e-Bilten Unikum jun.16 by Aleksandra L.

06 | 2016

BILTEN

6,99 EUR + DDV JUNIJ 2016 WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Obračunavanje DDV

pri čezmejnem opravljanju storitev v zvezi z nepremičninami V 27. členu ZDDV-1 je kot kraj opravljanja storitev v zvezi z nepremičninami, vključno s storitvami strokovnjakov in nepremičninskih posrednikov, nastanitvijo v hotelih ali podobnih nastanitvenih obratih, nastanitvijo v počitniških domovih, počitniških kampih ali na prostorih, namenjenih kampiranju, dodeljevanjem pravic do uporabe nepremičnin in storitvami za pripravo in koordinacijo gradbenih del, kot so storitve arhitektov in podjetij, ki zagotavljajo nadzor na kraju samem, določen kraj, kjer se nepremičnina nahaja. 3

VSEBINA

TEMA MESECA OBRAČUNAVANJE DDV PRI ČEZMEJNEM OPRAVLJANJU STORITEV V ZVEZI Z NEPREMIČNINAMI

DAVKI SPREMEMBE PRAVILNIKA O IZVAJANJU ZAKONA O DDV

KADRI PERSONALNA MAPA ZAPOSLENEGA

LETNI DOPUST IN REGRES TER DRUGE OBLIKE ODSOTNOSTI Z DELA - 2. DEL

RAČUNOVODSTVO DAVČNI VIDIKI PREJEMA DIVIDEND

13 19 20

MNENJA IR IZOBRAŽEVANJA IR NOVIČKE S PORTALA IR

UNIKUM | letnik 10 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.shutterstock.com, v kolikor ni drugače označeno. Oblikovanje in priprava za tisk: Sonja Eržen Tisk: Birografika Bori d.o.o. Posamezna številka stane: 6,99 EUR + 9,5 % DDV. Letna naročnina na tiskano verzijo: 65,00 EUR + 9,5 % DDV Letna naročnina na spletno verzijo: 32,90 EUR + 22 % DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan. ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

UVODNIK Kristinka Vukovič

Drobižki Po zaključnih računih, revizijah, osvojitvi novih računovodskih standardov in prilagoditvi kontnih načrtov se življenje vendarle še ne umirja in ne pripravlja na zaslužene dopuste in počitnice. Te bodo najbrž spet minile mimogrede, kajti poletje bo minilo v premlevanju mini davčne reforme, ki se je je minister Mramor loteva že od lanskega novembra, pa novosti na področju obdavčitve nepremičnin, davka na dodano vrednost in kdo ve, ali ne tudi davčnih blagajn. Skratka, leto 2016 je leto brez tektonskih premikov, a z izjemno veliko različnih in malih novosti, nobene od njih pa ne kaže zaobiti. Zadnje so kar dvoje sprememb pravil na področju davka na dodano vrednost – prva se nanašajo na obveznost izdajanja računov, druga na številne druge postopkovne določbe glede uvoza, predlaganja izjav za nepremičnine, uskladitev s carinsko nomenklaturo in podobno. Zakaj v tako kratkem času dve spremembi istega pravilnika? Samo sklepamo lahko, da je bilo treba na hitro rešiti gasilske veselice in šolske bazarje pred počitnicami, dati torej narodu nekaj kruha in iger. Pa se je na problematiko mikrozavezancev in nepridobitne dejavnosti opozarjalo že dolgo, le da druga stran ni slišala oziroma se je spet pokazalo, da je lahko med poslušanjem in slišanjem velika razlika. Tako pa se je bilo treba kar nekaj časa ukvarjati z (za državo) malenkostmi, vložiti kar nekaj energije v reševanje drobnarij, namesto da bi jo uporabili za to, da bi se podoba o Sloveniji in življenje v njej premaknila na bolje, a to ne le pri tistih centih in evrih na bazarjih in srečelovih. Tokratni Unikum posvečamo predvsem davku na dodano vrednost – njegovemu obračunavanju, ko gre za storitve, povezane z nepremičninami –, na primer na Hrvaškem, kjer bodo kmalu nekateri, če ne služili, pa vsaj dopustovali. Upam, da si boste slednje lahko privoščili vsi, naše uredništvo pa ne zapira vrat; beremo se tako konec julija kot tudi konec avgusta. Mirno in lepo poletje vam želim,

Vaša Kristinka Vukovič

www.iracunovodstvo.eu

TEMA MESECA

mag. Tamara Prezelj

Obračunavanje DDV pri čezmejnem opravljanju storitev v zvezi z nepremičninami V 27. členu ZDDV-1 je kot kraj opravljanja storitev v zvezi z nepremičninami, vključno s storitvami strokovnjakov in nepremičninskih posrednikov, nastanitvijo v hotelih ali podobnih nastanitvenih obratih, nastanitvijo v počitniških domovih, počitniških kampih ali na prostorih, namenjenih kampiranju, dodeljevanjem pravic do uporabe nepremičnin in storitvami za pripravo in koordinacijo gradbenih del, kot so storitve arhitektov in podjetij, ki zagotavljajo nadzor na kraju samem, določen kraj, kjer se nepremičnina nahaja.

e glede na to, ali je naročnik in prejemnik storitve davčni zavezanec, končni kupec ali oseba s kakšnim drugim statusom, to pravilo pomeni, da je DDV od vseh storitev v zvezi z nepremičninami, ki jih opravijo davčni zavezanci, upravičena pobrati država, na ozemlju katere se nepremičnina nahaja.

Definicija nepremičnine in storitev v zvezi z nepremičnino za namene DDV Da bi določili, da se opravljene storitve dejansko štejejo za storitve v zvezi z nepremičninami in da se omenjeno pravilo za določanje kraja obdavčitve dejansko uporabi, je treba preveriti dvoje: • ali gre pri zemljišču/objektu/stvari, v zvezi s katero se storitve opravljajo, po definiciji za nepremičnino; • ali se za namene DDV šteje, da je storitev take vrste in narave, da se šteje za ›storitev v zvezi z nepremičnino‹. Pri opredelitvi nepremičnine uporaba domače zakonodaje ne pride v poštev. Zaradi poenotene uporabe pravila na ravni celotne EU je namreč nepremičnino kot pojem evropskega prava opredelila Izvedbena uredba Sveta (EU), št. 282/2011, in sicer na način, kot je pojem prej v svojih sodbah, pri odločanju v več primerih, definiralo Sodišče EU. Določbe Izvedbene uredbe, ki jih bomo omenjali v nadaljevanju, sicer formalno stopijo v veljavo oziroma bodo postale zavezujoče za države članice EU šele s 1. 1. 2017, vendar iz navedenega razloga nikakor ni narobe, če se (v dvomu) nanje opremo že zdaj.

Za nepremičnino v skladu z Uredbo se štejejo: a) vsak posamezni del zemljišča na površju ali pod njim, na katerem se lahko vzpostavi lastninska pravica in posest; b) vsaka zgradba ali konstrukcija, pritrjena na tla ali v tleh nad morsko gladino ali pod njo, ki je ni mogoče zlahka razstaviti ali odstraniti; c) vsak predmet, ki je vgrajen in je sestavni del zgradbe ali konstrukcije in brez katerega zgradba ali konstrukcija ni popolna, na primer vrata, okna, strehe, stopnišča in dvigala; č) vsak predmet, oprema ali stroj, ki je stalno vgrajen v zgradbi ali konstrukciji in ga ni mogoče odstraniti brez uničenja ali spremembe zgradbe ali konstrukcije. Storitve, povezane z nepremičninami za namene uporabe 27. člena ZDDV-1, vključujejo samo tiste, ki so dovolj neposredno povezane z zadevno nepremičnino. Storitve se štejejo za dovolj neposredno povezane z nepremičnino, če: a) izhajajo iz nepremičnine in je ta nepremičnina sestavni del storitve ter osrednjega in bistvenega pomena za opravljeno storitev; b) se opravljajo za nepremičnino ali so namenjene zanjo in je njihov cilj pravna ali fizična sprememba zadevne nepremičnine. Med storitve v zvezi z nepremičnino se tako (na primer) štejejo: • priprava načrtov za zgradbo ali dele

zgradbe, ki so zasnovani za določeno zemljiško parcelo, ne glede na to, ali je stavba zgrajena ali ne; • gradnja zgradbe na zemljišču ter gradbena in rušilna dela, ki se opravljajo na zgradbi ali delih zgradbe; • gradnja stalnih konstrukcij na zemljišču ter gradbena in rušilna dela, ki se opravljajo na stalnih konstrukcijah, kot so sistemi cevovodov za plin, vodo, kanalizacijo in podobno; • zemljemerstvo ter ocena tveganja in celovitosti nepremičnine; • vrednotenje nepremičnine; • dajanje nepremičnine v zakup ali najem; • zagotavljanje nastanitve v hotelskem sektorju ali sektorjih s podobno funkcijo; • vzdrževanje, obnavljanje in popravilo zgradbe ali njenih delov, vključno s čiščenjem, polaganjem ploščic, stenskih tapet in parketa, vzdrževanje, obnavljanje in popravilo stalnih konstrukcij, na primer sistemov cevovodov za plin, vodo, kanalizacijo in podobno; • namestitev ali montaža strojev ali opreme, ki se po namestitvi in montaži šteje za nepremičnino; • vzdrževanje in popravila, pregledi in nadzor strojev ali opreme, če se ti stroji ali oprema štejejo za nepremičnino; • posredovanje pri prodaji, zakupu ali najemu nepremičnin; • pravne storitve v zvezi s prenosom lastninske pravice na nepremičninah ter ustanovitvijo ali prenosom nekaterih pravic na nepremičninah ali stvarnih pravic na nepremičninah ipd.

UNIKUM | JUNIJ 2016 | TEMA MESECA | Obračunavanje DDV pri čezmejnem opravljanju storitev v zvezi z nepremičninami

Za storitve, neposredno povezane z nepremičnino, pa ne veljajo: • priprava načrtov za zgradbo ali dele zgradbe, če niso zasnovani za določeno zemljiško parcelo; • oglaševanje, tudi če vključuje uporabo nepremičnine; • posredovanje pri zagotavljanju nastanitve v hotelu ali sektorjih s podobno funkcijo; • zagotavljanje mest za stojnice na sejmišču ali razstavnem prostoru, skupaj z drugimi povezanimi storitvami, ki razstavljavcu omogočajo razstavo predmetov, na primer oblikovanje stojnice, prevoz in skladiščenje predmetov, zagotavljanje strojev, polaganje kablov, zavarovanje in oglaševanje; • pravne storitve, razen omenjenih, ki so povezane s pogodbami, vključno z nasveti o pogodbenih pogojih za prenos nepremičnine ali izvrševanju take pogodbe ali dokazovanju obstoja take pogodbe, če take storitve niso specifične za prenos lastninske pravice na nepremičnini … Zavezanec, ki opravlja storitve na nepremičninah, ki ležijo v tujini, ne obračuna slovenskega DDV, ker se kraj obdavčitve premakne v državo nepremičnine. To pomeni, da država, v kateri je kraj obdavčitve, določa, kdo mora obračunati davek, v kakšni višini, na kakšen način in podobno. Če slovenski zavezanec opravlja gradbene storitve na nepremičnini zunaj Slovenije, se mora tako poleg zakonodaje z gradbenega področja, delovnopravne zakonodaje, varstva delavcev ipd. ukvarjati tudi z davčnimi vprašanji, a ne le s področja DDV, temveč tudi npr. z vprašanjem nastanka stalne poslovne enote za namene neposrednih davkov. Če se vprašamo, kaj pravilo za določanje kraja obdavčitve pomeni za tuje zavezance, ugotovimo, da se je dobavitelj dolžan identificirati za DDV v Sloveniji in ravnati v skladu z ZDDV-1, če opravi storitve na nepremični, ki leži v Sloveniji. Pri gradbenih storitvah velja, da se mora tujec identificirati v Sloveniji tudi v primerih, ko slovenski DDV v skladu s 76.a členom zakona plača prejemnik gradbene storitve, ki je davčni zavezanec z identifikacijsko številko za DDV.

Če tuji dobavitelj ne pridobi identifikacijske številke za DDV in od storitev v zvezi z nepremičnino ne obračuna slovenskega DDV, je davek dolžan namesto njega na podlagi 3. odstavka 76. člena ZDDV-1 obračunati prejemnik. Tako obračunani DDV je vstopni DDV prejemnika. Če dobavitelj krši obveznost identifikacije, mora pričakovati, da mu DDV, če bi ga plačal pri nabavah blaga in storitev v Sloveniji in zahteval njegovo vračilo, ne bi smel biti povrnjen, ker je eden od pogojev za vračilo ta, da zavezanec v obdobju, na katero se nanaša zahtevek za vračilo, v Sloveniji ni opravljal transakcij, od katerih bi bil dolžan obračunati DDV (in se prej seveda identificirati). Drugače kot pri nas tovrstne situacije obravnavajo nekatere druge evropske države (kot nam je znano, na primer Hrvaška, Italija, Avstrija, Nemčija), saj daje Direktiva o DDV državam članicam možnost, da v primerih, ko obdavčljivo dobavo blaga ali storitev opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici, v kateri je DDV dolgovan, določijo, da je DDV dolžna plačati oseba, kateri se opravi obdavčljiva dobava blaga ali storitev. Določitev pogojev za izvajanje te možnosti je v pristojnosti posamezne države članice, zato poznavanje ureditve ene države ne pomeni nujno, da bo položaj enak tudi v drugi državi, ki je omenjeno možnost uporabila!

HRVAŠKA UREDITEV PLAČNIKA DDV NA PRIMERU ČEZMEJNIH GRADBENIH STORITEV Na primeru Hrvaške bomo pogledali, kaj pomeni taka ureditev za slovenske gradbince, ki delujejo na nepremičninah na Hrvaškem (npr. obnavljajo počitniške objekte, ki so v lasti slovenskih oseb). Hrvaški zakon o davku na dodano vrednost v 2. odstavku 75. člena določa, da v primeru, ko obdavčljive dobave blaga ali storitve opravlja davčni zavezanec, ki nima sedeža, prebivališča ali običajnega kraja bivanja na Hrvaškem, DDV plača davčni zavezanec oziroma pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, a je registrirana za DDV, kateri se opravi transakcija. Pravilnik v 150. členu pojasnjuje, da je plačnik v teh primerih vsak davčni zavezanec, vključno z malim, ne glede

na to, ali je identificiran za DDV, pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, če je registrirana za DDV, kakor tudi davčni zavezanec, ki na Hrvaškem sicer nima sedeža, prebivališča ali običajnega kraja bivanja, a mu je dodeljena hrvaška identifikacijska številka za DDV. Taka ureditev pomeni, da bo slovenski davčni zavezanec, če bo opravil gradbene storitve na Hrvaškem, dolžan pridobiti identifikacijsko številko za DDV le tedaj, če bo storitve opravljal za končne kupce, pravne osebe, ki niso davčni zavezanci in nimajo identifikacijske številke za DDV, ali za druge davčne zavezance, ki na Hrvaškem nimajo identifikacijske številke (na primer slovenski davčni zavezanci). Naj opozorimo, da vse zapisano velja tudi za izvajalce s sedežem v Sloveniji, ki imajo status malega davčnega zavezanca. Oprostitev za male davčne zavezance namreč velja samo za transakcije, ki so obdavčljive v Sloveniji. Kadar mali zavezanec opravi transakcije v zvezi z nepremičninami, ki se obdavčujejo zunaj Slovenije, se njegove transakcije obravnavajo kot obdavčene, ne glede na njihov obseg, mali zavezanec pa se obravnava enako kot identificirani davčni zavezanci.

Primer 1 Slovenski davčni zavezanec ima v lasti turistični objekt, ki se nahaja na Hrvaškem, in ga oddaja v najem hrvaškemu davčnemu zavezancu, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti po hrvaški zakonodaji. Oddajanje nastanitvenih zmogljivosti se obdavči na Hrvaškem, kjer se nahaja objekt. Po splošnih pravilih bi se slovenski davčni zavezanec kot izvajalec storitev moral identificirati za DDV na Hrvaškem in obračunati tamkajšnji DDV. Vendar se zaradi prenosa obveznosti obračuna na prejemnika v skladu s hrvaško zakonodajo slovenskemu zavezancu ni treba identificirati, saj bo DDV obračunal prejemnik storitve (najemnik), ki ima status davčnega zavezanca. • Najemodajalec izda račun s slovensko identifikacijsko številko za DDV in DDV-ja ne obračuna (ne slovenskega ne hrvaškega). Slovenski DDV

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

ni obračunan na podlagi 27. člena ZDDV-1, obveznost obračuna hrvaškega DDV-ja pa je prenesena na prejemnika. Klavzula na računu se glasi: »DDV ni obračunan na podlagi 27. člena ZDDV-1. Obveznost obračuna DDV je prenesena na prejemnika storitve (v skladu z 2. odstavkom 75. člena ZPDV)«. • Na računu je treba navesti identifikacijsko številko prejemnika, storitev pa se ne poroča ne v obrazcu DDV-O niti v rekapitulacijskem poročilu! • Od nabav v zvezi z objektom je zavezanec upravičen odbiti vstopni DDV (v Sloveniji) oziroma terjati njegovo vračilo (na Hrvaškem). Ker se obveznost obračuna DDV-ja od opravljenih storitev prenese na prejemnika, se na podlagi transakcij, ki so obdavčljive na Hrvaškem, tam ni dolžan identificirati, zato izpolnjuje pogoje za vračilo davka. • Pravica do odbitka slovenskega DDVja se nanaša tudi na DDV od nabav, opravljenih za namene transakcij, ki se opravljajo v tujini, pod pogojem, da gre za transakcije, od katerih bi bil DDV odbiten, če bi bile opravljene v Sloveniji.

Primer 2 Slovenski davčni zavezanec ima v lasti turistični objekt, ki se nahaja na Hrvaškem. Objekt je potreben prenove, zato se dogovori s slovenskim davčnim zavezancem, da bo zanj na objektu opravil obnovitvena dela. Slovenski gradbinec opravi storitve v zvezi z nepremičnino, ki leži na Hrvaškem, kraj obdavčitve je Hrvaška. • Slovenski gradbinec se bo dolžan identificirati na Hrvaškem v primeru, da slovenski davčni zavezanec, prejemnik storitve, na Hrvaškem ni identificiran za DDV. Račun bo izdal pod hrvaško identifikacijsko številko za DDV in obračunal hrvaški DDV. Transakcije v Sloveniji za namene DDV ne bo poročal. Obveznost poročanja se izvaja na Hrvaškem v skladu s tamkajšnjo zakonodajo. • Če bi bil prejemnik storitve na Hrvaškem identificiran za DDV (ne glede na razlog), bi namesto gradbinca obračunal hrvaški davek.

Gradbinec bi se tako izognil administriranju DDV-ja na Hrvaškem. V takem primeru bi izvajalec storitev izdal račun pod slovensko identifikacijsko številko za DDV v skladu s slovensko zakonodajo, slovenski DDV se ne bi obračunal na podlagi 27. člena Zakona o DDV. Dobavitelj bi se skliceval na prenos obveznosti obračuna DDV na prejemnika in na računu navedel prejemnikovo identifikacijsko številko za DDV. Transakcija se v Sloveniji za namene DDV ne poroča ne v obrazcu DDV-O ne RP-O.

Primer 3 Slovenski davčni zavezanec ima v lasti turistični objekt, ki se nahaja na Hrvaškem. Za prenovo turističnega objekta se dogovori s slovenskim davčnim zavezancem, ki dela opravi s podizvajalcem, ki je hrvaški davčni zavezanec. • Hrvaški gradbinec opravi za slovenskega izvajalca storitve v zvezi z nepremičnino, ki so obdavčene na Hrvaškem. Od opravljenih storitev bo obračunal hrvaški DDV. Ker njegov naročnik, slovenski gradbinec, ni identificiran za namene DDV na Hrvaškem, ne pride do prenosa obveznosti obračuna na prejemnika. • Slovenski gradbinec prav tako opravi storitve v zvezi z nepremičnino, ki leži na Hrvaškem, kraj obdavčitve je Hrvaška. • Če slovenski davčni zavezanec, prejemnik storitve, na Hrvaškem ni identificiran, se bo slovenski gradbinec dolžan identificirati na Hrvaškem. Izvajalec storitev ravna enako kot v prejšnjem primeru. DDV, ki mu ga je zaračunal hrvaški gradbinec, odbije kot vstopni davek v hrvaškem obračunu DDV. • Če bi bil lastnik objekta na Hrvaškem identificiran, bi namesto gradbinca obračunal hrvaški DDV. Gradbinec bi se tako v celoti izognil administriranju DDV-ja na Hrvaškem (kakor v prejšnjem primeru). • Slovenski gradbinec terja vračilo hrvaškega DDV-ja z zahtevkom, ki ga vloži v Sloveniji, prek e-davkov, v skladu z domačo zakonodajo, glede na to, da se na Hrvaškem ni bil dolžan identificirati, če so izpolnjeni še drugi pogoji za vračilo.

Primer 4 Dejansko stanje kot v primeru 3, le da slovenski pogodbeni partner prenovo turističnega objekta opravi s slovenskim podizvajalcem. • Položaj slovenskega podizvajalca je odvisen od tega, ali je njegov naročnik, neposredni izvajalec, identificiran za namene DDV na Hrvaškem ali ne. To je odvisno od tega, ali ima lastnik objekta hrvaško identifikacijsko številko za DDV ali ne. • Če je lastnik objekta identificiran za namene DDV, bo gradbinec obveznost obračuna DDV prenesel na končnega prejemnika storitve (lastnika) in se ne bo dolžan identificirati na Hrvaškem. Izdal bo račun pod slovensko identifikacijsko številko za DDV, kot v primeru 1. Transakcij ne bo vključil v slovenske evidence DDV-ja. • Posledica tega je, da se je njegov podizvajalec dolžan identificirati za DDV, ker ne more prenesti obveznosti obračuna na svojega naročnika. Tako bo podizvajalec izdal račun za svoje storitve pod hrvaško identifikacijsko številko za DDV, s hrvaškim DDV-jem. Transakcijo bo poročal za namene hrvaškega DDV. Zaračunani DDV podizvajalca bo gradbinec terjal z zahtevkom za vračilo, ki ga bo vložil prek e-davkov, od hrvaške države, ki je davek prejela. • Če lastnik objekta nima identifikacijske številke za DDV na Hrvaškem, se bo za DDV dolžan identificirati gradbinec, ki ne bo imel možnosti prevalitve davčne obveznosti na svojega naročnika, zaradi česar bo njegov podizvajalec razbremenjen identifikacije. • Slovenski podizvajalec od opravljenih storitev ne bo obračunal DDV-ja. DDV bo obračunal njegov naročnik po načelu samoobdavčitve.

Primer 5 Obnovo hrvaškega objekta naroči slovenski lastnik. Obnovo izvede slovenski gradbinec, mali davčni zavezanec. • Slovenski gradbinec opravi storitve, ki se obdavčijo na Hrvaškem, pridobiti mora identifikacijsko številko za DDV in obračunavati hrvaški DDV,

6 če niso izpolnjeni pogoji za prenos obveznosti obračuna DDV ne prejemnika, torej kadar ta ni identificiran za DDV. • Če ima naročnik storitve hrvaško identifikacijsko številko za DDV, bo obveznost obračuna hrvaškega DDV prenesena nanj.

DAVKI mag. Tamara Prezelj

Spremembe pravilnika o izvajanju Zakona o DDV

• Obveznosti malega davčnega so enake kot v primeru 2.

Primer 6 Slovenski davčni zavezanec ima v lasti turistični objekt, ki se nahaja na Hrvaškem. Obnovo objekta naroči pri hrvaškem davčnem zavezancu. • Hrvaški gradbinec, ki je identificiran za DDV, bo obračunal hrvaški DDV, če naročnik je identificiran za DDV na Hrvaškem ali ne. Vračilo DDV-ja bo prejemnik storitve terjal z zahtevkom. • Če ima prejemnik storitve hrvaško identifikacijsko številko za DDV, bo nanj prešla obveznost obračuna DDV na podlagi 3. odstavka 75. člena hrvaškega zakona, ki podobno kot naš 76.a člen določa ›notranji reverse charge‹ za gradbene storitve, opravljene med zavezancema, identificiranima za DDV. V takem primeru bo prejemnik opravil samoobdavčitev in odbijal vstopni DDV v skladu s splošnimi pogoji za odbitke (torej odvisno od namene uporabe storitev oziroma objekta, ki je predmet obnove).

SKLEP Kadar se kraj obdavčitve v skladu z ZDDV-1 prenese v drugo državo, to pomeni, da zavezanec ne obračuna slovenskega DDV, vendar mora preveriti, ali zanj na podlagi opravljene transakcije nastanejo v tujini kakšne obveznosti. Avtomatizem prenosa obveznosti obračuna in plačila DDV na prejemnika je znotraj EU namreč uveden samo v zvezi s storitvami, za katere velja splošno pravilo za določanje kraja obdavčitve, medtem ko pri drugih storitvah za plačilo DDV primarno odgovarja dobavitelj, prejemnik pa le, če je država to izrecno predpisala in če so v vsakem posameznem primeru izpolnjeni določeni pogoji. 

Nedavno sta bila na spletnih straneh Ministrstva za finance objavljena dva predloga sprememb in dopolnitev Pravilnika o izvajanju Zakona o DDV. Prva dopolnitev, ki je bila že sprejeta in objavljena v Uradnem listu, št. 39/2016, velja od 4. junija in širi izjeme od obveznosti izdajanja računov za namene DDV, druga sprememba pa je v pretežnem delu povezana s spremembami ZDDV-1, ki se nanašajo na spremembo obračunavanja DDV pri uvozu od 1. 7. 2016.

1. Razbremenitev obveznosti izdajanja računov Po novem se obveznosti izdajanja računov razbremenijo neprofitne organizacije s cilji politične, sindikalne, verske, rodoljubne, filozofske, humanitarne ali državljanske narave (organizacije iz 11. točke 1. odstavka 42. člena ZDDV-1) za dobave blaga in storitev, ki se opravijo osebam, ki niso davčni zavezanci, pod pogojem, da v tekočem koledarskem letu ne presežejo oziroma ni verjetno, da bodo presegle 5000 evrov. Enako velja za davčne zavezance, ki niso neprofitne organizacije, če kumulativno izpolnjujejo naslednje pogoje: • njihov cilj ni doseganje dobička, če pa dobiček vseeno dosežejo, ga ne smejo razdeliti, temveč ga morajo nameniti za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje storitev; • upravljajo in vodijo jih večinoma prostovoljci, ki sami ali prek drugih oseb niso posredno ali neposredno udeleženi v rezultatih teh dejavnosti; • zaračunavajo cene, ki jih odobrijo pristojni organi, ali cene, ki niso višje od takih odobrenih cen, ali za storitve, za katere ni potrebna odobritev cen, cene, ki so nižje, kot jih za podobne storitve zaračunavajo davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV.

FURS pojasnjuje, da so z izjemo zajete tiste nepridobitne organizacije (osebe javnega prava), ki opravljajo: • dejavnost sindikatov pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti S/94.2; • dejavnost verskih organizacij pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti S/94.91; • dejavnost političnih organizacij pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti S/94.92; • dejavnost drugih članskih organizacij pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti S/94.99; • osebe zasebnega prava (npr. društva), ki izpolnjujejo zgornje pogoje. Izjema od obveznosti izdajanja računov velja za vse dobave blaga in storitev, ki jih opravijo omenjeni davčni zavezanci, ne le za tiste, ki so oproščene skladno z 11. točko 1. odstavka 42. člena ZDDV-1. Izjema od obveznosti izdajanja računov velja tako za občasne dogodke kot tudi kontinuirane dobave (večkrat na leto) ali po vnaprej določenem programu (npr. vsak mesec, nekaj dni v mesecu, vsak določen dan/dneve v tednu ali pogosto v času sezone ipd.). FURS navaja nekaj izjem: • upokojensko društvo organizira izlet, ki se v celoti financira iz zneska članarine; zajeti so tudi primeri, ko izlet v celoti financira član društva sam ali oseba, ki sicer ni član društva, se pa udeleži izleta, in situacije, ko se izlet do določene višine krije iz članarine, razliko do polne cene pa plača član društva; • planinsko društvo organizira pohode za manjše število pohodnikov vsako prvo nedeljo v mesecu po vnaprej

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

določenem programu; • društvo odvisnikov organizira petkrat letno skupno druženje za svoje člane; • vaško kulturno društvo enkrat na mesec pripravi amatersko gledališko ali glasbeno predstavo; • društvo proti mučenju živali organizira licitacijo izdelkov ali doniranih predmetov za zbiranje sredstev za brezdomne živali, pri katerih gre za redno dejavnost društva, čeprav ni vnaprej terminsko določena. Kadar obdavčljive dobave, za katere velja izjema od obveznosti izdajanja računov, v tekočem koledarskem letu presežejo znesek 5000 evrov (torej ne izpolnjujejo več pogojev za izjemo), lahko zavezanci uveljavljajo izjemo od obveznosti izdajanja računov le za dobave blaga in storitev, ki izpolnjujejo pogoje, določene za drugo izjemo, opisano v nadaljevanju. Druga izjema od obveznosti izdajanja računov velja za osebe, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV v skladu s 1., 6., 7., 8., 11., 12. ali 13. točko 1. odstavka 42. člena ZDDV-1 (bolnišnice, socialnovarstveni zavodi, vključno z domovi za starejše, vrtci, šole, omenjene nepridobitne organizacije, nepridobitne organizacije v zvezi s storitvami, povezanimi s športom, in kulturne organizacije v zvezi s kulturnimi storitvami) in osebe, ki niso osebe javnega prava, če izpolnjujejo enega od pogojev iz 43. člena ZDDV-11 za uporabo oprostitve in so uporabo oprostitve tudi priglasile FURS. Izjema v tem primeru velja v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih sredstev, ki jih te osebe organizirajo priložnostno ter izključno v svojo korist, če ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence. Vrednost opravljenih dobav v teh primerih ni omejena. Izjema obsega na primer dobave blaga na šolskih bazarjih in dobave, ki jih prostovoljno gasilsko društvo opravi na gasilski veselici (npr. vstopnice in druge dobave), če z njimi zbirajo sredstva za svoje delovanje (npr. organizirajo srečelov, pri katerem obiskovalci za kupljeno ›srečko‹ prejmejo določene izdelke, ki so jih društvu donirala podjetja

ali posamezniki, zbrani denar od prodanih srečk pa je namenjen društvu). Niso pa zajete dobave blaga in storitev, ki jih gostinec opravi na gasilskih veselicah v svojem imenu. S spremembo se doseže, da omenjenim zavezancem računov, ker ni obveznosti izdajanja za namene DDV, tudi ne bo treba pošiljati v potrjevanje, zato ne bodo potrebovali davčnih blagajn oziroma vezanih knjig računov. Če je obveznost izdaje računa predpisana na podlagi druge zakonodaje, je treba račune vseeno izdajati. Davčni zavezanec mora za dobave, za katere velja izjema od obveznosti izdajanja računov, zagotoviti podatke v svojem knjigovodstvu.

2. Spremembe, povezane z obračunavanjem DDV pri uvozu Pri uvozu blaga iz tretje države bo po 30. 6. 2016 DDV obračunaval zavezanec sam, pod pogojem, da ima sedež dejavnosti in je identificiran za namene DDV v Sloveniji, ali, kadar gre za tujca, če bo pridobil slovensko identifikacijsko številko za DDV in imenoval davčnega zastopnika. V drugih primerih se DDV pri uvozu še naprej obračunava in plačuje, kot bi bil uvozna dajatev (obračunava ga carinski organ). Predlog pravilnika ureja položaj davčnega zastopnika tujega davčnega zavezanca, ki bo moral pred začetkom davčnega zastopanja davčnemu organu predložiti pooblastilo za zastopanje skupaj z izjavo (na posebnem obrazcu, ki se na novo predpisuje s prilogo XVI k Pravilniku), da kot zastopnik sprejema brezpogojno solidarno odgovornost za plačilo DDV od uvoza v obdobju, za katero je imenovan kot zastopnik. Splošni pogoji za zastopnika pri uvozu so enaki, kot veljajo sicer, tj. opravljati morajo dejavnost, imeti morajo sedež v Sloveniji, ne morejo biti podružnice tujih družb in biti morajo identificirani za DDV. Glede pravice do odbitka vstopnega DDV, ki ga je zavezanec obračunal ob uvozu, Pravilnik predpisuje, da se lahko uveljavlja ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je bil obračunan v DDV-O.

Pravilnik pojasnjuje, da se fizična oseba, ki ima v Sloveniji registrirano dejavnost, nima pa v Sloveniji niti stalnega niti običajnega prebivališča, za namene DDV šteje kot davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji. Razlika med tujimi zavezanci in zavezanci s sedežem v Sloveniji vpliva na obveznost identifikacije: posebna ureditev za male zavezance velja samo za subjekte s sedežem v Sloveniji, medtem ko morajo tuji zavezanci pridobiti identifikacijsko številko za DDV, še preden opravijo prvo transakcijo, obdavčljivo v Sloveniji, od katere so sami dolžni obračunati slovenski DDV. V tej zvezi naj omenimo, da zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji in opravi le oproščene dobave blaga oziroma storitve s pravico do odbitka DDV, po novem ne bo treba pridobiti identifikacijske številke za DDV, če odbitka DDV ne bo uveljavljal ali ga bo uveljavljal na način vračila DDV v skladu z določbami ZDDV-1 o vračilu davka zavezancem s sedežem v drugi državi članici in zavezancem iz tretjih držav. Pravilnik posega tudi v določbe 47., 50., 52. in 55. člena ter s kombinirano nomenklaturo usklajuje šifre oziroma opise nekaterih proizvodov, za katere velja nižja stopnja DDV. Spremembe posegajo tudi v nekatere davčne obrazce: • spreminjajo se priloga VIII (obrazec DDV-O), priloga X (obrazec RP-O), priloga XI (obrazec PD-O o dobavah blaga in storitev iz 76.a člena ZDDV1), Priloga XII (seznam pridelkov in storitev, za katere je mogoče uveljaviti pavšalno nadomestilo), Priloga XIII (obrazec DDV-PN: vloga za pridobitev/spremembo/prenos/prenehanje dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila), Priloga XIV (obrazec DDV-OPN za obračun pavšalnega nadomestila); • na novo se določata priloga XVI (Pooblastilo za davčno zastopanje v skladu s 77. členom ZDDV-1) in priloga XVII (obrazec DDV-Iz: izjava za obdavčitev transakcij z nepremičninami po 45. členu ZDDV-1). 

1 njihov cilj ni doseganje dobička, če pa dobiček vseeno dosežejo, ga ne smejo razdeliti, temveč ga morajo nameniti za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje storitev; jih upravljajo in vodijo večinoma prostovoljci, ki sami ali prek drugih oseb niso posredno ali neposredno udeleženi v rezultatih teh dejavnosti; zaračunavajo cene, ki jih odobrijo pristojni organi, ali cene, ki niso višje od takih odobrenih cen, ali za storitve, za katere ni potrebna odobritev cen, cene, ki so nižje, kot jih za podobne storitve zaračunavajo davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV; ni verjetno, da oprostitev DDV za te storitve izkrivlja konkurenco, na primer postavlja v slabši položaj davčne zavezance, ki obračunavajo DDV.

KADRI

8 Lucija Žumer

Personalna mapa zaposlenega

Izbira in zaposlovanje kandidatov je zahteven postopek v domeni kadrovske službe, zato ga je treba skrbno načrtovati in organizirati.

zziv, ki se postavlja pred sodobne kadrovske službe, je v hkratni zadostitvi zakonodaji, vzpostavitvi varnosti kadrovanja in poslovanja, obenem pa v poenostavitvi operativnih kadrovskih postopkov. Ažurna in celovita kadrovska evidenca s pripadajočo dokumentacijo na enem mestu je osnoven pogoj za učinkovito delo kadrovske službe. Organizacija je kot vedno najpomembnejša, zato je za delodajalca in kadrovika pomembno, da vnaprej pripravi potrebne obrazce in forme, ki jih je treba izpolnjevati, kjer to zahteva zakonodaja, druge pa zato, da imamo vse organizirano in pri roki, ko je potrebno. V personalni mapi zaposlenega delodajalec vodi vse podatke, ki so pomembni za izpolnjevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Oblika personalne mape sicer ni predpisana – priporočljivo pa je, da personalna mapa vsebuje: • dokumentacijo, povezano s procesom zaposlitve, vse do sprejema v delovno razmerje; • pogodbo o zaposlitvi in anekse; • dokazila o opravljenih zdravstvenih pregledih, usposabljanju iz varnosti in zdravja pri delu in požarne varnosti; • razno drugo dokumentacijo.

uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam, samo če je to določeno z ZDR-1 ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem; • osebne podatke delavcev (in kandidatov) lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti; • osebni podatki delavcev (in kandidatov), za zbiranje katerih ni več zakonske podlage, se morajo takoj izbrisati in nehati uporabljati. Posebej velja opozoriti še, da zaradi varovanja osebnih podatkov ni dovoljeno shranjevanje fotokopij osebnih dokumentov. V skladu z ZEPDSV (12. člen) morajo delodajalci voditi naslednje evidence: • evidenco o zaposlenih delavcih; • evidenco o stroških dela; • evidenco o izrabi delovnega časa; • evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu.

Evidenca o zaposlenih delavcih (13. člen) V evidenci o zaposlenih delavcih morajo biti za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju, vpisani:

Zakonska podlaga Pri vodenju evidenc mora delodajalec spoštovati določila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV). Zakona podrobno določata način vodenja in seznam evidenc, ki jih mora o delavcih voditi delodajalec, in katere podatke morajo te evidence vsebovati. ZDR-1 v 48. členu določa način varovanja delavčevih osebnih podatkov: • osebni podatki delavcev (in kandidatov) se lahko zbirajo, obdelujejo,

a) podatki o delavcu: – osebno ime; – datum rojstva, če oseba nima EMŠO; – kraj rojstva; – država rojstva, če je kraj rojstva v tujini; – enotna matična številka občana; – davčna številka; – državljanstvo; – naslov stalnega prebivališča; – naslov začasnega prebivališča; – izobrazba; – ali je delavec invalid; – kategorija invalidnosti; – ali je delavec delno upokojen;

– ali delavec opravlja dopolnilno delo pri drugem delodajalcu; – ime in naslov drugega delodajalca, pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo; b) podatki o delovnem dovoljenju delavca (tujci): – vrsta delovnega dovoljenja; – datum izdaje delovnega dovoljenja; – datum izteka delovnega dovoljenja; – številka delovnega dovoljenja; – organ, ki je izdal delovno dovoljenje; c) podatki o sklenjeni pogodbi o zaposlitvi: – datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi; – datum nastopa dela; – vrsta sklenjene pogodbe o zaposlitvi; – razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas; – poklic, ki ga opravlja delavec; – strokovna usposobljenost, potrebna za opravljanje del in nalog delovnega mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi; – naziv delovnega mesta oz. podatki o vrsti dela, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi; – število ur tedenskega rednega delovnega časa; – razporeditev delovnega časa; – kraj, kjer delavec opravlja delo; – ali pogodba o zaposlitvi delavca vsebuje konkurenčno klavzulo; č) podatki o prenehanju pogodbe o zaposlitvi: datum in način prenehanja pogodbe o zaposlitvi Smiselno je, da vsebuje personalna mapa za vsakega delavca dokazila o navedenih podatkih in vsa druga dokazila, ki so potrebna za vodenje drugih evidenc s področja dela – tako evidenc o stroških dela in izrabi delovnega časa kot tudi evidenc o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

Evidenca o stroških dela (16. člen) Delodajalec mora mesečno zagotavljati vpis v evidenco o stroških dela za vsakega delavca: a) poleg podatkov v skladu z zahtevami, navedenimi v 13. členu ZEPDSV, še številko TRR, na katerega se izplačujejo plača in drugi prejemki; b) podatke o plačah in nadomestilih plač, ki bremenijo delodajalca – plača za tekoči mesec, izplačana v skladu s kolektivno pogodbo oziroma pogodbo o zaposlitvi (bruto plača za delo s polnim delovnim časom, bruto plača za delo s krajšim delovnim časom, bruto izplačila za delo prek polnega delovnega časa, bruto nadomestila plač, ki bremenijo delodajalca, zaostala izplačila in nadomestila plač, bruto zaostala izplačila in nadomestila plač, izredno izplačilo, bruto izplačila na podlagi osebne delovne uspešnosti, dodatna denarna izplačila iz naslova uspešnosti poslovanja, neto plača, zaostalo izplačilo, nadomestilo plače, izredno izplačilo);

krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa; • opravljene ure v času nadurnega dela; • neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila; • neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov z oznako vrste nadomestila; • neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače; • število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, z oznako vrste statusa. • Poleg ZDR-1 in ZEPDVS lahko natančneje opredeljujejo zahteve po evidencah o delovnem času še panožne kolektivne pogodbe. Evidenco je treba hraniti kot listino trajne vrednosti in jo predložiti na zahtevo pristojnega organa.

c) podatke o drugih stroških dela (povračila stroškov v zvezi z delom, regres za letni dopust, jubilejna nagrada, dodatna plačila, namenjena socialni varnosti delavcev, plačila za prostovoljno pokojninsko zavarovanje, solidarnostna pomoč, odpravnina, stroški izobraževanja delavcev, davki na izplačane plače, drugi stroški dela);

Pravilnik o delovnem času sicer ni obvezen, je pa priporočljiv. S sprejetjem pravilnika (internega akta) o delovnem času delodajalec ustrezno uredi področje delovnega časa, načina njegovega evidentiranja in obračuna. Ob tem se odpravijo morebitni nesporazumi o delovnem času in tudi inšpektor ob pregledu lahko dobi dokumentacijo z navodili, po katerih se ravnajo zaposleni.

č) podatke o zakonsko določenih prispevkih za socialno varnost za posameznega delavca: • prispevki v breme delodajalca (plačani prispevki za PIZ, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo, zaposlovanje); • prispevki v breme zavarovanca (plačani prispevki za PIZ, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo, zaposlovanje).

V pravilniku je smiselno urediti neenakomerno razporeditev delovnega časa (če je za podjetje aktualno), ki pomeni delo prek polnega delovnega časa. To je zakonsko omejeno po obsegu na dnevni in tedenski ravni, lahko traja omejen čas in ima opredeljen počitek. Panožne kolektivne pogodbe in interni akti lahko dodatno opredeljujejo pogoje neenakomerne razporeditve, ki jih je treba upoštevati pri razporejanju.

Evidenca o izrabi delovnega časa (18. člen)

Zaposleni imajo pravico do sorazmernega dela odmora glede na polni delovni čas. Ob inšpekcijskem nadzoru je od delodajalca mogoče zahtevati, da predloži dokaze o tem, da je zaposlenim zagotovljena pravica do odmora. Najlaže je to dokazati, če ima delodajalec v pravilniku o delovnem času opredeljen odmor in v sistemu vodenja evidence delovnega časa odmore tudi beleži.

Delodajalec je dolžan dnevno vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca naslednje podatke: • podatke o številu ur (evidentirana mora biti ura začetka in konca dela, ne samo število ur); • skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s

Nadurno delo mora biti odrejeno vnaprej in praviloma pisno, izjemoma pa ustno z ustrezno vročitvijo pisne odreditve v istem delovnem tednu. Ker so pri opravljanju nadurnega dela prisotne dnevne, tedenske, mesečne in letne omejitve, je treba posvetiti dodatno pozornost ustreznemu evidentiranju in obračunu nadurnega dela. Nadurno delo je lahko plačano ali v dogovoru z zaposlenim opredeljeno kot višek ur, ki ga zaposleni koristi kot proste ure. Pomembno je, da se pri obračunu plač in delovnega časa ustrezno opredelijo ure za izplačilo in ure za koriščenje. V sklop evidenc delovnega časa spada tudi evidenca o koriščenju dopustov. Pomembno je, da delodajalec zagotovi zaposlenim koriščenje letnega dopusta najmanj 2 tedna skupaj. Ročno spremljanje in zagotavljanje spoštovanja vseh omejitev je precej zamudno, delo pa si delodajalec lahko olajša z elektronskim razporejanjem delovnega časa zaposlenih.

Evidenca o oblikah reševanja kolektivnih sporov (20. člen) 1. Evidenca o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu vsebuje naslednje podatke o stavkah: podatke o delodajalcu, podatke o organizatorju stavke, podatke o stavki. 2. Evidenca o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu vsebuje naslednje podatke o arbitražah delovnih sporov: podatke o delodajalcu, podatke o sindikalni organizaciji ali skupini delavcev ali o delavcu, ki je stranka v delovnem sporu, podatke o arbitražah delovnih sporov.

Najpogostejše kršitve in sankcije Kršitve delovne zakonodaje so pogoste, zato prihaja tudi do več prijav kršitev na delovni inšpektorat. Na podlagi prijav opravijo delovni inšpektorji nenapovedani inšpekcijski pregled v prostorih delodajalca in razgovor s poslovodstvom ter kadrovsko službo. Velikokrat je predmet prijave povezan s kršitvami pravic delavcev, to so najpogosteje neizplačila osebnih dohodkov zaposlenim in kršitve v povezavi z delovnim časom. Pri prijavah so inšpektorji ob opravljanju nadzora in pregledu

KADRI

10 dokumentacije v podjetju posebej pozorni na evidenco delodajalca o delovnem času. Veliko delodajalcev namreč (tudi nevede) krši zakonska določila, npr. v delovni čas ne štejejo priprave na delo ali ne vodijo ustrezno zakonsko določenih odmorov in počitkov med delovnim časom. Evidenca o zaposlenih delavcih se za posameznega delavca začne voditi z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, neha pa z dnem, ko se mu izteče pogodba o zaposlitvi. Smiselno je, da se vodenje evidenc časovno ujema z vodenjem personalne mape delavca. Pomembno je tudi, da se dokumenti s podatki o delavcu, za katerega se neha voditi evidenca o zaposlenih delavcih, in izvirne listine, na podlagi katerih se vpisujejo podatki v evidenco o zaposlenih delavcih, hranijo kot listina trajne vrednosti, ki jo mora delodajalec predložiti na zahtevo pristojnega organa. Delavec pa mora delodajalcu prijaviti spremembe osebnih podatkov v osmih dneh po nastanku spremembe. V letu 2015 je bilo ob inšpekcijskih pregledih zabeleženih 1797 kršitev Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Od tega se je 39 odstotkov ugotovljenih kršitev nanašalo na vodenje obveznih evidenc, 61 odstotkov pa na druge kršitve. Globe, s katerimi se kaznuje pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi z vodenjem, hrambo in posodabljanjem predpisanih evidenc znašajo od 1.251,88 evra do 4.172,93 evra. Poleg tega se kaznuje tudi odgovorna oseba kršitelja z globo v višini od 208,59 evra do 415,54 evra. Dolžnost delodajalca je vodenje predpisane evidence, zagotavljanje zgodovine sprememb podatkov, posodabljanje evidenc in njihova hramba skladno z zakonskimi določili. Za arhiviranje personalnih map in z njimi povezanih evidenc se lahko uporablja klasičen arhiv z zaklenjenimi ognjevarnimi omarami, delodajalec pa lahko zagotovi elektronski arhiv, ki omogoča zanesljivo pretvorbo podatkov. Ker gre za listine trajne vrednosti, je treba zagotoviti hrambo v arhivu delodajalca (lahko tudi pri pooblaščenih ponudnikih). Ob prenehanju delodajalca hrambo prevzame Arhiv RS. 

Nina Orehek Ručigaj

Letni dopust in regres ter druge oblike odsotnosti z dela - 2. del Ena od temeljnih obveznosti delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi je obveznost opravljanja dela v okviru odrejenega delovnega časa, k tej obveznosti pa delavcu hkrati pripadajo tudi pravica do letnega dopusta, pravica do odmora in počitka med delom ter pravica do druge (plačane) odsotnosti z dela. Na podlagi pravice do letnega dopusta delavcu pripada tudi pravica do regresa, ki ga morajo delodajalci praviloma izplačati do 1. julija. 4. DRUGE ODSOTNOSTI Z DELA

Odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov

Plačana odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin

Delavec je upravičen do odsotnosti z dela v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe in v drugih primerih, v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju.

Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin. Že na podlagi ZDR-1 je delavec upravičen do plačane odsotnosti z dela najmanj en delovni dan za vsak posamezni primer: • lastne poroke; • smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja; • s mrti staršev - oče, mati, zakonec ali zu najzakonski partner starša, posvojitelj; • hujše nesreče, ki zadene delavca. Na podlagi internih aktov pri delodajalcu ali kolektivne pogodbe, ki zavezuje delodajalca, ima delavec lahko pravico do dodatnih dni plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin.

Odsotnost z dela zaradi praznovanja Delavec ima pravico do odsotnosti z dela ob praznikih Republike Slovenije, ki so določeni kot dela prosti dnevi, in ob drugih, z zakonom določenih dela prostih dnevih. Pravica se delavcu lahko omeji, če delovni oziroma proizvodni proces poteka nepretrgano ali narava dela zahteva opravljanje dela tudi na praznični dan.

Poleg omenjenega ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno daruje kri. V takem primeru izplača delodajalec nadomestilo plače delavcu v breme zdravstvenega zavarovanja. V primeru odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, 80 odstotkov plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.

Odsotnost z dela zaradi opravljanja funkcije ali obveznosti po posebnih zakonih Dodatno ima pravico do odsotnosti z dela delavec zaradi: • opravljanja neprofesionalne funkcije, v katero je izvoljen na neposrednih državnih ali lokalnih volitvah, volitvah v Državni svet Republike Slovenije; • funkcije oziroma dolžnosti, na katero ga imenuje sodišče; • sodelovanja v Ekonomsko-socialnem svetu ali organih, ki so na pod-

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

lagi zakona sestavljeni iz predstavnikov socialnih partnerjev; • poziva k opravljanju obrambnih dolžnosti, vojaške dolžnosti, vključno z usposabljanjem v pogodbeni rezervi Slovenske vojske, ter dolžnosti zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonom, razen v primeru vpoklica na obvezno ali prostovoljno služenje vojaškega roka, opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije, vpoklica pogodbenega pripadnika rezervne sestave Slovenske vojske k opravljanju vojaške službe v miru ter poziva ali napotitve na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči pogodbenega pripadnika Civilne zaščite, ali če mu je odrejeno ali predlagano, naj sodeluje ali nudi pomoč upravnemu ali sodnemu organu ali je iz drugih razlogov brez krivde poklican k sodelovanju z upravnim ali sodnim organom.

Odsotnost z dela zaradi izobraževanja Delavec ima pravico do odsotnosti tudi v primeru izobraževanja. ZDR-1 zlasti predvideva pravico do plačane odsotnosti v primeru izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, kadar je tako izobraževanje v skladu s potrebami delovnega procesa, z namenom ohranitve oziroma širitve sposobnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, ohranitve zaposlitve ter povečanja zaposljivosti. Poleg omenjenega se delavec in delodajalec lahko s posebno pogodbo o izobraževanju (ali na podlagi kolektivne pogodbe) dogovorita tudi o drugačni obliki izobraževanja (v interesu delavca) in odsotnosti. V takem primeru s pogodbo o izobraževanju stranki določita trajanje in potek izobraževanja ter pravice pogodbenih strank med izobraževanjem in po njem. ZDR-1 določa pravico delavca do odsotnosti z dela zaradi priprave oziroma opravljanja izpitov, in sicer ne glede ne to, ali se delavec izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v interesu delodajalca ali v svojem osebnem interesu. Če s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali posebno pogodbo o izobraževanju pravica do odsotnosti ni podrobneje določena, ima delavec

pravico do odsotnosti z dela ob dnevih, ko prvič opravlja izpite.

Odsotnost z dela v času odpovednega roka Če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec, ima delavec v času odpovednega roka pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila plače v trajanju najmanj dve uri na teden. Če pa delodajalec poda redno odpoved delavcu iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in delavcu hkrati ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi (po 1. odstavku 91. člena ZDR1), mora delodajalec delavcu omogočiti odsotnost z dela najmanj en dan na teden za vključevanje v ukrepe na področju trga dela v skladu s predpisi o urejanju trga dela. Dodatno je delodajalec dolžan izplačati nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v višini 70 odstotkov osnove. Osnova (nadomestilo plače) je enaka delavčevi povprečni mesečni plači za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih oziroma v obdobju dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Odsotnost z dela zaradi čakanja na delo doma Delavec je upravičen do plačane odsotnosti z dela tudi v primeru, ko mu delodajalec iz poslovnih razlogov začasno ni zmožen zagotavljati dela. Kadar delodajalec začasno, vendar najdlje za čas šestih mesecev v posameznem koledarskem letu ne more zagotavljati dela delavcem, lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma. Pisna napotitev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski pošti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Med ča-

kanjem na delo doma ima delavec še naprej dolžnost, da se odzove na poziv delodajalca na način in pod pogoji, ki izhajajo iz pisne napotitve; v tem času se je delavec dolžan izobraževati in ima v zvezi z izobraževanjem pravico do povračila stroškov v zvezi z delom. V primeru čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove. Osnova (nadomestilo plače) je enaka delavčevi povprečni mesečni plači za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Odsotnost z dela zaradi izrabe starševskega dopusta Delodajalec je delavcu dolžan zagotavljati pravico do odsotnosti z dela ali krajšega delovnega časa zaradi izrabe starševskega dopusta, določenega z zakonom. Delavec je dolžan delodajalca obvestiti o začetku in načinu izrabe pravic v roku 30 dni pred začetkom izrabe pravic, razen če zakon, ki ureja starševski dopust, ne določa drugače. Po prenehanju starševskega dopusta mora delodajalec delavcu omogočiti, da začne opravljati delo pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Pravice, ki jih je delavec pridobil ali so se izboljšale med odsotnostjo z dela zaradi starševskega dopusta, delavec lahko uveljavi takoj, ko začne opravljati delo, če jih ni mogel uveljaviti med odsotnostjo, kar mu mora delodajalec omogočiti.

Odsotnost z dela zaradi višje sile Delavec je lahko odsoten z dela tudi zaradi višje sile, namreč okoliščin, ki preprečujejo delo in jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti ali se jim izogniti. Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. 

RAČUNOVODSTVO

12 Kristinka Vukovič

Davčni vidiki prejema dividend

V majski številki Unikuma smo si ogledali, kako mora ravnati v knjigovodstvu in pri obračunu davkov izplačevalec dobička oziroma dividend, tokrat pa si oglejmo, kako mora ravnati prejemnik dividend. Obdavčitev prejemnika je odvisna od tega, ali je prejemnik fizična ali pravna oseba. Za fizične osebe velja Zakon o dohodnini ZDoh-2, za pravne osebe pa Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb ZDDPO-2.

Prejemnik je fizična oseba Dividenda je ena od vrst dohodkov iz kapitala, kot dividenda se štejejo tako dividende kot tudi drugi dohodki, doseženi na podlagi lastniškega deleža. Dohodki iz kapitala so skladno s 132. členom ZDoh-2 obdavčeni po stopnji 25 odstotkov in se ne vštevajo v letno davčno osnovo, torej je obdavčitev dokončna in nanjo ne vplivajo drugi doseženi dohodki (npr. iz plač). Kadar je izplačevalec dividende slovenska pravna oseba, prejemnik fizična oseba pravzaprav nima druge obveznosti kot izplačevalcu sporočiti svojo davčno številko in transakcijski račun. Po postopkovnih določbah zakona namreč opravi davčni odtegljaj in ga plača tisti, v čigar breme je dohodek izplačan, torej izplačevalec dividende, dividendo pa mora skladno s 23.a členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku nakazati na transakcijski račun prejemnika, kadar gre za zneske 50 evrov in več. Če pa je dividendo fizična oseba prejela iz tujine in izplačevalec ni tudi plačnik davka, mora fizična oseba tak dohodek napovedati pri FURS in dohodnino ugotovi davčni organ z odločbo. Napoved za odmero dohodnine iz 325. člena tega zakona davčni zavezanec vloži pri davčnem organu do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, pri tem pa lahko hkrati tudi uveljavlja odbitek za ustrezni znesek plačanega davka v tujini ali oprostitev po mednarodni pogodbi. V tem primeru so sestavni del napovedi tudi ustrezna dokazila glede davčne obveznosti zunaj Republike Slovenije, zlasti o znesku davka, plačanega v tujini, o osnovi za plačilo davka in o tem, da je znesek davka, plačan v tujini, dokončen in de-

jansko plačan. Če davčni zavezanec do roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine še ne razpolaga z ustreznimi dokazili, lahko ustrezna dokazila predloži naknadno. Napoved se odda na obrazcu Napoved za odmero dohodnine od dividend (obrazec DOHKAP št. 3). Zakon o dohodnini ureja tudi eno posebnost, in sicer za tiste fizične osebe, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti. Te osebe prejetih dividend ne vključijo med svoje prihodke, torej dividende ne morejo biti obdavčene v sklopu dohodkov iz dejavnosti, temveč bo za ta dohodek, četudi bi ga dosegel samostojni podjetnik, vedno veljalo, da je to dohodek iz kapitala in se torej ne neodvisno od drugih dohodkov obdavči po stopnji 25 odstotkov, torej zunaj sfere podjetnikovega podjetja.

Prejemnik je pravna oseba Pravna oseba prejete dividende izkaže med finančnimi prihodki. ZGD-1 določa, da se dividende oziroma udeležbe v dobičku pripoznajo v poslovnem izidu, ko družba pridobi pravico do plačila, kar pomeni, da prejemnik dividend ne izkaže v trenutku, ko je dobiček ugotovljen (npr. na podlagi letnega poročila odvisne družbe), temveč na podlagi sklepa skupščine oziroma družbenikov. Kadar je izplačevalec dividende pravna oseba iz Slovenije, do obračuna davčnega odtegljaja pri nakazilu ne pride. Kot smo pojasnili, se prejete dividende izkažejo med računovodskimi prihodki, hkrati torej vstopijo tudi v davčni obračun prejemnika skupaj z vsemi drugimi računovodskimi prihodki. Prejemnik dividend lahko

prejete dividende izvzame iz svojega davčnega obračuna, če izpolnjuje pogoje iz 24. člena ZDDPO-2. Če je našemu davčnemu zavezancu, slovenskemu davčnemu rezidentu, dividende izplačala slovenska pravna oseba, se prejete dividende izvzamejo iz davčnega obračuna prejemnika (pod zaporedno 2.5 obračuna davka od dohodkov pravnih oseb), če jih je davčni zavezanec v tekočem ali v preteklih davčnih obdobjih vključil v davčno osnovo (torej pod zaporedno številko 1 davčnega obračuna). Če je prejemnik dividend iz obdavčitve izvzel prejete dividende, mora 5 odstotkov izvzetega zneska izkazati kot davčno nepriznan strošek, kar v praksi pomeni, da je pri prejemniku obdavčenih 5 odstotkov prejetih dividend. Če pa je našemu davčnemu zavezancu, slovenskemu davčnemu rezidentu, dividende izplačala tuja pravna oseba, je za izvzem prejetih dividend iz obdavčitve z davkom od dohodkov pravnih oseb pri prejemniku potrebno izpolnjevanje dodatnih pogojev, kot jih določata 2. in 3. točka 1. odstavka 24. člena ZDDPO-2 ter 376.a člen ZDavP-2. V teh primerih je potrebno dodatno dokazovanje, da je izplačevalec za davčne namene zavezanec za davek, ki je primerljiv z našim davkom od dohodkov pravnih oseb, da je davčni rezident tiste države, da ni rezident države s seznama držav z obdavčitvijo, nižjo od 12,5 odstotka. Za izvzem prejetih dividend iz obdavčitve je torej treba razpolagati s potrdilom o rezidentstvu in potrdilom o zavezanosti za davek, ki se predložita na zahtevo davčnega organa. Tudi v tem primeru je treba za 5 odstotkov izvzetih prihodkov povečati davčno osnovo. 

STROKOVNA MNENJA IR

Mnenja Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

Transakcija prodaje avtopralnice z montažo

rim se omogoči njegova uporaba ali izboljša njegova funkcionalnost, česar po našem mnenju v primeru avtopralnice ni.

Naša stranka je kupila avtomatsko avtopralnico in jo bo prodala naprej. Mislimo, da se avtomatska avtopralnica obravnava kot oprema, vse kar mora biti zanjo pripravljeno, da se avtopralnica lahko montira, pa je nepremičnina. Stranka to avtopralnico prodaja naprej kupcu, in sicer vključno z montažo oziroma namestitvijo, ki jo bo za našo stranko opravil zunanji izvajalec. Ali mora prodajalec za prodajo avtomatske avtopralnice z instalacijo izstaviti račun po 76.a členu ali mora zaračunati dobavo kot prodajo blaga z obračunanim 22-odstotnim DDV-jem?

Za povsem zanesljivo informacijo glede razvrščanja dejavnosti v SKD bi bilo treba vprašanje nasloviti na Statistični urad.

Mnenje Obveznost obračuna DDV se v skladu s 76.a členom Zakona o DDV prenese na prejemnika, kadar se opravijo gradbena dela, ki se po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) uvrščajo pod gradbeništvo, ali če se postavljajo montažne stavbe. Montaža avtopralnice se kot taka v Standardni klasifikaciji dejavnosti ne pojavlja, vendar je glede na opis še najbliže dejavnosti ›33.200 Montaža industrijskih strojev in naprav‹, kamor spada specializirana montaža industrijskih naprav in opreme, ne pa tudi vgrajevanje naprav, ki so sestavni del stavbe, kot npr. osebnih dvigal, tekočih stopnic, klimatskih naprav, električnih inštalacij, protivlomnih alarmnih sistemov, kar vse spada v gradbeništvo. Nadalje se k montaži industrijskih strojev in naprav uvršča še: • specializirana montaža industrijskih naprav in opreme; • montaža industrijskih strojev in naprav, komunikacijske opreme, montaža sevalnih elektromedicinskih naprav; • sestavljanje naprav in opreme za industrijsko procesno kontrolo in krmiljenje; • razmontiranje večjih industrijskih strojev in opreme; • opremljanje strojev; • montaža kegljišč. Po drugi strani se montaža protivlomnih sistemov, klimatskih naprav, hišnih dvigal, tekočih stopnic in stavbnega pohištva (vrat, stopnic, opreme za trgovine ipd.) uvršča v gradbeno dejavnost. V gradbeništvo se uvršča tista montaža opreme, ki je sestavni del stavb ali podobnih konstrukcij. Glede na neštete dejavnosti se zdi, da se k gradbeništvu štejejo dela in storitve, s katerimi se posega v objekt na način, s kate-

Če pritrdimo stališču, da ne gre za gradbeno storitev, mora DDV obračunati dobavitelj in se 76.a člen ne uporabi, ne glede na to, ali transakciji dobave blaga in storitev obravnavamo kot ločeni storitvi ali kot enotno storitev, ob predpostavki seveda, da je kupec slovenski subjekt in je kraj obdavčitve Slovenija. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 86/2014. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013, 85/2014.

Vzdrževanje in vlaganje v najeto nepremičnino Podjetje ima v najemu poslovni prostor, hišo, ki jo v celoti uporablja za dejavnost. Najemodajalec je fizična oseba, lastnik podjetja (upokojenec). V najemni pogodbi je opredeljeno, da stroške vzdrževanja in obnove nosi najemojemalec. Obnoviti je treba streho in stroške obnove naj bi nosilo torej podjetje. Zanima nas, na kaj moramo biti pozorni pri obravnavi poslovnega dogodka. Prosimo za opis davčne obravnave poslovnega dogodka pri fizični osebi in pojasnilo glede obravnave poslovnega dogodka v poslovnih knjigah podjetja.

Mnenje Četudi podjetje posluje v najetih prostorih, to ni ovira, da prostorov ne bi najemnik tekoče vzdrževal za nemoteno poslovanje in ohranjanje stanja objekta ali da v prostore ne bi vlagal. Po slovenskih računovodskih standardih med opredmetena osnovna sredstva štejemo tudi tista, ki sicer niso v lasti podjetja ali finančnem najemu, jih pa podjetje obvladuje na drug način ter tako uporablja pri ustvarjanju proizvodov, opravljanju storitev, dajanju v najem ali za pisarniške name-

UNIKUM | JUNIJ 2016 | STROKOVNA MNENJA IR

ne, vse to v času, daljšem od enega obračunskega obdobja. Računovodsko se taka vlaganja lahko obravnavajo kot vlaganja v tuja osnovna sredstva (po SRS 1.14), kar pomeni evidentiranje bodisi med samostojno razpoznavnimi osnovnimi sredstvi (konto 046 po Priporočenem enotnem kontnem načrtu) ali med deli opredmetenih osnovnih sredstev (konto 021 ali 023 po Priporočenem enotnem kontnem načrtu). Za uvrstitev vlaganj med osnovna sredstva je ključno tudi obvladovanje sredstva. Kdaj se sredstvo obvladuje, posebej v slovenskih računovodskih standardih ni pojasnjeno, tudi v Uvodu v SRS ne, najdemo pa to razlago v 9. točki Pojasnila OPMSRP4 (glej Uredbo Komisije ES, št. 1126/2008, objavljeno v Uradnem listu L 320, 29. 11. 2008, na straneh 0001– 0481), kjer je navedeno, da se pravica do obvladovanja uporabe temeljnega sredstva prenese, če je izpolnjen katerikoli od naslednjih pogojev: a) kupec ima možnost ali pravico ravnati s sredstvom ali drugim odrediti, da ravnajo s sredstvom na način, ki ga določi, ko pridobiva ali obvladuje več kot nepomembno količino učinka ali druge koristnosti sredstva; b) kupec ima možnost ali pravico kontrolirati fizični dostop do temeljnega sredstva, ko pridobiva ali obvladuje več kot nepomembno količino učinka ali druge koristnosti sredstva; c) dejstva in okoliščine kažejo, da je malo verjetno, da ena ali več strank, razen kupca, vzamejo več kot nepomembno količino učinka ali druge koristi sredstva, ki jo proizvede ali ustvari sredstvo v času trajanja dogovora, in da cena, ki jo kupec plača za učinek, ni niti pogodbeno določena na enoto proizvoda niti ni enaka tržni ceni na enoto proizvoda v času dostave proizvodov. To pomeni, da kadar vlagatelj sredstva (konkretno: vlaganje v tujo nepremičnino) podjetje obvladuje, jih izkaže med osnovnimi sredstvi, kadar ne, pa med dolgoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami. V obeh primerih tako sredstvo prehaja med stroške podjetja, osnovna sredstva prek obračuna amortizacije, dolgoročno odloženi stroški pa prek časovnega razmejevanja stroškov; v drugem primeru torej z direktnim zmanjševanjem in prenosom med stroške materiala in storitev. Vsi ti stroški so potem tudi davčno priznani odhodki v davčnem obračunu podjetja ob izpolnjevanju drugih pogojev iz zakona, na primer, da so potrebni za doseganje prihodkov in posledica opravljanja dejavnosti. Kadar vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti izkažemo med osnovnimi sredstvi, zanje enako veljajo vse določbe splošnih računovodskih standardov kot za vsa druga osnovna sredstva. To pomeni, da se lahko njihova vrednost razporedi na pomembne dele, če gre za pomembne vrednosti in različne vzorce uporabe ali dobe koristnosti, da se začnejo amortizirati s prvim dnem meseca, ki sledi razpoložljivosti za uporabo, da je treba za vlaganja pomembnejše vrednosti najmanj letno preverjati ocenjeno dobo koristnosti in podobno. Amortizacijsko stopnjo določimo z upoštevanjem siceršnjih kriterijev iz SRS 13.8 (doba koristnosti je odvisna od pričakovanega fizičnega in tehničnega staranja, gospodarskega staranja, pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe sredstva), pri čemer ne spreglejte tudi kriterij pričakovanih omejitev uporabe. Zgornja meja za amortizacijsko dobo je trajanje najemne pogodbe. Če je ta krajša od sicer pričakovane dobe koristnosti teh vlaganj in

se sedanja vrednost vlaganj ob prenehanju pogodbe zato morajo poračunati z najemodajalcem, se določi še preostala vrednost. Vprašanje, ki ga niste omenili, a ga je treba urediti v pogodbi med najemojemalcem in najemodajalcem, kadar ima najemodajalec poleg tekočega vzdrževanja še pravico vlaganj v objekt in povečevanja njegove vrednosti (ob poprejšnjem strinjanju najemodajalca), je ocenitev in obračun (poračun) sedanje vrednosti vlaganj ob prenehanju veljavnosti pogodbe (torej ali najemodajalec najemojemalcu povrne oziroma odplača sedanjo vrednost vlaganj ali se mu takratna sedanja vrednost, to je poštena vrednost vlaganj, obračuna kot dohodek). Ker ima podjetje kraj dejanskega delovanja na naslovu nepremičnine, ki je v zasebni lasti, za povrh pa v lasti povezane osebe, je treba paziti pri urejanju medsebojnih razmerij z vidika cen med povezanimi osebami, da so primerljive tržnim cenam, ter z vidika dohodnine ob prenehanju pogodbe kot navedeno. To je ključno pri davčni obravnavi vlaganj tako pri najemojemalcu kot pri najemodajalcu. Temeljno vprašanje je torej, koliko bi podjetje plačalo za najemnino (in druge stroške, torej vlaganje v streho in podobne), če bi objekt v primerljivem stanju vzelo v najem od nepovezane osebe. Presežek stroškov se namreč lahko obravnava tudi kot prikrito izplačilo dobička, kar za najemojemalca predstavlja davčno nepriznane odhodke, za najemojemalca pa obdavčitev prejetih dohodkov, podobnih dividendam. Poleg navedenega obstaja še ena možnost, ki je niste omenjali, ker najbrž ne izhaja iz pogodbe, to je, da vlaganja vendarle financira najemodajalec na način, da se takoj ali postopoma poračunajo z zneski najemnine. To omenjamo zato, ker gre za vlaganje take vrste, ki ni prilagoditev nepremičnine zahtevam ali možnostim opravljanja dejavnosti najemojemalca, temveč vlaganje v streho, ki pa naj bi jo v primerjavi z drugimi ponudbami prostorov na trgu objekt vendarle imel. V zvezi z vlaganji v tuja osnovna sredstva priporočamo tudi branje pojasnil DURS: • Pojasnilo DURS, št. 4236-46/2006-2, z dne 21. 12. 2006. • Pojasnilo DURS, št. 4200-9/2010, z dne 15. 2. 2010. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Slovenski računovodski standardi, Uradni list RS, št. 118/2005, 10/2006-po pr., 58/2006, 112/2006-popr., 112/2006-popr., 3/2007, 12/2008, 119/2008, 1/2010, 90/2010-popr., 80/2011, 2/2012, 64/2012. • Zakon o dohodnini, Uradni list RS, št. 13/2011, 9/2012-odl. US, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 75/2012, 94/2012, 52/2013-odl. US, 96/2013, 29/2014-odl. US, 50/2014. • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Uradni list RS, št. 117/2006, 56/2008, 76/2008, 5/2009, 96/2009, 110/2009-ZDavP2B, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012, 81/2013, 50/2014.

Preoblikovanje s. p. v d. o. o. / Obveznost davčnega zavezanca ob prenosu sredstva v gospodinjstvo, prenehanju identifikacije za DDV in odsvojitvi novega stanovanja, ki je del socialne politike 1. Samostojni podjetnik razmišlja o preoblikovanju v novo kapitalsko družbo (d. o. o.). V registru

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

osnovnih sredstev ima med drugim tudi nepremičnino – pisarno, ki jo je kupil leta 2010 (pred tem so bili ti prostori v najemu), in v njej opravlja dejavnost. DDV ob nakupu ni bil obračunan, ker je šlo za ›staro‹ nepremičnino. Podjetnik želi še pred presečnim datumom preoblikovanja (30. 9. 2015) nepremičnino prenesti v gospodinjstvo (ocenjena tržna vrednost je nižja od knjigovodske vrednosti). Ali v tem primeru (ne gre za prenos vseh osnovnih sredstev) lahko govorimo o davčno nevtralnem prenosu po 51. členu ZDoh-2? Kako je z DDV pri prenosu nepremičnine v gospodinjstvo? Ali je z vidika obdavčitve sporno, da nepremičnino po prenosu iz dejavnosti fizična oseba oddaja, pri čemer zaračunava najemnino po tržni ceni? (Opomba: Nepremičnina se nahaja v poslovni stavbi, kjer so poslovni prostori tudi drugih podjetij, medtem ko podjetnik prebiva na drugi lokaciji/naslovu). 2. Samostojni podjetnik je leta 2011 postal prostovoljni zavezanec za DDV. Kupil je malo sončno elektrarno in dobil račun po 76.a členu ZDDV-1. Kot plačnik davka je od navedene transakcije obračunal DDV in si ga tudi odbijal. Sončna elektrarna se šteje kot oprema, od katere je uveljavljal investicijsko olajšavo po 66.a členu ZDoh-2. V letu 2016 (po izteku 60-mesečnega obdobja) želi izstopiti iz sistema DDV, ker ne dosega prometa 50.000 evrov. Ali ob izstopu iz sistema opravi popravek odbitka DDV (5-letno obdobje popravka za opremo bo poteklo) ali obračuna DDV od primerljive tržne vrednosti? 3. Samostojni podjetnik je v letu 2010 kot poplačilo svojih terjatev prejel stanovanje v novozgrajeni večstanovanjski stavbi. Ob nakupu se je odbijal vstopni DDV. Nepremičnina je bila vseskozi namenjena za nadaljnjo prodajo (konto 671). Stanovanje do danes še ni bilo vseljeno, je prazno in se smatra kot del socialne politike, ker bivalna površina ne presega 120 m2. Zdaj je zavezancu uspelo dobiti kupca (fizično osebo), kateremu bo prodal stanovanje in obračunal 9,5-odstotni DDV. Ali je tako pravilno?

Mnenje 1. Podjetnik (samostojni) je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja (3. člen ZGD-1). Slednji se lahko statusno preoblikuje s prenosom podjetja na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja. S prenosom preidejo na družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika (667. člen ZGD-1). Podjetnik, ki se želi preoblikovati v novo družbo, mora sprejeti sklep o prenosu podjetja v pisni obliki ter v slednjem navesti firmo in sedež podjetnika, izjavo o prenosu podjetja ter vrednost podjetja

(premoženje ter pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem) na dan obračuna prenosa. Slednje zagotavlja s pripravo računovodskih izkazov, v katerih izkazuje vse premoženje, ki ga namerava prenesti na novo družbo. To pa pomeni, da mora vsa sredstva, ki jih ne namerava prenesti na družbo, prej prodati oziroma kako drugače izločiti iz dejavnosti oziroma poslovnih knjig. Predhodna izločitev sredstev z vidika izvedbe statusnega preoblikovanja ni sporna. Kar zadeva davčno obravnavo prenosa podjetja podjetnika na družbo, pa (v skladu z 51. členom ZDoH-2) velja, da zavezanec lahko zahteva, da se za odtujitev sredstev pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje prenehanje opravljanja dejavnosti zavezanca, ki se izvede v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah o statusnem preoblikovanju podjetnika (ter pogoji iz ZDoH-2), zato ni treba upoštevati splošne določbe 51. člena ZDoh-2, ki pravi, da se razlika med tržno vrednostjo sredstev in knjigovodsko vrednostjo sredstev, ki se prenašajo v gospodinjstvo, izkaže kot prevrednotovalni poslovni prihodek oziroma odhodek, ki je davčno priznan. Statusno preoblikovanje je torej ena od izjem,1 kar pomeni, da lahko podjetnik vsa sredstva, ki jih želi prenesti na družno in so izkazana v poslovnih knjigah na obračunski dan, lahko prenese brez ugotavljanja davčne osnove (ki je razlika med tržno in knjigovodsko vrednostjo sredstev) za davek od dohodka iz dejavnosti. V vašem primeru bo torej treba dotično nepremičnino pred statusnim preoblikovanjem (pred obračunskim dnem) prenesti iz dejavnosti oziroma poslovnih knjig in ustrezno davčno obravnavati. Z vidika davka od dohodkov iz dejavnosti (Zakon o dohodnini) se za vašo nepremičnino izračunava razlika med tržno in knjigovodsko vrednostjo in (glede na navedbo, da je tržna vrednost manjša od knjigovodske) slednja knjigovodsko evidentira kot prevrednotovalni poslovni odhodek (51. člen ZDoH-2). Z vidika davka na dodano vrednost pa velja, da prenos nepremičnine v gospodinjstvo ni predmet obdavčitve z DDV, saj ne glede na to, ali ga opredelimo za ›brezplačno odtujitev‹ (7. člen ZDDV-1) ali če gre za ›zadržanje blaga ob prenehanju dejavnosti‹ (8. člen ZDDV-1), pogoj za obdavčitev ni izpolnjen, ker zavezanec ob nabavi ni odbijal vstopnega DDV. Kasnejše oddajanje, torej ko bo nepremičnina v sferi fizične osebe, nepremičnine v najem nikakor ni sporno. 2. Davčni zavezanec, ki nabavi osnovno sredstvo, mora prvotni odbitek vstopnega DDV popraviti, če je odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil upravičen, torej če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek (68. člen ZDDV-1) ali če v obdobju popravka sredstvo odsvoji (70. člen ZDDV-1).

1 Izjema iz 51. člena ZDoh-2 so: • prenosi nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je zavezanec prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti; • prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je zavezanec prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje po začetku opravljanja dejavnosti, če so bile te nepremičnine in oprema zgrajene oziroma pridobljene pred začetkom opravljanja dejavnosti; • prenos nepremičnin, ki so bile pridobljene v podjetje pred 1. 1. 2005, pod pogojem, da ne gre za nepremičnine iz 1. alineje ali za nepremičnine, ki se s prenehanjem dejavnosti prenašajo na drug subjekt (preoblikovanje); • ko se podjetje podjetnika (samostojni) preoblikuje v družbo v skladu z določbami ZGD-1.

UNIKUM | JUNIJ 2016 | STROKOVNA MNENJA IR

S spremembo dejavnikov, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek DDV, je mišljena sprememba pogojev, ki so bili odločilni za odbitek DDV na začetku uporabe osnovnega sredstva, naknadna sprememba teh pogojev pa privede do večjega ali manjšega odbitka DDV glede na začetno stanje. Za spremembo pogojev, ki so bili odločilni pri določitvi zneska odbitka DDV, se ne štejejo spremembe, nastale zaradi sprememb predpisov. Za osnovna sredstva se popravek odbitka DDV razporedi na obdobje 5 let, razen za nepremičnine, ki so bile pridobljene kot osnovna sredstva, za katere se popravek razporedi na obdobje 20 let. V primeru izstopa iz sistema DDV ne pride do zadržanja blaga s strani davčnega zavezanca ali njegovih pravnih naslednikov (ki se šteje za obdavčljivo transakcijo v skladu z 8. členom ZDDV-1), saj zavezanec ne neha opravljati dejavnosti in sredstvo ne preide iz ekonomske v zasebno sfero. Prenehanje identifikacije dejansko pomeni spremembo dejavnikov, ki vplivajo na pravico odbitka, na podlagi dejstva, da začne zavezanec opravljati oproščene transakcije brez pravice do odbitka. Glede na navedeno v opisanem primeru, ko je zavezanec ob nabavi osnovnega sredstva plačal in odbijal vstopni DDV, po izteku 5-letnega obdobja popravka pa postane mali davčni zavezanec, obveznost obračuna DDV ne nastane, ker niso izpolnjeni pogoji iz 8. člena zakona, hkrati pa na podlagi dejstva, da je obdobje popravka že poteklo, ni treba popraviti odbitka vstopnega DDV. Tako stališče potrjuje tudi Pojasnilo DURS, št. 4230748814/2012-6, z dne 4. 3. 2013, v katerem davčni organ navede, da mora davčni zavezanec zaradi prehoda na posebno ureditev za male davčne zavezance v skladu z 69. členom ZDDV-1 opraviti popravek odbitka DDV tudi v zvezi z nabavljenimi osnovnimi sredstvi, če obdobje popravka (v trenutku prenehanja identifikacije) iz 1. odstavka 69. člena še ni poteklo. 3. V primeru prodaje stanovanja, katerega bivalna površina ne presega 120 m2, in ob pogoju, da do dneva prodaje še ni bilo vseljeno oziroma se še ni začelo uporabljati, velja, da gre za nov objekt, pri prodaji katerega se obračuna 9,5-odstotni DDV. Ker bo ob prodaji obračunan DDV, vstopnega DDV, ki ga je zavezanec odbijal ob nabavi, ni treba popraviti. Enako velja tudi za DDV od morebitnih stroškov, ki jih je imel zavezanec v zvezi s stanovanjem v obdobju od nabave do trenutka nadaljnje prodaje. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 42/2006, 60/2006-popr., 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007ZTFI, 10/2008, 68/2008, 42/2009, 33/2011, 91/2011, 100/2011-Skl. US, 32/2012, 57/2012, 44/2013-Odl. US, 82/2013. • Zakon o dohodnini, Uradni list RS, št. 117/2006, 90/2007, 119/2007, 10/2008, 92/2008, 78/2008, 125/2008, 119/2008, 20/2009, 104/2009, 10/2010, 13/2010, 20/2010, 43/2010, 106/2010, 103/2010, 9/2011-ZUKD-1, 105/2011, 9/2012-Odl. US, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 75/2012, 94/2012, 102/2012, 52/2013-Odl. US, 96/2013, 50/2014. • Slovenski računovodski standardi (SRS 2006), Uradni list RS, št. 118/2005.

• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Uradni list RS, št. 117/2006, 56/2008, 76/2008, 5/2009, 96/2009, 110/2009-ZDavP-2B, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012, 94/2012, 81/2013, 50/2014. • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 86/2014. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013, 85/2014. • Popravek odbitka DDV pri prenehanju identifikacije za namene DDV, Pojasnilo DURS, št. 4230-748814/2012-6, z dne 4. 3. 2013.

Vmesne dividende Lastnik d. o. o.-ja (odprl je letos, 19. 5.) bi si rad izplačal dividendo. Zanima ga, kako je z izplačilom dobička, torej vmesnim izplačilom dividend (kdaj se pri tem plača davek). Ne gre za ugotovitev dobička ob koncu poslovnega leta, temveč že prej. Verjetno se ugotovi dobiček na podlagi mesečne bilance. Ob izplačilu se plača 25-odstotni davek in odda obrazec REK-2 z vrsto dohodka 1920. Je to pravilno? Kaj pa če si bo izplačal več, kot bi si lahko, če bi si dividendo izplačal po zaključenem poslovnem letu?

Mnenje Iz določb Zakona o gospodarskih družbah smiselno izhaja, da si lahko družbenik d. o. o. izjemoma deli dobiček, tudi še preden je ta ugotovljen. Navedeno je možno le, kadar se utemeljeno pričakuje, da bo dobiček ustvarjen, torej na podlagi stanja mesečne bilance stanja oziroma drugih okoliščin, ki izkazujejo visoko verjetnost nastanka dobička po koncu poslovnega leta. Obdavčitev tako izplačanega dobička je enaka kot ob siceršnji delitvi dobička. Tako izplačana dividenda se obravnava po Zakonu o dohodnini kot dohodek iz kapitala in predstavlja dohodek, dosežen na podlagi udeležbe fizične osebe v kapitalu izplačevalca. Davčna osnova je dosežena dividenda, ta pa se obdavči po 25-odstotni stopnji (cedularna, tj. dokončna obdavčitev). Ker je izplačevalec dividende slovenska pravna oseba, ta poroča izplačilo dividend z obrazcem REK2 in plača davčni odtegljaj. Če bi si družbenik izplačal višjo dividendo od kasneje ugotovljenega dobička oziroma če se zgodi, da dobička ni, je družbenik dolžan (preveč) izplačani znesek vrniti. To izhaja iz temeljnega načela ohranjanja kapitala družbe. Pri tem se družbenik ne more uspešno sklicevati na 497. člen ZGD-1, ki sicer omogoča, da družbenik, ki je v dobri veri prejel določena neupravičena izplačila, slednja ohrani. Razlog za to je, da se šteje, da je družbenik vedel, da je bilo predčasno izplačilo dano ob pogoju nastanka dobička. Na podlagi navedenega se popravi tudi davčni obračun in se preveč plačani davek vrne. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Uradni list RS, št. 65/2009, 33/2011, 91/2011, 32/2012, 57/2012, 44/2013-odl. US, 82/2013.

WWW.IRACUNOVODSTVO.EU

• Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 13/2011, 9/2012odl. US, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 75/2012, 94/2012, 52/2013-odl. US, 96/2013, 29/2014-odl. US, 50/2014, 23/2015. • Zakon o davčnem postopku, Uradni list RS, št. 13/2011, 32/2012, 94/2012, 101/2013-ZDavNepr, 111/2013, 25/2014-ZFU, 40/2014-ZIN-B, 90/2014.

Opravljanje elektronskih storitev znotraj EU med malimi davčnimi zavezanci Kot netipični davčni zavezanec imamo možnost sodelovanja s podjetjem iz Nemčije, ki nima davčne številke, registrirane za DDV (preverjeno na VIES). Kako v takem primeru izdamo račun? Ali tako kot v Sloveniji, da navedemo, da DDV ni obračunan na podlagi 94. člena ZDDV-1, ali moramo, ker smo registrirani kot zavezanec za DDV, upoštevati novo zakonodajo glede elektronskih storitev in izdati račun z davkom in ga plačati v državi, kjer ima sedež prejemnik storitve, čeprav v Sloveniji ne poslujemo kot zavezanec?

Dobavitelj, ki opravi storitev za malega davčnega zavezanca, na računu ne obračuna DDV (nobene države), ampak se sklicuje na prenos obveznosti obračuna DDV na prejemnika in na računu navede klavzulo ›Reverse charge‹ ali ›DDV ni obračunan v skladu s 44. členom Direktive 2006/112/EC‹ ipd. Dobavitelj mora, da bi lahko prenesel obveznost obračuna na prejemnika, preveriti status prejemnika. Običajno se status zavezanca dokazuje z veljavno identifikacijsko številko za DDV, ni pa nujno. Dobavitelj namreč v skladu z določbo 16. člena Izvedbene uredbe lahko šteje, da je prejemnik zavezanec, tudi če nima številke za DDV, če mu predloži dokazilo, da je zanjo zaprosil, ali kakšno drugo dokazilo, iz katerega lahko razbere, da gre za zavezanca (torej osebo, ki opravlja dejavnost). Dobavitelj lahko šteje, da kupec ni davčni zavezanec, le če lahko dokaže, da mu prejemnik ni predložil identifikacijske številke, razen če glede statusa prejemnika razpolaga z nasprotnimi informacijami, kar razumemo, da se kupec lahko šteje za zavezanca tudi, če dokazano opravlja dejavnost, čeprav ne predloži številke za DDV.

Mnenje Iz zgornjega opisa razumemo, da ste mali davčni zavezanec, ki ima ›posebno‹ številko za DDV, in da sprašujete, kako ravnati v primeru, če opravite elektronske storitve za prejemnika iz Nemčije, za katerega domnevamo, da je mali davčni zavezanec. Kraj obdavčitve storitev, ki se opravijo davčnemu zavezancu, je v skladu s splošnim pravilom 1. odstavka 25. člena ZDDV-1 tam, kjer ima prejemnik sedež ali stalno poslovno enoto. To velja za vse storitve, za katere je izključena uporaba katerega od posebnih pravil, ki določajo kraj obdavčitve storitev v zvezi z nepremičninami, vstopninami na razne prireditve (kulturne, umetnostne, športne, znanstvene, izobraževalne, zabavne ipd.), restavracijske storitve, najem prevoznih sredstev ipd. Tudi za elektronske storitve velja splošno pravilo 25. člena zakona, če se opravijo davčnim zavezancem, če pa naročnik ni zavezanec, velja posebno pravilo 30.c člena zakona in je kraj obdavčitve dejansko v državi sedeža ali prebivališča prejemnika. Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na njen namen ali rezultat. Iz definicije zavezanca sledi, da identifikacijska števila ne določa statusa davčnega zavezanca. Če je torej prejemnik storitev mali davčni zavezanec, se kraj obdavčitve v skladu s splošnim pravilom prenese v državo sedeža ali poslovne enote prejemnika, DDV pa je dolžan obračunati prejemnik. V takem primeru se je prejemnik storitev, ki mu jih opravijo davčni zavezanci iz drugih držav članic EU (ali tretjih držav), dolžan v svoji domači državi identificirati, predložiti identifikacijsko številko dobavitelju in od vrednosti prejete storitve obračunati domači DDV.

V tej zvezi opozarjamo, da v primeru opravljanja elektronskih storitev glede določanja statusa prejemnika velja izjema, saj v skladu z Uredbo izvajalec elektronskih storitev lahko prejemnika obravnava kot osebo, ki ni davčni zavezanec, dokler mu ta ne predloži svoje osebne identifikacijske številke. Z vidika malega davčnega zavezanca kot dobavitelja je tak položaj lahko administrativno neugoden, saj mora v primeru, da kupca elektronskih storitev obravnava kot nezavezanca, uporabiti posebno pravilo za določanje kraja obdavčitve in obračunati DDV države kupca. V ta namen mora bodisi pridobiti številko za DDV države obdavčitve bodisi vstopiti v posebno ureditev in izpolnjevati administrativne obveznosti v Sloveniji. Priporočljivo torej je, da zavezanec pridobi identifikacijsko številko kupca ali drugo dokazilo, da gre za davčnega zavezanca, in se sklicuje na 25. člen zakona. Če prejemnik elektronskih storitev dejansko ni davčni zavezanec ali če dobavitelj ne pridobi številke za DDV in ne more dokazati, da gre za zavezanca, se kraj obdavčitve v skladu s 30.c členom zakona (enako kot po splošnem pravilu) prenese v državo (sedeža oziroma prebivališča) kupca, vendar mora v tem primeru obveznosti obračuna DDV izpolniti dobavitelj. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Uradni list RS, št. 117/2006, spremembe: 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415, 86/2014. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 141/2006, spremembe: 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011, 102/2012, 54/2013, 85/2014. • Izvedbena Uredba Komisije (EU), št. 282/2011, z dne 15. 3 2011, o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (Uradni list EU, št. L 77/2011, z dne 23. 3. 2011, L 290/2012, z dne 20. 10. 2012, L 284/2013, z dne 26. 10. 2013, L 294/2014, z dne 10. 10. 2014).

ROKOVNIK

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim:

10. julij

PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb junij (april–junij) 2016

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti junij (april–junij) 2016

EURIBOR

na dan 30. 5. 2016

na dan 16. 6. 2016

3-mesečni

-0,261

-0,264

6-mesečni

-0,151

-0,160

12-mesečni

-0,015

-0,026

ETN - poročanje o prodajah in najemih, sklenjenih v preteklem mesecu 15. julij

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

Intrastat poročilo 18. julij

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. julij

Rekapitulacijsko poročilo 06/2016 in hkrati DDV-O 06/2016 Banka Slovenije – poročilo BST, KRD, DVP, SN-T, EU-M1SS-DDV

21. julij

AJPES - večstranski pobot medsebojnih obveznosti

Plačila v gotovini

29. julij

FURS - obračun in plačilo DDV junij 2016 (april–junij) 2016 Poročilo o dobavah (76.a člen) 06/2016 Predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

31. julij

Banka Slovenije-SKV

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (17. 6. 2016)

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga in storitev v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere GBP

EUR

USD

JPY

Do vključno 1 meseca

-0,34900%

0,46955%

-0,06343%

0,51163%

-0,77460%

Do vključno 3 mesecev

-0,26100%

0,68130%

-0,03029%

0,58756%

-0,73520%

Do vključno 6 mesecev

-0,15300%

0,98540%

-0,00829%

0,73063%

-0,64200%

12 mesecev

-0,01800%

1,32840%

0,08857%

0,99838%

-0,51580%

Vrsta izplačila za

5.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

Jun. 2016

CHF

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/ davki_in_carine/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami/ (20. 4. 2016)

420 EUR

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti Obdobje od 1. 1. 2016—30. 6. 2016

8,05 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. Uradni list RS št. 1/2016, 8. 1. 2016)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

Junij 2016

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 92/2013, 16/2014, 59/2014, 28/2015)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. V primeru, da delavec dela 11 ur ali več na dan - 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70 % cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15 %; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10 %.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

v skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Nadomestilo za ločeno življenje se lahko določi v pogodbi o zaposlitvi delavca pod pogoji in v znesku, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kot to določa vsakokratni podzakonski predpis.

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 30% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 472,86 EUR* Za 20 let delovne dobe: v višini 50% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 789,76 EUR* Za 30 let delovne dobe: v višini 70% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece – 1.105,67 EUR*

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povp. mes. plač v RS za pretekle tri mesece 3.159,06 EUR** oz. v višini dveh povp. mes. plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

798,64 EUR za leto 2016; Najvišji znesek brez prispevkov 1.099,78 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- v primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece - 1.579,53 EUR**; - v primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 789,76 EUR** - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.579,53 EUR**) - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.579,53 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/).

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR oziroma povračilo stroškov pogreba; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

NE SPREGLEJTE

Ne spreglejte

pomembnejših novosti, objavljenih v Uradnem listu, za računovodstvo, davke in finance v gospodarstvu:

Številka Uradnega lista

Vsebina

Kratek povzetek in opombe

39/2016

Ni več obveznega izdajanja računov za nepridobitne organizacije, vključno z nevladnimi organizacijami in društvi, če gre za izpolnjevanje pogojev iz 6.odst.143.čl. pravilnika, t.j. a) pri dobavi končnim potrošnikom, če dobave v koledarskem letu ne presežejo 5.000 EURin jo opravijo nepridobitne organizacije iz 11. tč.42.čl. ZDDV-1, društva in drugi davčni zavezanci in pri tem zaračunavajo cene, ki so nižje od podobnih dobav drugih zavezancev, jih upravljajo večinoma prostovoljci in ob drugih pogojih, 1761. Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o izb) če te organizacije presežejo prag 5.000 EUR, so še vedno upravičena ne izdajati računov, vajanju Zakona o davku na dodano vrednost ko gre za izpolnjevanje pogojev (priglasitev Furs ipd., priložnostna organizacija dogodkov, oprostitev ne izkrivlja konkurence…). Primeri: organizacija pohoda planinskega društva, licitacija izdelkov ali doniranih izdelkov v društvu za zbiranje sredstev za uresničevanje nepridobitnih ciljev društva, prodaja koledarjev gasilskih društev, srečelov na gasilski veselici…). Za podrobnosti glej pojasnilo FURS s klikom tukaj.

39/2016

1720. Poročilo o gibanju plač za marec 2016

Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za marec 2016 je znašala 1.593,27 EUR, neto pa 1.033,95 EUR. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar–marec 2016 je znašala 1.575,81 EUR.

40/2016

1765. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku

Dopolnjene določbe o obročnem plačevanju davka, med drugim tudi za primer pravnomočnega sklepa o potrditvi sporazuma o preventivnem finančnem prestrukturiranju ali o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. V gotovini je dovoljeno tudi izplačilo dobitkov od iger na srečo, ki se v skladu z 19. členom ZDoh-2 ne štejejo za dohodke po ZDoh-2.

Novičke s portala IR Celotna vsebina novic je na voljo na www.iracunovodstvo.eu 14.06.2016 Izpolnjevanje carinske deklaracije, kadar se DDV ne plača kot uvozna dajatev Informacije o izpolnjevanju carinske deklaracije po 1. 7. 2016, kadar se DDV ne bo plačal kot uvozna dajatev. V Uradnem listu RS, št. 90/15 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o...

13.06.2016 Ali je dopustno plačilo za neizrabljeni letni dopust?

06.06.2016 Dopolnitev pravilnika o izvajanju ZDDV-1

Pravica do letnega dopusta je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja in se ji delavec ne more odreči niti z enostransko izjavo niti s sporazumom z delodajalcem o odpovedi pravici ali denarnem...

V Uradnem listu št. 39 z dne 3.6.2016, je bil objavljen Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o izvajanju ZDDV-1, v skladu s katerim izdajanje računov ni več potrebno: za dobave blaga in...

www.iracunovodstvo.eu

V torek, 5. julija se nam pridružite na kratkem seminarju z naslovom

DDV od uvoza po 1. 7. 2016 Po 1. 7. 2016 se bo DDV od uvoza plačeval na podlagi samoobdavčitev. To bo veljalo le za davčen zavezance, ki so identificirani za DDV v Sloveniji. Za tujce bodo omejitve, ki jih bomo prikazali na seminarju. Dobili boste praktične napotke kdaj se odbija DDV glede na datum dokumenta in kaj glede na datum prejema. Špediterje bomo opozorili na pasti, ki jih čakajo po novem. Kratek seminar bo kratek s praktičnimi napotki za vpisovanje oz. za vsakodnevno delo. Cena: 59 € + ddv Več na: www.iracunovodstvo.eu

Izšel je posodobljen

Priročnik za knjiženje poslovnih dogodkov na podlagi SRS po sistemu dvostavnega knjigovodstva Priročnik temelji na novih SRS 2016 in predpisanem Enotnem kontnem okviru

Naročite ga v poletni akciji in si zagotovite

BREZPLAČNO UDELEŽBO na kratkem seminarju z naslovom Kaj se v 2016 knjiži drugače kot pretekla leta?

Priročnik sta spisali Marija Ravnik in Kristinka Vukovič - avtorici z dolgoletnimi izkušnjami v računovodstvu, zato vsebuje primere, ki se pogosto pojavljajo v praksi. Primeri so opisani kolikor je le mogoče razumljivo, brez dolgih razlag in suhoparnih citatov iz računovodskih standardov, ki so podlaga za prikazane rešitve. Ne povsod, le pri zahtevnejših primerih so pridani tudi namigi, v kateri točki predpisa je razlog za prikazano knjiženje.

POLETNA AKCIJA! Vsem, ki boste prenovljeni priročnik naročili in plačali do vključno 31.7.2016 bomo omogočili BREZPLAČNO udeležbo na kratkem seminarju z naslovom Kaj se v 2016 knjiži drugače kot pretekla leta?, ki bo potekal 13. septembra 2016 na IR. Redna cena = 62,00 € + DDV Cena za imetnike prejšnjih izdaj = 37,20 € + DDV Vsi imetniki nove izdaje lahko izkoristite 20% POPUST na poletno Šolo dvostavnega knjigovodstva – osnove, ki se začne 16. avgusta 2016.

Pohitite torej v našo Knjigarno na www.iracunovodstvo.eu in čim prej osvežite svojo zbirko strokovne literature! Za dodatne informacije smo na voljo na 01/360 20 08 in na info@iracunovodstvo.eu

ŠOLSKO LETO 2016 / 2017 Spoštovani računovodje in računovodkinje, v novem šolskem letu 2016 / 2017 se nam obeta že 11. izvedba Akademije IR – našega celoletnega izobraževanja, kjer sledimo cilju obnavljati in poglabljati računovodsko in davčno znanje ter ponuditi teme, ki obravnavajo spremembe in novosti v zakonodaji, in sicer po načelu “iz prakse za prakso’’. Tudi tokrat za udeležence Akademije IR velja, da: • se udeležijo 9 mesečnih srečanj med oktobrom 2016 in junijem 2017, in sicer v enem izmed štirih krajev po Sloveniji: v Ljubljani, Kranju, Celju ali Kopru; • pridobijo brezplačno akademijsko članstvo v Klubu IR, ki prinaša številne ugodnosti (popusti na izobraževanja IR, brezplačna letna naročnina na tiskano verzijo mesečnika Unikum, brezplačne svetovalne ure, brezplačen kratek seminar IR po izbiri in ostale ugodnosti); • lahko 1 srečanje zamenjajo za udeležbo na seminarju IR po izbiri; • imajo možnost pridobitve naziva Računovodski strokovnjak IR.

Razveseljujemo pa še z nekaterimi novostmi: • če je bilo 10. srečanje ob 10. obletnici Akademije dodatna ugodnost (izvedeno bo septembra 2016), bo to zdaj stalnica vseh nadaljnjih Akademij. Na 10. srečanju se bomo vedno spoznavali z mehkimi veščinami, ki so nepogrešljive v poslu, pa tudi v vsakdanjem življenju; • 3 % popust za zgodnje prijave letos velja do 30. 7. 2016; • dodaten 5 % popust za plačilo v enkratnem znesku po predračunu, ki ga lahko izkoristite do 31. 8. 2016. Akademija IR je veliko več kot učenje oziroma poglabljanje znanja – je tudi izmenjava mnenj in izkušenj ter prijetno druženje s kolegi iz stroke, ki vodi do dragocenih poznanstev in spoznanj. Tudi zaradi tega ima Akademija IR lepo število zvestih udeležencev od vsega začetka. Na naslednjih straneh si lahko ogledate celoten program Akademije IR 2016/2017, za katerega verjamemo, da vas bo prepričal, da se nam pridružite. Lepo vabljeni v našo družbo!

Polona Kovač Pikovnik Direktorica

PROGRAM 2016/2017

GOSPODARSTVO OKTOBER 2016 Knjiženje zahtevnejših poslovnih dogodkov Kristinka Vukovič • knjiženje zahtevnejših poslovnih dogodkov s področja neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev: pridobitve, prevrednotenja, odtujitve, ter vpliv na davčno osnovo, • knjiženje naložbenih nepremičnin in vpliv na davčno osnovo, • knjiženje kapitala, • knjiženje izbranih primerov s področja zalog, • knjiženje izbranih primerov s področja poslovnih in ﬁnančnih terjatev ter obveznosti, • knjiženje zahtevnejših primerov razmejitev in rezervacij, • knjiženje izbranih vrst stroškov in odhodkov, • knjiženje izbranih primerov prihodkov, • knjiženje popravkov napak.

NOVEMBER 2016 Davčne posledice poslovanja s tujino mag. Tanja Urbanija • • • • • • •

•

Obdavčitev storitev WHT (odtegljaj) in računi iz tujine ali zaračunano v tujino upoštevanje WHT v DDPO obračunu DDV in storitve (licence, honorarji, IT, …) – zaračunavam v tujino in dobim zaračunano iz tujine management fee in DDV ter vidik DDPO zaračunavanje direktorjev, napotenih delavcev – DDV in DDPO vidik Poleg storitve je še EU dobava blaga (tok blaga, storitev in računov je lahko različen): • storitve montaže • posli znotraj Slovenije • posli montaže v EU • posli montaže izven EU • vmesna skladiščenja • predelave blaga • posebnosti za orodja ID številke za DDV: • ali lahko in kdaj lahko izbiram DDV številko katere države uporabim • prejeti računi – isti subjekt uporablja DDV številke različnih držav • tujci in slovenska ID št. za DDV Transakcije znotraj skupine družb (za izdane in prejete račune): • DDV vidik pri blagu • DDV vidik pri storitvah • posebnosti podružnic • pavšalni fee-ji – na kaj moram paziti Nekaj posebnosti drugih držav

Nepremičnine skozi prizmo davkov – opcijski program 2. srečanja Rosana Dražnik • Kdaj je potrebno pri transakcijah z nepremičninamo plačati DDV ali DPN • Izvedbena uredba Sveta EU, novosti 2017 – storitve povezane z nepremičninami in DDV • Plačilo komunalnega prispevka v naravi

• • • • •

Davčne posebnosti stavbne pravice Storitve povezane z nepremičninami in registracija za DDV v tujini Opcijske izjave in DDV Davčni vidik menjave nepremičnin Neodplačni prenosi nepremičnin in davčne posledice za pravne in fizične osebe • Kakšne so obveznosti fizičnih oseb pri transakcijah z nepremičninami • Davek na dediščine in darila pri prenosih nepremičnin – kdaj je lahko zavezanec pravna in kdaj fizična oseba

DECEMBER 2016 Sestava DDPO za leto 2016 Mitja Černe, mag. Tanja Urbanija • • • • • • •

Posebnosti pri obračunu DDPO v letu 2016 Pregled posameznih postavk obračuna DDPO Davčno nepriznani odhodki po vrstah Zmanjšanje davčnih prihodkov Bonitete in ugodnosti Koriščenje davčnih olajšav Odbitek tujega davka

JANUAR 2017 Letno poročilo za leto 2016 Kristinka Vukovič • kaj določa zakon o računovodskem poročanju: roki, vsebina • kontrolni pregled bilančnih postavk, ki se poročajo, ter postavk izkaza poslovnega izida, s poudarki o novostih, • potrebni preračuni za preteklo leto, • razkritja po novem za mikro, majhne, srednje in velike družbe, • novosti in posebnosti računovodskega poročanja za druge organizacije, ki niso družbe in poročajo na podlagi SRS 2016.

Prvič delam računovodsko poročilo opcijski program 4. srečanja • kratka predstavitev pravil glede sestave letnih poročil in predložitve za namene javne objave in državne statistike za družbe, samostojne podjetnike, društva in zasebne zavode • računovodske kontrole pred sestavo računovodskih izkazov s pregledom najpomembnejših pravil vrednotenja bilančnih kategorij • od bruto bilance do bilance stanja in izkaza poslovnega izida ter pojasnil (razkritij) na konkretnem primeru majhne družbe • zaključna temeljnica na podlagi Enotnega kontnega okvira

FEBRUAR 2017 Praktični primeri obračunavanja DDV – storitve mag. Tamara Prezelj • • • • • •

storitve, obdavčene po splošnem pravilu storitve v zvezi z nepremičninami oddajanje nepremičnin v najem in zaračunavanje stroškov storitve v zvezi s prireditvami prevoz potnikov in blaga storitve na blagu

• • • • • • • •

digitalne druge storitve… kraj obdavčitve (v Sloveniji, v tujini) vsebina računa nastanek obveznosti obračuna DDV poročanje odbitek vstopnega DDV, vračilo tujega DDV posebnosti za male zavezance, ki opravljajo in prejemajo čezmejne storitve

MAREC 2017 Davčni postopek po novem – možni davčni nadzori mag. Sabina Lamut • pravice in obveznosti davčnih zavezancev v davčnem postopku • obravnava in pregled davčnih načel • odprava administrativnega in ﬁnančnega bremena za davčne zavezance • možnosti poplačila davčnega dolga – uvedba novih možnosti • predložitev davčnega obračuna na podlagi samoprijave • davčno inšpekcijski nadzor – novosti in spremembe • davčna izvršba • mednarodna izmenjava informacij • institut APA- vnaprejšnji cenovni sporazumi- prednosti in slabosti • spremembe na področju prekrškov v okviru kazenskih določb

APRIL 2017 Davčne pasti pri lizing transakcijah Rosana Dražnik • Vrste lizing pogodb • Merila za klasifikacijo lizing poslov, razlike med finančnim in poslovnim lizingom • Preklasifikacija poslov • Razmerje med pravnim, računovodskim in davčnim vidikom lizing transakcij • Evidentiranje transakcije z računovodskega in davčnega vidika • Predčasno prenehanje pogodb in posledice za lizingodajalca ter lizingojemalca • Nov MSRP 16 in njegov vpliv na davčno obravnavo lizing poslov • Sale & lease back transakcije • Sodna in davčna praksa na področju lizinga

MAJ 2017 Obligacije Nina Orehek Ručigaj • • • • • • •

Zastaranje in štetje rokov, Civilne, potrošniške in gospodarske pogodbe, Sklepanje pogodb pod pogojem, Kaj vse je pomembno upoštevati pri sestavi pogodb, Kdaj je pogodba lahko neveljavna, Odstop od pogodbe, Pregled temeljnih oblik pogodb (prodajna, posojilna, najemna, licenčna, brezplačna uporaba, storitvena, itd.)

• • • •

Razmejitev stroškov dela in oblikovanje rezervacij Knjiženje obračunskih postavk plač in drugih pogodbenih oblik dela Obravnava plačil poslovodstvu družbe in nadzornemu odboru Razkritja v zvezi s stroški dela, tudi stroške storitev (najem delovne sile)

SEPTEMBER 2017 100 vprašanj in odgovorov o dobrem obnašanju in poslovnem bontonu Bojana Košnik • Pravila sodobnega evropskega bontona • Preprosta formula s katero si vedno lahko pomagamo, v kulturi vedenja, v bontonu, če smo v dilemi, zadregi, tako zasebno kot poslovno • Čas je dragocen; še vedno velja, da je točnost vljudnost kraljev • Nekaj nasvetov glede delovnega bontona, vljudno vedenje udeležencev v delovnem okolju • Sprejem poslovnih partnerjev, gostov, strank, dobrodošlica, kako postopamo, ko smo sami v vlogi gostov • Kaj nam prinašajo posebnosti poklica v smislu prave komunikacije • Olikan poslovni sestanek • Kultura poslovnega obdarovanja • Pisna komunikacija

10 mesečnih srečanj z možnostjo zamenjave enega srečanja za seminar po izbiri • 3 % popusta za prijave do 30. 7. 2016 • 5 % popusta za udeležence, ki so že obiskovali Akademijo IR • 2 % popusta za plačilo v enkratnem znesku • 5 % popusta za plačilo v enkratnem znesku po predračunu do 31. 8. 2016 POPUSTI SE SEŠTEVAJO!

• • • • • • •

Obdavčitev dohodkov iz delovnega razmerja Obdavčitev dohodkov iz druga pogodbenega razmerja Razmerje med odvisnim in neodvisnim delom, Regres za letni dopust in izračun povprečne davčne stopnje Obdavčitev odpravnin in drugih dohodkov zaposlenim Vrste bonitet, davčne osnove in evidentiranje Izplačilna nagrad zaposlenim

1.300 EUR + DDV Možnost plačila na 3 ali 9 obrokov!

Predavanj se lahko udeležujejo različne osebe iz iste organizacije.

JUNIJ 2017 Obdavčitev dohodkov ﬁzičnih oseb – pravne podlage, pravilna davčna obravnava, knjiženje in razkritja v poročilih, pravne podlage za obdavčitev FO mag. Sabina Lamut

Cena in plačilni pogoji

Možnost pridobitve naziva Računovodski strokovnjak IR

Dodatna ugodnost za udeležence Akademije IR! Brezplačen kratek seminar po izbiri!

Prijavljam se na Akademijo IR GOSPODARSTVO: Izberite lokacijo, na kateri bi želeli obiskovati predavanja:

Ljubljana

Celje

Kranj

Koper

Ali ste že obiskovali Akademijo IR?

V koliko obrokih želite poravnati šolnino?

Želite šolnino poravnati v enkratnem znesku po predračunu do 31. 8. 2016?

Podatki o udeležencu Ime in priimek udeleženca: Plačnik šolnine (organizacija / samoplačnik): Naslov in poštna št. plačnika: Davčna številka: Telefon:

E-mail:

Datum:

Žig in podpis:

Dovoljujem uporabo svojih osebnih podatkov pri vodenju evidenc in obdelavi podatkov na Inštitutu za računovodstvo v skladu z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Izpolnjeno prijavnico pošljite po faksu na 01 360 20 50, na e-mail akademija@iracunovodstvo.eu ali po pošti na naš naslov Inštitut za računovodstvo, Tržaška cesta 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani. Odjavite se lahko najkasneje 3 dni pred začetkom programa. Za kasnejšo odjavo ali neudeležbo na usposabljanju šolnine ne vračamo. V primeru premajhnega števila prijavljenih udeležencev, si pridržujemo pravico do odpovedi programov.

PRIDRUŽITE SE NAJBOLJŠIM! Svoje prizadevanje za znanje in trdo delo potrdite s certifikatom Računovodski strokovnjak IR. Nov termin preizkusa znanja za pridobitev naziva je ponedeljek, 14. november 2016, brezplačne priprave pa bodo potekale v sredo, 20. oktobra 2016. Več informacij in prijavnico najdete na