e-Bilten Unikum avg.16 by Aleksandra L.

08 | 2016

BILTEN

6,99 EUR + DDV AVGUST 2016 WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

KRAJ OBDAVČITVE STORITEV V ZVEZI Z NEPREMIČNINAMI PO 1. 1. 2017 Kraj obdavčitve storitev določa državo, ki je upravičena pobrati davek v zvezi z določeno storitvijo. Pravila za določanje kraja obdavčitve storitev z DDV so bila v letu 2009 s spremembo Direktive št. 2008/8/ES temeljito spremenjena …

VSEBINA

TEMA MESECA KRAJ OBDAVČITVE STORITEV V ZVEZI Z NEPREMIČNINAMI PO 1. 1. 2017

PRAVO POENOTENJE RAČUNOVODSKE POKLICNE SKUPINE

DAVKI DAVČNA REFORMA?

UVODNIK Kristinka Vukovič

SLABO OPRAVLJENO DELO: DOBRO IME

KADRI VRAČILO REGRESA PRI ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI IZ POSLOVNEGA RAZLOGA

Tako kot ob napovedani mini davčni reformi novembra lani ter javni razpravi aprila letos tudi v zadnjem objavljenem predlogu sprememb obdavčitve dobička Ministrstvo za finance še vedno vztraja, da se amortizacija dobrega imena obravnava kot davčno nepriznan strošek, čeprav je zapovedana z ZGD-1. S tem ne bi bilo nič narobe, če bi kdo znal lepo pojasniti, zakaj tako. Roko na srce, utemeljitev davčnega nepriznavanja v gradivu EVA 2016-1611-0068 je slaba dvakrat.

PRAVO SODNA RAZVEZA POGODBE O ZAPOSLITVI

Prvič, obvezna sestavina sprememb zakona je prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih. V gradivu je prikazana ureditev za Estonijo, kjer amortiziranje dobrega imena ni dovoljeno, ter za Portugalsko in Irsko, kjer v načelu ni dovoljeno. Kaj zdaj to pomeni, si lahko samo mislimo. Očitno je v teh dveh državah ›zunaj načela‹ amortizacija dovoljena. Kako je z drugimi državami, ne vemo: ne vemo, ali je dovoljena ali ne, ali morebiti nimamo podatka.

MNENJA IR

NOVIČKE S PORTALA IR

IZOBRAŽEVANJA IR

UNIKUM | letnik 10 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.shutterstock.com, v kolikor ni drugače označeno. Oblikovanje in priprava za tisk: Sonja Eržen Tisk: Birografika Bori d.o.o. Posamezna številka stane: 6,99 EUR + 9,5 % DDV. Letna naročnina na tiskano verzijo: 65,00 EUR + 9,5 % DDV Letna naročnina na spletno verzijo: 32,90 EUR + 22 % DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan. ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

In drugič, vemo, da je po SRS amortizacija dobrega imena obvezna, po MSRP ni dovoljena, po obeh pa je dopustna slabitev. In v citiranem gradivu piše, da predlagano nepriznavanje amortizacije zagotavlja enako obravnavo davčnih zavezancev ne glede na uporabljen e standarde. In potem je navrženo še nekaj dejstev, ki nič ne pojasnijo, kako bo dosežena enaka obravnava. Skratka, kdor vodi knjige na podlagi MSRP, bo imel priznane odhodke zaradi slabitve dobrega imena, kdor jih vodi na podlagi SRS, pa obvezne amortizacije ne, temveč le eventualno dodatno slabitev. Zdi se, da je ta, ki vodi knjige po SRS, na slabšem… Svetla luč? V bistvu oziroma kot je zapisalo ministrstvo, ›v načelu‹, ne vem. Kakorkoli obračam gradivo, nisem gotova, kako bo, stavim pa, da poslanci, ki bodo to sprejemali, vedo še manj. Občutek imam, da so zadeve z amortizacijo samo zapisali tako, da niso nič pojasnili. Namreč žarek upanja mi dajeta začetek in zaključek njihovega pojasnila. Začne se, da je predlagana določba, ki zagotavlja enako obravnavo zavezancev, in se konča, da je cilj davčne politike mogoče zasledovati le s predlagano davčno določbo. Če naj bodo zavezanci, ki uporabljajo MSRP ali SRS, enako obravnavani, morajo imeti na dolgi rok enako priznane odhodke. To pa je mogoče le, če bodo tudi tem, ki prisegajo na ›domače‹, priznani odhodki. In edini način, da so priznani, je ob odtujitvi dobrega imena, torej ob dokončnem odpisu. Da bi imeli vsi skupaj več sreče s tistimi, ki pišejo zakone, pa lepo prihajajočo jesen vam želim,

vaša Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA mag. Tamara Prezelj

KRAJ OBDAVČITVE STORITEV V ZVEZI Z NEPREMIČNINAMI PO 1. 1. 2017

Kraj obdavčitve storitev določa državo, ki je upravičena pobrati davek v zvezi z določeno storitvijo. Pravila za določanje kraja obdavčitve storitev z DDV so bila v letu 2009 s spremembo Direktive št. 2008/8/ES temeljito spremenjena. Največji poseg je bila sprememba splošnega pravila, v skladu s katero se je kraj obdavčitve storitev, opravljenih med davčnimi zavezanci iz različnih držav, iz države sedeža dobavitelja prenesel v državo sedeža prejemnika storitve. S tem se udejanja načelo obdavčevanja storitev po kraju njihove domnevne potrošnje.

pravilo za kraj obdavčitve storitev v zvezi z nepremičninami, ki določa, da je kraj opravljanja in s tem obdavčitve v kraju, kjer leži nepremičnina, omenjena sprememba Direktive ni posegla. To posebno pravilo ima še naprej namen zagotoviti obdavčitev v domnevnem kraju koriščenja oziroma uporabe storitve.

Tako pravilo za storitve v zvezi z nepremičninami ne velja le znotraj EU, poznajo ga tudi v nekaterih tretjih državah. Velja prepričanje, da se na ta način pravice do obdavčitve pravično razdelijo med območja davčnih pristojnosti različnih držav. Določbe Direktive o DDV, št. 2006/112/ES – z namenom večje usklajenosti, učinkovitosti in zanesljivosti – pojasnjuje Izvedbena uredba Sveta (EU), št. 282/2011, spremenjena z Izvedbeno uredbo, št. 1042/2013 (v nadaljevanju: Uredba). Za namene uporabe določb Direktive o DDV Uredba v 13.b členu definira pojem nepremičnine, v 31.a členu pa splošna pogoja, v skladu s katerima se storitev šteje za dovolj neposredno povezano z nepremičnino (1. odstavek), primere storitev, pri katerih velja ta domneva (2. odstavek), in storitve, ki z nepremičnino niso povezane, kar pomeni, da se zanje uporablja splošno ali kakšno drugo posebno pravilo za določanje kraja obdavčitve.

Določbe Uredbe, ki zadevajo obdavčitev storitev, povezanih z nepremičninami, bodo stopile v veljavo in postale zavezujoče s 1. 1. 2017 (3. člen končnih določb). V zvezi z njimi je Evropska komisija v oktobru 2015 izdala pojasnila in obrazložitve, kako jih je treba razlagati. Pojasnila sicer niso pravno zavezujoča, vendar so koristen pripomoček za razumevanje in razlago pravil in določanje kraja obdavčitve.

Dejstvo, da ima izvajalec v zadevni državi stalno poslovno enoto, ne vpliva na kraj obdavčitve.

V nadaljevanju predstavljamo pojasnila vsebine pravil in posameznih pojmov ter primere storitev, za katere se to posebno pravilo uporablja, in tiste, za katere se ne.

Za uporabo pravila za določanje kraja obdavčitve storitev v zvezi z nepremičninami ni pomemben način, kako se te storitve opravljajo. Dejstvo, da se opravljajo na daljavo, in ne na običajen način, tj. na kraju samem, ne vpliva na obravnavo storitve, pod pogojem, da se zaradi načina opravljanja ne spremeni narava storitve.

Splošno o pravilu za obdavčitev storitev v zvezi z nepremičninami Pravilo o kraju obdavčitve storitev v zvezi z nepremičninami je določeno v 47. členu Direktive o DDV in je posebno pravilo, ki se uporablja vedno, ko so izpolnjeni v njem določeni pogoji. Pravilo ne pomeni izjeme od splošnega pravila, iz česar sledi, da zanj ne velja načelo restriktivne (ozke) razlage, ki se uporablja za izjeme znotraj sistema DDV, kot so oprostitve ali nižja stopnja DDV. Stranke s pogodbenim dogovorom ne morejo izključiti uporabe tega pravila. Pravilo, po katerem se določa kraj obdavčitve, velja neodvisno od statusa prejemnika storitve, torej velja enako, ne glede na to, ali je naročnik (mali) davčni zavezanec ali končni kupec.

Kadar pride do situacije, da bi bilo glede na vsebino transakcije možno uporabiti več različnih pravil za določanje kraja obdavčitve, je treba slediti načelu, da se uporabi tisto pravilo, ki (naj)bolje zagotavlja obdavčitev v domnevnem kraju uporabe storitve.

Pri sestavljenih storitvah je treba slediti ustaljeni sodni praksi Sodišča EU, ki pravi, da je vsako storitev z vidika DDV načeloma treba obravnavati ločeno in samostojno, vendar je, kadar je transakcija sestavljena iz več delov, treba presoditi, ali bi se morala obravnavati kot ena ali kot več ločenih ali samostojnih storitev. Storitev se obravnava kot enotna, kadar so dva ali več elementov ali dejanj, ki jih opravi davčni zavezanec, tako tesno povezani, da dejansko sestavljajo eno sámo nedeljivo gospodarsko celoto, katere delitev bi bila umetna.

UNIKUM | AVGUST 2016 | TEMA MESECA | Kraj obdavčitve storitev v zvezi z nepremičninami po 1. 1. 2017

Običajno to pomeni, da iz več delov dobimo novo storitev, ki je drugačna od preprostega seštevka njenih posameznih delov. Presoja, ali gre za tak primer, mora upoštevati gledišče povprečnega potrošnika. Če ena ali več storitev predstavlja glavno storitev, medtem ko je druge dele treba obravnavati kot eno ali več pomožnih, ti deli delijo usodo glavne storitve. Storitev šteje za pomožno, če sama po sebi za stranko ni cilj, temveč sredstvo, da se glavna storitev uporablja pod boljšimi pogoji. Če je storitev povezana z več nepremičninami, ki so jasno opredeljene ali opredeljive, in gre za nepremičnine, ki ležijo na davčnih območjih več držav, se pravice do obdavčitve sorazmerno porazdelijo med različne davčne pristojnosti. Če nepremičnine ni mogoče jasno opredeliti, storitve ni mogoče obdavčiti na območju davčne pristojnosti, kjer naj bi bila nepremičnina, ker niso izpolnjeni pogoji za to, da bi lahko govorili o storitvi, povezani z nepremičnino. Na uporabo pravila o kraju obdavčitve ne vpliva morebitno dejstvo, da se storitev ne opravi za lastnika ali naročnika, ki ima sedež v državi, kjer leži nepremičnina. Kadar gre za verigo storitev, v katero je vključenih več podizvajalcev, se v skladu s splošnimi načeli vsaka transakcija presoja ločeno in samostojno, upoštevaje dejanske okoliščine izvajanja. V skladu s splošnim pravilom je DDV od opravljene storitve dolžan obračunati in plačati zavezanec, ki storitev opravi. Kadar je kraj obdavčitve v državi članici EU, kjer leži nepremičnina, in dobavitelj v tej državi nima sedeža, se mora običajno identificirati za DDV in v državi obdavčitve izpolniti vse s tem povezane pogoje ter obveznosti. Vendar so nekatere države članice na podlagi 194. člena Direktive o DDV določile možnost, da lahko v primerih, ko storitev opravi zavezanec, ki v državi obdavčitve nima sedeža, namesto njega DDV obračuna prejemnik storitve (ki ima ustrezen status za to), zato je treba preveriti, ali v državi obdavčitve obstaja ta možnost in se dobavitelj lahko izogne identifikaciji.

Oprostitve za transakcije z nepremičninami se uporabijo, če jih in kot jih določa država kraja obdavčitve. Splošni pristop v uporabi je namreč ta, da se najprej opredeli vrsta in narava opravljene transakcije, potem se z izbiro in uporabo pravilnega pravila določi kraj obdavčitve, nadaljnja obravnava transakcije (oproščena/obdavčena, obdavčena po splošni ali nižji stopnji …) pa je odvisna od zakonodaje države obdavčitve. Vprašanje, ki se še postavi, je, kdo je določen kot davčni plačnik. Da bi omogočili enotno razlago in dosledno uporabo pravil, opredelitve uporabljenih pojmov iščemo v zakonodaji EU, in ne v določbah nacionalnih predpisov.

Opredelitev pojma nepremičnine (13.b člen Uredbe) Da bi se štela za storitev, ki je povezana z nepremičnino, in da bi se uporabilo obravnavano pravilo, mora biti storitev dovolj neposredno povezana z blagom, ki ga opredelimo za nepremičnino. Pojem nepremičnine je določen na ravni EU. Za nepremičnino se po eni strani šteje blago, ki ni premično ali zlahka premakljivo (npr. zemljišče, zgradbe, drevesa, poljščine), po drugi strani pa tudi blago, ki je sicer premično ali premakljivo, a je z nepremičnino tesno povezano ali vključeno v nepremičnino (dvigala, okna, vrata …). Za nepremičnino štejejo: (A) Vsak posamezen del zemljišča na površju ali pod njim, na katerem se lahko vzpostavi lastninska pravica in posest. Zemljišče vključuje tla na površju in podtalje pa tudi dele Zemljine površine, ki so prekriti z vodo (oceani, morja, reke, jezera, celinske plovne poti …). Nanaša se tudi na to, kar je na zemeljskem površju, če je pritrjeno, vdelano ali posejano v tla (drevesa, poljščine … – ker imajo korenine v tleh, zanje velja tudi, da so pod zemeljskim površjem), dokler je povezano s tlemi, ne pa tudi, če se zgolj nahaja na tleh. Nepremičnina je tudi voda, čeprav se premika, dokler je v svojem vodnem bazenu. Podtalje zajema vse, kar je pod površjem (naftni vrelci, podzemne vode, mi-

nerali in drugi viri, tla pod vodo), dokler se ne izčrpajo iz podtalja. Kot izhaja iz definicije, je določen dodaten pogoj, da se na nepremičnem premoženju lahko vzpostavi lastninska pravica in posest v smislu evropskega prava, in ne nacionalnih zakonodaj. Glede na različne jezikovne različice se ›lastninska pravica in posest‹ lahko razume tudi kot ›lastninska pravica ali posest‹, oboje v smislu opredelitev EU. Definicija dobave blaga za namene DDV se namreč nanaša na prenos lastninske pravice kakor tudi prenos premoženja na način, da se kupec pooblasti za dejanso razpolaganje s premoženjem (kot ekonomski lastnik). Omenjeni pogoj ni izpolnjen v primeru nepremičnega premoženja, ki ne bi moglo pripadati nikomur. Neodtujljivo nepremično premoženje, na primer javna lastnina (jezera, javni parki, celinske plovne poti, pristanišča …), se šteje med nepremičnine, čeprav lastninska pravica na njem ni prenosljiva, saj se status tega premoženja lahko sčasoma na podlagi odločitve javnih organov spremeni (lastninska pravica in posest se na njem ›lahko vzpostavi‹), to premoženje pa je lahko tudi predmet opravljanja storitev (gradbena dela, dovoljenje za izkoriščanje …). (B) Vsaka zgradba ali konstrukcija, pritrjena na tla ali v tleh nad morsko gladino ali pod njo, ki je ni mogoče zlahka razstaviti ali odstraniti. Za zgradbo se šteje (umetna) struktura s streho in zidovi, kot je hiša ali tovarna, medtem ko ima konstrukcija širši pomen in vključuje druge (umetne) strukture, ki se običajno ne štejejo za zgradbe in lahko vključujejo inženirske objekte, kot so ceste, mostovi, letališča, pristanišča, jezovi, plinovodi, industrijski objekti, kot so (vetrne) elektrarne, rafinerije ipd. Zgradbe in konstrukcije so nepremičnine v vseh svojih sestavnih delih, kar pomeni, da poleg ogrodja spadajo k nepremičnini tudi vgrajeni predmeti, ki so sestavni deli ali so trdno vgrajeni v zgradbo ali konstrukcijo, če zgradba ali konstrukcija brez njih ne bi bila popolna ali bi bila spremenjena njena celovitost. Kljub temu za nepremičnino štejejo tudi nepopolne ali še nedograjene zgradbe in konstrukcije, takoj ko so

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

trajno povezane s tlemi ali v tleh, tudi če še ne služijo svojemu namenu. Za nepremičnine štejejo samo zgradbe in konstrukcije, pritrjene na tla ali v tleh nad morsko gladino ali pod njo, ki jih ni mogoče zlahka razstaviti ali odstraniti. Zgradba ali konstrukcija je lahko pritrjena na tla ali v tleh z vezivnim materialom, vezmi, kot so vrvi, verige, vijaki ali sidra. Vendar je za presojo ključno, da je bodisi nerazdružljivo vdelana v tla bodisi je po pritrditvi ni mogoče zlahka razstaviti ali odstraniti, tj. brez napora in nezanemarljivih stroškov. To pomeni, da se lahko odstrani le s posebnim orodjem, opremo, da je za to potrebno ustrezno strokovno znanje (tehnični vidik), da so stroški odstranitve sorazmerni visoki glede na vrednost odstranjenega blaga (niso nezanemarljivi), da je potrebno za odstranitev precej časa in da se z razstavitvijo ali odstranitvijo konstrukcija ali zgradba uniči ali se znatno zniža njena vrednost. Za zgradbo ali konstrukcijo ni nujno, da je nerazdružljivo vdelana v tla, ne sme pa biti zlahka odstranljiva. Ko je premično premoženje, kot so montažne hiše, kioski, stojnice, čolni, prikolice, namenjeno uporabi na trajni lokaciji, se lahko šteje za nepremičnino, ko je na tla pritrjeno tako, da je dejansko nepremično. (C) Vsak predmet, ki je vgrajen in je sestavni del zgradbe ali konstrukcije in brez katerega zgradba ali konstrukcija ni popolna, na primer vrata, okna, strehe, stopnišča in dvigala. Vgradnja pomeni, da je predmet nameščen ali pritrjen ali tako povezan z zgradbo ali konstrukcijo, da je pripravljen za uporabo.

katerega je bila načrtovana. Predmeti, oprema in stroji, tudi če so pritrjeni na zgradbo ali konstrukcijo, niso nepremičnina, če tudi brez teh predmetov zgradba ostane popolna, oziroma se štejejo za nepremičnino, če bi se zaradi njihove odstranitve uničila ali spremenila zgradba ali konstrukcija, v katero so vgrajeni. Poleg elementov, brez katerih se zgradba ali konstrukcija ne bi štela za popolno, med nepremičnine spadajo tudi gradbeni elementi, ki so nameščeni na konstrukcijski sistem (izolacija, predelne stene, stenske in talne obloge, električne, ogrevalne napeljave …) ter so namenjeni boljši in učinkovitejši uporabi ali uživanju zgradbe ali konstrukcije. Element, vgrajen v stavbi ali konstrukciji, se torej šteje za njen sestavni del, če prispeva k temu, da zgradba ali konstrukcija postane popolna glede na značilnosti, ki se običajno pripisujejo zgradbi ali konstrukciji, in glede na funkcijo, ki jo mora imeti zadevna zgradba ali konstrukcija. (Č) Vsak predmet, oprema ali stroj, ki je stalno vgrajen v zgradbi ali konstrukciji in ga ni mogoče odstraniti brez uničenja ali spremembe zgradbe ali konstrukcije. Na podlagi te določbe se vsak predmet (ne le oprema ali stroj), ki bi bil sicer premično blago, šteje za nepremičnino že zato, ker je stalno vgrajen v zgradbi ali konstrukciji, tako da ga ni mogoče odstraniti brez njenega uničenja ali spremembe.

Sestavni del nepremičnine je premično blago, brez katerega zgradba ali konstrukcija ne bi bila popolna. Ali gre za elemente, brez katerih zgradba ali konstrukcija ne bi bila popolna, je odvisno od narave zgradbe ali konstrukcije, kar pomeni, da se sestavni deli razlikujejo glede na to, ali gre za stanovanjski objekt ali na primer za tovarno, skladišče, most ipd.

Stalno vgrajeni so elementi, ki so v zgradbi ali konstrukciji vgrajeni za določen namen in bi morali biti trajni ali ostati nespremenjeni. ›Stalno‹ lahko izraža namen osebe, da element vgradi za stalno, ali objektivno, s sklicevanjem na čas trajanja, ko je predmet vgrajen. Če oziroma ker je življenjska doba industrijske opreme in strojev običajno krajša od življenjske dobe zgradb in konstrukcij, v katerih se ti uporabljajo, ›stalno‹ pomeni, da se predmeti uporabljajo v določenem obdobju med trajanjem gospodarske dejavnosti, za katero so bili pridobljeni.

Da bi se elementi lahko šteli za nepremičnino, je treba preveriti, ali bi se brez njih tako spremenila narava zgradbe ali konstrukcije, da je ne bi bilo več mogoče uporabljati v skladu z namenom, za

Uničenje zgradbe ali konstrukcije običajno pomeni dejanje ali postopek povzročitve take škode, da te zgradbe ali konstrukcije ne obstajajo več ali da jih ni mogoče popraviti. Zajema pri-

mere, ko se zgradba močno poškoduje ali bistveno fizično spremeni zaradi odstranitve kateregakoli predmeta, ki je v njej stalno vgrajen. Industrijski stroj, ki je glede na svojo velikost in težo stalno vgrajen v obratu, bi ob odstranitvi povzročil celotno ali delno uničenje obrata, če bi bilo na primer treba odstraniti streho ali podreti steno, da bi lahko stroj odnesli ven. Sprememba – v nasprotju z uničenjem – je manj izrazit poseg in običajno pomeni spremembo narave ali sestave v razmeroma majhnem, a bistvenem obsegu. Manjša poškodba ali sprememba ni dovolj. Za bistveno spremembo bi šlo tudi, če bi odstranitev predmeta povzročila določeno škodo na samem predmetu, na primer, če bi bilo treba predmet po odstranitvi popraviti, če nima več vrednosti ali če ne služi več nobenemu ali istemu namenu kot prej. Sprememba ni bistvena v primeru elementov, ki visijo na steni, ki so pribiti ali priviti na tla ali stene in po odstranitvi katerih na tleh ali stenah ostanejo samo sledi ali odtisi, ki jih je zlahka mogoče zakriti ali popraviti. Če povzamemo: • Vdelani predmeti so sestavni deli konstrukcijskega sistema zgradbe ali konstrukcije (stene, tla, ogrodje) in vključujejo tudi tiste elemente, ki so zgrajeni kot infrastruktura ali nadstruktura zgradbe ali konstrukcije, na primer sanitarna, ogrevalna/hladilna/ prezračevalna napeljava, glavna električna napeljava, glavna napeljava sistema za avtomatizacijo doma/zgradbe. • Vgrajeni predmeti niso del glavne strukture zgradbe ali konstrukcije, v kateri so. Čeprav so fizično pritrjeni na nepremičnino, niso namenjeni temu, da bi izboljšali uporabo ali uživanje nepremičnine, temveč imajo poseben namen. • Predmeti, oprema ali stroji so predmeti, ki izpolnjujejo določeno nalogo ali funkcijo, ki je neodvisna od zgradbe ali konstrukcije, v kateri so.

Neposredna povezava z nepremičnino (1. odstavek 31.a člena Uredbe) Presoja, ali se storitev šteje za povezano z nepremičnino, se opravi tako, da se najprej preveri, ali jo je mogoče najti

PRAVO

6 med naštetimi storitvami, ki so povezane z nepremičninami, ali je morda na seznamu izključitev. Seznama nista izčrpna, gre le za primere, pri katerih dovolj neposredna povezava obstaja ali ne obstaja. Če storitve ni ne med prvimi ne med drugimi primeri, se v drugem koraku preveri, ali izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev: • ali storitev izhaja iz nepremičnine in je ta nepremičnina sestavni del storitve ter osrednjega in bistvenega pomena za opravljeno storitev; • ali se storitev opravlja za nepremičnino ali je namenjena nepremičnini; njen cilj je pravna ali fizična sprememba zadevne nepremičnine. Povezava storitve z nepremičnino ne sme biti zgolj šibka ali postranska, biti mora, kot zahteva določba Uredbe, ›dovolj neposredna‹. Pogoj iz prve alineje obsega storitve, katerih rezultat izhaja iz nepremičnine, medtem ko je pri drugi alineji nepremičnina osrednji predmet storitve, ki se na njej opravi. Dejstvo, da storitev izhaja iz nepremičnine, pomeni, da take storitve ni mogoče izvesti brez določene nepremičnine, s katero je povezana. Sam rezultat storitve mora izhajati iz nepremičnine, nepremičnina je glavni in prevladujoči element te storitve. Storitve morajo imeti za cilj (vsako) spremembo pravnega statusa oziroma fizičnih značilnosti določene nepremičnine. Fizična sprememba ne vključuje le bistvenih, ampak tudi manjše spremembe, ki ne posežejo nujno v bistvo nepremičnine (npr. vzdrževanje ali čiščenje cest, predorov, mostov, zgradb …).

Kristinka Vukovič

POENOTENJE RAČUNOVODSKE POKLICNE SKUPINE Marca 2015 so Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Direktorat za javno računovodstvo pri Ministrstvu za finance, Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije, Zbornica računovodskih servisov pri GZS in Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev ustanovile Odbor za poenotenje računovodske poklicne skupine, saj računovodski poklici in tisti, ki so z njimi povezani, niso primerno strukturirani in organizirani. Namen projekta poenotenja računovodske poklicne skupine je spodbujanje strokovne usposobljenosti poklicne skupine, krepitev poklicne etike in izboljšanje javne podobe poklicne skupine.

ri opredelitvi računovodske poklicne skupine je bil uporabljen KLASIUS – Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja ter izhodišča, ki jih uporablja Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov IFAC. Računovodska poklicna skupina uporablja IFAC-ov Etični kodeks računovodij. Odbor je v prvem letu svojega delovanja določil strukturo stopenj usposobljenosti in smeri specializacije posameznih poklicnih podskupin. Tako se računovodska poklicna skupina razdeli po stopnji izobrazbe v 5 podskupin:

V pojasnilih je v nadaljevanju obravnavana vsebina storitev, ki so naštete v Uredbi in za katere se šteje, da izpolnjujejo predpostavke za neposredno povezavo z določeno nepremičnino in tudi storitve, ki tega pogoja ne izpolnjujejo.

1. knjigovodje (najmanj srednješolska izobrazba), 2. certificirani knjigovodje (knjigovodje s pridobljenim potrdilom o usposobljenosti), 3. računovodje (najmanj visokošolska izobrazba), 4. certificirani računovodje (računovodje s pridobljenim potrdilom o usposobljenosti) in 5. certificirani računovodje s specialnimi znanji.

Podrobneje o tem, kako razumeti te primere, kaj je z njimi zajeto in kaj ne, bomo pisali v naslednjem Unikumu. 

Za pridobitev naziva knjigovodja se šteje, da ima ustrezno izobrazbo tisti s končano 4-letno srednjo ekonomsko

Na obstoj neposredne povezave ne vpliva dejstvo, da se storitev opravi na daljavo.

šolo (ekonomski tehniki) oziroma drug primerljiv program. Za naziv računovodja se zahteva najmanj visokošolska izobrazba (1. bolonjska stopnja) in znanja osnov računovodstva, stroškovnega računovodstva, poslovodnega računovodstva, analize računovodskih izkazov in davčnega računovodstva. Če ti predmeti niso vključeni v zaključen visokošolski program, jih mora posameznik, če želi pridobiti naziv računovodja, opraviti dodatno. Za pridobitev nazivov velja tudi prehodno obdobje, v katerem se za vpis v register upoštevajo tudi ustrezne izkušnje ali preverjanje znanja, po uveljavitvi pravil pa bo naziv možno pridobiti le ob zaključeni ustrezni izobrazbi. Kdaj bodo pravila uveljavljena, v tem trenutku še ni znano, saj odbor še nadaljuje z delom – v letu 2016 je namreč k sodelovanju povabil več organizacij, med drugim tudi naš Inštitut za računovodstvo. Razširjeni odbor je pripravil usklajen katalog potrebnih znanj za naziv računovodja, v poletnih mesecih pa pospešeno pripravlja tudi več pravilnikov (o izpitih za pridobitev strokovnih nazivov, pridobitvi in ohranjanju strokovnih nazivov, vzpostavitvi in vzdrževanju registra posameznikov z veljavnimi strokovnimi nazivi), da bi bila do konca

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

leta pravila sestavljena in morda že tudi izveden prvi preizkus znanja. Preizkus znanja se bo izvajal v obliki enotnega izpita za skupino certificiranja (knjigovodja, računovodja). Preverjanje znanja mora biti nevtralno, zunanje, izpit bo praktično usmerjen in pripravijo ga člani odbora, njegova cena pa čim nižja, tolikšna, da pokrije samo stroške priprave izpita in pregleda nalog. Preizkus bo obsegal preizkus teoretičnih znanj iz kataloga znanj ter praktični del, ki povezuje več sklopov znanj in se zaključi v konkretni projektni nalogi. Za pristop k certificiranju bo treba izkazati najmanj 3 leta praktičnih izkušenj na ustreznem področju po zaključenem izobraževanju s tega področja, če pa kandidat predloži dokazila, da je izkušnje pridobil v času izobraževanja, o vštevanju tega časa odloča komisija, ki sme preveriti dokazila o pridobitvi teh izkušenj. Obdobje veljavnosti certifikata je tri leta, ohranjajo pa se z aktivnim izobraževanjem v obdobju veljavnosti certifikata. Seznama primernega izobraževanja in zahtevanega obsega odbor še ni pripravil.

Če povzamemo, knjigovodje in računovodje pridobijo naziv z izpolnjevanjem pogoja ustrezne izobrazbe, če te nimajo, ga v prehodnem obdobju pridobijo z dokazilom o ustreznih izkušnjah ali s preverjanjem znanja. Certificirani knjigovodje in certificirani računovodje so lahko tisti, ki imajo naziv knjigovodja oziroma računovodja, imajo najmanj 3 leta praktičnih izkušenj in opravijo preizkus kot enotni izpit za posamezno skupino certificiranja. Računovodje s specialnimi znanji spadajo med certificirane računovodje, za peto poklicno skupino pa postavijo pravila certificiranja in ohranjanja certificiranega statusa tiste organizacije, ki podeljujejo njihov naziv. Odbor je razpravljal tudi o tem, kdo bi lahko bil pooblaščen za vodenje registra posameznih nazivov. Sklenil je, da bo register vodila Zveza RFR. KNJIGOVODJA • najmanj 4-letna srednja ekonomska šola (ekonomski tehnik) oziroma drug primerljiv program • prehodne določbe

CERTIFICIRANI KNJIGOVODJA • ima naziv knjigovodja • ima 3 leta praktičnih izkušenj na ustreznem področju • pristopi k certificiranju RAČUNOVODJA • zaključena najmanj visokošolska izobrazba (1. bolonjska stopnja) in zahtevana znanja (osnove računovodstva, stroškovno računovodstvo, poslovodno računovodstvo, analiza računovodskih izkazov, davčno računovodstvo) • prehodne določbe CERTIFICIRANI RAČUNOVODJA • ima naziv računovodja • ima 3 leta praktičnih izkušenj na ustreznem področju • pristopi k certificiranju CERTIFICIRANI RAČUNOVODJA S SPECIALNIMI ZNANJI • pravila certificiranja in ohranjanje statusa ureja organizacija, ki podeljuje njegov naziv 

Prehodne določne za pridobitev naziva RAČUNOVODJA IZKUŠNJE < 5 let delovnih izkušenj

> 5 let delovnih izkušenj

> 10 let delovnih izkušenj

> 15 let delovnih izkušenj

> 25 let delovnih izkušenj

Srednja šola (ne ekonomske smeri)

ni možno

preverjanje znanja

brez preverjanja znanja

Srednja šola ekonomske smeri

ni možno

preverjanje znanja

brez preverjanja znanja

Višja šola (ne ekonomske smeri)

ni možno

preverjanje znanja

brez preverjanja znanja

Višja šola ekonomske smeri

preverjanje znanja

brez preverjanja znanja

IZOBRAZBA

Prehodne določbe za pridobitev naziva KNJIGOVODJA IZKUŠNJE IZOBRAZBA

< 10 let delovnih izkušenj

> 10 let delovnih izkušenj

> 20 let delovnih izkušenj

Osnovna šola

ni možno

preverjanje znanja

pridobi naziv ob dokazilu o ustreznih delovnih izkušnjah

preverjanje znanja

pridobi naziv ob dokazilu o ustreznih delovnih izkušnjah

brez preverjanja

brez preve rjanja

brez preverjanja

Srednja šola neekonomske smeri Srednja šola ekonomske smeri

DAVKI

8 Kristinka Vukovič

DAVČNA REFORMA? Kmalu po počitnicah se nam obeta postopek sprejema sprememb več davčnih predpisov. Spremembe so manjše in težko bi govorili o reformi, pa vendar – tako vlada kot novinarji govorijo o (mini) davčni reformi.

glejmo si, o čem je in bo govora. Junija so bile v javni razpravi spremembe Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), julija pa še Zakona o dohodnini (ZDoh-2) in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Nekaj besed bomo torej namenili tem trem predpisom, o podrobnostih pa tokrat še ne, ker je prezgodaj, saj se lahko v postopku sprejemanja še spremenijo.

Kaj bo drugače v davčnem postopku Glavni cilj sprememb ZDavP-2 naj bi bila poenostavitev postopkov pobiranja davkov in zmanjšanje administrativnega bremen zavezancem. Predlaga se petdnevni zamik roka za plačilo davkov in obveznosti. Za določene skupine davčnih zavezancev bo FURS pripravil predizpolnjen obračun socialnih prispevkov. FURS bo vsem zavezancem (zavarovancem) – samozaposlenim osebam, družbenikom, kmetom, ki so obvezno ali prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, davčnim zavezancem, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, in drugim prostovoljno vključenim v obvezno pokojninsko zavarovanje, za katere FURS razpolaga s podatki za določitev zavarovalne osnove –, izdal predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (prek portala eDavki). Od zavezancev, ki se bodo s predizpolnjenim obračunom strinjali, se predložitev obračuna prek portala eDavki ne bo zahtevala in bo

GLAVNI CILJ SPREMEMB ZDAVP-2 NAJ BI BILA POENOSTAVITEV POSTOPKOV POBIRANJA DAVKOV IN ZMANJŠANJE ADMINISTRATIVNEGA BREMEN ZAVEZANCEM.

predizpolnjeni obračun postal obračun prispevkov za socialno varnost, ki bo tudi izvršilni naslov. Če pa so podatki v predizpolnjenem obračunu prispevkov za socialno varnost nepravilni ali nepopolni, so zavezanci še vedno dožni predložiti obračun prispevkov za socialno varnost. Večja sprememba v zakonu je obravnava zamudnih obresti, pri čemer višina zamudnih obresti za zamudo plačila in obresti za predložitev davčne napovedi in davčnega obračuna po izteku zakonskega roka ostane nespremenjena (9 %). Predlog zakona spreminja višino obresti za odlog in obročno plačilo davka, prepozno predložitev davčne napovedi in davčnega obračuna, predložitev davčnega obračuna in vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave, predložitev davčnega obračuna znotraj davčnega inšpekcijskega nadzora ter višino obresti, če davčni organ v postopku davčnega nadzora ugotovi davčno obveznost tako, da višina obresti znaša: • za odlog ali obročno plačilo davka 2 %, • za predložitev davčne napovedi in davčnega obračuna na podlagi samoprijave 3 %, • za predložitev davčnega obračuna znotraj DIN (nov institut) 5 %, • po odločbi, ki jo izda davčni organ v davčnem inšpekcijskem nadzoru, 7 %. Nič več torej ne bo iskanja Euriborja in zapletenega računanja pribitkov za ugotovitev končne zamudne obrestne mere, obrestna mera na podlagi samoprijave bo nižja in poenotena. Tak predlog, kot je bil v javni obravnavi, pa vsebuje tudi zelo visoko obrestno mero za primere, na katere zavezanci nimajo vpliva. Spreminjajo se tudi določbe o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Če se davčni inšpekcijski nadzor razširi še na druga

obdobja ali na druge vrste davkov, davčnemu organu ne bo treba več izdati sklepa o razširitvi davčnega inšpekcijskega nadzora. Določi se, da davčni organ po končanem davčnem inšpekcijskem pregledu sestavi zapisnik, ki vsebuje ugotovljeno dejansko stanje, ki vključuje vsa dejstva in okoliščine, pomembne za odločbo. Upoštevajoč navedeno spremembo se črta dolžnost davčnega organa, da že pred sestavo zapisnika o davčnem inšpekcijskem nadzoru davčnega zavezanca pisno seznani z rezultatom davčnega inšpekcijskega nadzora. S spremembami zakona se uvaja tudi samoprijava znotraj davčnoinšpekcijskega nadzora, če mu bo to dovolil davčni organ in če je davčni zavezanec plačal davek skupaj s 5-odstotnimi obrestmi. V tem primeru davčni zavezanec ne bo sankcioniran za prekršek, prav tako se davčni nadzor ne more več ponoviti. Davčni zavezanec se bo lahko tudi odpovedal pravici do pripomb na zapisnik, s čimer se postopek hitreje konča in so obresti nižje. Pri poenostavljeni prisilni poravnavi se uvajajo dodatne možnosti obročnega plačila davkov. Davčni organ bo lahko dovolil obročno plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih, podobno kot to že velja za preventivno finančno prestrukturiranje.

VEČJA SPREMEMBA V ZAKONU JE OBRAVNAVA ZAMUDNIH OBRESTI, PRI ČEMER VIŠINA ZAMUDNIH OBRESTI ZA ZAMUDO PLAČILA IN OBRESTI ZA PREDLOŽITEV DAVČNE NAPOVEDI IN DAVČNEGA OBRAČUNA PO IZTEKU ZAKONSKEGA ROKA OSTANE NESPREMENJENA (9 %).

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Kaj bo drugače pri obdavčitvi dobička pravnih oseb Potem ko je finančni minister aprila vodil posvete z različnimi krogi in predlagal obdavčitev dobička z 20-odstotnim davkom od dohodka pravnih oseb, je v julijskem gradivu predlagano zvišanje davčne stopnje s sedanjih 17 na 19 odstotkov, s čimer se ocenjuje za 60 milijonov evrov letno več obračunanega davka. Hkrati se črta posebna stopnja za družbe tveganega kapitala in druge ugodnosti glede družb tveganega kapitala ter olajšava za donacije političnim strankam. Matična zakonodaja, ki ureja financiranje političnih strank, namreč že zdaj ne dovoljuje pridobivanja sredstev stranke iz prispevkov tujih pravnih in fizičnih oseb, tujih samostojnih podjetnikov, prav tako strank ne smejo financirati pravne osebe javnega in zasebnega prava ter samostojni podjetniki. Davek od dobička pravnih oseb

Davčna stopnja (%)

plan MF 2017

2013–2016

2012

2010–2011

2009

2008

2007

1995–2006

Poleg zvišanja davčne stopnje se ureja tudi obravnava odhodkov za dobro ime. Po MSRP se dobro ime zgolj prevrednotuje zaradi oslabitve (slabitev je davčno priznana ob izpolnjevanju splošnih pogojev), amortizacija pa ni dovoljena in torej ne znižuje davčne osnove. Po SRS 2016 bo amortizacija dobrega imena obvezna, praviloma jo bomo obračunavali po 20-odstotni stopnji. V gradivu, ki ga je Ministrstvo za finance pripravilo za javno obravnavo in ki bo najverjetneje vladno gradivo ter kot tako romalo tudi v obravnavo v državni zbor, je zapisano, da se z določbo, da amortizacija ni davčno priznan odhodek, zasleduje cilj enake obravnave davčnih zavezancev z vidika ugotavljanja višine davčne osnove, zato se amortizacija dobrega imena ne prizna kot davčni odhodek.

POTEM KO JE FINANČNI MINISTER APRILA VODIL POSVETE Z RAZLIČNIMI KROGI IN PREDLAGAL OBDAVČITEV DOBIČKA Z 20-ODSTOTNIM DAVKOM OD DOHODKA PRAVNIH OSEB, JE V JULIJSKEM GRADIVU PREDLAGANO ZVIŠANJE DAVČNE STOPNJE S SEDANJIH 17 NA 19 ODSTOTKOV. Kaj bo drugače pri dohodnini Sprememb ZDoh-2 bi naj bilo več. Temeljni cilj je znižanje davčne obremenitve dohodkov iz dela, kar naj bi bilo doseženo z uvedbo posebne davčne obravnave dela plače za poslovno uspešnost, spremembo lestvice za odmero dohodnine in dohodkovnega praga za dodatno splošno olajšavo. Lestvica za dohodnino naj bi se spremenila tako, da se med 2. in 3. razred uvede nov davčni razred pri neto davčni osnovi v višini 48.000 evrov in s stopnjo 34 %, hkrati pa se zniža stopnja dohodnine v 4. davčnem razredu z 41 na 39 %, medtem ko stopnja v zadnjem davčnem razredu ostane nespremenjena, to pomeni 50-odstotna. S spremembo dohodninske lestvice se bo enakomerno razbremenil srednji sloj, ki prejema aktivne dohodke nad 1,6 povprečne plače in pade pod strmo progresijo. Dviga se prag za upravičenost do najvišje dodatne splošne olajšave za 300 evrov, in sicer s sedanjih 10.866,37 evra na 11.166,37 evra skupnih aktivnih dohodkov zavezanca. S tem naj bi se razbremenilo približno 20.000 zavezancev za dohodnino, predvsem prejemnikov minimalne plače. Uvaja se razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, v višini 70 % povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji, če je izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati in ob izpolnjevanju pogojev: • da so v splošnem aktu delodajalca določeni kriteriji in upravičenost vseh delavcev do dela plače za poslovno uspešnost, pri čemer morajo biti pogoji za pridobitev pravice do

dela plače za poslovno uspešnost določeni enotno za vse delavce; • da niso upravičeni vsi delavci, pod pogojem, da je s kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe. Ureja se obdavčitev bonitet v povezavi s promocijo zdravja na delovnem mestu, tako da se v zakon dodaja določba, da se kot boniteta ne šteje izobraževanje in usposabljanje v okviru izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu skladno z ZVZD-1. Hkrati se povišuje znesek splošne oprostitve za bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu ne zagotavlja redno in pogosto – znesek bonitete v tem primeru ne sme presegati 15 evrov (doslej 13 evrov). Nadalje se s spremembo zakona usklajuje obdavčitev dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti s spremembami na področju pavšalnega določanja dohodka na področju kmetijstva in gozdarstva. Določa se oprostitev plačil dohodnine od denarnih odškodnin za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, prejete na podlagi odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Podobno kot v ZDDPO-2 se tudi v tem zakonu za osebe, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti, črtajo olajšave za donacije za izplačila političnim strankam, za osebe, ki dosegajo dobiček iz kapitala pri odsvojitvi deleža v družbah tveganega kapitala, pa se črta oprostitev dohodnine od tega dobička. 

TEMELJNI CILJ SPREMEMB ZDOH-2 JE ZNIŽANJE DAVČNE OBREMENITVE DOHODKOV IZ DELA, KAR NAJ BI BILO DOSEŽENO Z UVEDBO POSEBNE DAVČNE OBRAVNAVE DELA PLAČE ZA POSLOVNO USPEŠNOST, SPREMEMBO LESTVICE ZA ODMERO DOHODNINE IN DOHODKOVNEGA PRAGA ZA DODATNO SPLOŠNO OLAJŠAVO.

KADRI

10 Lucija Žumer

VRAČILO REGRESA PRI ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI IZ POSLOVNEGA RAZLOGA Glede odmere letnega dopusta in z njim povezane pravice do regresa je najpomembnejša sprememba, ki jo uvaja ›novi‹ Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), dosledna uvedba načela sorazmernosti. Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja (159. člen ZDR-1). Tako ima delavec, ki je zaposlen celotno koledarsko leto, pravico do celotnega letnega dopusta. Če ni zaposlen celotno koledarsko leto, mu pripada le sorazmerni del letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu pri delodajalcu.

elodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače (131. člen ZDR1). Regres za letni dopust mora delodajalec zagotoviti praviloma do 1. julija tekočega koledarskega leta. Če ima delavec pravico do celotnega letnega dopusta, mu gre tudi pravica do celotnega regresa. Če pa ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico do sorazmernega dela regresa za letni dopust (4. odstavek 131. člena ZDR-1). Zakon pravice do regresa ne veže na dejansko izrabo letnega dopusta. Do regresa za letni dopust je tako upravičen delavec, ki pridobi pravico do letnega dopusta, ne glede na to, ali je oziroma bo ta letni dopust lahko izkoristil ali ne. V skladu z zakonom (161. člen ZDR-1) delavcu, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, za vsak mesec dela pripada 1/12 dopusta in 1/12 celotnega regresa. Sorazmernost izplačila regresa je tako še posebej pomembna v primeru, ko delavec odpove delovno razmerje pri delodajalcu, dobi odpoved ali ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za čas krajši od enega leta. Delodajalec

lahko v teh primerih obračuna regres le v sorazmernem deležu oziroma od delavca zahteva vračilo preveč izplačanega dela regresa, če z delavcem prekine pogodbo pred iztekom celega leta. Delavec je dolžan vrniti sorazmerni del že izplačanega regresa. Delodajalec lahko ta del regresa poračuna pri zadnji plači. Da pa lahko to naredi, potrebuje pisno soglasje delavca, kot to določa 136. člen ZDR-1. Odpoved iz poslovnih razlogov je skrajšan izraz za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca iz poslovnih razlogov (1. alineja 1. odstavka 89. člena ZDR-1). Pri rednih odpovedih, kamor spada tudi odpoved iz poslovnega razloga, se v nasprotju z izrednimi odpovedmi predvideva tudi odpovedni rok, ki je odvisen od predhodnega trajanja delovnega razmerja,

ODPOVED IZ POSLOVNIH RAZLOGOV PA NI ZAKONITA V PRIMERIH, KADAR SE HKRATI Z ODPUŠČANJEM TUDI NA NOVO ZAPOSLUJE NA ENAKIH ALI PODOBNIH DELOVNIH MESTIH, SAJ TAKA ODPOVED NE MORE SLUŽITI KOT SREDSTVO ZA INDIVIDUALNO MENJAVO DELAVCA.

torej od obdobja v delovnem razmerju pri delodajalcu, preden je bila podana odpoved iz poslovnega razloga. Vsaka odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov mora temeljiti na razlogih, ki jih določa zakon. Odpoved pogodbe je po zakonu dovoljena tedaj, ko gre pri delodajalcu za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Odpoved iz poslovnih razlogov pa ni zakonita v primerih, kadar se hkrati z odpuščanjem tudi na novo zaposluje na enakih ali podobnih delovnih mestih, saj taka odpoved ne more služiti kot sredstvo za individualno menjavo delavca. Če delodajalec poda odpoved iz poslovnega razloga delavcu, ki mu je bila v tekočem letu že odmerjena pravica do celotnega letnega dopusta še pred izplačilom regresa za tekoče leto, delodajalec obračuna in izplača regres že v sorazmernem delu. Če je odpoved iz poslovnega razloga podana po izplačilu celotnega pripadajočega regresa za tekoče leto, pa mora delodajalec od delavca posebej zahtevati vračilo sorazmernega dela regresa, ki mu zaradi odpovedi ne pripada. Če se delavec strinja z zahtevkom za vračilo sorazmernega dela regresa,

PRAVO

11 Nina Globočnik

TUDI ČE JE DELAVEC DOBIL POLN REGRES PRI PRVEM DELODAJALCU IN GA NE VRNE, MU PRI DRUGEM DELODAJALCU PRIPADA SORAZMERNI DEL. delodajalcu vrne sorazmerni del neto zneska oziroma poda pisno soglasje delodajalcu, da lahko od plače odtegne neupravičeno izplačani regres. Ko delodajalec kot plačnik davka prejme od zaposlenega vračilo neto zneska regresa za letni dopust, pri pristojnem davčnem organu predloži popravek obračuna davčnega odtegljaja (popravek REK-1) in zahteva vračilo preveč plačanih obveznih dajatev. V praksi se lahko zgodi tudi, da delavec na poziv delodajalca ne vrne sorazmernega dela izplačanega regresa oziroma ne poda soglasja za pobot. V tem primeru ima delodajalec možnost uveljavljati regresni oziroma odškodninski zahtevek tudi s tožbo na sodišču. Če delodajalec ne zahteva vračila regresa ali ga zaradi nepodanega soglasja delavca ne more odtegniti, mora obračunati prispevke od dela regresa, ki presega sorazmerni del 70 odstotkov povprečne plače zaposlenih v RS (stališče Ministrstva za finance v odgovoru zavezancu). To pomeni, da se ta del izplačanega regresa šteje kot izplačilo nad Uredbo. Tudi če je delavec dobil poln regres pri prvem delodajalcu in ga ne vrne, mu pri drugem delodajalcu pripada sorazmerni del. Posledica odpovedi iz poslovnega razloga je lahko tudi brezposelnost delavca. Za take primere se v praksi postavlja vprašanje, ali je delodajalec kot močnejši člen res upravičen zahtevati vračilo sorazmernega dela regresa, ker do odpovedi pride izključno po volji delodajalca, delavec kot ›šibkejši člen‹ pa zaradi brezposelnosti ne dobi pravice do preostalega dela regresa pri drugem delodajalcu. Uradnega odgovora na to vprašanje do objave članka še nismo prejeli. Pojasnilo bomo posredovali v naslednji številki po prejemu. 

SODNA RAZVEZA POGODBE O ZAPOSLITVI Kakorkoli obračamo, pridemo do sklepa, da je delovno razmerje v končni fazi pravno urejeno razmerje med ljudmi oziroma postavlja pravila našega medsebojnega odnosa in odnosa do dela v delovnem procesu. Ker pa se medsebojni odnosi spreminjajo, saj se spreminjamo tudi ljudje, v praksi nemalokrat pride do situacij, ko tako razmerje postane nevzdržno. Situacija lahko postane nevzdržna za eno stranko, lahko pa tudi za obe. Delavec je pri tem v boljšem položaju, delovno razmerje v načelu lahko prekine, ne da bi pri tem navajal razloge, kateri so ga k takšni odločitvi pripeljali. Kadar pa so razlogi za prenehanje delovnega razmerja na strani delodajalca, je ta zavezan k zakonskim omejitvam. Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi le iz razlogov, ki so v zakonu taksativno našteti. OMEJITVE ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI Tako lahko delodajalec redno, z odpovednim rokom odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, razloga nesposobnosti, krivdnega razloga, zaradi nezmožnosti zagotavljanja dela delavcu invalidu in zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Brez odpovednega roka, torej kadar nadaljevanje delovnega razmerja ni možno niti do izteka odpovednega roka, pa delodajalec lahko poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tudi izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko delodajalec poda le v primerih, določenih z zakonom. Ne samo to, da so razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi na strani delodajalca zakonsko omejeni in mora biti odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena v materialnopravnem smislu: delodajalec mora odpoved pogodbe o zaposlitvi izpeljati tudi po posebnem postopku,

urejenem z zakonom, v nekaterih primerih pa tudi s kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti delodajalca.

ČE SE ZATAKNE V praksi se seveda zgodi, da se delavec z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ne strinja in zoper delodajalca pri krajevno pristojnem Delovnem in socialnem sodišču vloži tožbo. Izid pravde je za obe sprti strani negotov. V pravdi morata obe sprti stranki navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Prav tako morata navesti dejstva in predlagati dokaze, s katerimi izpodbijata navedbe in dokaze nasprotnika. Prav tu se zadeva lahko začne obračati v to smer, da bi delodajalec pravdo izgubil, da bi sodišče zahtevku delavca ugodilo ter ugotovilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita,

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

da mora delodajalec delavcu povrniti vse prejemke iz delovnega razmerja za ves čas, od dne, ko je delovno razmerje prenehalo, do dne, ko se bo delavec vrnil na delo. Poleg navedenega mora delodajalec v takem primeru delavca tudi pozvati nazaj na delo, četudi nima delovnega mesta in četudi z njim ne namerava ali ne more več sodelovati (›reintegracija v delovno razmerje‹). V praksi je tudi že prišlo do absurdnih situacij, ko je delodajalec delavcu redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ker delavec zaradi spremembe zakona ni imel kvalifikacije, da bi opravljal delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Ker pa je delavec ves čas obljubljal, da se bo dokvalificiral, je delodajalec zamudil rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker je v postopku pri delodajalcu prišlo do procesne napake, je sodišče ugotovilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. V takem in podobnih primerih se postavlja vprašanje, ali ima delodajalec kakšne druge možnosti, in če jih ima, kako mora v takšnih primerih ravnati.

PREDLOG ZA SODNO RAZVEZO POGODBE1 Delodajalec ima možnost in pravico, da v primerih, ko se tehtnica ne nagiba v njegovo korist, sodišču predlaga, da sámo razveže pogodbo o zaposlitvi, če bo ugotovilo, da je pogodba o zaposlitvi nezakonito prenehala (v takem primeru sodišče ne ugodi zahtevku delavca, da ga vrne na delo).2 Enako pravico ima seveda tudi delavec in jo bo izkoristil, če se je v tem času zaposlil drugje.

pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, ena od sprtih strani pa je podala predlog za prenehanje delovnega razmerja, sodišče odloči v naslednjih zakonskih okvirih: • s sodbo pogodbo o zaposlitvi razveže; • najdlje do odločitve sodišča prve stopnje prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja; • delavcu prizna ustrezno denarno povračilo v višini največ 18 mesečnih plač, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Če se delavec vmes zaposli pri drugem delodajalcu, torej pred zaključkom glavne obravnave, sodišče ugotovi trajanje delovnega razmerja zgolj do zaposlitve pri drugem delodajalcu, saj trajanja delovnega razmerja pri dveh delodajalcih hkrati delavcu ni mogoče priznati. Morebitna manjša plača pri drugem delodajalcu se lahko uveljavlja le kot kriterij pri določitvi višine denarnega povračila.3 Enako velja v primerih, kadar se delavec samozaposli.

V takem primeru mora delodajalec dokazovati vse okoliščine primera, zlasti to, zakaj meni, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več smiselno, in zakaj meni, da na njegovi strani ni več interesa za nadaljevanje delovnega razmerja. Vendar je ta pravica delodajalca časovno omejena. Predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi mora podati do sklepa glavne obravnave na prvi stopnji. V morebitni pritožbi zoper odločitev sodišča prve stopnje nobena od pravdnih strank tega ne more več predlagati.

Pri tem je posebej treba poudariti, da ni nujno, da bo sodišče predlogu delodajalca sledilo. V konkretnem primeru delodajalcu ni uspelo dokazati, da bi delavka s tem, ko je v času bolniškega staleža odpotovala na počitnice, kršila navodila osebne zdravnice. Niti mu ni uspelo dokazati, da je bilo zaradi ravnanja delavke in tudi delodajalca (očitanje neupravičene odsotnosti z dela) njuno medsebojno razmerje porušeno. V postopku se je celo pokazalo, da je osebna zdravnica delavki v času bolniškega staleža dovolila, da odpotuje iz kraja bivanja. Zato je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je delodajalec podal delavki, nezakonita. Sodišče je tudi ugotovilo, da delodajalec ni z ničimer dokazal, zakaj naj bi bilo nadaljevanje delovnega razmerja zanj nesprejemljivo, in glede na socialni položaj delavke (ima tri majhne otroke, malo možnosti zaposlitve drugje, mož prejema nizko plačo) ni razvezalo pogodbe o zaposlitvi.4

Če sodišče ugotovi, da je prenehanje

DENARNO POVRAČILO5

1 118. člen Zakona o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 21/2013 ss. 2 Zaradi pravne varnosti delodajalca se običajno tak predlog poda ne glede na ocenitev možnosti uspeha v pravdi.

3 Odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Sodba VIII Ips, št. 98/2012, z dne 5. 2. 2013. 4 Odločitev Višjega delovnega in socialnega sodišča, Sodba Pdp, št. 1026/2014, z dne 13. 11. 2014.

Višino denarnega povračila sodišče določi glede na trajanje delavčeve zaposlitve, možnosti delavca za novo zaposlitev in okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ter upoštevaje pravice, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja. Priznanje ustreznega denarnega povračila torej pomeni nadomestilo za reintegracijo ob predhodni ugotovitvi, da je delodajalčeva odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, vendar kljub temu nadaljevanje delovnega razmerja ni možno. Če sta ta dva pogoja izpolnjena, je delavec upravičen do ustreznega denarnega povračila. Gre torej za denarno povračilo zaradi tega, ker ne pride do reintegracije delavca in zato delavcu ni treba zatrjevati in dokazovati predpostavk splošne odškodninske odgovornosti. V zvezi s pravicami, ki jih je delavec uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja, sodišče upošteva tudi morebitno odpravnino, višino nadomestila za brezposelnost in čas trajanja brezposelnosti. Sodišče denarno povračilo ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi določi v bruto znesku. Pri tem mora upoštevati Zakon o dohodnini,6 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, na podlagi katerih je delodajalec od bruto zneska denarnega povračila dolžan obračunati in odvesti predpisane dajatve, nato pa delavcu izplačati ustrezen neto znesek tega povračila.

SKLEP Glede na navedeno zakonske možnosti za ›sanacijo‹ nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi obstajajo, treba jih je le pravilno in pravočasno uveljaviti. Outline: 1. Sodišče denarno povračilo ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi določi v bruto znesku. 2. Zakonske možnosti za ›sanacijo‹ nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi obstajajo, treba jih je le pravilno in pravočasno uveljaviti. 

5 4. odstavek 118. člena Zakona o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 21/2013 ss. 6 5. točka 1. odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (ZDoh2), Uradni list RS, št. 117/2006 in nadaljnji.

STROKOVNA MNENJA IR

MNENJA Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

Prenos poslovnega deleža Hči je edini družbenik v družbi z omejeno odgovornostjo in hkrati tudi direktor te družbe. Ali lahko prenesemo 100-odstotni delež name (mater) brez plačila (ni kupnine ne dohodnine ali kakršnihkoli dajatev). Ali je to možno in ali se to imenuje neodplačan prenos ter kako bi morali poročati FURS?

Mnenje Prenos poslovnega deleža Družbenik (imetnik poslovnega deleža v družbi) se lahko kadarkoli odloči, da svoj delež v družbi odsvoji, bodisi odplačno ali neodplačno, ali pa družbo likvidira. Prenos poslovnega deleža na drugo osebo (npr. na vas kot fizično osebo) se izvede s podpisom pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, ki mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa (podpis pri notarju). Na podlagi te pogodbe se pripravi še čistopis družbene pogodbe, po potrebi pa se lahko pripravijo še drugi sklepi (npr. sprememba direktorja). Prenos poslovnega deleža na drugo osebo učinkuje od vpisa novega družbenika v sodni register. Obdavčitev Kadar družbenik odsvoji kapital, se obdavči dobiček, dosežen pri odsvojitvi. Pri tem se šteje, da gre za odsvojitev tudi pri podaritvi kapitala (brezplačen prenos). Za določene primere odsvojitve kapitala Zakon o dohodnini omogoča oprostitev, kar je odvisno predvsem od razmerja med strankama (povezanost). Na podlagi Zakona o dohodnini veljajo naslednje oprostitve pri obdavčitvi prenosa kapitala: • dohodnina se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala po 20 letih imetništva; • kadar davčni zavezanec odsvoji kapital (poslovni delež) neodplačno, je lahko oproščen plačila dohodnine le, če gre za prenos kapitala na otroka ali na zakonca zavezanca (ter v nekaterih drugih primerih, ki ne pridejo v poštev v vašem primeru). Glede na to, da bi se v vašem primeru poslovni delež prenesel z otroka na starša, Zakon o dohodnini ne omogoča oprostitve dohodnine, tudi če bi bil delež prenesen neodplačno. To pomeni, da bo morala hči kot prenosnik napovedati odsvojitev kapitala (prenosnega deleža) in ugotoviti, ali je bil dosežen kapitalski dobiček (na obrazcu Napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov).

Kapitalski dobiček (davčna osnova) se ugotovi kot pozitivna razlika med prodajno vrednostjo kapitala (ki se zmanjša za 1 odstotek normiranih stroškov) in nabavno vrednostjo kapitala (ki se poveča za 1 odstotek normiranih stroškov). Prodajna vrednost (vrednost kapitala ob odsvojitvi) je v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala ob odsvojitvi. Če vrednost kapitala ob odsvojitvi ni razvidna iz pogodbe ali če iz pogodbe ali drugih dokazil razvidna vrednost kapitala ne ustreza vrednosti kapitala, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času odsvojitve, se za vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje primerljiva tržna cena kapitala ob odsvojitvi. Tudi če bo poslovni delež podarjen (kapital odsvojen neodplačno), bo prodajna vrednost primerljiva tržna cena kapitala ob odsvojitvi. Nabavna vrednost (vrednost kapitala ob pridobitvi) je v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala v času pridobitve (če je kapital pridobljen z ustanovitvijo družbe, je nabavna vrednost kapitala enaka osnovnemu vložku v družbo). Če kapital ni pridobljen na podlagi pogodbe ali če vrednost kapitala v času pridobitve ni razvidna iz pogodbe, se za nabavno vrednost kapitala šteje vrednost kapitala v času pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili. Kadar zavezanec pridobi kapital s prenosom sredstev iz podjetja zavezanca v svoje gospodinjstvo ali s prenehanjem opravljanja dejavnosti, se za nabavno vrednost prenesenega sredstva šteje primerljiva tržna cena sredstva na dan prenosa oziroma na dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Če bi hči dosegla kapitalski dobiček, bi se ta obdavčil glede na trajanje imetništva poslovnega deleža: • če je družbenik imetnik poslovnega deleža 0–5 let, je davčna stopnja 25-odstotna; • če je družbenik imetnik poslovnega deleža 5–10 let, je davčna stopnja 15-odstotna; • če je družbenik imetnik poslovnega deleža 10–15 let, je davčna stopnja 10-odstotna; • če je družbenik imetnik poslovnega deleža 15–20 let, je davčna stopnja 5-odstotna. Edino če bi hči (ob upoštevanju zgornjih kriterijev) dosegla kapitalsko izgubo, ne bi prišlo do obdavčitve. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 13/2011, 9/2012odl. US, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 75/2012, 94/2012, 52/2013odl. US, 96/2013, 29/2014-odl. US, 50/2014, 23/2015. • Zakon o davčnem postopku, Uradni list RS, št. 13/2011, 32/2012, 94/2012, 101/2013-ZDavNepr, 111/2013, 25/2014-ZFU, 40/2014-ZIN-B, 90/2014.

UNIKUM | AVGUST 2016 | STROKOVNA MNENJA IR

Pridobitev osebnega vozila iz EU Stranka nam je posredovala račun za nakup osebnega avtomobila. Sicer se ukvarja z opravljanjem drugih storitev, ima pa med dejavnostmi registrirano tudi prodajo rabljenih vozil. Zanima ga, če vozilo vzame na zalogo, torej z namenom nadaljnje prodaje, ali naredi samoobdavčitev od pridobitve (s pravico do odbitka DDV) in obračuna izhodni DDV, ko bo avto prodal? Ali ima še kakšne druge obveznosti glede dajatev pri nas?

Mnenje Slovenski davčni zavezanec je nabavil osebno vozilo od davčnega zavezanca iz EU, ki na računu ni izkazal DDV, iz česar razumemo, da je transakcijo obravnaval kot oproščeno dobavo blaga znotraj EU. Kupec, ki je identificiran za DDV v Sloveniji, mora od pridobitve vozila obračunati DDV po načelu samoobdavčitve, pri čemer lahko DDV odbija, če je vozilo namenjeno nadaljnji dobavi in se ne bo uporabljalo za kak drug namen. V zvezi s pridobitvijo vozila nastane v Sloveniji tudi obveznost plačila davka na motorna vozila (DMV se vključi v osnovo za obračun DDV). Davek odmeri davčni organ na podlagi napovedi pridobitelja, ki jo je treba vložiti najkasneje v 15 dneh od pridobitve. Napovedi je treba priložiti izvirnik računa o nakupu vozila, iz katerega morata biti razvidna prodajna cena in datum pridobitve, nadalje izjavo o emisijski ustreznosti vozila, ki jo zavezanec pridobi pri strokovni organizaciji, pristojni za ugotavljanje skladnosti, iz katere morajo biti razvidni podatki o znamki in tipu vozila, identifikacijski številki (številki šasije), izpustu CO2, moči motorja v kW in prostornini motorja v ccm, načinu delovanja motorja (dvotaktni, električni), izpustu trdnih delcev v g/km, stopnji izpusta Euro, datumu izdaje potrdila o skladnosti, državi dobave, pri vozilu, ki je že bilo začasno ali trajno registrirano v drugi državi, pa tudi izvirnik ali overjeno kopijo registracijskega dokumenta oziroma prometnega dovoljenja. DMV se plačuje v državni proračun na prehodni davčni podračun – proračun države SI56 0110 0888 1000 030, referenca SI19 DŠ-33006. Davek odmeri davčni organ ne glede na prebivališče ali sedež zavezanca. Obrazec napovedi: www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_ in_druge_dajatve/Podrocja/Davek_na_motorna_vozila/Obrazci/Napoved_za_odmero_davka_na_motorna_vozila.pdf. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 86/2014. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013, 85/2014. • Zakon o davku na motorna vozila, Uradni list RS, št. 72/2006, 9/2010, 40/2012-ZUJF.

Obdavčitev prenosa kmečke posesti Predmet prodaje je kmečka posest, ki je v lasti pravne osebe, zavezanca za DDV. Tudi kupec je pravna oseba, le j davčni zavezanec, ki ni identificiran za DDV (mali davčni zavezanec). Kmečko posest sestavlja večje število kmetijskih in gozdnih zemljišč, od katerih so nekatera opredeljena kot ›kmetijske/gozdne parcele z razpršeno gradnjo‹ in nekaj stavbnih. Ali je transakcija predmet obdavčitve z DDV ali je ob prenosu lastninske pravice treba plačati davek na promet nepremičnin (DPN)?

Mnenje Predmet obdavčitve z DDV so dobave blaga, ki jih opravi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV. V zvezi z nepremičninami velja, da je: • dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, oproščena, razen če je dobava opravljena, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve; • plačila DDV oproščena tudi dobava zemljišč, razen nezazidanih stavbnih zemljišč. Kadar je transakcija oproščena plačila DDV, se dobavitelj lahko dogovori z najemnikom, zakupnikom, lizingojemalcem oziroma kupcem nepremičnine – davčnim zavezancem, ki ima pravico do odbitka celotnega DDV, da bo od navedenih transakcij, ki bi morale biti oproščene plačila DDV, obračunal DDV po predpisani stopnji. V obravnavanem primeru kupec kot mali davčni zavezanec nima pravice do odbitka vstopnega DDV, zato pogoji za obdavčitev niso izpolnjeni. Vendar se postavlja vprašanje, ali je zaradi ›razpršene gradnje‹ nekatere od parcel, ki so del posesti, treba šteti za ›nezazidana stavbna zemljišča‹ in tudi obračunati DDV po 22-odstotni stopnji. Nepozidana stavbna zemljišča, ki so obdavčena po ZDDV-1, so v skladu s Pravilnikom o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost opredeljena kot ›zemljiške parcele, ki so z občinskim prostorskim načrtom namenjene graditvi objektov‹. Menimo, da zemljišč, na katerih je opredeljena raba ›razpršena gradnja‹, ne gre šteti za stavbna zemljišča v smislu zgornje opredelitve, in tako DDV-a ni treba obračunati, mora pa zavezanec – prodajalec zaradi uporabe oprostitve plačati 2-odstotni DPN, ki ga bo odmeril FURS na podlagi njegove napovedi. V 15. členu Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij je navedeno, da: • se na območjih razpršene gradnje iz 28., 29. in 30. člena pravilnika zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti, in površine, predvidene za sanacijo, opredelijo kot stavbna zemljišča; • se razpršena gradnja iz 31. člena opredeli zunaj območij stavbnih zemljišč.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Iz tega izhaja, da je razpršena gradnja bodisi stavbno zemljišče, na katerem je postavljen objekt, bodisi gre za zemljišča zunaj območja stavbnih zemljišč, kar v prvem primeru pomeni, da po definiciji ne gre za ›nezazidana‹ stavbna zemljišča, v zadnjem primeru pa že po definiciji niti ne gre za stavbna zemljišča. Poleg tega je razumeti, da je razpršena gradnja primarno obravnavana kot negativen poseg v prostor, in se tako (nove) gradnje na teh območjih ne dopuščajo. To stališče po našem mnenju potrjuje tudi Pojasnilo Ministrstva za okolje in prostor o izvajanju določb Zakona o prostorskem načrtovanju – 5 (priporočila in pojasnila, z dne 11. 7. 2008), v katerem so podane usmeritve za pravilno razumevanje omenjenega Pravilnika in priporočila, vse z namenom osvetlitve in poenotenja obravnave problematike razpršene gradnje. V pojasnilih je navedeno: »V skladu z določbami Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/2007) se razpršena gradnja, ki se ne vključuje v obstoječe naselje ali se ne opredeli kot novo naselje, kot je to določeno v 28. in 29. členu Pravilnika, v občinskem prostorskem načrtu (OPN) ne opredeljuje kot stavbna zemljišča, kot je bil običaj v dosedanjih prostorskih sestavinah dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin. Prikažejo se le kot zemljišče pod stavbo, za kar se uporabljajo podatki o stavbah iz centralne baze katastra stavb kot lega in oblika stavbe, kot je opredeljeno v tej zbirki. V teh primerih namreč ne gre za načrtovanje posegov oziroma prostorskih ureditev v smislu ZPN, zato se zanje tudi ne določa namenska raba prostora. To pomeni, da se uporabijo podatki iz razpoložljive evidence in kot taki prikažejo v aktu. Za ta namen torej ni treba izdelovati posebnih evidenc, ničesar ›interpretirati‹ ali ›vrisovati‹ v akt. Podatki iz katastra stavb so podatki, predpisani tudi za namen prikaza stanja v prostoru v skladu s Pravilnikom o prikazu stanja prostora (Uradni list RS, št. 50/2008). Ker torej ne gre za območja stavbnih zemljišč, se kot namenska raba določajo lahko le območja kmetijskih oziroma gozdnih ali drugih zemljišč, na katerih prikazi obstoječih objektov pomenijo zgolj informacijo o stanju v prostoru. V zvezi z obstoječimi objekti velja, da se zanje kot tudi za zemljišče, na katerem stojijo, ohranjajo vse pravice, ki izhajajo iz pravnomočnih upravnih dovoljenj. Glede na to, da je razpršena gradnja prikazana le kot stavbišče (zemljišče pod obstoječo stavbo), na takih območjih gradnja novega objekta ni dopustna. Pod pogoji, ki jih določa prostorski akt, je dopustna izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih pa tudi rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave, vendar le, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa v smislu dodajanja novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih upravnih dovoljenjih opredeljena kot funkcionalna. Dopustna je tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008) mogoče postaviti tudi na območjih, ki niso opredeljena kot območja stavbnih zemljišč, če njihovo gradnjo dopušča prostorski akt.

V primerih prikazov površin razpršene poselitve se stavbna zemljišča prikazujejo tako, kot so opredeljena v veljavnih planskih aktih, in jih je možno v OPN tudi načrtovati kot nove površine predvsem v smislu manjših razširitev obstoječe poselitve. V tem primeru gre večinoma za kmečke stanovanjske stavbe, kmetijska gospodarstva in objekte dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu oziroma gozdarstvu. Površine razpršene poselitve se v OPN prikažejo v skladu s predpisanim grafičnim znakom z določeno barvo in veliko črko A. Če zemljišča, ki so predmet prenosa, niso opredeljena kot ›nezazidana stavbna zemljišča‹, velja v skladu z ZDDV-1 oprostitev in je treba pri prenosu plačati DPN. Ob tem je treba poudariti, da je z DDV obdavčen prenos samo tistih zemljišč, na katerih ni objektov (so nezazidana), kar pomeni, da parcela, ki je v potrdilu o namenski rabi sicer opredeljena kot stavbno zemljišče, ni obdavčena, če je na njej objekt. Pri tem je treba upoštevati dejansko stanje, ki pa se ne ujema vedno tudi s stanjem v javnih evidencah. Davčni zavezanec mora vložiti napoved za odmero DPN v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti pri davčnem organu, na območju katerega nepremičnina leži. Napovedi mora priložiti listine, na podlagi katerih se prenaša lastninska pravica na nepremičninah. Če nepremičnina še ni vpisana v zemljiško knjigo, mora napovedi priložiti tudi dokazilo o načinu pridobitve te nepremičnine. Če bi davčni organ v postopku odmere DPN na podlagi predloženih listin in informacij o predmetu prenosa presodil drugače, torej da je treba (od nekaterih parcel) obračunati DDV, bo odmero DPN zavrnil, zavezanec pa bo obračunal DDV, vendar menimo, da za to ni pravnih argumentov. Poleg navedenega bi bilo treba namreč upoštevati tudi dejstvo, da je predmet prenosa kmečka posest, ki bi jo bilo, čeprav je sestavljena iz več posameznih parcel, za namene DDV mogoče obravnavati tudi kot enotno transakcijo, pri kateri je za presojo obdavčitve ključno upoštevati značilnosti transakcije kot celote oziroma prevladujočo vsebino, to pa so kmetijska in gozdna zemljišča ter starejši objekti, ki so na njih postavljeni, katerih dobava je v skladu z ZDDV-1 oproščena. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 86/2014. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013, 85/2014. • Zakon o davku na promet nepremičnin (ZDPN-2), Uradni list RS, št. 117/2006. • Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij, Uradni list RS 99/2007. • Izvajanje določb Zakona o prostorskem načrtovanju – 5. priporočila in pojasnila, www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/pomembni_dokumenti/priporocila/5_priporocila_RG_VO.pdf (12. 10. 2015).

UNIKUM | AVGUST 2016 | STROKOVNA MNENJA IR

Slabitev zalog trgovskega blaga Glavna dejavnost našega podjetja je prodaja pohištva. Na zalogi imamo kar nekaj pohištva, ki je zaradi starosti težko prodajljivo in je njegova vrednost že precej nižja, kot je bila v času nabav, zato smo se odločili, da bi od letos slabili zaloge. Zanima nas, ali lahko slabimo zaloge, ki so starejše od 5 let, za vrednost 10 odstotkov od nabavne vrednosti, ali so glede tega kakšna pravila ali je dovolj le sklep direktorja. Ali je znesek davčno priznan, če se slabitve držimo od letošnjega leta?

pravila določijo s splošnim aktom podjetja in se ta računovodska usmeritev izvaja (začne izvajati) dosledno iz leta v leto. Če boste tako ravnali, boste laže utemeljevali ustreznost izkazanih odhodkov in tako uveljavljali njihovo davčno priznavanje. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Uradni list RS, št. 117/2006, 56/2008, 76/2008, 5/2009, 96/2009, 110/2009-ZDavP-2B, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012, 81/2013, 50/2014, 23/2015. • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005, 10/2006 popr., 58/2006, 112/2006 popr., 3/2007, 12/2008, 119/2008, 1/2010, 90/2010 popr., 80/2011, 2/2012, 64/2012, 94/2014, 2/2015 popr. • Zakon o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 65/2009, 33/2011, 91/2011, 32/2012, 57/2012, 44/2013-odl. US, 82/2013, 55/2015.

Mnenje Zahteva računovodskih standardov je, da se zaloge vrednotijo po izvirni vrednosti (v primeru trgovine je to nabavna vrednost) ali po čisti iztržljivi vrednosti (ocenjena prodajna cena, znižana za ocenjene stroške v zvezi s prodajo – če recimo plačate še kakšne provizije pri prodaji), in sicer po manjši izmed njiju. Ocenjena čista iztržljiva vrednost za zaloge trgovskega blaga in gotovih proizvodov se izračunava na podlagi splošno veljavnih tržnih cen ali na podlagi pogodbenih cen (če so vezane na znane kupce oziroma kupoprodajne pogodbe), za material, potreben za proizvodnjo, pa veljajo specialna pravila (treba je preverjati, ali je mogoče pričakovati, da bo prodajna vrednost končanih in prodanih proizvodov enaka izvirni vrednosti ali večja od nje, in le kadar s prodajo ne bo mogoče pokriti izvirne vrednosti zalog materiala, se ta slabi). Po računovodskih predpisih bi morali torej že v preteklosti zaloge slabiti, če so že nastopile okoliščine za to – torej če je ocenjena čista iztržljiva vrednost pohištva padla pod nabavno vrednost tega pohištva, sicer začnete zdaj, če so te okoliščine nastopile šele v zadnjem času. Meril, ali gre za zaloge, starejše od 1, 3, 5 ali več let, računovodski predpis ne določa, saj so odvisna od vrste artikla (modni artikli zastarajo hitreje, predmeti trajnejše vrednosti pa običajno počasneje) in dejavnosti podjetja ter seveda okolja, v katerem deluje, zato si ta merila postavi podjetje samo (lahko tudi različna merila za različne skupine ali karakteristike artiklov). Ker naj bi bila pravila ugotavljanja vrednosti zalog in izbrane računovodske usmeritve trajne (načelo stalnosti, zanesljivosti tako po ZGD-1 kot po SRS), priporočamo, da jih ne sprejemate v obliki sklepa direktorja (in s tem vsakoletne volje in potrebe), temveč jih zapišete v pravilnik o računovodstvu, v katerem poleg metodologije določite tudi osebe (funkcije), ki presojajo potrebno slabitev zalog ter osebo (funkcijo), ki tak predlog potrdi. Glede priznavanja davčnih odhodkov je treba pojasniti, da Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb ne vsebuje specialnega pravila o priznavanju odhodkov zaradi slabitve zalog, zato velja splošno pravilo iz 12. člena zakona, to je, da se odhodki priznajo v obračunanem znesku, ugotovljenem v izkazu poslovnega izida, če so ti odhodki v skladu z računovodskimi standardi. Tudi zato priporočamo, da se slabitev ne opravlja samo občasno – v letih, ko odhodke ›potrebujete‹, in na podlagi sklepa direktorja, temveč da se

Izplačilo jubilejne nagrade Družba razmerja z delavci ureja v skladu s kolektivno pogodbo za trgovino. Zanima nas upravičenost izplačila jubilejne nagrade. Delavec je v organizaciji zaposlen 10 let in ima 35 let skupne delovne dobe. Jubilejno nagrado za 10 let je dobil že izplačano pri prejšnjem delodajalcu. Kolektivna pogodba za trgovino v 77. členu upošteva delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Po davčni uredbi in tolmačenju FURS-a pa lahko delavec dobi za isti jubilej neobdavčeno nagrado izplačano samo enkrat. Zanima nas, ali je delavec v našem primeru upravičen do izplačila nagrade za 10 let delovne dobe in ali bi morali delavcu izplačati nagrado pred petimi leti, ko je imel 30 let skupne delovne dobe.

Mnenje Zakon o delovnih razmerjih ne ureja pravice do jubilejne nagrade, zato je to predmet urejanja kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca. Jubilejna nagrada se izplačuje, ko so izpolnjeni pogoji za izplačilo, kot jih določa kolektivna pogodba oziroma splošni akti delodajalca, in v višini, ki jo določa kolektivna pogodba oziroma splošni akti delodajalca. Posamezne kolektivne pogodbe določajo, ali se za pridobitev pravice do jubilejne nagrade upošteva skupna delovna doba ali le delovna doba, pridobljena pri zadnjem delodajalcu. Kot navajate, delavca zavezuje Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije. Ta v 77. členu določa, da delavcu pripada jubilejna nagrada za 10, 20, 30 in 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, če za isti jubilej pri istem delodajalcu jubilejne nagrade še ni prejel. Nadalje tarifna priloga kolektivne pogodbe določa, da se jubilejna nagrada izplača v zgornji višini zneska, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za prispevke za socialno varnost. Glede davčne obravnave izplačanih jubilejnih nagrad se uporablja Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Uredba), ki določa, da se jubilejna nagrada ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine: • 460 evrov za 10 let delovne dobe, • 689 evrov za 20 let delovne dobe, • 919 evrov za 30 let delovne dobe, • 919 evrov za 40 let delovne dobe. Če splošni akti delodajalca določajo pravico do višjega zneska jubilejne nagrade ali če se delodajalec odloči izplačati višji znesek, se razlika nad zneski, ki jih določa Uredba, všteva v davčno osnovo. Uredba namreč omejuje izplačila z davčnega vidika, in ne predpisuje pravic delavcev. V davčno osnovo se ne všteva izplačilo jubilejne nagrade, če delavec pri istem delodajalcu za isti jubilej prejme jubilejno nagrado enkrat. Če je delavcu pri istem delodajalcu že izplačana jubilejna nagrada za isti jubilej, se kasnejše izplačilo jubilejne nagrade pri istem delodajalcu za isti jubilej po drugem kriteriju v celoti všteva v davčno osnovo. Delavec torej lahko za isti jubilej prejme jubilejno nagrado pri istem delodajalcu le enkrat. To pomeni, če je delavec že dobil jubilejno nagrado za 10 let delovne dobe na podlagi skupne delovne dobe, je ne more ponovno dobiti še za 10 let delovne dobe pri istem delodajalcu. Če bi delavec za isti jubilej dobil dve nagradi, bi se nagrada, ki bi se mu izplačala kasneje, v celoti vštevala v davčno osnovo. Če je bil delojemalec zaposlen pri različnih delodajalcih, lahko za isti jubilej prejme tudi več jubilejnih nagrad. V vašem primeru, ko je delavec že prejel jubilejno nagrado za 10 let delovne dobe, vendar pri drugem delodajalcu, lahko prejme nagrado za 10 let delovne dobe v vašem podjetju. Do višine 460 evrov se znesek ne všteva v davčno osnovo. Delavcu po kolektivni pogodbi ne pripada jubilejna nagrada za 30 let skupne delovne dobe. Če bi se mu jo vseeno odločili izplačati, delavec pa bo ostal zaposlen pri vas, za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu ne bo mogel prejeti jubilejne nagrade brez obdavčitve, ker mu je bila pri vas že izplačana jubilejna nagrada za 30 let, četudi iz druge vsebine (skupne delovne dobe). Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/2013 (78/2013 popr.). • Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, Uradni list RS, št. 140/2006, 76/2008. • Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije, Uradni list RS, št. 24/2014, 38/2014, 50/2014, 79/2014.

Prefakturiranje stroškov hotela in taxi storitev Smo zavezanec za DDV. Dogovorjeni smo, da davčnemu zavezancu iz EU prefakturiramo stroške hotela in taksi storitev, ki so nastali ob obisku predstavnikov tuje družbe. Ali lahko uporabimo 36. člen ZDDV-1?

Mnenje Domnevamo, da gre za storitve, ki so bile opravljene v Sloveniji in pri nabavi katerih vam je bil obračunan slovenski DDV. Menimo, da stroškov ne morete prefakturirati in da morate pri izdaji računa zaračunati slovenski DDV, da pa imate pravico do odbitka vstopnega davka. Pogoj za prefakturiranje stroškov v skladu s točko c) 6. odstavka 36. člena je, da zavezanec plača stroške v tujem imenu za tuj račun, da stroške vodi na prehodnih postavkah, zagotavlja podatek o točnem znesku izdatka in ne odbija vstopnega DDV. Če se račun hotela in taksi službe glasi na vaše podjetje, to pomeni, da v zvezi z opravljenimi storitvami niste ravnali zgolj kot plačnik tujega računa, ampak vas je dobavitelj obravnaval kot prejemnika storitev, nabavljenih v svojem imenu za tuj račun, iz česar sledi, da morate v nadaljevanju izdati račun za omenjene storitve kot dobavitelj. Glede na to se ne morete izogniti obračunu slovenskega DDV, saj je kraj obdavčitve za vse storitve, tako nočitve kot prevoza potnikov, Slovenija, torej tam, kjer se nahaja hotel oziroma kjer je bil prevoz dejansko opravljen. Hkrati imate v skladu z ZDDV-1 pravico, da vstopni DDV, ki ste ga plačali ob nabavi, odbijete, saj je bila nabava opravljena za namene opravljanja vaših obdavčenih transakcij (nočitev in prevoz ste zaračunali naprej). Če bi šlo za hotel v tujini ali bi bile storitve prevoza potnikov opravljene zunaj Slovenije, bi bil kraj obdavčitve v tujini, kar pomeni, da bi najverjetneje morali obračunati tuji DDV, za kar bi potrebovali tujo identifikacijsko številko, glede vstopnega DDV pa bi ravnali po določilih tuje zakonodaje. Težavam v tej zvezi bi se lahko izognili, če bi od dobavitelja zahtevali izdajo računa, ki bi se glasil na dejanskega prejemnika storitve, torej tuje podjetje, pri katerem so zaposlene osebe, katerim so bile storitve opravljene. V takem primeru bi plačani račun lahko prefakturirali, kar pomeni, da bi od tujega zavezanca dejansko terjali zgolj povračilo založenih stroškov oziroma izdatka, torej povračilo plačila, ki ste ga opravili v njegovem imenu za njegov račun. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 86/2014. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013, 85/2014, 95/2014.

ROKOVNIK

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim:

10. september

PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb avgust 2016

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti avgust 2016

Intrastat poročilo

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

15. september

EURIBOR

na dan 25. 7. 2016

3-mesečni

-0,297

-0,299

6-mesečni

-0,188

-0,190

12-mesečni

-0,049

-0,046

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu 18. september

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. september

Rekapitulacijsko poročilo 08/2016 in hkrati DDV-O 08/2016 Banka Slovenije – poročilo BST, KRD, DVP, SN-T

22. september

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

Plačila v gotovini

30. september

FURS - obračun in plačilo DDV avgust 2016 Poročilo o dobavah (76.a člen) 08/2016 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve Banka Slovenije-SKV

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

Zahtevek za vračilo DDV davčnemu zavezancu, ki ima sedež v Skupnosti

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (24. 8. 2016)

Variabilni del priznane obrestne mere GBP

EUR

USD

JPY

Do vključno 1 meseca

-0,37100%

0,49390%

-0,05629%

0,41881%

-0,80600%

Do vključno 3 mesecev

-0,29700%

0,75910%

-0,01521%

0,49138%

-0,75200%

Do vključno 6 mesecev

-0,18600%

1,11470%

0,00871%

0,57969%

-0,66440%

12 mesecev

-0,04800%

1,43360%

0,09671%

0,80150%

-0,51700%

Vrsta izplačila za

5.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

Jun. 2016

CHF

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/ davki_in_carine/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami/ (24. 8. 2016)

420 EUR

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti Obdobje od 1. 7. 2016—31. 12. 2016

8,00 %

https://www.uradni-list.si/1/content?id=127171#!/Visina-predpisane-obrestne-mere-zamudnih-obresti

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

Julij 2016

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014, 59/2014, 28/2015)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70 % cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

v skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 469,69 EUR* Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 782,81 EUR* Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 1.095,94 EUR*

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povp. mes. plač v RS za pretekle tri mesece 3.131,25 EUR** oz. v višini dveh povp. mes. plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

798,64 EUR za leto 2016; Najvišji znesek brez prispevkov 1.095,14 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- v primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece - 1.565,62 EUR**; - v primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 782,81 EUR** - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.565,62 EUR**) - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.565,62 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR oziroma povračilo stroškov pogreba; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

NE SPREGLEJTE

Ne spreglejte

pomembnejših novosti, objavljenih v Uradnem listu, za računovodstvo, davke in finance v gospodarstvu:

Številka Uradnega lista

Vsebina

Kratek povzetek in opombe

52/2016

2296. Zakon o dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1A)

Novela zakona uveljavlja po pomoti razveljavljene določbe: tri prekrškovne določbe pri katerih gre za blažje sankcionirane prekrške delodajalcev in prekrške, ki se nanašajo na uporabnika pri opravljanju dela z agencijskimi delavci, določbo, ki ureja pristojnost za izrekanje glob v celotnem okviru predpisanega razpona za posamezen prekršek, določbo, ki ureja dodatek za delovno dobo in pa določbo, ki ureja ekonomsko odvisne osebe.

52/2016

2314. Poročilo o gibanju plač za maj 2016

Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za maj 2016 je znašala 1.561,26 EUR, neto pa 1.016,36 EUR. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje marec–maj 2016 je znašala 1.575,15 EUR.

52/2016

2316. Aneks št. 1 h Kolektivni pogodbi za papirno in papirno-predelovalno dejavnost

55/2016

2405. Odredba o višini prispevkov za osebno dopolnilno delo 2406. Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del

NOVIČKE S PORTALA IR Celotna vsebina novic je na voljo na www.iracunovodstvo.eu 19.08.2016 Stavbna pravica z letom 2016 Za stavbno pravico z letom 2016 z računovodskega vidika veljajo novosti, o katerim smo vas že večkrat obveščali: knjigovodsko se evidentira kot neopredmeteno sredstvo, bilančno pa v postavki opredmetena osnovna sredstva. Ker računovodski predpisi ...

12.08.2016 Kapitalski dobiček v primeru naknadnih vplačil se ne ugotavlja FURS je 11.8.2016 dopolnil publikacijo Dobiček iz kapitala od odsvojitve finančnega kapitala z dvema vprašanjema, ki se nanašata na pravilno obravnavo naknadnih vplačil kapitala, torej podvrste...

08.08.2016 Zbiranje davčnih številk občanov (npr. v nagradni igri, pri sklenitvi pogodbe...) Da ne bo presenečenj ob eventualnem inšpekcijskem nadzoru varovanja osebnih podatkov, smo za vas izbrali dve pojasnili glede rabe davčne številke. Davčna številka se podeljuje in uporablja za davčne...

02.08.2016 Stavbna pravica: katero novost je prineslo leto 2016? Z letom 2016 veljajo novi SRS 2016 ter prenovljeno 8. poglavje ZGD-1 o poslovnih knjigah in letnem poročilu. Tako 7.odst.65.čl. ZGD-1 kot SRS 20.22. določata, da se pravice na nepremičninah in druge...

01.08.2016 Bodite pozorni na roke: Dokumenti za NUSZ se že vročajo elektronsko preko eDavkov eVročitev šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik v portalu eDavki prevzame dokument z elektronskim podpisom vročilnice. Če ga ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka (fikcija vročitve). Elektronske dokumente lahko prevzamejo ...

Unije. Carinski dolg pri uvozu nastane s sprostitvijo v prost promet blaga, zavezanega uvoznim dajatvam, ali z vnosom takšnega blaga v postopek začasnega uvoza z delno oprostitvijo uvoznih dajatev, ...

28.07.2016 Ali ste vedeli, kako pravilno štejemo roke, če so določeni v mesecih? Kadar so roki, do katerih je treba kaj izpolniti (npr. oddati davčni obračun), določeni z datumi, ni težav. Včasih pa so roki za izpolnitev določeni v dnevih ali pa celo v mesecih, takrat pa je dobro poznati določbe zakona, da si zaradi napačnega štetja ne prislužimo zamudnih obresti ali celo globe. Pozorni moramo biti predvsem tisti, ki imamo zaključek poslovnega in davčnega leta 28.2. ali 30.4. ali 30.9. V teh primerih se lahko zgodi ...

01.08.2016 FURS je objavil nov obrazec za povračilo ali odpust carinskega dolga FURS je objavil nov obrazec zahtevka za povračilo ali odpust zneska dajatve na podlagi Carinskega zakonika

www.iracunovodstvo.eu

IZOBRAŽEVANJA IR september 2016 SEMINARJI IR 26. september

DDV pri poslovanju s tujino (mag. Tamara Prezelj) 27. september Vse, kar morate vedeti o potnih stroških v zasebnem in javnem sektorju (Maja Dolinar Dubokovič) 30. september Vse o osnovnih sredstvih in naložbenih nepremičninah po SRS 2016 (Kristinka Vukovič)

ŠOLE IN DELAVNICE IR

KRATKI SEMINARJI IR 7. september Branje bilanc za neračunovodje (Kristinka Vukovič) 12. september Kaj se v 2016 knjiži drugače kot pretekla leta (Kristinka Vukovič) 15. september Kako davčno in računovodsko zapreti družbo? (Kristinka Vukovič)

19., 22., 26. in 29. september Šola dvostavnega knjigovodstva - poglobljeno (Kristinka Vukovič) 19., 20., 26. in 27. september Šola obračuna plač - osnove (mag. Sabina Lamut) 21., 23. in 27. september Šola o DDV - osnove (mag. Tamara Prezelj)

www.iracunovodstvo.eu

2016 2017 Vso potrebno znanje za računovodje na enem mestu. 10 srečanj v LJ, KR, CE in KP 01 360 20 20 | www.iracunovodstvo.eu

Vpis že poteka!

12.–16. september 2016 Spoštovani! Lahko rečemo, da je po poletnem oddihu zdaj že tradicionalno čas za osrednje srečanje računovodske stroke pri nas. Letos bo namreč med 12. in 16. septembrom 2016 potekal že 9. Teden računovodij, tudi tokrat v prostorih Poslovne hiše Unija na Brezovici pri Ljubljani.

Z ekipo sodelavcev, računovodskih in davčnih strokovnjakov ter predavateljev smo za vas zopet pripravili zanimiv program, ki vključuje trenutno najbolj aktualne teme. Na številnih brezplačnih predavanjih vas bomo seznanili z novostmi iz računovodskega, davčnega in kadrovskega področja, dogodek pa bodo popestrili tudi sponzorji dogodka. V pričakovanju številčne udeležbe vam priporočamo, da si čim prej zagotovite mesto na predavanjih, ki jih nikakor ne bi želeli izpustiti. Za vse, ki ste se dogodka udeleževali že v preteklih letih, ni potrebno posebej poudarjati, da je dogodek tudi enkratna priložnost za izmenjavo mnenj s kolegi, navezovanje stikov in druženje. Na inštitutu se že veselimo septembra, še bolj z veseljem pa pričakujemo pričetek nove sezone izobraževanj, ki jo simbolično pričenjamo prav s Tednom računovodij.

Prisrčno vabljeni v našo družbo!

PROGRAM TEDNA RAČUNOVODIJ

2016

PONEDELJEK, 12. SEPTEMBER 2016 Predavalnica BOR - 85 mest 9.00–9.45 (45 min) Kapital podjetnika in prenosi iz/v gospodinjstvo (Vesna Bartolj Maver) 10.00–12.15 (135 min) Spremembe SRS (Kristinka Vukovič) Predavanje je brezplačno le za kupce novega Priročnika (akcija do 31. 8.), za vse ostale kotizacija znaša 29 € + DDV 12.30–14.00 (90 min) AJPES - predstavitev novosti Predavalnica TISA - 30 mest 9.00–9.45 (45 min) Pravilnik o računovodstvu (Marija Ravnik) TOREK, 13. SEPTEMBER 2016 Predavalnica BOR - 85 mest 8.30–10.00 (90 min) Vpliv bodočih sprememb Zdoh-2 in DDPO-2 na davčne zavezance (mag. Sabina Lamut) 10.30–12.00 (90 min) Transferne cene (Mitja Černe) 12.30–14.00 (90 min) Obdavčitev nepremičnin v bodoče glede na zakonodajne predloge (mag. Sabina Lamut)

SREDA, 14. SEPTEMBER 2016 Predavalnica BOR - 85 mest 9.00–10.30 (90 min) Davčni obračun za leto 2016 (Barbara Guzina) 11.00–12.30 (90 min) Katere bonitete zaposlenim so obdavčene in katere niso? (Maja Dolinar Dubokovič) 13.00–13.45 (45 min) Kako izterjati dolžnike? (Nina Globočnik) 14.15–15.45 (90 min) Osebni stečaj z vidika upnika in z vidika dolžnika (Nina Globočnik) ČETRTEK, 15. SEPTEMBER 2016 Predavalnica BOR - 85 mest 8.30 –10.45 (135 min) Likvidacija družbe (Kristinka Vukovič) Predavanje je brezplačno le za udeležence Akademije IR, naročnike Unikuma, člane kluba IR in Računovodske strokovnjake, za vse ostale kotizacija znaša 29 € + DDV

11.00–12.30 (90 min) Aktualna problematika pri društvih (Vesna Bartolj Maver) 13.00–13.45 (45 min) Konsolidacija za leto 2016 (Vesna Bartolj Maver) PETEK, 16. SEPTEMBER 2016 Predavalnica BOR - 85 mest 9.00–13.30 (4 ure in 30 min) Zaključno srečanje Akademije IR (Anton Majhen: Timska učinkovitost) in druženje ob 10. obletnici Inštituta za računovodstvo - namenjeno le udeležencem in predavateljem Akademije IR 2015/2016 Predavalnica TISA - 30 mest 10.30–11.15 (45 min) DDV po 1.1.2017 (mag. Tanja Urbanija)

PROMOCIJA NA TEDNU RAČUNOVODIJ IN PARTNERSTVO IR Teden računovodij ni le priložnost za novo znanje, druženje in izmenjavo mnenj, ampak je z velikim številom udeležencev tudi odlična priložnost za predstavitev podjetij in promocijo njihovih izdelkov ali storitev. V kolikor bi želeli izkoristiti priložnost in se v okviru srečanja predstaviti ciljni javnosti, vas vabimo, da si na portalu IR (www.iracunovodstvo.eu v zavihku Teden računovodij) ogledate sponzorske pakete, cenik oglaševanja v Zborniku in druge oblike promocije. Letošnja novost je sponzorstvo izbranega dneva, kjer si glede na programa izberete dan, katerega sponzor bi bili. Odprti smo tudi za vaše predloge promocijskih aktivnosti, ki v naši ponudbi morda niso zajete. Potrudili se bomo, da bomo ustregli vašim željam in vam tako pomagali do učinkovite predstavitve vašega podjetja. Svojo promocijo lahko v okviru Inštituta za računovodstvo razširite tudi s številnimi drugimi aktivnostmi in postanete PARTNER IR. Kako v okviru partnerstva z nami nagovorite še večjo ciljno skupino tekom celotnega šolskega leta, lahko izveste na našem portalu v rubriki Partnerstvo IR.

PRIJAVE NA TEDEN RAČUNOVODIJ Celoten program je objavljen tudi na portalu www.iracunovodstvo.eu, kjer se lahko na predavanja prijavite preko vašega profila (vpišete vaše uporabniško ime in geslo), in sicer na sledeč način: v Mojem profilu na levi strani izberete zavihek Prijava na izobraževanje in nato kategorijo Teden računovodij. Če svojega profila še nimate, morate najprej opraviti preprosto in brezplačno registracijo.

Za vse dodatne informacije v zvezi s Tednom računovodij in Partnerstvom IR nam lahko pišete na: nina.becaj@iracunovodstvo.eu

2016 2017 srečanje

GOSPODARSTVO

mesec

tema

predavatelj/-ica

okt. 2016

Knjiženje zahtevnejših poslovnih dogodkov

Kristinka Vukovič

nov. 2016

Davčne posledice poslovanja s tujino ALI Nepremičnine skozi prizmo davkov

mag. Tanja Urbanija ALI Rosana Dražnik

dec. 2016

Sestava DDPO za leto 2016

Mitja Černe, mag. Tanja Urbanija

jan. 2017

Letno poročilo za leto 2016 ALI Prvič delam računovodsko poročilo

Kristinka Vukovič

feb. 2017

Praktični primeri obračunavanja DDV – storitve

mag. Tamara Prezelj

mar. 2017

Davčni postopek po novem – možni davčni nadzori

mag. Sabina Lamut

apr. 2017

Davčne pasti pri lizing transakcijah

Rosana Dražnik

maj 2017

Obligacije

Nina Orehek Ručigaj

jun. 2017

Obdavčitev dohodkov fizičnih oseb – pravne podlage, pravilna davčna obravnava, knjiženje in razkritja v poročilih, pravne podlage za obdavčitev FO

mag. Sabina Lamut

10.

sept. 2017

100 vprašanj in odgovorov o dobrem obnašanju in poslovnem bontonu

Bojana Košnik

Podrobnejši program je na voljo na www.iracunovodstvo.eu (Izobraževanje/Akademija IR), kjer je tudi možnost spletne prijave. Na vaša vprašanja pa vam bomo z veseljem odgovorili na 01/360 20 20 (Nina Selan) ali na akademija@iracunovodstvo.eu.

10 mesečnih srečanj z možnostjo zamenjave enega srečanja za seminar po izbiri

• 5 % popusta za udeležence, ki so že obiskovali Akademijo IR • 2 % popusta za plačilo v enkratnem znesku • 5 % popusta za plačilo v enkratnem znesku po predračunu do 31. 8. 2016

POPUSTI SE SEŠTEVAJO!

Cena in plačilni pogoji

Predavanj se lahko udeležujejo različne osebe iz iste organizacije.

1.300 EUR + DDV

Možnost pridobitve naziva

Računovodski strokovnjak IR

Možnost plačila na 3 ali 9 obrokov!

Dodatna ugodnost za udeležence Akademije IR! Brezplačen kratek seminar po izbiri!

Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani tel.: 01 360 20 20 fax: 01 360 20 50 akademija@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu