomo omenili pojasnilo davčne uprave oziroma Ministrstva za finance, ki nekoliko širi to določbo Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (PZDDV; pojasnilo izdano 19. 4. 2012).

Poznamo nekaj izjem pri odbitku vstopnega DDV od osebnih vozil. DDV je mogoče odbiti od osebnih avtomobilov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti prevoza potnikov in blaga, dajanje v najem in zakup ter za nadaljnjo prodajo; vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu z veljavnimi predpisi; kombiniranih vozil za opravljanje dejavnosti linijskega in posebnega linijskega prevoza; ter osebnih specialnih vozil, prilagojenih izključno za prevoz potnikov. Pravico do odbitka vstopnega DDV v teh primerih imajo tisti davčni zavezanci, ki opravljajo dejavnost oziroma transakcije, od katere se DDV sme odbijati.

Davčna uprava je v zvezi z odbitkom vstopnega DDV po spremembi obravnavane ureditve v letu 2011 izdala tri pojasnila: • Odbitek DDV od nakupa večnamenskih vozil, št. 42342031/2011-2, 11. 11. 2011.

• Odbitek DDV od nakupa večnamenskih vozil – dodatno pojasnilo, št. 4234-140/2012-2, 3. 2. 2012.

• Odbitek DDV od večnamenskih vozil, št. 4230153851/2012-3, 19. 4. 2012.

Priporočamo, da jih berete od zadnjega, torej najnovejšega pojasnila nazaj, saj je prav zadnje pojasnilo ugodnejše za davčne zavezance v primerjavi s prvotnima dvema.

V nadaljevanju vključujemo stališča davčne uprave iz najnovejšega pojasnila (z dne 19. 4. 2012) na temo odbitka DDV od večnamenskih vozil (ki se torej uporabljajo tako za prevoz blaga kot tudi za prevoz potnikov), ki pravzaprav vključuje mnenje Ministrstva za finance v zvezi z odbitkom DDV od večnamenskih vozil. Iz tega pojasnila izhaja, da se glede na namen zakonske določbe in ne glede na določbo 106. člena PZDDV-1 pravica do odbitka DDV lahko prizna tudi za tista osebna večnamenska vozila, ki so sicer konstruirana za prevoz ljudi in blaga ter se uvrščajo v carinsko tarifo KN 8703, vendar se šteje, da so namenjena prevozu blaga oziroma tovora.

Izpolnjeni morajo biti trije kriteriji, da lahko štejemo, da je od teh vozil pa tudi goriv, nadomestnih delov in storitev, ki so tesno povezane s temi vozili, mogoče odbijati vstopni DDV, če so izpolnjeni tudi drugi pogoji v zvezi s pravico do odbitka DDV. Večnamensko vozilo za potrebe odbitka vstopnega DDV mora kumulativno izpolnjevati najmanj navedene kriterije: • Razmerje med maso potnikov in maso tovora mora biti v korist tovora. Razmerje se ugotovi po naslednji formuli: P – (M + (N x 68)) > N x 68,

pri čemer je: P: največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila v kg M: masa vozila v stanju, pripravljenem za vožnjo, v kg N: število sedežev, razen voznikovega • Stranske okenske odprtine v prostoru, namenjenem prevozu tovora, ne smejo biti zastekljene, temveč fiksno zaprte s pločevino.

• Tovorni prostor mora biti od potniškega ločen s pregrado (pločevina ali kovinska mreža) po vsej višini in širini.

Davčni zavezanci, ki odbitka DDV po spremembi 106. člena PZDDV niso uveljavili, izpolnjujejo pa pogoje za uveljavljanje odbitka DDV, lahko prvotni odbitek popravijo na podlagi 68. člena ZDDV-1.

V pojasnilu je še zapisano, da bodo zaradi večje jasnosti in pravne varnosti davčnih zavezancev zapisani kriteriji za uveljavljanje odbitka DDV od večnamenskih vozil ob prvi spremembi PZDDV vključeni v 106. člen PZDDV. Zaradi pravilne obravnave DDV računovodja potrebuje informacijo davčnega zavezanca o tem, ali so izpolnjeni navedeni kriteriji, da bo lahko pravilno obravnaval nakup vozila, goriva, maziv, nadomestnih delov in drugih storitev, tesno povezanih s temi vozili.

Pogosta so tudi vprašanja zavezancev, ki so pri nakupu večnamenskega vozila pred obravnavano spremembo odbili vstopni DDV, če bi ga nabavili zdaj, pa tega ne bi mogli, ali imajo pravico do odbitka vstopnega DDV pri nakupu goriv, maziv in drugih nakupih v zvezi s tem vozilom. Menimo, da ne, če gre za nakupe goriv, maziv, nadomestnih delov in drugih storitev, ki so tesno povezane z večnamenskimi vozili, za katere po veljavnih predpisih in po pojasnilu davčne uprave ‘Odbitek DDV od večnamenskih vozil’, št. 4230153851/2012-3, z dne 19. 4. 2012, ne bi mogli odbiti vstopnega DDV ob nakupu teh vozil.

dr. Mateja Drobež Tomšič

(11

FINANCE

Kaj je dobro vedeti o izvršnici

poplačilo upnika, mora preveriti, ali ima dolžnik odprt račun pri katerem drugem ponudniku plačilnih storitev, ter jim poslati kopijo izvršnice. Drugi ponudniki morajo takoj prenesti sredstva, potrebna za izvršitev izvršnice, na račun dolžnika, ki se vodi pri banki, ki je prejela izvrnico za poplačilo. Ko banki uspe poplačati upnika, o tem obvesti druge banke, ki jim je posredovala kopijo izvršnice.

• Banka upniku vrne izvršnico, če je poteklo eno leto od predložitve v plačilo, prej pa le, če prejme táko zahtevo upnika.

Drugačna od menice?

Izvršnica je listina, ki vsebuje izjavo dolžnika, da se zaveže k plačilu določenega zneska z izvršnico. Je nova oblika jamstva dolžnikov, da bodo upnikom poravnali svoje obveznosti.

Velja zakonska neizpodbojna domneva, da: • je dolžnik dal upniku nepreklicno pooblastilo, da zahteva izvršitev plačilne transakcije v breme dolžnikovih denarnih sredstev pri njegovi banki ali hranilnici, • je dano nepreklicno soglasje dolžnika za izvršitev plačila vsem svojim ponudnikom plačilnih storitev.

Določbe zakona o izvršitvi plačila na podlagi izvršnice veljajo od 28. 10.

2012, izdajajo pa se lahko že prej, torej od uveljavitve zakona.

Kdo jo lahko izda Izvršnico lahko izda le gospodarski subjekt in javni organ. Komu jo lahko izda, ni predpisano, torej komurkoli, tudi na primer fizični osebi.

Obrazec Oblika in vsebina obrazca ni predpisana, zakon določa le, da je to listina, in določa minimalno vsebino izvršnice.1 V pomoč podjetjem je predlog obrazca objavilo Ministrstvo za finance na svoji spletni strani.

Notarska oblika zapisa ni potrebna. Izvršnica mora biti podpisana in podpis overjen notarsko ali pri upravni enoti.

Kako ravnati • Izvršnice ni treba vpisati v noben register, temveč jo dolžnik hrani sam do trenutka, ko se jo odloči unovčiti ali vrniti dolžniku.

• Ob datumu zapadlosti je treba izvršnico predložiti dolžnikovi banki, kjer upnik pričakuje poplačilo.

Predloži se katerikoli dolžnikovi banki oziroma hranilnici.

• Ob predložitvi v unovčenje je treba: • navesti račun, na katerega se naj denarna sredstva prenesejo, • navesti znesek za unovčenje (upnik namreč lahko pri banki zahteva izvršitev plačila v nižjem znesku, kot je zapisan na izvršnici); to je treba posebej izjaviti, drugače se šteje, da je zahteval plačilo v celotnem znesku, na katerega glasi izvršnica.

• Banka bo dolžnika obvestila o upnikovi plačilni zahtevi.

• Banka bo dolžniku onemogočala razpolaganje z denarnimi sredstvi, dokler izvršnica ne bo izvršena; pred izvršnico banka poplača le izvršbe sodišča, izvršbe davčnega ali carinskega organa ter sklepe sodišča ali davčnega organa o zavarovanju.

Sodna pot ima torej še vedno prednost pred izvršnico!

• Banka poplača upnika s sredstvi iz računa dolžnika v višini, ki je na voljo, torej tudi delno. Banka pa si lahko pred poravnavo obveznosti iz izvršnice izplača nadomestilo za izvajanje dejanj na podlagi izvršnice (provizijo).

• Če banka, ki je prejela izvršnico, ugotovi, da sredstva na dolžnikovem računu pri njej ne zadoščajo za

Menico lahko izda kdorkoli, izvršnice ne.

Unovčenje menice je odvisno od stanja na dolžnikovem računu pri eni banki, izvršnica pa velja za vse dolžnikove račune pri slovenskih bankah, vse do polnega poplačila.

Tako je izvršnica lahko poplačana iz enega računa na eni banki, razlika do polnega poplačila pa še na drugi banki, kjer ima dolžnik odprt svoj račun.

Izvršnico banka zadrži tako dolgo, dokler je ne poplača.

Izvršnice niso prenosljive.

Predlog obrazca izvršnice je ministrstvo za finance objavilo na svoji spletni strani.

Kaj je še dobro vedeti Banka pred izvršitvijo ne preverja, ali jo je podpisal zakoniti zastopnik dolžnika, prav tako ne preverja, ali je obveznost, za zavarovanje katere je bila izvršnica dana, medtem že prenehala.

Izvršnica se lahko poplača tudi iz depozitov in varčevanja dolžnika. Banka najprej poplača upnika iz transakcijskega računa dolžnika, če pa na računu ni dovolj sredstev, lahko na račun prenese sredstva iz drugih dolžnikovih računov (na primer v tuji valuti), depozitov ali varčevanj, če dolžnik s temi sredstvi razpolaga.

Izvršnica je tudi izvršilni naslov po zakonu o izvršbi ter vsebuje potrdilo o izvršljivosti. To pomeni, da – če upnik ni poplačan iz sredstev na transakcijskem računu dolžnika – lahko v izvršilnem postopku zahteva poplačilo še iz drugega premoženja dolžnika.

Rok za predložitev izvršnice v izplačilo je 3 leta od zapadlosti obveznosti, za katero je bila izdana.

Kristinka Vukovič Opomba: 1 Izvršnica po 39. členu ZPReZP-1 vsebuje: - navedbo, da gre za izvršnico, - podatke o dolžniku (firma ali ime, sedež ali poslovni naslov, davčno številko), - podatke o upniku (firma ali ime, sedež ali poslovni naslov), - denarno obveznost dolžnika, zapisano v evrih, in sicer s številko in z besedo, - če se obveznost obrestuje, se navede tudi datum začetka teka obresti in obrestna mera, - datum dospelosti, - kraj in datum izdaje izvršnice, - podatke o pogodbi ali drugi podlagi nastanka obveznosti, - podpis dolžnika, ki mora biti overjen bodisi notarsko bodisi pri upravni enoti.

12)

RAČUNOVODSTVO

Napotki za sestavo izkaza denarnih tokov

V prejšnji številki smo predstavili izkaz denarnih tokov in obe različici izkaza, torej shemo izkaza po neposredni in posredni metodi. Tokrat si bomo ogledali nekaj praktičnih primerov, kako poslovni dogodki vplivajo na izkaz in kako jih je treba upoštevati ali izločiti iz izkaza.

Pri sestavi izkaza denarnih tokov je treba imeti vedno pred očmi, da je to prikaz sprememb stanja denarnih sredstev za obdobje, za katero izkaz sestavljamo. Celotni denarni tok je razlika med vsemi prejemki in izdatki oziroma med začetnim in končnim stanjem denarnih sredstev.

Zato nanj praviloma ne vplivajo različne metode vrednotenja in spremembe teh metod kot tudi ne popravki računovodskih ocen. Bilanciranje naj torej ne bi vplivalo na izkaz denarnih tokov. Izkaz je mogoče sestaviti po neposredni metodi (najpogosteje na podlagi knjiženja sprememb transakcijskega računa) ali po posredni metodi na podlagi prihodkov in odhodkov iz izkaza poslovnega izida ter nato z dodajanjem sprememb kontov stanj iz bilance stanja. Pri sestavi izkaza denarnih tokov moramo po drugi strani upoštevati tudi to, da je treba vse tokove deliti na tri dejavnosti: • poslovanje oziroma dejavnost, s katero se podjetje ukvarja, zaradi katere je bilo ustanovljeno, da bi ustvarjalo dobiček, • naložbenje, torej investicijske dejavnosti podjetja v zvezi z osnovnimi sredstvi in finančnimi naložbami, ter • financiranje oziroma pridobivanje in vračanje finančnih virov ter izplačila dividend.

Različica II je med podjetji najbolj razširjena, najbrž zato, ker jo je laže sestaviti. Nemalokrat jo sestavimo na podlagi izkaza poslovnega izida in bilance stanja, mnogi iz svojega računovodskega programa sestavijo izkaz avtomatično, na podlagi prednastavljenih formul, ki upoštevajo stanja na nekaterih kontih ali promete teh kontov. Toda ali je to prav?

Kot zahteva SRS 26.10, se podatki o denarnih tokovih: • pri posredni metodi dobijo z dopolnjevanjem prihodkov in odhodkov ter iz poslovnih knjig; • pri naložbenju in financiranju, pridobljeni po posredni metodi, ne razlikujejo od podatkov o teh denarnih tokovih, pridobljenih po neposredni metodi.

V drugem in tretjem sklopu izkaza denarnih tokov naj bi torej vpisovali dejanske podatke o prejemkih in izdatkih, in ne le povzemali podatke o prometu iz kontov stanj. Vzemimo primer, da podjetje izvede dokapitalizacijo. Če bi sestavljali izkaz na podlagi prometa kontov skupine 90 (osnovni kapital), bi torej podjetje izkazalo denarni tok pri financiranju (prejemki od vplačanega kapitala), kar pa ni v redu, saj denarni tok ne nastane, kadar se izvede dokapitalizacija denimo s stvarnimi vložki.

Dokapitalizacijo s stvarnim vložkom, ki je osnovno sredstvo, je torej treba izločiti iz izkaza denarnih tokov tako na strani prejemkov pri financiranju kot na strani izdatkov pri naložbenju.

Dokapitalizacijo s stvarnim vložkom, ki so na primer terjatve, je treba izločiti iz izkaza na strani prejemkov pri financiranju in na strani sprememb čistih obratnih sredstev.

Avtomatizem pri sestavi izkaza na podlagi podatkov iz bruto bilance je torej dobrodošel, vendar ga je nujno dopolniti z izločanjem takih prometov, ki niso imeli učinka v denarnem toku – se torej lotiti sestave izkaza

bolj poglobljeno. Primeri potrebnega izločanja so še naslednji: • oblikovane popravke vrednosti terjatev – na denarni tok ne vplivajo – izločimo iz poslovnih odhodkov (točka A.a druge različice) in iz sprememb čistih obratnih sredstev (točka A.b druge različice); • terjatve za prodana osnovna sredstva je treba izločiti iz denarnih tokov pri poslovanju, saj iz prodaje osnovnih sredstev izkažemo prejemke od odtujitve osnovnih sredstev v sklopu naložbenje; • dobiček pri prodaji osnovnih sredstev, ki ga je treba izločiti iz denarnih tokov pri poslovanju (izvzeti iz poslovnih prihodkov), saj prejemke od odtujitve izkažemo v sklopu naložbenje; • pozitivne tečajne razlike, obračunane za poslovne terjatve in poslovne obveznosti, se ne izkažejo v sklopu financiranje, temveč med prejemki in izdatki z poslovanja; • dolgoročno odloženi stroški, ki so izkazani v skupini 00, ne smejo biti upoštevani v sklopu naložbenje (med neopredmetenimi sredstvi); • odpisi finančnih naložb niso odtoki, zato jih ne vključimo niti v sklop naložbenje niti v sklop poslovanje, temveč jih iz izkaza preprosto izločimo.

Pri popravljanju zneskov izkaza denarnih tokov torej ne le izločamo nedenarne zneske, temveč jih tudi prerazporejamo med tri osnovne dejavnosti (poslovanje, naložbenje, financiranje). V praksi je večkrat postavljeno tudi vprašanje, kje upoštevati plačane obroke po pogodbi o dolgoročnem posojilu, saj se knjigovodsko takšno posojilo izkazuje tako med dolgoročnimi kot med kratkoročnimi obveznostmi. Odgovor, ki ga pogosto najdemo med priporočili literature, je tak, da se vsa odplačila upoštevajo pri izdatkih za odplačila dolgoročnih finančnih obveznosti ne glede na knjigovodsko izkazovanje tega posojila.

Le če s skrbnostjo sestavimo izkaz, bo uporabniku dal pravo sliko o denarnih tokovih v podjetju (seveda če gre za pomembne zneske), drugače bo zadovoljil le zakonski zahtevi po sestavi izkaza.

Kristinka Vukovič

(13 Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

MNENJA IR

Pripravljajo jih predvsem: Maja Bohorič, Beti Božnar, Maja Dolinar Dubokovič, dr. Mateja Drobež Tomšič, Marija Ravnik in Kristinka Vukovič.

(1)

Obdavčitev dividend v letu 2012 Glede na sprejetje ZUJF nas zanima, ali imamo še čas za izplačilo dobička po dosedanji, 20-odstotni davčni stopnji.

Mnenje Zakon za uravnoteženje javnih financ v 238. členu določa, da se spremenjeni prvi odstavek 132. člena Zakona o dohodnini uporablja za dohodek iz kapitala, prejet ali dosežen po 1. januarju 2013. Zato izplačila dividend do 31.

12. 2012 še dalje obdavčujete po 20-odstotni stopnji, po 1.

1. 2013 pa uporabljate 25-odstotno stopnjo.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), Ur. l. RS, št.

40/2012.

(2)

Povezane osebe in transferne cene Naša družba posluje z družbo (podizvajalcem), v kateri ima poslovodja naše družbe kapitalsko udeležbo v višini 95 odstotkov. V naši družbi je poslovodja družbenik z 8-odstotno kapitalsko udeležbo, hkrati pa sta v tej družbi kot prokurist in poslovni direktor zaposlena tudi mati in brat poslovodje, ki sta skupaj tudi družbenika naše družbe, skupaj v višini 28 odstotkov. Obe družbi sta rezidentki Republike Slovenije.

Zanima nas, ali moramo določiti transferne cene.

Doslej smo delovali na način, da sta družbi poslovali z dobičkom, zato dokazovanje transfernih cen ni bilo potrebno.

Mnenje Na podlagi opisa primera menimo, da sta vaša družba in družba podizvajalka povezani osebi po definiciji iz 1.

odstavka 17. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Ta povezava v vašem primeru nastane zato, ker ima ista fizična oseba (vaš poslovodja) možnost dejanskega vpliva na sprejemanje poslovnih odločitev v obeh družbah, hkrati pa s tem nastopi možnost oblikovanja transfernih cen, ki odstopajo od primerljivih tržnih cen.

Možnost vpliva se pokaže v enem primeru prek funkcije poslovodje, v drugem primeru pa prek tega, da je pretežni družbenik družbe podizvajalke. Pri tem smo izhajali tudi iz vsebine sodb Upravnega sodišča, iz katerih izhaja, da je pomembno vprašanje pri poslovanju s povezanimi osebami, ali gre za tako povezavo med poslujočima družbama (povezanima osebama), da nastopi možnost vpliva na sprejemanje poslovnih odločitev davčnega zavezanca, kar velja za pravni standard na področju opredelitve povezanih oseb (tako Sodba I U 1163/2009).

Hkrati omenjamo, da brat poslovodje sicer ne šteje za družinskega člana za namene uporabe definicije o povezanih osebah po določilih ZDDPO-2, medtem ko so starši v tej definiciji zajeti (17/3 ZDDPO-2). Čeprav je v tem primeru ugotovljeno, da sta rezidenta, ki med seboj poslujeta, povezana po pravilih iz 17. člena ZDDPO-2, odstopanja transfernih cen glede na primerljivo tržno ceno v vašem primeru ni treba ugotavljati in tudi ne popravljati davčne osnove, če obe družbi poslujeta z dobičkom oziroma ena od njiju nima nepokrite davčne izgube iz preteklih obdobij. Zaradi odstopanja transfernih cen od primerljivih tržnih cen v takem primeru namreč državni proračun ni prikrajšan, saj ena pravna oseba plača manj, druga več; ker pa je davčna stopnja obdavčitve dohodkov pravnih oseb linearna, to povzroči, da ti dve pravni osebi skupno ne prikrajšata proračuna.

Transferne cene se v poslih, ki se opravijo med povezanimi osebami, ki so rezidenti Republike Slovenije (velja le za pravne osebe), ne prilagajajo do višine primerljivih tržnih cen, razen če eden od rezidentov (izhaja iz 17/6 člena ZDDPO-2): 1. v davčnem obdobju, za katero se ugotavljajo prihodki in odhodki, izkazuje nepokrito davčno izgubo iz preteklih obdobij, 2. plačuje davek po ničelni stopnji oziroma po posebej določeni stopnji, nižji od splošne davčne stopnje (npr. investicijski skladi in družbe za upravljanje, če razdelijo najmanj 90 odstotkov ustvarjenega dobička, pokojninski skladi, zavarovalnice, ki izvajajo pokojninski načrt, družbe tveganega kapitala), 3. je oproščen plačevanja davka (velja denimo za nepridobitne dejavnosti oziroma oproščene zavezance, kot so javni zavodi, javna podjetja, zbornice in podobne organizacije). Če ti trije kriteriji niso izpolnjeni in družbi poslujeta vsa leta z dobičkom oziroma ena od njiju nima nepokrite davčne izgube iz preteklih obdobij, vam odstopanja transfernih cen od primerljivih tržnih cen ni treba ugotavljati in tako tudi ne korigirati davčne osnove.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011.

14) (3)

Adaptacija nepremičnine v lastni režiji Samostojni podjetnik je v letu 2010 od fizične osebe kupil star poslovni prostor, DDV ni obračunal.

Podjetnik tudi sam opravlja gradbeno dejavnost (SKD 43.220 – inštalacije vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav), zato bo sam opravil potrebno adaptacijo objekta.

Pri tem se nam postavljata dve vprašanji: a) Podjetnik je za adaptacijo uporabil material, od katerega je uveljavil pravico do odbitka DDV. Ali je – glede na to, da se bo nepremičnina uporabljala zgolj za poslovni namen, namreč za opravljanje obdavčene dejavnosti – treba obračunati DDV od porabljenega materiala? b) Kako naj ovrednotimo vloženo delo, ki ga je opravil podjetnik s svojimi zaposlenimi za omenjeno adaptacijo? Kakšne listine je treba pripraviti v ta namen in kako je treba knjižiti poslovne dogodke?

Mnenje a) Strinjamo se z ugotovitvijo v vašem prvem vprašanju.

Tudi mi menimo, da v tem primeru od porabljenega materiala ni treba obračunati DDV, saj iz vašega vprašanja izhaja, da bi imel davčni zavezanec pravico do odbitka vstopnega DDV, če bi ta material kupil od drugega davčnega zavezanca.

Pravna podlaga za tak sklep je točka a) 8. člena ZDDV-1, kjer je zapisano, da se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, štejejo tudi uporaba blaga, ki ga davčni zavezanec proizvede, zgradi, nabavi, predela ali uvozi v okviru opravljanja dejavnosti, za namene opravljanja njegove dejavnosti, če od takega blaga, če bi ga nabavil od drugega davčnega zavezanca, ne bi imel pravice do celotnega odbitka DDV. Glede na to, da bi v vašem primeru pravica do odbitka pri nabavi od drugega davčnega zavezanca nastopila, se DDV od vrednosti tega materiala ne obračuna. b) V drugem delu odgovora izhajamo iz domneve, da je obravnavana nepremičnina opredmeteno osnovno sredstvo tega podjetnika.

V Slovenskem računovodskem standardu 1, točka 15, ki se uporablja tudi za vodenje poslovnih knjig malega samostojnega podjetnika posameznika, je določeno, da stroški, ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi.

Na drugi strani se popravila in vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev, ki so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev (SRS 1.16), pripoznajo kot stroški oziroma poslovni odhodki.

V primeru tega podjetnika velja, da bo po opravljeni adaptaciji nepremičnine verjetno nastopil primer povečanja gospodarskih koristi, kar je treba oceniti za vsak primer posebej: glede na vrsto vlaganj oziroma vzdrževanja v razmerju do prvotno ocenjenih koristi

pri tej nepremičnini. Do povečanja koristi lahko pride denimo takrat, ko se s temi vlaganji podaljša doba koristnosti nepremičnine, ko pride do povečanja prihodkov ali zmanjšanja odhodkov pri uporabi nepremičnine.

V primeru adaptacije, ki povečuje nabavno vrednost nepremičnine, se stroški, nastali v zvezi z adaptacijo, ne evidentirajo med stroški tistega poslovnega leta, temveč na povečanje nabavne vrednosti nepremičnine, ki jo je podjetnik kupil od fizične osebe. V vašem primeru bi tako strošek vgrajenega materiala in dela ter morebitne druge stroške preknjižili iz tekočih stroškov tistega poslovnega leta in jih evidentirali na povečanje nabavne vrednosti te nepremičnine. Stroške, ki se nanašajo na tako adaptacijo, lahko podjetnik ugotovi v delovnem nalogu, na katerem pripravi tudi specifikacijo stroškov v zvezi s to adaptacijo.

Iz SRS 25.32 lahko ugotovimo, da obstajata dve poti za knjiženje takega usredstvenja stroškov, in sicer prek stroškov in prihodkov (kt. 79) ali mimo odhodkov in prihodkov (s storniranjem stroškov, ki nastanejo iz tega naslova, in preknjižbo na povečanje nabavne vrednosti nepremičnine).

SRS 25.32 Drugi usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve (konto 79) so proizvodi, ki jih ustvari podjetje, ali storitve, ki jih opravi podjetje in nato zajame med svoja opredmetena osnovna sredstva ali neopredmetena sredstva. Ne morejo se pojavljati kot sestavni del zalog ali ponovnih stroškov ali poslovnih odhodkov, na primer v zvezi z reklamiranjem. Ker v zvezi z usredstvenimi lastnimi proizvodi ali storitvami ni mogoče izkazovati dobička, jih je mogoče s kontov stroškov po stroškovnih nosilcih prenesti na ustrezne konte opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev, zalog ali časovnih razmejitev tudi mimo prihodkov in odhodkov.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010.

• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št.

117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011.

(4)

Izplačilo fizični osebi v ZDA za urejanje strokovnega članka Tuja fizična oseba je v ZDA uredila strokovni članek, ki ga je napisala naša zaposlena in ki bo objavljen v tuji strokovni reviji v ZDA. Tuja fizična oseba nam je izstavila račun za opravljeno storitev. Na računu ni davčne številke izdajatelja računa.

Zanima nas, kako naj davčno obravnavamo to izplačilo. Ali moramo pri nas zanj pridobiti davčno

(15 številko in ga šele potem izplačamo? Kakšne davke moramo obračunati in odvesti od tega izplačila?

Mnenje Iz 5. odstavka 35. člena Zakona o davčnem postopku izhaja, da nerezidentu po ZDoh-2 pred izplačilom dohodka ni treba predložiti davčne številke slovenskemu izplačevalcu, če ta nerezident nima davčne številke in dosega občasne dohodke v Sloveniji. Vendar mora izplačevalec dohodka v tem primeru ob izplačilu zagotoviti podatke o nerezidentu, najmanj njegovo osebno ime, naslov, identifikacijsko številko za davčne namene in državo rezidentstva.

Vrsta dohodka je odvisna od statusa in vrste razmerja, ki jo ima prejemnik z vami. Če domnevamo, da nima statusa podjetnika, temveč ustvarja dohodke kot fizična oseba v odvisnem razmerju z vami, se po vsebini dela to verjetno upošteva kot opravljanje dela po pogodbi o delu.

Predvidevamo, da ta fizična oseba ni opravila avtorskega dela, kar bi pomenilo obdavčitev po avtorski pogodbi, saj ureditev tega članka verjetno ni bila take vrste, da bi pomenila avtorsko delo po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. O tem se sicer lahko posvetujete s svojim pravnikom, ki lahko poda mnenje o tem glede na vsebino pogodbe in dejanskega dela.

Glede na zapisano bi se ta dohodek po Zakonu o dohodnini štel za dohodek iz zaposlitve, ki ima po prvi točki 1. odstavka 10. člena tega zakona vir v Sloveniji, kar bi pomenilo, da je treba plačati akontacijo dohodnine od tega dohodka. Vendar moramo poleg pravil iz Zakona o dohodnini upoštevati še določbe mednarodnega sporazuma, v tem primeru med Slovenijo in ZDA, ker upoštevamo, da je oseba, ki je opravila to delo, rezident ZDA. Iz 15. člena tega sporazuma lahko razberemo, da je vir dohodka v tem primeru ZDA, ker je fizična oseba rezident ZDA in ker je bilo delo opravljeno v ZDA.1 Po omenjenem sporazumu tako to izplačilo fizični osebi ne bi imelo vira dohodka v Sloveniji, zato Sloveniji ne bi pripadla pravica do obračuna akontacije dohodnine.

Vendar omenjena oprostitev plačila akontacije ni samodejna, temveč je treba od davčne uprave pred dejanskim izplačilom pridobiti odločbo, da se lahko dohodek izplača brez obračuna akontacije dohodnine. Zahtevek za oprostitev tega dohodka se vloži na obrazcu KIDO 5. Več o tem postopku je določeno v 260. členu Zakona o davčnem postopku in na spletni strani davčne uprave (rubrika: mednarodno obdavčevanje).

Iz pojasnila davčne uprave ‘Posebni davek na določene prejemke in uporaba mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnemu obdavčevanju’ z dne 5. 10. 2011 izhaja, da se določbe mednarodnih pogodb o izogibanju dvojemu obdavčevanju ne nanašajo tudi na posebni davek na določene prejemke, zato bi to pomenilo, da je treba obračunati ta davek tudi v primeru izplačila dohodka tuji fizični osebi, razen v primeru izplačil, ki so oproščena plačila tega davka (3. člen Zakona o posebnem davku na določene prejemke).

Ker predvidevamo, da ima fizična oseba zavarovanje urejeno v ZDA in da se ne zavaruje v Sloveniji, razumemo, da se pavšalni prispevek za poškodbe pri delu in poklicno

bolezen (peta točka 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju) ter 6-odstotni prispevek za zavarovanje za invalidnost, telesno okvaro in smrt kot posledico poškodbe pri delu ali poklicne bolezni (2. odstavek 27. člena ZPIZ-1) ne obračuna, saj se s tema zakonoma ureja plačevanje prispevkov v povezavi s socialnim zavarovanjem za območje Republike Slovenije.

Opombe: 1 V 15. členu, ‘Odvisne osebne storitve’, je določeno: 1. V skladu z določbami 16. člena (Plačila direktorjem), 18. člena (Pokojnine, socialna varnost, anuitete, preživnina za zakonca in preživnina za otroka) in 19. člena (Državna služba) se plače, mezde in drugi podobni prejemki, ki jih dobi rezident države pogodbenice iz zaposlitve, obdavčijo samo v tej državi, razen če se zaposlitev izvaja v drugi državi pogodbenici. Če se zaposlitev izvaja tako, se lahko taki prejemki, ki se od tam dobivajo, obdavčijo v tej drugi državi.

2. Ne glede na določbe prvega odstavka se prejemek, ki ga dobi rezident države pogodbenice iz zaposlitve, ki se izvaja v drugi državi pogodbenici, obdavči samo v prvi omenjeni državi, če: a) je prejemnik navzoč v drugi državi v obdobju ali obdobjih, ki ne presegajo skupno 183 dni v kateremkoli dvanajstmesečnem obdobju, ki se začne ali konča v zadevnem davčnem letu; b) prejemek plača delodajalec, ki ni rezident druge države, oziroma je plačan v njegovem imenu in c) prejemka ne krije stalna poslovna enota ali stalna baza, ki jo ima delodajalec v drugi državi.

3. Ne glede na prejšnje določbe tega člena se prejemek, opisan v prvem odstavku, ki ga rezident države pogodbenice dobi iz zaposlitve kot član redne posadke ladje ali letala, ki deluje v mednarodnem prometu, lahko obdavči samo v tej državi.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007.

Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6.

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011.

• Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 117/2006.

Spremembe: Ur. l. RS, št. 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009. Odl. US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010.

• Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BUSIDO), stran 641, Ur. l. RS, št.

35/2011.

• Zakon o posebnem davku na določene prejemke (ZPDDP), Ur. l. RS, št. 72/1993. Spremembe: Ur. l. RS, št. 22/1994, 45/1995, 12/1996, 82/1997. Odl. US: U-I-296/95.

• Sklep o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja, Ur. l. RS, št. 111/2000, 17/2002, 22/2002, 19/2003, 17/2004, 17/2005, 23/2006, 23/2007, 29/2007 (popr.), 21/2008, 111/2008, 18/2009, 24/2010, 26/2010 (popr.), 17/2011.

• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), Ur. l. RS, št. 9/1992. Spremembe: Ur. l. RS, št.

13/1993, 9/1996, 29/1998, 77/1998. Odl. US: Up 53/96, 6/1999, 56/1999-ZVZD, 99/2001, 42/2002-ZDR, 60/2002, 11/2003. Skl. US: U-I-279/00-42, 126/2003, 20/2004-UPB1, 62/2005. Odl. US: U-I-390/02-27, 76/2005, 100/2005-UPB2, 100/2005. Odl. US: U-I-69/03-17, 21/2006. Odl. US: U-I-277/05-32, 38/2006, 72/2006-UPB3, 114/2006-ZUTPG, 91/2007, 71/2008. Skl. US: U-I-163/08-7, 76/2008, 118/2008. Skl. US: U-I-163/08-12,

16) 47/2010. Odl. US: U-I-312/08-31, 62/2010-ZUPJS, 87/2011 EPA: 0390.

• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ1), Ur. l. RS, št. 106/1999. Spremembe: Ur. l. RS, št. 72/2000, 81/2000-ZPSV-C, 124/2000, 109/2001, 83/2002. Odl. US: U-I178/02-14, 108/2002, 110/2002-ZISDU-1, 112/2002. Skl. US: U-I-307/98-38, 26/2003-UPB1, 40/2003. Odl. US: U-I-273/0013, 63/2003, 63/2003. Odl. US: U-I-57/00-51, 133/2003. Odl. US: U-I-36/00-52, 135/2003, 2/2004-ZDSS-1 (10/2004 popr.), 20/2004-UPB2, 54/2004-ZDoh-1 (56/2004 popr., 62/2004 popr., 63/2004 popr.), 63/2004-ZZRZI, 136/2004. Odl. US: U-I-273/01-21, 68/2005. Odl. US: U-I-29/04-19, 72/2005, 104/2005-UPB3, 69/2006, 109/2006-UPB4, 112/2006. Odl. US: U-I-358/04-13, 114/2006-ZUTPG, 91/2007. Skl. US: U-I-325/055, 10/2008-ZVarDod, 98/2009-ZIUZGK, 27/2010. Odl. US: U-I-40/09-15, 38/2010-ZUKN, 61/2010-ZSVarPre, 79/2010-ZPKDPIZ, 94/2010-ZIU, 84/2011. Odl. US: U-I-245/10-13, U-I181/10-6, Up-1002/10-7, 94/2011. Odl. US: U-I-287/10-11.

(5)

Preoblikovanje podjetnika in s tem povezani finančni najem Samostojni podjetnik se želi statusno preoblikovati v družbo z omejeno odgovornostjo. Vrednost kapitala ob preoblikovanju je cca 100.000 € (iz računovodskih evidenc). Predmet statusnega preoblikovanja je tudi nepremičnina. Nepremičnina se financira z lizingom, kar pomeni, da samostojni podjetnik še ni lastnik omenjene nepremičnine. (Knjigovodska) vrednost nepremičnine je 60.000 €. Notarka, ki sodeluje pri postopku statusnega preoblikovanja, je izjavila, da omenjene nepremičnine ob preoblikovanju ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo.

Postavlja se nam vprašanje, ali potemtakem nepremičnina ni sestavni del osnovnega kapitala podjetja, ki se preoblikuje. Če je tako, kam se vrednost takšne nepremičnine evidentira? Gre se za to, da samostojni podjetnik želi dolgoročno minimizirati plačilo davka z vključitvijo nepremičnine v kapital.

Mnenje Omenjate, da je predmet preoblikovanja tudi nepremičnina, ki sicer ni last samostojnega podjetnika posameznika, temveč jo ima podjetnik v finančnem najemu. Iz enakega razloga, kot se lastništvo na tej nepremičnini ne more vpisati na ime samostojnega podjetnika, ker ta še ni pravni lastnik te nepremičnine, se ta lastninska pravica ne more vpisati v zemljiško knjigo na ime pravne osebe, saj to še ne bo njena lastnina, ker je nepremičnina najeta na podlagi pogodbe o finančnem najemu. Vendar bo pravna oseba lahko vpisala to pravico v zemljiško knjigo kasneje, in sicer, ko jo bo pridobila (največkrat je v praksi to ob odplačilu zadnjega obroka finančnega najema). Kdaj preide lastninska pravica na lizingojemalca, je zapisano v pogodbi o lizingu oziroma finančnem najemu.

Ta nepremičnina je pri podjetniku del sredstev samostojnega podjetnika (npr. opredmeteno osnovno sredstvo ali naložbena nepremičnina), kar pomeni, da se bo ob preoblikovanju prenesla na gospodarsko družbo, v katero se

bo podjetnik preoblikoval oziroma pripojil svoje podjetje.

Tako bi bila ta nepremičnina del sredstev tudi pravne osebe, ker bi bila predmet prenosa pri preoblikovanju tega podjetnika, predmet prenosa pa bi bila tudi obveznost po pogodbi o finančnem najemu. Za tako statusno spremembo (torej za preoblikovanje samostojnega podjetnika posameznika) je morda potrebno soglasje lizingodajalca, odgovor na to vprašanje pa boste lahko razbrali iz pogodbe o finančnem najemu, ki jo je samostojni podjetnik sklenil z lizingodajalcem.

S prenosom podjetja ob preoblikovanju preidejo na družbo podjetje podjetnika (torej tudi njegova sredstva) ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem.

Družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Zato se na pravno osebo prenese tudi obravnavana nepremičnina in obveznosti na podlagi pogodbe o finančnem najemu za to nepremičnino. Nepremičnina bi bila tako z vključitvijo v podjetnikovo podjetje posredno tudi del podjetnikovega kapitala tega podjetja, ki ga bo verjetno podjetnik preoblikoval v osnovni kapital družbe oziroma (delno) morda v drugo kapitalsko postavko na tej družbi.

Družba bo postala lastnica nepremičnine ob koncu finančnega najema, če je po pogodbi o finančnem najemu določeno, da se lastninska pravica prenese na lizingojemalca ob plačilu zadnjega obroka. Takrat bo pravna oseba lahko vpisala lastninsko pravico na nepremičnini v zemljiško knjigo, pod pogojem, da boste razpolagali z intabulacijsko klavzulo, to je klavzulo lizingodajalca, da je možen vpis lastninske pravice na tej nepremičnini v zemljiško knjigo.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up379/09-8 EVA: 2005-2111-0065.

(6)

Najemnine in DDV: najemnina ali nastanitev Izvedba projekta bo trajala več let. Za to je treba zagotoviti nastanitvene kapacitete za izvajalce tega projekta. Glavni izvajalec projekta je iz Francije in si želi nastanitvene kapacitete zagotoviti prek določenega ponudnika. Ta ponudnik je davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji, s 100-odstotnim odbitnim DDV. Ponudnik bo prevzel v najem nastanitvene kapacitete od fizičnih in pravnih oseb, naprej jih bo pa dajal v najem fizičnim in pravnim osebam, ki bodo lahko iz Slovenije, EU ali iz tretjih držav.

Prosimo, če nam z vidika ponudnika opišete, po kakšnih davčnih stopnjah bo prevzemal nastanitvene kapacitete v najem in po kakšnih jih bo dajal naprej v najem oziroma kakšne račune mora prejemati oziroma kakšne izdajati.

(17 Mnenje Na vaše vprašanje je težko podati kratek in jedrnat odgovor, saj je vezano na razrešitev predhodne dileme, ali bodo v tem primeru zaračunane najemnine ali nastanitve. To je pomembno, saj obstaja razlika pri obdavčitvi: ali zaračunavate nastanitve, ki so praviloma obdavčene po 8,5-odstotni stopnji, ali pa dajete v najem prostor, kar je oproščeno plačila DDV, razen če je bila prej podpisana in na davčno upravo poslana skupna izjava o obdavčitvi teh najemnin. Pri tem je treba upoštevati, da izjavo o obdavčitvi lahko podpišejo le davčni zavezanci, ki imajo pravico do odbitka celotnega vstopnega DDV. Nastanitve v hotelih ali podobnih nastanitvenih zmogljivostih, vključno s počitniškimi domovi, počitniškimi kampi ali na prostorih, namenjenih kampiranju, so izvzete iz oprostitve po drugi točki 44. člena ZDDV-1. To zajema nastanitvene zmogljivosti iz šifre SKD I/55.1 (hoteli in podobni obrati) ter I/55.2, I/55.3 in I/55.9 (domovi, kampi in drugi nastanitveni obrati), ki so na drugi strani obdavčene z znižano davčno stopnjo.

Iz pojasnil k SKD 2008 lahko razberemo, da se med te dejavnosti ne uvršča dajanje nastanitvenih zmogljivosti v najem za daljši čas kot stalno ali začasno bivališče, običajno za mesečno ali letno najemnino, oziroma dajanje nastanitvenih zmogljivosti v najem za daljši čas. Slednje se razvršča v dejavnost dajanja nepremičnin v najem.

Nastanitvene enote nudijo oskrbo ali kratkoročno nastanitev potnikom, turistom in drugim. Obstajajo različne vrste enot. Nekatere nudijo samo namestitev, medtem ko nudijo druge tudi prehrano, uporabo naprav za rekreacijo, prostore za razne prireditve ali druge storitve.

Tudi v pojasnilu ›Najem oziroma uporaba nepremičnin‹, št. 4230-120/2007-2, z dne 5. 12. 2007, je davčna uprava zapisala, da: “[…] trajanje najema sicer ni odločujoči element, na podlagi katerega bi bilo pogodbo o najemu nepremičnine mogoče opredeliti v smislu prava Skupnosti, čeprav lahko kratko trajanje nastanitve pomeni ustrezno merilo za ločevanje med npr. nastanitvijo v hotelu in najemom stanovanja.

Ni pa nujno, da se to trajanje določi ob sklenitvi pogodbe.

Upoštevati je treba namreč dejanske pogodbene odnose in to, da je trajanje najema med izvrševanjem pogodbe mogoče skrajšati ali podaljšati s sporazumom med strankama.”

V zvezi s tem je bila izdana sodba Sodišča ES C-346/95 z dne 12. 2. 1998 (Elisabeth Blasi vs. Finanzamt München), iz katere lahko razberemo koristna izhodišča za razmejevanjem med nastanitvijo in najemninami.

Omenjate, da bo ponudnik nastanitvenih zmogljivosti najel prostor za daljše, večletno obdobje, zato domnevamo, da bodo izpolnjeni pogoji za opredelitev najema.

Po 2. odstavku 73. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost je temeljna značilnost pogodbe o najemu (vključno s podnajemom) za namene uporabe druge točke 44. člena ZDDV-1, da je najemniku oziroma zakupniku za dogovorjeno obdobje (za plačilo) dana pravica do neoviranega zasedanja točno določene nepremičnine ali njenega dela, kot da bi bil njen lastnik, in da iz te pravice izključi vsako drugo osebo.

Obdavčitev najetih prostorov bi bila tako odvisna od statusa davčnega zavezanca. Nekaj možnih primerov

davčnih zavezancev: • najem od fizične osebe, ki ne opravlja dejavnosti po ZDoh-2, niti ni zavezanec za DDV (zanj boste plačali akontacijo dohodnine na DURS, DDV ne bo obračunan); • najem od fizične osebe, ki ne opravlja dejavnosti po ZDoh-2 (dohodki iz dajanja premoženja v najem), vendar je identificirana za namene DDV (zanj boste plačali akontacijo dohodnine na DURS, DDV bo obračunan, če bo prej podpisana izjava, pod pogojem, da bo seveda to možno, drugače bo najemnina oproščena plačila DDV); • najem od fizične osebe, ki opravlja dejavnosti po ZDoh-2, vendar ni zavezanec za DDV (DDV ne bo obračunan); • najem od fizične osebe, ki opravlja dejavnosti po ZDoh-2 in je hkrati tudi zavezanec za DDV (DDV bo obračunan, če bo prej podpisana in na DURS poslana izjava o obdavčitvi, drugače bo najemnina oproščena plačila DDV); • najem od pravne osebe, ki je identificirana za namene DDV (DDV bo obračunan, če bo prej podpisana in na DURS poslana izjava o obdavčitvi, drugače bo najemnina oproščena plačila DDV); • najem od pravne osebe, ki ni identificirana za namene DDV (DDV ne bo obračunan).

Davčna obravnava bo tako odvisna od statusa davčnega zavezanca. Da so lahko najemnine obdavčene z DDV, morata najemodajalec in najemnik prej (pred opravljenim prometom) podpisati skupno izjavo o obdavčitvi teh najemnin in jo tudi oddati na davčno upravo najemodajalca in najemojemalca. O podrobnostih v zvezi z izjavo o obdavčitvi glejte 45. člen ZDDV-1 in 78. člen Pravilnika o izvajanju ZDDV-1.

Zgoraj smo obravnavali obdavčitev pri vas kot najemojemalcu prostorov, v nadaljevanju pa prehajamo k obdavčitvi na strani izdaje računov (vidik najemodajalca).

V tem delu je bolj nejasno, kaj bo predmet storitve, saj ne omenjate podrobnejše vsebine. Zato predlagamo, da po vsebini na podlagi zgornjih kriterijev v posameznem primeru presodite ali gre za najem (ki je oproščen plačila DDV, razen če je bila prej podpisana izjava o obdavčitvi) ali nastanitev, ki bo obdavčena z znižano davčno stopnjo v primerih, ki so pojasnjeni zgoraj. Kot smo omenili, je treba upoštevati registracijo dejavnosti (ali opravljate nastanitveno dejavnost po SKD), trajnost nastanitve, kriterij za zaračunavanje (nastanitve se običajno plačujejo po dnevih), ali bodo ljudje v teh prostorih začasno bivali ipd.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007.

Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6.

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011.

• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011.

18) POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

ROKOVNIK

EURIBOR

na dan 18.9.2012

10. okt.

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb (mesečno, trimesečno)

3-mesečni

0,325

0,248

15. okt.

Intrastat poročilo

0,600

0,482

18. okt.

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

6-mesečni

19. okt.

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

20. okt.

DURS - Rekapit. poročilo 9/2012 in DDV-O 9/2012 Banka Slovenije - poročilo BST, KRD, DVP, SN-T

31. okt.

DURS - obračun in plačilo DDV 9/2012 in 7-9/2012 Poročilo o dobavah (67.a člen) 9/2012 Banka Slovenije - SKV

0,867

0,742

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (18.9.2012)

420 EUR

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2* Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga v RS po ZPPDFT**

15.000 EUR

PRAVNE OSEBE:

na dan 20.8.2012

12-mesečni

Plačila v gotovini

Da ne pozabim:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

10. okt.

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti (mesečno, trimesečno)

9%

15. okt.

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

18. okt.

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

19. okt.

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

20. okt.

Rekapitulacijsko poročilo 9/2012 in DDV-O 9/2012

31. okt.

DURS - obračun in plačilo DDV 9/2012 in 7-9/2012 Poročilo o dobavah (67.a člen) 9/2012 Banka Slovenije - SKV

Obdobje od 1.7. 2012 do 31.12. 2012

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

* Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 1/12, 6.7.2012)

Variabilni del priznane obrestne mere SEPT. 2012

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,07500 %

0,23050 %

0,14086 %

0,53125 %

0,01000 %

Do vključno 3 mesecev

0,17643 %

0,41435 %

0,19443 %

0,68125 %

0,04600 %

Do vključno 6 mesecev

0,45929 %

0,70515 %

0,32943 %

0,93063 %

0,15800 %

12 mesecev

0,77214 %

1,02950 %

0,54514 %

1,40525 %

0,35940 %

NASMEHNITE SE! “Vaše delovno mesto bo namestnik direktorja podjetja. Imate kakšno vprašanje?”

“Ne, oče!”

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ (18.9.2012)

Vrsta izplačila za

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 73/2008 in 55/2010)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporab-ljati javni prevoz do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

SEPTEMBER 2012

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 40% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 604,72 EUR**.

Za 20 let delovne dobe: v višini 60% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 907,09 EUR**.

Za 30 let delovne dobe: v višini 80% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.209,45 EUR**.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.023,62 EUR* oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

770,69 EUR za leto 2012; Najvišji znesek brez prispevkov 1.048,64 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- v primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.511,81 EUR**; - v primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 755,91 EUR** - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.511,81 EUR**) - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.511,81 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/). *** Povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v višini, ki jih določa ta KP, vendar pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

OKTOBER 2012

K R AT K I S E M I N A R J I I R

02. 10.

Sprememba amortizacijske stopnje (Kristinka Vukovič)

ŠOLE IR

SEMINARJI IR

01. 10.

11. 10.

Šola dvostavnega knjigovodstva poglobljeno

Ustanovitev društva in z njim povezano računovodenje

(Marija Ravnik)

(Vesna Bartolj Maver)

15. 10.

16. 10.

Šola obračuna plač - osnove

Novosti na področju DDV, ki se bodo začele uporabljati s 1. januarjem 2013

(Beti Božnar)

15. 10.

Davčna šola - osnove

(Maja Dolinar Dubokovič)

(Maja Bohorič, Branka Svilar Mugoša)

19. 10.

16. 10.

Računovodstvo in davki pri samostojnih podjetnikih

Šola vodenja poslovnih knjig pri samostojnih podjetnikih po sistemu dvostavnega knjigovodstva

(Vesna Bartolj Maver)

(Vesna Bartolj Maver)

Aktualne teme iz dohodnine

23. 10.

03. 10.

Pregled davčnih novosti na primerih (dr. Mateja Drobež Tomšič)

12. 10.

Davčni in računovodski vidiki poslovanja z blagajno in transakcijskim računom (Kristinka Vukovič)

15. 10.

Delavnica - zaloge (Vesna Bartolj Maver)

23. 10.

Delavnica - terjatve (Vesna Bartolj Maver)

(Maja Bohorič)

24. 10.

Delavnica - računovodstvo zalog

25. 10.

Kaj moram vedeti o drobnem inventarju

(Kristinka Vukovič)

(Kristinka Vukovič)

Poglobljena delavnica obračunavanja DDV

Vse, kar morate vedeti o potnih stroških, vključno z zadnjimi novostmi v zasebnem in javnem sektorju

(Branka Svilar Mugoša)

(Maja Dolinar Dubokovič)

(Vesna Bartolj Maver)

23. 10.

25. 10.

+

AKADEMIJA IR 2012/2013 “G O S P O DA R S T VO ” AKADEMIJA IR 2012/2013 “J AV N I S E K T O R ”

Več o izobraževanju Inštituta za računovodstvo na: www.iracunovodstvo.eu, dodatna pojasnila: 01 360 20 08.

26. 10.

Delavnica - prenos sredstev iz in v gospodinjstvo

10. – 14. september 2012 Teden računovodij, na katerem se, zdaj že tradicionalno, na enem mestu zbere največje število zaposlenih v računovodski stroki, je letos v organizaciji Inštituta za računovodstvo, potekal med 10. in 14. septembrom 2012.

Program, ki je postregel s kar 35 brezplačnimi strokovnimi in sponzorskimi predavanji, je pritegnil veliko število udeležencev, ki so željni informacij s področja računovodstva in davkov napolnili dvorane in predavalnice.

Veliko pozornosti je pritegnil osrednji dogodek letošnjega Tedna računovodij, Okrogla miza z naslovom »(Ne)konkurenčnost slovenske davčne zakonodaje v primerjavi z zakonodajo Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine ter Črne gore«, ki je z zanimivimi gosti iz tujine podala nekaj dobrih smernic vsem podjetnikom, ki se odločajo za investicijo v kateri od omenjenih držav.

Namen Tedna računovodij je bil tudi letos preko predavanj in druženja osvetliti nekatere aktualne tematike s področja računovodstva, financ in davkov, udeležencem omogočiti izmenjavo informacij in mnenj ter v javnosti opozoriti na potrebo po dodatnem izobraževanju računovodij, predvsem zaradi potrebe po dvigu nivoja strokovnosti v računovodski dejavnosti.

Dogodek je skozi leta dosegel veliko prepoznavnost in vzbudil zanimanje strokovne javnosti, prav zaradi množične udeležbe pa je tudi podjetjem ponudil edinstveno priložnost za predstavitev njihovih storitev. Tako so se tudi v okviru Tedna računovodij

2012 udeležencem predstavila ugledna slovenska podjetja: Zlata sponzorja: TSmedia, d.o.o. (z blagovno znamko Bizi.si) in NLB d.d.

Srebrni sponzorji: Agencija Mori d.o.o. in Kompetenčni center za razvoj kadrov v računovodski dejavnosti Bronasti sponzor: Ius Software d.o.o. Ljubljana Partner dogodka: Finance d.d.

Pozitivni odzivi udeležencev dokazujejo, da je bilo tudi letošnje srečanje zanimivo in se je trud, ki ga je Inštitut za računovodstvo vložil v organizacijo dogodka, nedvomno izplačal.

Ker bomo vsi polno zaposleni z delom, bo leto ponovno hitro naokoli.

Zato bi vas že sedaj želeli povabiti na Teden računovodij 2013, ki bo postregel z novimi aktualnimi temami in dobrim vzdušjem.

Lepo vabljeni!

Poleg ugodnih bančnih storitev boste pri NLB dobili visoko raven strokovnosti ter odlično osebno in poslovno obravnavo V NLB vedo, da je računovodstvo eno najpomembnejših poslovnih področij v podjetju, dober računovodja pa nepogrešljiv. Zavedajo se tudi, da veliko malih in srednjih podjetij organizira izvajanje funkcij računovodstva pri zunanjih specializiranih partnerjih, ki jim zagotavljajo kakovostne in stroškovno učinkovite storitve. Zato NLB v okviru NLB Ponudbe za računovodske servise obstoječim in novim strankam ponuja vrsto ugodnosti, ki bodo računovodskemu servisu olajšale delo in znižale stroške poslovanja z banko, hkrati pa bo lastnik ali direktor računovodskega servisa užival ob ugodnostih, ki mu jih ponuja NLB Osebno bančništvo. Ne spreglejte tudi možnosti, da si zagotovite dodatne ugodnosti, če računovodski servis strankam ponudi kakovostne bančnofinančne storitve.

NLB svojim strankam, ki že uporabljajo NLB Poslovni račun, ponuja ugodnosti pri uporabi dodatnih storitev, s katerimi si lahko izboljšajo pogoje za svoje delo.

Vse informacije so na voljo pri poslovnem skrbniku in na spletni strani www.nlb.si/racunovodski-servisi.

Novim strankam NLB ponuja enoletno brezplačno vodenje NLB Poslovnega računa, ob tem pa še različne dodatne ugodnosti, podobno kot za obstoječe stranke.

Tako si lahko zagotovite elektronsko banko NLB Proklik brez pristopnine, NLB Poslovno kartico BA Maestro z enoletnim brezplačnim prejemanjem SMS-varnostnih sporočil ali NLB Poslovno kartico MasterCard. Elektronsko poslovanje je prihodnost, zato NLB novim strankam v sklopu ponudbe za preprosto poslovanje ponuja tudi tri mesece storitve e-računa brez nadomestil.

Kot nova stranka boste lahko dobili NLB Kredit ali vezali NLB Depozit pod ugodnejšimi pogoji od redne ponudbe.

Med posebne možnosti spadajo tudi ugodnosti iz sodelovanja z družbo Prvi faktor d.o.o. S prodajo nezapadlih računov si lahko podjetja, vaše stranke, zagotovijo stabilnost in predvidljivost finančnih tokov. Računovodski servis bo za vsako podjetje, ki bo ob sklenitvi pogodbe o faktoringu z družbo Prvi faktor d.o.o. izjavilo, da jo sklepa po priporočilu računovodskega servisa, prejel plačilo v višini 10 % od vsakega zneska faktorinške provizije posamezne sklenjene pogodbe o faktoringu v prvih 12 mesecih po njeni sklenitvi.

www.nlb.si

Skratka, NLB računovodskim servisom ponuja dodaten dohodek, podjetju, ki sklepa faktorinško pogodbo, pa poleg stabilnosti finančnih tokov tudi izboljšanje bonitete in kreditne sposobnosti, zavarovanje pred tveganji neplačil, večjo konkurenčnost in pogajalsko moč ter razbremenitev administrativnih opravil in postopkov upravljanja terjatev.

To pa ni edina možnost, da skupaj z NLB ponudite najboljše svojim strankam. Priporočite NLB in pripeljite novo poslovno stranko, NLB pa vam bo podarila polletno brezplačno vodenje NLB Poslovnega računa. Za vsako novo pripeljano stranko se bo obdobje brezplačnega vodenja vašega NLB Poslovnega računa podaljšalo za šest mesecev.

Pogoji za to so le, da pripeljana stranka ni računovodski servis, da je za NLB nova stranka in da sklene NLB Poslovni paket.

Prvovrstno osebno obravnavo v NLB si lahko privoščite tudi kot fizična oseba in bančno poslovanje urejate z osebnim bančnikom. Odločite se za NLB Osebno bančništvo in NLB Paket dobrodošlice.

V tem kratkem besedilu ni mogoče našteti vseh ugodnosti, ki jih ponuja NLB, zato ste vsi vabljeni, da se oglasite v najbližjem podjetniškem centru, dodatne informacije pa so na voljo tudi na spletni strani www.nlb.si/racunovodski-servisi.

Oglasno sporočilo

Bizi.si – nepogrešljiv pripomoček za uspešno poslovanje vašega podjetja Bizi.si je opremljen z novimi finančnimi podatki za poslovno leto 2012 za več kot 130 tisoč gospodarskih družb. Na podlagi novih finančnih podatkov lahko preverite tudi nove bonitetne ocene.

Poslovni imenik bizi.si ni le imenik, v katerem najdete kontaktne podatke svojih dobaviteljev, kupcev, konkurentov. S svojimi naprednimi funkcijami bizi.si omogoča, da jih locirate na zemljevidu, pregledate njihove poslovne podatke, letna poročila in finančne izkaze , izveste, kolikšna je vrednost njihove delnice, ter celo, kaj o njih pišejo mediji. Omogoča hitro iskanje (denimo po nazivu, davčni ali matični številki, SKD) ter iskanje po kriterijih, ki jih določite sami (denimo po dejavnosti, številu zaposlenih, regiji). Preglede podatkov si lahko shranite in jih v enaki pregledni obliki uporabljate za primerjavo v času.

Šokantno: v prvih petih mesecih že več kot 12.500 slovenskih podjetij z blokiranim računom!

¨ ¨ ¨ ¨ ¨ ¨

12.597 z blokiranim TRR, 832 stečajev, 183 prisilnih poravnav, 1656 likvidacij, 161 izbrisov subjekta, 33.429 novoustanovljenih podjetij.

Promocijsko besedilo

(Vsi podatki veljajo na dan 7. september 2012)

Tel. št.: 080 88 25 ali info@bizi.si

Analizo trga lahko opravite kar sami Nimate strokovnjakov za analizo trga? Si ne morete privoščiti tržne analize? Uporabite bizi. si in vsakodnevno spremljajte, kako aktivna je vaša konkurenca, ter se pravilno pozicionirajte na trgu – na spremembe se pravočasno od zovite s pravo ponudbo.

Iščete nove kupce?

Nastavite kriterije in poiščite tiste potencialne kupce, ki bodo vašemu podjetju prinesli največ denarja.

Kako jih dosežete? Preprosto. Ponudbe po e-pošti naslovnikom neposredno pošljete iz bizi.si, lahko natisnete tudi nalepke ali ovoj nice. Seveda pa podatke lahko izvozite tudi v Excel.

Seveda vas zanima, s kom poslujete, kakšen je vaš poslovni partner!

Bizi.si vam omogoča pregled: - finančnih podatkov podjetja, - likvidne sposobnosti podjetja, - bonitetne ocene, - morebitnih blokad TRR, - stečaja podjetja. Želimo vam, da poslujete s čim manj tveganji. Bizi.si je prvi korak k zagotavljanju varnosti vašega poslovanja. Ta korak lahko naredite sami, preprosto. Srečno!

Na voljo 24 ur na dan in 7 dni v tednu Vpogled v 130.000 podjetij

»V konkurenčnem okolju moramo nenehno iskati nove kupce. Pri tem si pomagamo s programom poslovnega imenika bizi.si. S pomočjo analiz, ki jih po lastnih kriterijih enostavno naredimo v bizi. si, se osredotočimo na tiste potencialne kupce, ki našemu podjetju prinesejo največ prihodkov.« Štefka Prelc iz podjetja VZAJEMNI SKLADI IN ZAVAROVALNO ZASTOPANJE ŠTEFANIJA PRELC S.P. »Velikokrat se odločamo o sodelovanju z novim poslovnim partnerjem, ki ga še ne poznamo. Z bonitetno oceno, ki vsebuje izračunano verjetnost, da bo upnik od dolžnika dobil dogovorjeno plačilo, si pri takšnih odločitvah zelo pomagamo.

V naši družbi že dolgo uporabljamo bonitetno poročilo na bizi.si.« Ana Benčič iz podjetja ABF, d. o. o.

Utrinki s Tedna raÄ?unovodij 2012